/ kupujte ^NE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v tem lisiu so uspešni »TATBi EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI xxvin.—LETO xxvm. KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest ^ICTORY Slovene Daily M BUY in Ohio H ★ Best Advertising m Medium • ==^ CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), SEPTEMBER 7, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 208 a Ciang Kajšek JWja Kitajcem ^^okratično državo 3. sept.—Genera- čin Kajšek je nocoj gre Ha kitajsko ljudstvo, da Združen . izgradnjo nove, Vzorne demokratič-fiec, 1jq v^' ®®daj ko je vojne ko-lieig ^ ^ vlada z vso energijo ■Holtrac'^^ ^^® Months — (Za i mesece)- _ 4.00 _ IJ6 For Europe. Boutb Am»nr* and Other Foreign OouatrlM*. (Za Evropo, Juino Ameriko In druge Inozemske driave): For One Year — (Za celo leto)--- , , — Por Half Year — (Za'pol leta)------------------- -l«.00 UO entered am Second Class Matter April 26th, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of (Congress of March Srd, 1*79. MOHAMEDANSKO VPRAŠANJE V INDIJI Zadnji dnevi v taborišču političnih internirancev v Dachau-Allachu "Korespondent Overseas News Agency se je razgovar-jal v Kalkuti z enim izmed voditeljev indijske muslimanske lige, Sir Hvardža Nazimuddinom, ki je ob tej priliki razpravljal o zadevah Pakistana. To je namreč ime, katero dajejo muslimani samostojni muslimanski državi, katero bi želeli ustanoviti — popolnoma oddeljeno od ostale Indije. Ako bi prišlo do ustanovitve Pakistana, bi postale pokrajini kot Bengali j a ali Punžab, ki imajo muslimansko večino, neodvisne. Ostali Indijci bi imeli še vedno tri četrtine indijskega prebivalstva — 400 milijonov vsega skupaj — pod svojo kontrolo. "Napačno je soditi," je dejal muslimanski vodja, "da streme vsi narodi sveta skupaj, v federacije, in da je to splošna težnja ljudstev. Ravno nasprotno, kažejo se oči-vidna stremljenja največjega nacionalizma. Rusi, Belgijci in Francozi, Britanci, Grki in Čehi — vsi so zdaj po vojni odločni nacionalisti. A kaj naj porečem o državici kot Lebanon? Pravite, da bi bilo nepraktično, da bi imeli indijski muslimani svojo posebno državo, ter da naj bi raje ostali manjšina, katero bi ostali Indijci dominirali — kako mi boste objasnili dejstvo, da Amerika podpira neodvisnost Lebanona? "In čemu na primer, neodvisnost Irske? To je le zato, ker Irci nikakor nočejo biti pod nadvlado ne-irskih narodov. Tako je tudi razpoloženje indijskih muslimanov. Nočejo postati manjšina, katero bi mogli dominirati drugi" Naglasil je med drugim tudi, da so Mavri prišli na Špansko pred približno 800 leti, ter da so danes izginili." Muslimani so prišli v Indijo šele pred 600 leti, toda če bi prišlo do tega, da bi ostali Indijci vladali vso deželo, bi to pomenilo, da bodo muslimani s časom izginili," je poudaril. "Navzlic temu, da nas je 90 milijonov." Vprašanje Pakistana se bo odločilo v prihodnjih volitvah, o katerih upa, da se bodo vršile v prvih treh mesecih prihodnjega leta. Muslimani glasujejo zase, tako da se bo pokazalo, koliko zaslombe ima muslimanska liga. Po njegovi cenitvi bo 90 do 95 odstotkov muslimanov podprlo ligo in njeno zahtevo, da se ustanovi Pakistan. Druge cenitve, ki izhajajo iz krogov onih muslimanov, ki sede v indijskem kongresu, pa trde, da ima muslimanska liga komaj 40 do 50 odstotkov pripadnikov. V splošnih volitvah v Indiji se ne zahteva od volilcev, da so pismeni. Vsak kandidat si radi tega izbero simbol, ki ga predstavlja. Glasovnica nosi ^sličico dotičnega simbola — na primer, slona, čolna, ali kar si bodi. POLJSKA ARMADA NA ANGLEŠKEM Varšavski krogi v Londonu so ustvarili vtis, d^ je angleška vlada že pripravljena ugoditi predlogu, katerega je ' bila stavila poljska vlada, d,a se vrnejo veterani poljske armade na Angleškem in v Italiji nazaj domov. Ta načrt pa še ni sprejet. Propaganda nevpogljivih elementov v poljski emigrantski armadi, ki so proti vrnitvi domov, še vedno narjašča. Na zidovih poljskih vojaških kantin se pojavljajo lepaki, ki svare vojake pred povrat-kom. Izdani so pod izmišljenimi imeni. Na nekaterih je celo tiskano, da je prepovedano, predati te lepake časopisom, češ, da šo "vojaški dokumenti." Nekatere od skupin, ki agitirajo proti povratku, so začele pošiljati vojakom pole s prošnjo, naj podpišejo, da se ne bodo vrnili domov. Neznano je, v koliko je emigrantska vrhovna komanda sama kriva te propagande. Zanimivo pa je, da celo krogi, ki so prijazni sedanji poljski provizorični vladi v Varšavi, priznavajo, da si general Tedej Bor-Komarovski, vrhovni komandant armade, osebno prizadeva doseči, da po-.litični razlogi pri vprašanju povratka ne bi igrali nobene vloge. štirinajst dni pred zasedbo taborišča po zaveznikih Američanih dne 15. aprila t. 1. je tovarna za letalske motorje BMV prenehala z delom. Velika vojna industrija, v kateri je bilo zaposlenih preko 6000 ljudi in ki je delala noč in dan, -se je morala pred bližajočo se fronto in zaradi pomanjkanja surovin ustaviti. V taborišče prihajajo transporti političnih internirancev, evakuirani pred fronto. Topovi zaveznikov se tudi že slišijo. Omenim naj samo transport evakuiranih političnih kaznjencev iz okolice Stuttgarda. Početje zmedenih divjakov Ti intemiranci so bili na poti iz Stuttgarta do Allacha 14 dni brez vode, edino kruh so dobivali skozi okna živinskih vagonov. Vagoni pa, ki niso imeli streh, so bili pokriti z železno mrežo. Slabše so se vozili kakor vsaka živina. Tudi postopanje SS-stražarjev do njih ni bilo dosti lepše od živine. Tako prispe ta transport na allaško postajo. Ko so odprli vagone je bilo od tega transporta 45% mrli-čev. Iz našega taborišča Allacha vzamejo zdrave interniran-ce, jih vprežejo v vozove name sto živali in gredo z njimi po mrliče na postajo. Na dno voza naložijo najprej mrliče, na vrh pa umirajoče, ki so umirali že od postaje do našega taborišča. Vse ostalo, kar je bilo količkaj zmožno za pot, je moralo peš. Tako se jje pomikala kolona sužnjev nemškega fašizma s postaje proti taborišču, spredaj pešci, izčrpani do skrajnosti, zadaj vozovi z mrliči, prava slika početja nemškega fašizma. Ako je kdo od teh internirancev med potjo hotel za trenutek počivati, že priskoči nemški SS-atrar žar in ga s puškinim kopitom pobija na tla, ne meneč se več zanj, in ko pride do pobitega voz z mrliči, ga poberejo in vr žejo med ostale mrliče in na pol mrliče na vozu. Ko prispe transport v taborišče, ga namestijo v barake. Tam, kjer bi običajno spalo 150 ljudi, jih natrpajo preko 400. Zaradi izčrpanosti in onemoglosti jih prvo noč umre še nadaljnih 120, ne da bi kdo vedel, kako se kdo piše, katere narodnosti Je in drugo. Ker so nemški fašisti bili zmedeni zaradi bližajoče se fronte, se evi denca o teh transportih sploh ni mogla voditi. Ljudje tega transporta so bili kakor smrt ki si jo predstavljamo na sliki oblečeno z belo tančico. Mrliče ki so med potjo umrli, so v ta borišču zmetali na kup kakor drva in nihče so ni brigal, niti da bi jih pokopali niti da bi jih odpeljali kam drugam. Krema torji zaradi pomanjkanja pre moga in električnega toka ni mogel več požirati mrličev. Tako se je bolezen razširila tudi v taborišču in le z osebno iniciativo si je vsak sam reševal življenje, saj ztiravil ni bilo nikjer na razpolago. Vsak dan so prihajali novi in novi transporti, tako da se je v taborišču nabralo 12 tisoč internirancev, taborišče pa je imelo prostora za 4000 internirancev. Stanovanjske barake so bile iiabito polne, po več ljudi je spalo na posteljah, tako da se človek ni mogel niti kretati niti prav dihati. Kriminalno svojat Dne 27. aprila slišimo glasove, da bo tudi naše taborišče evakuirano v Tirole in vsa SS •gre z nami. Slehernemu je bilo težko pri srcu, kaj le se bo v Tirolah z nami zgodilo. Tam naj bi bil zadnji odpor te nemške pošasti in pii bomo morali po tolikem trpljenju nazadnje z njimi umreti. Topovski ogenj Američanov je grmel le nekaj kilometrov od taborišča in tik pred tako zaželjeno osvoboditvijo naj bi korakali naprej v pekel nemškega fašizma. Toda sreča se nam je nasmejala> Transport je res šel v Tirole, toda s seboj so vzeli le nemške internirance, ki so bili tudi v taborišču, in del Ruso\'. Kdo pa je bil nemški interni-ranec? To so bili v veliki večini — 80 % — kriminalci, delo-mrzneži in blodna svojat. Ti judje. če sploh moremo reči, da so to ljudje, so bili v taborišču desna roka SS-manov. Ti ljudje so mučili do izčrpanosti naše politične internirance po meto dah SS in so tudi mnogim pripomogli, da se ne bodo več moleli vrniti k svojim družinam. Zaslužijo isto kazen kakor vsak SS-man ali nacional-socialist. V topovskem križnem ognju Tako je torej 27. aprila zvečer odrinil transport proti Tiro-lam. Z njim so odšli vsi SS-stražarji s komandantom vred, poleg tega so šle tudi vse družine SSmanov pod zaščito teh internirancev. V taborišču je ostal samo še en Sturmfuehrer SS in pet vojakov (Wehrmacht), — Sturmfuehrer se je naslednji djan napil in si pognal kroglo v glavo. Taborišče je bilo s tem prepuščeno samemu sebi. Zavezniška armada je vkorakala v taborišče šele 30. aprila. Za časa tega medvladja v taborišču so vse narodnosti vzdrževale red. Postavili smo oborožene straže na stolpe okrog taborišča. Straže na stolpih so bile potrebne zaradi morebitne ga napada s strani' civilistov ali begajočih e(^nic SS, ki so se pripra,vljale okolici taborišča na odpor. Nekaj metrov od taborišča so postavili celo topove in odgovarjali na ameriški topovski ogenj. Tako je bil nad taboriščem 24 - urni topovski križni ogenj, pri katerem so padle granatd tudi v taborišče in težko ranile .14 žensk, 4 moški pa so bili takoj mrtvi. Zaradi težkih ran sta dve'ženski pozneje podlegli. Tu se je mogel le s pomočjo dobre organizacije obdržati red in disciplina, da ni bilo še nadaljnih nepotrebnih žrtev. Jugoslovanska skupina se je pokazala zelo disciplinirana, in tako smo te kritične ure preživeli brez žrtev. Da bi se preprečilo ropanje hrane po skladiščih in v kuhinjah — kar bi postalo za nas vse,zelo kritično, ker je bilo taborišče v vojaški operacijski črti — smo postavili okrog skladišč močne straže. Prišlo je le s* Poljaki do manjših incidentov, ki smo jih pa kmalu likvidirali. Nepozabne ure po rešitvi Dne 30. aprila opoldne so vkorakali v taborišče Američani. Nepopisno veselje z jokom je bilo v taborišču ob svečanem trenutku osvoboditve izpod nemškega fašizma. Internirane! so objemali v solzah ameriške rešitelje in zmagovalce. Takoj so pregledali taborišče in higijen-ske naprave, se informirali glede prehrane, fotografirali in fil-mali vse grozote, ki jih je zapustil nacistični režim. Jugoslovani smo naslednji dan organizirali interno proslavo 1. maja, ki je bila združena s praznikom osvoboditve. Jugoslovanska zastava s peterokrako rdečo zvezdo je zavihrala v taoorišču. Na internem mitingu jugoslovanske skupine se je poudarjala borba naših tovari-Š3V partizanov za osvoboditev vseh jugoslovanskih narodov, izrekla se je tudi zahvala za- Refrigeration produkti SUPER COLD OPREMLJENI Vi lahko napravite vašo trgovino središče trgovanja, kjer bo vsakdo rad kupoval. Super-cold produkti omogočijo ves ta biznes. Globoka oprema za zmrzloto, hladilniki, omare za razstavo mesa; zadovoljstvo jamčeno. Super-Cold Ohio Co., Inc. 727 BOLIVER ROAD CH. 3316 CH. 3317 vezniškim armadam, posebno še Rdeči armadi za vso pomoč v težki osvobodilni borbi. Na tej proslavi se je tudi poudaril praznik 1. maja kot praznik vsega delovnega ljudstva. Z mitinga je bila poslana tovarišu maršalu Titu pozdravna brzojavka. Dne 6. maja je internacionalni Ijomite organiziral miting, na katerem so bile zastopane vse narodnosti razen Poljakov. Tu je vsak zastopnik poedine narodnosti v materinem jeziku spregovoril o pomenu borbe proti fašizmu in o bodočem političnem delu na demokratičnih načelih. Še tisti večer je jugoslovanska delegacija ob primernem nagovoru položila venec na kraj, kjer je bilo 7 ruskih to varišev obešenih zaradi saboti-ranja v nemški vojni proizvodnji. Vseh sedem ruskih tovarišev je šlo hrabro v smrt z vzklikom: "Pozdravite tovariša Stalina!" Zastopnik ruske skupine, oficir Rdeče armade, se je zahvalil za počastitev padlih ruskih tovarišev in je poudaril veliko skupno borbo jugoslovanskega naroda za osvboditev. Takq smo preživeli v taborišču Allachu zadnje, toda najtežje ure, nemškega fašizma, ki je pustil za seboj toliko krvavih nečloveških sledov. spustila kamorkoli na odmor. Ko smo jim pripovedovali kdo ve kaj, so nam zaspala; začudena so se pozneje zbudila v rokah neznanega človeka, prvič v svojem življenju. Morda mislijo, da so doživela velik dogodek; mi pa vemo, da smo jih samo pol ure opazovali nepremično. Moški so vsi precej enaki; morda so doživeli slične stvari v življenju. Če si jih poznal in lahko oceniš bistvo njihovih sanj, se gotovo spominjaš trenutkov, v katerih si se ž njimi —v zvezi z ženskami—razumel prav dobro. Zato je vse, kar se jim je zgodilo v sanjah, razumljivo tudi za te. Nedvomno in skoraj skrivnostno pa je spanje IGletnega dekleta. Saj je še otrok, torej bolj podobno onemu, kar se še ni rodilo, kot smrti. Saj je še veselo in neobremenjeno. Saj še ni tako prepričano—kot mi—da je žalostno, če se človek prebudi. (Vse naše sanje so vendar samo odmev budnih ur. Tudi v spanju se ne moremo popolnoma' otresti zavesti, kar tako kot šolar, ki ni šel v šolo, pa ne uživa prave prostosti, ker zmerom misli, da ga bo kdo zasačil.) Mladim ljudem zavidamo marsikaj. Nobena zavist ni bolj utemeljena kot za spanje. Nam, ki nas preganjajo skrbi in težave, je spanje vedno važnejša naloga, dolžnost in končno celo čudo. Šele tedaj, ko je ogroženo, pravimo, daje sveto. Kaj je spanje, ne vemo. Zdravniki so mnenja, da se takrat razkrajajo in spreminjajo strupi, ki bi nas sicer ugonobili. Pravijo tudi, daje smrt zaradi pomanjkanja spanja med nahujšimi mukami. Vsekakq je gotova stvar, da smo sposobni proizvajati strupene snovi. Zato je naš laboratorij, ki "izdeluje" spanje, zelo in zmerom bolj zaposlen. skrat Nemški matematik telj Abraham G. ^ ocenil neko slabo žaloigr" dednjmi: — Igra je v nas opua"" , no sočutje z nesrečnim P . Ijem. Razen tega pa nesrečni P' l(or>* 'Slovenski porovevalec" Kadar dekleta spijo če nisi pripravljen in slučajno zagledaš spečega človeka, se boš ustrašil. Tedaj namreč spoznaš, Zelo lepa je znana misel, da mlada dekleta med spanjem rastejo. Zato si lahko mislimo, če gledamo spečega dekleta, da se tedaj ne širijo samo kite in sklepi. Takrat se širi ,vse njegovo bistvo, njegov dih je globok in osvežujoč. Čeprav se mu sanja o zmedah teh let, se ni treba bati, da bi bilo preveč budno. Kar poglej i Takšna je v resni- J 1 1 J . , , ,ci! Vsa so še ne zbujena bitia. da se v budnem stanju, stalnoU, j v. , , , . ., . ,. , iv . Pod cistim lokom obrvi počiva še strah in groza ob nam utegnil ustvariti 'še več sličnih dov. Sočutje, strah in vendar glavni pogoji za uspeh žaloigre. O knjigah, ki mu niso ^ le, je ugotavljal navadno-^ — Knjiga je na zelo s papirju; škoda tega pirja! Kralju Frideriku . mu je nekoč tožila odli'' ma, da jo zanemarja nje» H, % -----------v Kralj je nato dejal kra Me ne briga! ^(#1^ Toda pri tem žali .F To pa spet ne ot kle oni popolnoma vek bodočnosti, o katerGi^^^;, mo včasi, ne da bi vanj. Končno pa & koncu vseh novotarij vek drugačen. Morda bo ^ le naše vnukinje ali y# lica, s katerih bo žare 3 sreča ali obratno? Mor znali poznejši rodovi, bro in slabo in zbrati zavesti v popolnem ^ spanjem. Pred kratkim je imenoval človeka ustvarjanje bogov iru neki I. faire des dieux). bila najdrag(*enejša s to dolgotrajno postop najbrže nikoli ne bo uspehom V Five-Point Recr®®, 15107 ST. CLAiS ^ MU. 9525 Sedaj pod novim prikrivamo ali pa nalašč spreminjamo. Kadar človek spi, je brez krinke, ves izročen drugim. Obraz ima samo kožo, ne pa izraza. Saj niti ne ve, kako ga ogleduješ. In niti braniti se ne more. Poveljniško mesto je zapuščeno in vsi vodi, ki bi ga lahko vznemirili, so izločeni. Kar zdi se ti, da ni prav pošteno in dovoljeno, če predolgo izrabljaš svojo premoč. S tihim strahom se rajši obrneš drugam. Podnevi srečujemo dekleta kot majhna, toda zelo samozavestna odrastla bitja. V svojih bojih jih srečujemo kot novince in zato so, kot vsi začetniki, nevarni ter nepreračunlj ivi nasprotniki. Vendar še niso zmedena in izkoreninjena kot mi. Kadar zasnijo, se brez skrbi še enkrat povrnejo v otroška leta. Takšna jih vidimo, povsod in neštetokrat. Ponoči v čakalnicah, ko slone do smrti izmučena nad kovčegom ali zavojem. V zadnjem vlaku podzemske železnice, ko slone iztegnjena pri oknih, z milino na licih in vedrino na čelu. Poleti zunaj v naravi, ko jim prve sence počasi božajo nežna I'ica, ali visoko v gorah, ko so za kratek čas zaspala poleg nas, da se dvignejo zarana obraz, jasen in gladek. Celo na vekah ni nobene gube, ki pozneje neizbrisno beležijo milijonske poglede grdega. Čelo je čisto kot nepopisani val diktafona, pripravljen za sprejemanje. Tako se ti zdi, ko gledaš ves ta nerabljeni in sveži obraz, kot bi obračal liste praznega pisalnega bloka, kjer je ves papir tako čist in bel, da kar vabi na pisanje. Tega miru namreč ne bo več. Ti sam, ki tako navdušeno občuduješ nedotaknjenost, boš prvi, ki jo bo izdal in spremenil. Morda jo zadnjič vidiš takšno! Usta so trdno zaprta, toda brez bridkosti, brez napora in brez namena, da bi karkoli zamolčala. Saj še nima j o kaj! Sredi sveta leži in spi, brez strahu zase in še ni vse njegovo. Res je, zrak srkava, skozi grlo in pljuča, prav oni zrak, ki je in bo v vodi, v rastlinah, v sivih sobah in stotisočih drugih pljučih. Ko dihne desetkrat ali stokrat, še ne opaziš nobenega sledu o tem. Zrak gre vanj in iz njega, toda tO ni njegova skrb. Vozovi drdrajo, poleg njega se sliši kašelj, psi lajajo, stroji žvižgajo, povsod na svetu je nemir. Tam v daljavi je počil strel. Prav zdaj bedaj pod novim Imamo še več datumov rezervacije za moške kegljaške skupine. ZA CEMENTNA ^ iV« kot pločnike in pokličite ^ JOHN 18220 Marcella ^ Ima+e predpis® Ko vam zdravila, je % •Ir .i zdravni** ^ >■ M h vazno, skrbno in pravilno Naša lekarna je za dobro sestavo zdravo^. pisov, prejela že sti ^ 7 Prinesite vaše predpi Q C' Mandel Dru^ pli' "J ki J dre j Tekauc, 1023 ^ zapisnikar Matija „ E. 60 St.; nadzorotg in hite na tisočmetrske vrhove, i je bil nekdo umorjen, drugod! Pozelnik Louis ^ Ali pa jih vidimo kopajoče na stradajo in trpijo in krivice je^ Martinčič. D r U S obali, ko se nato na pol zakoplje-} toliko, toda nihče se ji ne upre. jo v vroči "pesek: ude polože tja Njegovo spanje ni kot naše, ko na sonce, kot bi ne bili njihovi.; hočemo zbežati pred vsemi temi Končno jih opazujemo na ples- stvarmi in njihovo strašno se-nih večerih; do smrti izmučena dan j ostjo. so se v svojih lahkih oblekah! Predstavljaj si, da je speče de- I » 'Iti . ^ je vsako drugo irif cu v SNE/ob eni u dvorani št. 3 Asesment se pobii'^ jjs ^ vsakega 25. v meseC tajnika od 6. do '1 LODI MANDEL ^ Slovenska 15702 Waterloo IV. 9611 y Odprto 9:30 do lO'" Zaprto ves Dr. Presv. Srca ^ Predsednik FraP- _ pO^ 7702 Lockyear Ave.: sednik Anton 72 St.; tainik Fra"^ 985 Addlsin Rd.; n krožek št. 3 Progresivnih Slovenk priredi V NEDELJO, 9. SEPTEMBRA OB 3. URI POP. v slov. društvenemu domu na recher ave. Serviralo se bo vršil se bo pl®^' ^ ga bo igrala bratov. bra, 1945 enakopravnost Dušica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Guniher Poslovenil Boris Rihteršič podobni, Harro. ^Pc&viti kakšen osnu- "To • Ljubše bi ki Več ^ N neplodni reČi Cebi #r'2a4n.if^°^arjala. '''•^o, in 30 spet videl«, jo že čisto po-,-ila lahko vezla, bi Naslikati njen obraz. vsp^?^ bi z iglo "^iuba b le hotela." ^ Ve? vendar ne ta Ne bodi tako Na .\ se ji je še on po- j, seje: "iš, ^arro, ali resnično %?" ^ še kdaj izpre- 'V. ■ ' ^sto to mi tudi ne bi ^ '..se nekaj: ^ bol) naposled vr- tuen u ° ^Pet poslušala ' delal." Po8wJ^.° premetava-,^ik: teta Ulrika je ^^0 k . Zdi (2^ sta spet snoČi '" da sploh ni za- resno k • ni: Bil sem ujet in niste me obiskali." Roža je dvignila oči... "Harro, pravim, da je prepozno. Zdaj je za vse prepozno. In Jezus bo meni rekel to besedo ... Glej, tu je napisana in tam; naj se obrnem, kamor se hočem, naj pogledam v svetlobo ali v temo, besedi ne moreš uiti. Že davno prej bi bila morala priti iz zlate hiše, takoj ko se je mati vrnila, toda bila sem preveč strahopetna in nisem se upala mučiti svojega srca. In morda bi se bila še na razpotju obrnila, če mi bi bila Gizela na svojem utrujenem belcu s svojim ubogim, malim bičem pokazala poti. Proti Brau-necku mi je pokazala pot." "Videla si jo, Roža? Tvoj demon je spet tu. Ne, ničesar več ne smem reči proti njej, ker mi je izkazala neizmerno ljubeznivost." "Harro, če bi jo bil videl tam na razpotju z okrvavljenim oblačilom in z očmi, ki jih je imela, ko je zapisala tisti poslednji rek v svojo knjigo. Rekel si da je morala biti blazna, in vzlic temu ... Njena roka je drhtela bi-mu . . . Njena roka je drhtela, tudi na njej so bile temne lise, pa vendar je pokazala proti Brau-necku. In ko sem zvečer odprla knjigo, so se zastrmele besede vame, in vedela sem, da jih je namenila meni." "Roža, pusti demona. Vsakokrat ti zada sunek v srce. Ne morem ga tudi spraviti v noben svetovni sistem, ki sem si jih zgradil in jih potem spet podrl. Takoj jutri zjutraj pojdem s teboj k mami. Da me razumeš,— sama ne pojdeš. Roža, zdaj mi pa povej, kaj si od tega oblju-buje? Da se bo njeno zdravje poboljšalo? Ali pa hočeš le $3-be zadovoljiti?" "Harro, iz dna srca ti povem, da ne mislim pri tem nase, ampak samo na njo. Harro, samo deset minut vsak dan. Moram pustiti, da me bo mučila, Harro, in ne bi rada videla, da bi bil še ti poleg. Ti bi bil nestrpen, pa bi mi vse pokvarili. Samo deset minut, Harro." "In zdaj zahtevaš, da bi te sam nesel tja gor, čeprav veš, da bo grdo ravhala s teboj?" "Samo v začetku, Harro, in potem bo morda bolje. Ko bo mama vse povedala, kar mi misli povedati. To ji bo olajšalo dušo. Zdaj mi očita samo v mislih, in mora pač vsak dan začeti iznova. Ne misli, Harro, na tistih deset minut ali četrt ure, ko mi bo pripovedovala, kakšna sem prav za prav. Drugače bom pa vse dolge dneve ,čutila samo vašo ljubezen in vašo ... ne morem reči, pogosto me pa zelo duši ta beseda. Kakor bi bila nekaj čisto posebnega, čeprav delam samo to, kar me veseli." "Roža, če ti bom željo izpolnil, vem da se boš z velikim veseljem vdala trpinčenju! Ženske ste pač takšne! Toda jaz se še ne vdam. Zdaj pojdem h gospodu grajskemu župniku in bom pogleda], ali ima ta mož človeško srce v prsih. Nikakor ti ne bom obljubil, da ga bom pri-vedel s seboj k tebi, in tudi tega ne, da se bom uklonil njegovi modrosti. In jaz sam te bom nesel tja gor in gledal, kako te bo mačeha trpinčila. Saj lahko napravim konec, ko bom videl, da bo dovolj. Nekoč sem jo znal še nekako krotiti s svojim vplivom. A glej, glej, zdaj kažeš spet na'j-slajše oči. Kakor bi ti bil obljubil, da bom napravil čudež. Toda kaj bom dobil jaz za plačilo, če ti bom pomagal?" Roža "se skrivnostno nasmehne ... potem pa mu reče: "Potem poj deva v dvorano. Vse sem že pripravila. Ne bova se pogovarjala o Gizeli . . . Najprej boš naslikal mene, in ne bova se več prepirala o tem. Saj ne zahtevam nič drugega kakor to, da bi uvidel, kaj ti hočem pokazati!" Šel je k vratom. "Zdaj si bom ogledal gospoda duhovna. Toda prav natanko. Potem ti boift dal njegovo sliko." Harro je šel v župnišče. Po iz-hojenih, škripajočih stopnicah je prišel v sobo gospoda župnika. Temne hrastove stopnice, ki so že marsikaj doživele, vse tako grdo preproste, da ga je kar ubijalo. Na .pragu delovne sobe se je moral skoraj skloniti. Hiša očitno ni bila zidana za ljudi njegove velikosti." Potrkal je. "Naprej!" Gospod grajski župnik je sedel za svojo pisalno mjjio, ki je bila zakopana pod skladi papirja. Vstal je in videlo se mu je, da je svojega gosta takoj spoznal. Po: vsod knjige, knjige. Stene se niso niti videle. Nikjer ni bilo nobene slike. Samo lep pogled v dolino skozi tri drobna okna. Kakšna soba! se je začudil Harro. Toliko reči! Ali je vse to potrebno, da gospod župnik lahko pase svojih tisoč ovčič? Potem je sedel na pleten stol poleg pisalne mize, in gospod grajski župnik, ki je imel med črnimi lasmi pomešanih že nekaj sivih, ga je pogledal, kakor bi bil nestrpno čakal, kaj mu misli grof povedati. Njegove oči so postale v zadnjih letih še bolj tihe in njegova dolga, okleščena postava je bila nekoliko naprej uklonjena. Zelo lepo se je odražala njegova glava ob ozadju temnih knjig z zlatimi napisi. Kupujte vojne bonde! r»' odvrnil, ..o,v če ji bomo io ^ ^eljo izpolni- J^tvo^ tiranstvo, stra- 1? ^oče 1 dejal. ^6a in , čisto nespa-Še izmiselne- fil^ ;V^ *% "»r v«« —čopiči se ^pleska ® teta Ysi me za-t sai' J naj ^osti, Harro, to-Vso noč ni ^'ipočiia ^jer bi se bila to se ov.^ ' to je prehu- oblile-solze. Ne ci^ fbil. obrisala, je na- 1 "Opazila nje-I obrazu." 'Cv^^'fo. opazil," je A?^ ^i&hko kg verja- nevkUm, domišljija." loži 1;"% =1 alabo spala, k v™ijo, da sem W Dllo takn " W^ari-o .. °- ČS,% ' ®>i sem napo-w" kUo 5!' ™®' " prav, K V prepozno. Vse »o -je u prišel in k mi." b' sa **trašil. > ' v ' 'J ne. Spet )W^y Na pomisleki. privedel župnika. Če Zakaj bo eden izmed teh dečkov zaslužil $24,000 več kot drugi? ODGOVOR NA TO VPRAŠANJE je zelo važen za vse dečke in deklice srednje-šolske starosti. Mladenič, ki dovrši višjo šolo, povprečno zasluži $24,000 več tekom svojega delovnega življenja. Povprečni mladenič, ki zapusti višjo šolo predno graduira, samega sebe oropa za $24,000. Denar ni vse, to je res—ampak graduant višje šole se s svojo večjo zmožnostjo za zaslužek lahko veseli mnogo boljših stvari v življenju, brez katerih mora ostati mladenič, ki ni graduiral. 29 bif v pr- Hfi va bila, in A' čez kaj vse 2^ ^dim, da ^ J^^umen, da ti ■ Ho dati, kar to mi ^la ' '* ^^kšna vrata I ^leno knjigo zadnji stra- TISOČERO FANTOV IN DEKLET je zapustilo srednje-vi-soko šolo in odšlo na vojno delo ... in na ta način so veliko pripomogli k zmagi. Toda sedaj vzgojevalci in delodajalci enako, skupno ur-girajo te fante in dekleta: "Poidite nazaj v višjo šolo—za vašo lastno dobro in za dobro vaše domovine! S tem, da ste šli delati, ste pomagali izvojevati vojno; s tem, da greste nazaj v šolo, boste pomagali izvojevati miri" Vaša visoka šola, vaši učitelji in vaši tovariši-študenti vas bodo sprejeli nazaj z dobrodošlico. Vpišite se takoj! Sleherni učenec potrebuje svetilko, ki ohrani vid Da mu napravi šolsko nalogo doma lahko ... da si zasluži dobre razrede ... da si ohrani "vid—sleherni učenec rabi "Sight-Saving Study" svetilko Vitanje, pisanje in računanje je v resnici zabava, ko imajo vaše oi^ koristi moderne razsvetljave, ki ohrani Vid. Vid je neprecenljiv, razsvetljava je poceni—jn, več ko porabite elektrike, cenejša je. Dr. Fred J. Makovec PHYSICIAN & SURGEON Uradne ure: 2:30-5. pop; 7.-8. zv. v ponedeljek—torek—četrtek—petek 15621 Waterloo Rd., v poslopju Norih American banke Tel. v uradu: KE 6196 na domu: IV 6657 Ustanovljeno 1908 ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO PRESKRBI Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. Domači mali oglasnik aBoaaa»xi»aa»x'iB8Kxx«aot8a»xaMoo>aa«t»08KWBt8aaBt3g3tags8st»oci GOSTILNA Mr. in Mrs. Frank Kopina 481 EAST 152nd St. Pri nas vam vedno postrežemo z dobrim ŽGANJEM, PIVOM IN VINOM. Okusen prigrizek. — Prijetna družba. Se priporočamo za naklonjenost AVTOMOBILSKA POSTREŽBA Frank Mihčič Cafe 7114 St. Clair Ave. DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK , ENdicott 9353 Odprto od 6. zj. do 3.30 zj. Rupnik Cafe Preje Louis Seme's 6507 St. Clair Av^. Odprto od 6. zj. do 3.36 zj. RE-NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender-je. — Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830 Three Corner Cafe 1144 EAST 71st ST. Andy Kavčnik in John Levstik, lastnika Izvrstno pivo - vino - žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo ELYRU AUTO REPAIR AND WELDING Joe Mrhar, lastnik Towing, Parts, Batteries, Painting Body Pendera 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Modema slovenska popravljalnlca PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE Superior Body & Paint Co. Popravimo ogrodje in fenderje. Prvovrstno delo. Frank Cvelbar 6605 St. Clair Ave. EN. 1633 Mr. in Mrs. Joe Sustarsic GOSTILNA 5379 St. Clair Ave. Postrežemo z. izvrstno pijačo in okrepčili E. 61st St Garage Frank Rich, lastnik. Se priporočamo za popravilo ta barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. SOS363ia6StS3iae$3est36i$SSe$$SiB83ČSX3t3M CVETLIČARNE HECKER TAVERN John Sustaršič in Frank Hribar 1194 EAST 71st ST. ENdicott 8866 Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek. Odprlo do 3.30 zj. <1tlt1CTtyXXK«yXXXX3OCKa0at3t30S3tX; Slovenska cvetličarna STelertic Jf loristsi 15302 Waterloo Rd, IVanhoe 0195 >Eaoi aocaci lOB GAY INN J. M&rn in J. Simčič, lastnika 6933 ST. CLAIR AVE. Fino pivo, vino in žganje, ter okusen prigrizek.—Za prijetno družbo obiščite nas. JANSA S CAFE • 1Ž67 E. 55 St. Serviramo najboljše pivo, vino in žganje ter okusen pregri-zek. Odprto do 2:00 zj. — Se priporočamo za obisk. RAZNO SOI xoxaioi IOC3C CARLSON'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St. PREJE STOPAR'S Mi imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobiiov. Delo garantirano. Se priporočamo. JIM OKORN Slovenski krojač Čistilnica ženskega in moškega oblačila €906 ST. CLAIR AVE. Se priporočam POZOR, HIŠNI GOSPODARJI! Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovili ali fornezth, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. SSth St. UEnderson 1748 Frank Mack Realtor — Broker's License Ako želite kupiti ali prodati dom, se zglasite pri meni. Točna' in zadovoljiva posluga. 6603 St. Clair Ave. EX 1494 STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 7. septem^ niiinminninii«nnnii»inwiiii»iiiwiin«iiiiiiniwiii»iiii»iiimiiiiwinwBWiniwniwiiimiwniwnnwniig plLUIiilBliilBlulBlulwii'a>iiiB>iii>l"l>li>l*lukliilBliilBliilaliilaliilalulaliilaliililiililiilaliilBliilBlip! Pomladni sen ROMAN IZ ŽIVLJENJA ★ Priredil I. H. iiiii«iiii«iiiiaiiiiaiiiwiiiiainiariiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiwiiiiaiiiiaiiiiBiiiiatiitaiiiianiiai; UiHmiilaililalHlaliilaliilatiilaliilaliilmliilaliilaliilaliilaliilalHlaliilaliilaliilmliilaliilalnImliilaliilaliilAliilali (Nadaljevanje) Krepko stisne njeno roko in jo poljubi, čutila je, kako je padlo na roko neka] vročega, nekaj mokrega, toda ni mogla pogledati, ker so tudi njene oči bile solzne. Tiho je odšel Wolf iz sobe; bila je sama. VI. — Rešen! Mož ob oknu se ni prav nič = sramoval solz, ki so mu pri tej zdravnikovi besedi polzele po licih. Varno je s pomočjo sestre položil po prestani krizi utrujeno telesce malega bolnika v posteljo, dal strežnici še nekaj navodil in nato skupno z Wolfom zapustil sobo. Zunaj ponudi Wolf zdravniku obe roki, rekoč: — Kako naj se vam zahvalim, dragi Kornelius. Zdaj zopet lahko diham, ker vem, da je moj otrok izven nevarnosti. — Tako daleč še nismo, gospod stotnik, — odvrne resno mladi zdravnik, — Lazo je zelo slab in potrebna je največja previdnost. Ako se mu bolezen povrne, ne morem pomagati. Toda sestra Konsuela je zelo vestna, da smo lahko pomirjeni. — Kako pa gre drugače vaši gospej soprogi? — Hvala; nekoliko boljše. Spi že od enajstih. '— Tako? To je dobro! Zadnje dneve mi ni prav nič ni bila všeč. Nenavadna razburjenja in veliko skrbi ji je zelo škodilo. Mislim pa, da je zelo prehla-jena. Jutri zjutraj ali pa še nocoj bom tudi njo pregledal; seveda, ako ste s tem zadovoljni. Ali mi niste rekli, da ste že govorili s štabnim zdravnikom? Meni je prav, kajti ne maram se onemu gospodu kaj zameriti. Dr. Kornelius pogleda na uro. — Že tri? Tedaj pa takoj ležite, gospod stotnik, kajti izgledate zelo zdelani. Brez skrbi si lahko privoščite nekoliko počitka. gaj sestra pazi. — Nato Kornelius odide. Tiho odpre Wolf bolniško so . bo. Marija se. obrne, ko zasliši šum in položi prst na ustnice. Lazo spi! — ji kot dih pride iz ust. Dolgo gleda Wolf otroka, ki ga je objemal blagodejen spanec in je mirno dihal. Sočutno pogleda Marija bledo Wolfovo obličje in reče; — Zakaj ne greste spat, gospod stotnik? Saj vidite, kako sladko spi Lazo. Privoščite si vendar nekaj počitka. — — Spati, Marija! Kako mo rem sedaj spati, ko mi je srce bolno! Pusti me, da jaz čujem pri otroku, ti pa lezi, ker si trudna. — Ne, danes še ne. Toda jutri — zdaj pa pojdite, ker je že pozno, — O, Marija, saj reci mi "ti' Ne morem prenašati tega čudnega nagovarjanja, — Pa vendar. Wolf. Boljše je tako, četudi mi je težko, — reče Marija nalahko, — mislite na svojo ženo. — Moja žena, — pravi gren ko, —T spi, medtem ko smo mi otroka iztrgali smrti. Marija lahno položi roko na njegovo ramo. — Ne bodite krivični. Vaša žena je bolna. Treslo jo je, ko sem jo nesla v njeno sobo. Bodite dober ž njo. — Marija, ne bodi mi tako tuja. Tega ne morem prenašati. bi. Sname svoj beli klobuk, razpusti lase in se stegne po ležišču. Bila je izmučena in je bila vesela, da je Otrok spal. Tako sen je vstal pred njo. One blažene ure je še enkrat preživela in se je popolnoma prepustila sili spomina. Za vse na svetu ne bi dovolila, da se ne bi vse ono nad je mogla nekoliko' počiti. Na- njo še enkrat zgodilo. Ali ni bi- Gabrijelo še zagovarjaš? Saj ne veš, kaj je nama prizadja-la. — — Tega nočem vedeti; to je končano. — Wolf, zdaj bi bila rada sama. To je bil zopet oni sladki, proseči glas, kateremu se nikdar ni mogel upirati. Prime jo za obe roki in ju pelje k ustnicam. — Sladka, sladka žena! — reče napol zadušeno. Nato pa začuti Marija, da jo je Wolf objel. Vroče pritisne svoje ustnice na njene v dolg, žejen poljub. Toda predno se je dodobra zavedla, je bila sama. Zlekne se ob postelji in si z rokami zakrije obraz. O čemur je mislila, da je že davno mrtvo in pokopano, je zopet vstalo in ji zasledovalo celo pri izpolnjevanju njene težke dolžnosti — to je bilo hrepenenje po sreči in ljubezni. Spomin na pretekle blažene ure jo prešine z vso silo. —' Da bi saj dnevi tukaj že bili končani; bili so tako težki, kot ni mislila; toda zdaj je treba zdržati in potrpeti. Poteče nekaj dni. Lazotove moči so bile do kraja izčrpane in treba mu je bilo streči z največjo pazljivostjo. K sebi je pustil samo sestro Konsuelo in očeta, drugače ni maral za nikogar. Popolnopia miren je ležal v postelji. Tudi Gabrijela je bila bolna v postelji. Njene ušesne žleze so se ji vnele, poleg tega je pa na fijo vplivalo tudi razburjenje zadnjih dni, tako, da ji je zdravnik predpisal za nekaj dni počitka v postelji. Za razvedrilo ji je dala Marija nekaj knjig, ko je prišla k njej, da ji je dala obkladke in jo vprašala, kako se počuti. Proti svoji volji je morala« občudovati dekleta, ki je neu trudljivo in tiho skrbela za ^jo in za otroka in njeno sočutje ni bilo neresnično, kadar je govorila o Mariji, kako bleda in utrujena je Marija od prečutih noči. Skupno biti v. hiši z Wolfom ji je bila muka in vendar je prisluškovala njegovim kora kom in njeno srce je krepkejše utripalo, kadar je govorila njim. Pozno nekega večera, ko je poslala gospodično, ki ji je vedno pomagala in tudi včasih mesto nje pazila na otroka, k poi čitku, je ležala Marija na diva-nu v Lazovi sobi. Svetlobo svetilke je zagrinjal zastor, da je bil v sobi mrak. Lazo je spal trdno in mogla je biti brez skr- rava je pokazala svojo moč, medtem ko se je doslej pustila premagovati. Brez zanimanja lista po knjigi, ki je ležala poleg divana. Bila je zbirka pesmi — nekaj sličnega je dobila od Wol-fa, kar je hranila kot bi bila kaka svetinja. Tedaj pa se zagledajo njene oči na naslednje vrstice: Naglo poteče čas, ko duša o duši sniva, ko usta na ustih, in srce na srcu počiva. Ves njen sladki ljubezenski la srečnejša kot Wolfova žena, za katero ni imel nikake ljubezni ? (Dalje prihodnjič) V blag spomin druge obletnice smrti našega nikdar pozabljenega soproga in dragega očeta OGLEJTE SI TE HIŠE 2 hiši na eni loti. Vsaka ima 6 sob za eno družino. Ima 2 spalni sobi spodaj; 2 garaži, gorkoto na vročo vodo; na 15712 Arcade Ave. Cena za obe hiši samo $9800 in se lahko takoj vselite. 7 akrov zemlje in hiša 6 sob, bungalow, vse v prvovrstnem stanju. V Madison, Ohio. Cena je zmerna hitremu kupcu. Hiša 10 sob za 2 družini; 2 garaži, na E. 169 St. Cena samo $6900. Za podrobnosti pokličite L.Petrich REALTOR 19001 Kildeer Ave. IV. 1874 Operatorica za likanje moških hlač Mi imamo na razpolago službo za več žensk, ki so izurjene pri popravljanju moške obleke. Polni čas in stalno delo Tedenska plača The Holle Bros. Co. 1228 Euclid Ave. Mali oglasi Avtna zavarovalnina za 5 ali 10 tisoč dolarjev "Liability" ca samo $20. Nova državna postava zahteva, da Ima vsak voznik avtomobila zavarovalnino na avtu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na MIHALJEVICH BROS. CD. 6424 St. Clalr Ave. PRALNE STROJE vsakovrstne, popravljamo VACUUM ČISTILCE in vse druge hišne predmete SHORE APPLIANCES 685 EAST 185 STREET IV. 1782 — KE. 0448 Mali oglasi 80DND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Posebni popust za društva B, J, Radio Service 1363 E. 45 St. — HEnd. 302« Za delavct Sobo THE ELECTRO-SERVANTS CO. 353 E. 152nd St. — KE. 6993 v Commodore Theatre poslopju Prodajamo in popravljamo radio aparate in električne hišne predmete. Oddajte vaše naročilo za električne predmete za jesensko dostavo sedaj. JOSEPH LOZiR ki je za vedno preminil' dne 7. septembra 1943 Leti dve sta že minili, kar zapustil si nas Ti. Nam pa teško je pri srcu, ker Tebe več med nami ni. Ljubi soprog, dragi oče, šel si tja, kjer ni trpljenja in ne gorja. Mirno spavaj, blaga dma, dokler ne pridemo za Teboj. Enkrat bomo se združili . in si stisnili roke. Ti preljubi in naš dragi, to bo srečno svidenje! žalujoči ostali: ANTONIA LOZAR, soproga JOSEPH in ROBERT, sinova DOLORES, hčerka Cleveland, O., dne 7. sept. 1945. KUPITE IN PRIHRANITE PRI Northeast Sales &. Service Roper, Grand, Norge—plinske peči. Kombinacijski grelci na premog, plin in na olje. Oddajte vaše naročilo za ledenico in pralni stroj sedaj! Northeast Sales & Service JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185 St. Odprto do 8. zvečer hied E. 40 St. in E. 63 St., v bližini St. Clair Ave. in Lakeside Ave., se želi dobiti v najem. Kdor ima za oddati, naj pusti naslov v uradu Enakopravnosti. Proda se novo, moderno hišo za eno družino. 5 sob, vse udobnosti, Weathergeal okna, garaža prizidana k hiši; vsa narejena iz predvojnega materi-jala. 2 akra zemlje, kokoš-njak, sadno drevje. Vpraša se pri Andrew Lokar, Bishop Rd., ali pokličite Wickliffe 553 W 4. MLADA da bi se učila šivanja ^ ; na power machine. AK ; bo kmalu napredovala plačanega stalnega Tedenska THE LYON TAILOR 2320 Superio' ^ Popravljam in predelujemo liše, stanovanja in trgovske prostore. Strehe pokrijem nanovo ali pa popravim stare strehe. Zanesljivo in ločno delo. Cene zmerne. Brezplačni proračun. Se priporočam. JOHN KOCJANCIC 1246 E. 58 St. — EN 1182 A. GRDIMA & SINOVI Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 2088 Ambulančna posluga podnevi in ponoči Vdova želi dobiti na stanovanje in hrano starejšo pošteno žensko-Slovenko. Poizve se med 4. in 7. uro zvečer na 1044 E. 148 St. Hiše naprodaj Za 2 družini na E. 58 St. in Prosser Ave. Cena $4500. 1 aker zemlje z moderno hišo s 12 sobami; med Mayfield in Cedar Rd. Cena je zmerna. Poizve se pri MARY TISOVEC 1366 Marquette Rd. EN. 4936 Mlad par z dveletnim fantkom išče stanovanje 4 ali 5 sob v šenklerski naselbini med St. Clair Ave. in Superior Ave. Sporočite naslov Enakopravnosti; MONCRIEF fornez Največja dolarska vrednost v gretju Pokličite vašega MONCRIEF prodajalca THE HENRY FURNACE CO., MEDINA, O. ZAVESE Tu si lahko izberete kakor-šnekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev. Odprto ob večerih do 9. ure Parkwood Home Furnishings 7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511 Vprašajte za Jennie Hrovat I Zavitki za Jugoslavijo Sedaj se lahko pošljejo zavitki težki do 11 funtov v Jugoslavijo. Kdor želi poslati zavitke, ki vsebujejo kavo, čaj, riž, milo in druge koristne in potrebne stvari svojim v Jugoslavijo, se lahko zglasi pri; August Kollander v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU, 6419 ST. CLAIR AVE., ki sprejema naročila za take zavitke. Vsak zavitek je zavarovan pri pošti. Zavitki se lahko pošljejo tudi v Francijo, Belgijo, Grško in Italijo. V Italijo se pošiljajo zavitki samo 4 funte težki, v druge države pa po 11 funtov. Kollander tudi pošilja denar brzojavno ali po pošti v Italijo, Francijo, Češkoslovaško in Grčijo. Z Jugoslavijo še za enkrat ni denarne zveze, toda kakor hitro bode vpostavljena se bo naznanilo. Ako želite poslati kabel v Jugoslavijo vam bo to Kollander drage volje storil, kakor bo tudi na razpolago pri vseh zadevah, ki se tičejo stare domovine. EDINA slovenska unij ska brivnica v tej okolici LOUIS LIPANJE. lastnik LOUIS OKIČKI, pomočnik se priporočava Kadar vam čas dopušča, obiščite nas. 761 EAST 185th ST. NAPRODAJ Dobra prilika se nudi hitremu kupcu. Na Addison Rd. se prodaja 3 hiše, vsaka zase na svojemu lotu, vsaka po 2 družini. Vsaka hiša ima 2 fomeza. Hiše so v jako dobrem stanju. Te hiše morajo biti prodane zaradi dedščine. Rojaki, požurite se, ker take prilike ni vsak dan. Hiša 6 sob na Edna Ave., blizu Addison Rd., samo $5,800. Te hiše si lahko ogledate, če se zglasite pri JOS. LUSHIN-U, 7113 Myron Ave., ali pa pokličite HE 6054, ki je edini pooblaščen za to prodajo. delajte ^ MODERNEMU THE TELEPHO^ potrebuje ŽENSK^j delavke his^| Downtown Stalno delo— Polni ali del»> 6 večerov v 5:10 do 1:40 Zglasite se^ Employm©"* ^ 700 Prospect A*«" od 8. zj. do 5. raz ven od „ l'' I Loto 40x125 na "ftacy Ave., št. 18, se proda poceni. Nahaja se v slovenski naselbini in je dobra, prilika za Slovenca. Kdor želi naj se zglasi na 6305 Glass Ave. Ples in zabava vsak petek in soboto pri MATT KRIZMAN'S TAVERN 3244 St. Clair Ave. FINA ZABAVA IN VLJUDNA POSTREŽBA Okusna pijača ter dober prigrizek Se priporočamo na obisk NO BETTER TERJVIS ANYWHERE LOANS TO REPAIR, MAINTAIN, MODERNIZE YOUR HOME OR BUSINESS PROPERTY * Ask at any of our ^6 Offices * IHI tANK roil All THI riOPLI Dajte vaš fornez sčistit sedaj. Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen po "va-cuumu." $4 do $6 National Heating Co. Postrežba sirom mesta F Air mount 6516 KADAR vaša električna ledenica potrebuje popravila, pokličite Franks Refrigeration Service 15523 SARANAC RD. Tel. GLenville 4627 BARVARJI! Išče se barvarje za delo zunaj ali znotraj. Pokličite IV 5693- Victor Peterca 17724 Waterloo Rd. Dixon's Radio & Key Sliop Radio posluga Popravimo vsakovrstne radio aparate za dom ali avlo DELO JAMČENO Ključe in ključavnice dupli ciramo ali popravimo IZURJENI POPRAVLJALCI Cene zmerne GA 2231 1983 E. 79+h St. Violine, banjo, saksofone klarinete, harmonike, itd., po najnižjih cenah. Še vedno plačamo najvišjo ceno za rabljene harmonike, klavirje in druge godbene inštrumente. Hoedl's Music House 7412 St. Clair Ave. HE 0139 THE OHlO/x TELEPHOI^ TEŽAK' Menjajoči s Plača od ^ ŽAGAR TOO^i 23880 Lakela»o EucIiA O"" UVAj! IZBORNA National Casting O' v vsW p Nobenih težav vsi Civilna produkcij^ .stf'' Smo 77 let na tacijskim Indui 15 k te tei fa 1? «0 io tie THE NATIJ1 malleab':,' STEEL CAS 10590 SNAŽIL'^! ne stare več kot let stalno Eno izmed boljših poslopij Dobra plaČa, jce, nus, plačane P® ggf , ure od desetih ^ zjutraj. V bliži^' vii# linij in busov. ' 0% Power Izurjene na Tudi izurjene šivanje pl> THE LYON 2320 SUP«' iVi h) k bt, Hal toj % •fH, r. "f! % «5(3 kt % k h k Mali^ IVIeiile & Novak Cement Contractors 678 E. 240 St., Euclid, Ohio IV 1439 Se priporočava za izdelavo cementnih pločnikov, driveways, in drugih cementnih del. Kot bivša vojaka vam boVa hvaležna za naklonjenost pri oddaji del. DANlCA'^y Vogal E. 169 / Danica Priporočamo ^ pijača, in priJ "k S H H Je Ki Prijater^ ST. CLAm prescription' J ZastonLP"^