knjižnica V;VW, SREČKA VILHARJA ^ S Tio Trg Brolo 1 m ''/k Postni ‘<(p Vi ^ A 6000 Koper 1 ^** primorski u^rp^ 1 časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva | nUfi E3E1G ® Oktober 1997 leto 4, številka 45, cena 90 SIT {C Banica Koper Praznik v znamenju novih pridobitev Letošnji praznik Občine Piran (15. oktober) so proslavili v soboto, 11. oktobra z nekaterimi pomembnimi dosežki: Zgrajeni sta čistilni napravi in kanalizaciji v Sečovljah in Dragonji, dr. Janez Podobnik je slovesno odprl novo telovadnico OŠ Sečovlje. Dopoldne je bila v Portorožu komemoracija pri spomeniku padlim slovenskim partizanskim pomorščakom, nato pa so predstavili tudi mednarodni kiparski simpozij Forma viva 1997. Osrednja proslava je bila zvečer v Avditoriju, kjer so podelili letošnja občinska priznanja. Nagrajenci Občine Piran Na osrednji prireditvi v počastitev praznika Občine Piran v portoroškem Avditoriju v soboto, 11. 10. 1997 ob 19.00 uri so priznanja za leto 1997 dobili: Anton Spinelli - “ZLATI GRB OBČINE PIRAN”, Vojka Štular (za leto 1996) - “ZLATI GRB OBČINE PIRAN”, Avgust Gojkovič (za leto 1996, priznaje je prevzela njegova žena)- “ZLATI GRB OBČINE PRIRAN”. Priznaje Občine Piran - “PLAKETO OBČINE PIRAN” so prejeli: Helena Jureš, dr. Natalija Čermelj, Lidija Pogačar, Majda Skočaj in pobratena občina Aquileia v Republiki Italiji. Priznanja je podelil slavnostni govornik na tem večeru, župan Občine Piran Franko Fičur. (Več na strani 6 in 7) IZOLA Za popolno lepoto vida! Očala na recept ali brez. Najboljše blagovne znamke okvirjev: ARMANI, YSL, VALENTINO, VOGUE, BVBLOS, CAZAL,... Visoko kakovostna stekla z zaščitnimi postopki: ZEISS, GALILEO, RODENSTOCK,... URNIK 9-12 / 17-20 sobota 9-12 . . .n „. NEPREMIČNINE « \\\l VI GAŠPAR-MIŠIČ GAŠPAR s.p. Ulica svobode 1, Piran-Pirano PE-Bolniška 1 Tel.: 066/747-153. 747-154,746-178 Telefaks: 066/ 747-153 Mobitel: 0609/649 190, GSM 041/649-190 Titanic- že 85 let na dnu Atlantika Letos mineva 85 let od ene največjih pomorskih katastrof, ko je za takratne čase “nepotopljiv” parnik na sanjski plovbi iz angleškega Southamptona na šesti dan plovbe proti New Yorku zadel ob ledeno goro in se po dveh urah in štirideset minutah strašne agonije 15. aprila 1912 ob 2.20 zjutraj potopil v globine ledeno mrzlega Atlantika. “Reši se kdor se more”, so bile zadnje besede kapitana Edwarda J. Smitha. “Kraljica morja” je na svoji prvi vožnji imela na krovu 2207 potnikov. S seboj v globine je potegnila 1495 potnikov. Rešilo se jih je le 712. Svet je takrat resnično jokal. Vsi poskusi, da bi parnik potegnili na površje so bili doslej zaman. PE IZOLA Ljubljanska 41, Izola-lsola Tel./Fax.: 066/ 67-218 Mobitel: 0609/626 337, GSM 041/626-337 ZAUPAJTE AGENCIJI Z NAJVEČJO PONUDBO NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI Čestitam ob občinskem prazniku. Albert Pucer Dobitnik nagrade s priznanjem Alojza Kocjančiča za leto 1997 Slovesno so mu jo podelili na osrednji pro-, slavi v poča-| stitev praznika j občine Piran v soboto, 11. oktobra v porto-| roškem Avditor-iju. Nagrado s priznanjem Alojza Kocjančiča, za posebne dosežke pri oblikovanju kulturne identitete Istre skupno podeljujejo vse tri obalne občine. 1 Obrazložitev priznanja je podal predsednik Komisije za podeljevanje priznanj z nagrado Alojza Kocjančiča Milan Gregorič, nagrado pa so mu skupno izročili Tomaž Bizajl, podžupan Mestne občine Koper, Breda Pečan, županja občine Izola in Franko Fičur, župan občine Piran. Čestitamo! ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE PIRAN, 15. OKTOBER. Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 775 664 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož - izdelava fotografij, prodaja fotografskega materiala in opreme Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 770 537 IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV - IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME ■ ur primorski uTp Rim Italija tik pred novo politično krizo, Prodi ponudil odstop Italijansko gospodarstvo je v zadnjih dve letih, odkar se dražava resno pripravlja na vstop v evropsko monetarno unijo (to naj bi se zgodilo leta 1999), napravilo velik skok naprej. Italijani pridno delajo, inflacija je takorekoč padla skoraj na ničlo. V letnem merilu bo znašala komajda 1,4 %. Nekaj več težav imajo z reformo socialne države, kar med vrsticami pomeni nujno saniranje bohotne dr avne blagajne. Le tega se nikakor ne morejo dogovoriti, na čigav račun. Kateremu proračunskemu porabniku nameniti manj denatja. Upokojencem in revnim delavcem že ne, trdijo sindikati. Italijanska vladaje v primerjavi z našo pravi mojster proračunske aritmetike, saj je že predložila finančni zakon (proračun) za leto 1998, medtem ko sc to pri nas v Sloveniji o letošnjem proračunu šele dodobra dogovarjali proti konci. leta. Seveda so se v Italiji takoj vnela nasprotja in kritike na račun Vlade Romana Prodija in malo manjkalo, pa bi spet prišlo do krize, če ne že spet do padca vlade in novih volitev. To nevarnost je zaslutil tudi nesporni šef države, predsednik Republike Italije Os-car Luigi Scalfaro. Stranke je opomnil, daje nesprejemljivo dajati prednost osebnim parcialnim interesom pred interesi celotne skupnosti. “Zločin je vsakršno metanje polen pod noge”, je dejal. Kaže, daje politična kriza v Italiji sedaj že mimo in da bo prevladal optimizem, ki pelje Italijo v novo tisočletje. Trst Skladu za Trst.60 milijard Osnutek proračuna Italije za leto 1998 oziroma vladni finančni zakon namenja Skladu za Trst 60 milijard lir, Gorici pa 20 milijard lir izrednih sredstev za hitrejši razvoj obmejnega območja, ob upoštevanju perspektiv za uveljavljanje evropsklih združevalnih interesov v tem prostoru. Obmejni mesti bosta dobili precej več sredstev. Zasluga za to gre nedvomno tudi pokojnemu senatorju Darku Bratini. Predsednik Sklada za Trst je Miloš Budin. Da italijanska vlada resno razmišlja o hitrejši preobrazbi obmejnih mest, govori o tem tudi pismo, ki gaje predsednik vlade Romano Prodi pred nedavnim poslal gor-iškemu županu Valentiju. Trst Odkrili spomenik cesarici Elizabeti V nedeljo, 5. oktobra so na trgu pred železniško postajo v Trstu odkrili obnovljen spomenik avstroogrski cesarici Elizabeti, ki so ga od tam odstranili v času fašizma. Ob tej priložnosti so v muzeju Sartorio odprli razstavo umetniških pahljač iz tistega časa. Razstava bo na ogled do 9. novembra. New York Reagan se ne spomni več, da je bil predsednik 86-letm Roland Reagan, nekdanji predsednik Združenih držav Amerike (1981-1989) je leta 1994 zbolel za Alsheimerjevo boleznijo. To je neozdravljiva iguba spomina. Reagan sicer še rad hodi v njegovo pisarno, igra golf, vendar si ne more več obrazložiti zakaj neki ga ljudje na cesti tako pozdravljajo, piše New York Times. London Knjiga o princesi Diani prinaša milijone Ni bilo treba dolgo čakati. V ponedeljek, 6. oktobra, komaj dober mesec dni od tragične smrti priljubljene 36- letne princese Diane ( umrla je v prometni nesreči v Parizu 31. avgusta 1997), je podjetni avtor Andrew Morton v Veliki Britaniji poslal na tržišče knjigo, nekakšno kratko biografijo - slikanico princese z naslovom: “Di - njena resnična zgodba”. Že s prvo serijo naklade, ki je bila takoj razgrabljena, je zaslužil dobrih 13 milijonov mark, piše BILD. Nedvomno pa drži, da bo prodal na milijone izvodov knjig in zaslužil bajne vsote denarja. Toda že so se oglasili tudi kritiki, ki trdijo da Morton kuje profit ob Dianinem še svežem grobu. Nekateri omenjajo knjigo kot škandalozno. Dodajmo, daje Diana vedela za nameravani izid knjige, saj je nekatera besedila sama popravljal in določila sliko za prvo stran ovitka. Na sliki časopisa BILD: Avtor biografije o Diani Andrew Morton in sedaj že pokojna princesa Diana. Alojzija in Alojz Premru V soboto, 13. septembra 1997 sta Alojzija in Alojz Premru iz Pirana slavila 50. obletnico skupnega zakonskega življenja, v katerem sta prehodila zares dolgo pot. Ob tem jubileju sta si v poročni dvorani občine Piran v svečanem okolju pred matičarko, ponovno izmenjala prstana in si obljubila zvestobo. Najtopleje jima je čestital in pozdravil vse prisotne , otroke, sorodnike in prijatelje, piranski župan. Dvajsetletni Alojz, ki je služboval kot oficir obmejnih enot na demakacijski črti med cono A in cono B, je pred 52 leti v Ravnici na Goriškem spoznal takrat dvajsetletno Alojzijo Pavlin. Zaljubila sta se in se nato čez dve leti odločila za skupno življenjsko pot. Obojestransko ljubezen sta s sklenitvijo zakonske zveze potrdila pred matičarjem v Grgarju pri Novi Gorici. Iz Ravnice, kjer sta v krogu svojih dveh sinov Iztoka, ki seje rodil leta 1948 v Slovenskih Konjicah in Milana, ki seje rodil leta 1949 v Ravnici, živela do leta 1955, ko se je družina preselila v Piran. Alojz se je zaposlil v Istrametalu, Alojzija pa je gospodinjila. Leta 1958 se jima je rodila še hči Bojana. Alojz je upokojitev pričakal kot delavec Splošne plovbe Piran, Alojzija pa mu je ves čas stala ob strani kot zvesta žena, dobra gospodinja in skrbna mati otrokom. Y/ i/tf< Comunita’autogestita della nazi-onalita’ italiana - Pirana Al Consiglio comunale del Co-mune di Pirano INTERPELLANZA In data 16.9.1997 si e’ rinuita la CAN della nazionalita’ italiana del Comune di Pirano ed al p.to 2 deli’ ordine del giomo ha trattato lo stalo di avanzamento dei lavori per la ristrutturazione totale deli’ edificio scolastico della SEI “Vincenzo De Castro” di Pirano. La CAN ha constatato che la De-libera del Consiglio comunale di Pirano, del 21.9.1996, inerente la ristrutturazione totale deli’ edificio della elementare in oggetto, com-presa 1’ acquisizione degli spazi al piano terreno, attualmente di pro-prieta’ della M-DEGRO di Porto-rose, non viene attuata. Ad oggi difatti ‘e stato presentato solamente il progetto di massima, stilato daha Investbiro di Capodis-tria, che peraltro non e stato appro-vato ne’ dal Consiglio della scuola, ne’ dal Collegio insegnanti e tanto-meno dalla CAN di Pirano poiche’ non adeguato alla Delibera citata (il Progetto non prevede l’acquisizione e ristrutturazione degli spazi della M- DEGO al piano terreno e provede invece una mini palestra totalmente inadegua-ta al 5. piano). Nonostante i numerosi contatti ed interpellanze ai rappresentanti del Ministero per 1’istruzione - Settore investimenti e ai rappersentanti del Comune, incaricati di attuare la Delibera del Consiglio comunale non e’ stato fatto nulla e neppure sono pervenute risposte scrilte in mento ali’ arresto delle attivita’ in-erenti la ristrutturazione. La CAN esprime la piu’ profonda delusione per il mancato avvio dei lavori di ristrutturazione totale deli’ edificio scolastico, visto anche che questo edificio attualmente risulta assolutamentc ina-dattto alle necessita’ della scuola elementare. La CAN reputa che questa assenza di decisionalita’ e di azione da parte degli organi competenti sia comunali che ministeriali sia es-tremamente deleteria per 1’esistenza del Gruppo nazionale italiano nel nostro Comune e deno-ta la mancanza di sensibilita’ e di volonta’ politica nella soluzione di questo annoso problema. Si richiedono guindi immediata-mente risposte precise in merilo alle responsabilita’ per Timmo-bilismo nella guestione e il rispetto dela Delibera del Consiglio comunale inerente la ristrutturazione totale deli’ edificio scolastico, preve-dendo da subito 1’inizio dei lavori. Si fa preselite che la CAN di Pirano, se persisteranno le condizioni di stasi nella soluzione di questo problema, non manchera’ di infor-mare molto piu’ ampiamente 1’opinione pubblica sia nazionale che internazionale e, in caso es-tremo, provvedera’ al ritiro dei Consiglieri ai seggi specifici prešo il Consiglio comunale del Comune di Pirano. Il Presidente della CAN Bruno Fonda I Consiglieri: Fulvia Zudič Sando Kravanja Stefano Luša Prvo srečanje slovenskih lokalnih časopisov Lastniki časopisov, glavni in odgovorni uredniki, komercialisti in tehnični oblikovalci ter predstavniki tiskarn naj bi na svojem prvem srečanju v Rogaški Slatini 14. novembra letos, izmenjali izkušnje, ideje ter spregovorili o problematiki lokalnega časopisja, prodaji, nakladi, oglaševanju in še kaj. Pobudo za sklic predstavnikov lokalnih sredstev javnega obveščanja so dale Rogaške novice. Na srečanju namerava aktivno sodelovati tudi redakcija Primorskega utripa na temo: Vloga, pomen in cena lokalne informacije. Slovenija na zunanjih mejah EU, kjer bo režim strožji Tako bosta Italija 26. oktobra in Avstrija L decembraietos, odpravili preverjanje potnih dokumentov na letališčih in 1. aprila 1998 tudi na drugih mejnih prehodih. Grčija bo to uredila pozneje. Počasi se torej zares uresničuje vizija o Evropi brez notranjih meja. Slovenija se je trenutno znašla na zunanjem robu meja EU (Italija in Avstrija). O tem, kakšne bodo posledice in ali bodo na teh dveh mejah res veliko strožji ukrepi, se bomo potniki lahko kmalu prepričali. Schengenski sporazum (pogodba) predvideva svobodo potovanj, skupno politiko izvajanja vizumov in tesno sodelovanje na pravosodnem področju za podpisnice na območju znotraj EU. Doslej je določila schengenskcga sporazuma uveljavilo sedem držav Članic EU (Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Luksemburg, Nizozemske in Portugalska. Sedmega okotobra 1997 pa so se jim pridružile še Avstrija in Italija ter nekoliko bolj ohlapno tudi Grčija. Dr. Miroslav Zei Nova naravoslovna serija naših ANNALES (Anali za istrske in mediteranske študije) 9/96. Pred letom dni sem poročal o predhodni uspeli seriji naših Anal, ki so tudi v inozemstvu naleteli na zelo ugoden odmev. Tokrat imamo že tretjo serijo Anal, kot pove sam naslov. Bogata vsebina obravnava Ihtiologijo (riboznanstvo), Ekologijo bentosa (morska bitja ob, na in na dnu), Krasoslovje, Varstvo narave, Razne razprave, Delo naših tozadevnih društev in znanstvenih zavodov in Ocene in Poročila takih dejavnosti. Med znan-stveniki-sodelavci najdemo tako Slovence kot Hrvate, Italijane in Angleže, kar daje tej znanstveni publikaciji še toliko bolj mednarodni pomen. Po sami tematiki močno prevladujejo biološko ekološke študije, med katerimi prav gotovo stopa v ospredje naš raziskovalec najdrobnejše favne morskega dna (meiofavna -velikost teh bitij je od stotinke do enega milimetra). Meiofavna ima velik vpliv na splošno organsko produkcijo morskega dna; močno je pod vplivom raznih ambientalnih činitel-jev kot slanosti, temperature in vsebnosti kisika. Iz Miramarskega laboratorija za morsko biologijo sta dve mladi znanstvenici preučevali prehrano in rast navadne in filipinske von-gole, a sami rezultati so pomembni za vzrejo teh dveh tudi kulinarično pomembnih školjkic. Izredno zanimivo je bilo delo treh biologov iz Morske biološke postaje v Piranu, Vesne Flander, Boruta Vrišerja in Aleksandra Vukoviča. Obravnavano je bilo naseljevanje v zaporedju bentoških (pridnenih) živali na območju Tržaškega zaliva. Kljub temu, daje severni del Jadrana zelo občutljiv ekosistem (izpostavljen letnim velikim nihanjem fizikalnih dejavnikov, onesnaženosti rečnih pritokov in poluiranosti s strani turizma, komercialnega ribolova ) in je žc klasičen primer ogroženega morja, ima obalno mehko jadransko dno dobro razvite bentoške združbe. Prav zato so raziskovanja favne morskega dna izrednega pomena. V Tržaškem zalivu so v zadnjih dvajsetih letih hipok-sije in aneksije (pomanjakanje kisika) skoro vsakoletni pojav. Posebno leta 1983 in 90 jc pomanjkanje kisika zlasti v pridnenih slojih bilo usodno za bentoško favno; tedaj je v globini pod 20 m poginila praktično vsa mak-rofavna razen nekaterih hitro gibljivih vrst pobeglih v plitvejša področja. Tako je bil osnovni cilj omenjenih raziskovanj preučevanje procesa obnavljanja oziroma ponovne naselitve združb sedimentnega dna. Med ostalimi članki in poročili moram omeniti predvsem Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko v Ljubljani, ki je založil novo geološko karto južnega dela Tržaško-komenske planote v merilu 1:50.000. Karta je sodobno oblikovana s spremljajočo monografijo (tolmač karti), tudi v angleščini in ne pomeni kot stara karta SFRJ nobenih vojaških ali uradnih tajnosti. Posebna vrednost te geološke karte tiči v označenih fosilih, ki dajo podatke o starosti in dogodkih v času nastajanja kamnin današnjega krasa. Anali so tiskani na lepem papirju z desetimi barvnimi fotografijami (naših zanih naravoslovnih foto-grafov-Richter, Genero, Makovec, Lipej, Pertot). Sodelavcem, zlasti glavnemu uredniku (mag.D.Darovec) in odgovornemu uredniku (dr.L.Lipej) gre glavna zasluga za uspešne zadnje Anale. Pravniki o učinkovitosti sodnih postopkov Letošnji Dnevi slovenskih pravnikov bodo v portoroškem Avditoriju od 23. do 25. oktobra. Teme, ki jim doslej niso posvečali ustrezne pozornosti. Kot v preteklih letih bo tudi letos delo potekalo v osmih sekcijah, dveh okroglih mizah in javni tribuni. Na vrsti bodo nekatere nove teme, ki se porajajo v sodobnih pravnogospodarskih odnosih kot na primer pravo in finance, pravo in okolje, stečaj, media la\v (zakon o javnih glasilih), pravo in reklama. Pravniki se bodo seznanili tudi z vsebino nekaterih pravnih aktov, ki jih morajo upoštevati pri svojem delu kot na primer asociacijski sporazumi, vloga nadzornih svetov in njihovih članov, informatika in pravo. Nekaj bo tudi klasičnih pravnih tem; skupnosti kot temelj pravnih oseb civilnega prava, učinkovitost sodnih postopkov, novosti v predlogu zakona o delovnih razmerjih. Dnevi slovenskih pravnikov se bodo začeli 23. oktobra ob 9.30 v Avditoriju. Popoldne ob 15.00 uri bo delo potekalo po sekcijah. Šesta sekcija na temo Stečaj bo v Hotelu Slovenija. Voditeljica bo dr. Nina Plavšak. Prva sekcija z naslovom Pravo in finance bo potekala v Avditoriju. Vodja: dr. Marko Ilešič. V Grand Hotelu Metropol bo ob 16.30 okrogla miza na temo: Skupnosti kot temelj pravnih oseb civilnega prava. Okroglo mizo bo vodil dr. Bogomir Sajovic. Naslednji dan, 24. oktobra bo osma sekcija ob 8.30 uri v Avditoriju. Tema: Nadzorni sveti. Vodja: dr. Marjan Kocbek. Ob 8.30 bo v Hotelu Slovenija javna tribuna na temo Pravo in reklama. Uro pozneje bo v GH Metropol začela z delom druga sekcija na temo Pravo in okolje. Popoldne ob 15.30 bo v Avditoriju tretja sekcija. Govorili bodo o učinkovitosti sodnih postopkov. Osociacijski sporazumi Zanimivo bo tudi v GH Metropol, kjer bo ob 15.30 uri začela z delom četrta sekcija, ki jo bo vodil Lojze Janko. Tema: Asociacijski sporazumi. Okrogla miza: Media lavv (zakon o javnih glasilih) Kaže, da bodo pravniki prvič nekoliko širše spregovorili tudi o zakonodaji, ki se tiče sredstev javnega obveščanja, dela novinarjev in novinarstva. To jc marsikje zdrknilo na najnižjo raven, vse pogostejši pa so tudi spori. Tako bo v Hotelu Slovenija 24. oktobra od 15.30 do 18.00 ure potekala okrogla miza št.2 na temo Media law. Razpravo bo povezoval dr. Šime Ivanjko. Dr. Manca Košir: Novinarji med javnostjo in dobičkom. Dr. Janez Šink-ovqc: Osebne ustavne pravice in mediji. Dr. Ludvik Toplak: Civilnopravno varstvo osebnosti pravic in mediji. Dr. Šime Ivanjko: Moralno varstvo in medijsko sojenje. Mag. Mitja Deisinger pa bo govoril o kazenski odgovornosti na področju časnikarskega dela. Zvečer ob 18.00 uri bo v Mali dvorani Avditorija občni zbor Zveze društev pravnikov Slovenije, ob 21.00 uri pa bo v GH Metropol družabno srečanje. Tretji dan, 25. oktobra bo ob 8.00 uri v Avditoriju peta sekcija. Tema: Novosti v predlogu zakona o delovnih razmerjih. V Mali dvorani bo ob 8.30 začela z delom sedma sekcija. Tema: Informatika in pravo. Vzporedno bo potekala tudi računalniška delavnica. FK Mednarodni sejem gostinstva in turizma GOST TUR ‘97 Maribor, DVORANE TABOR, 7. -12. oktober 1997 Delovni čas sejma: dnevno od 9.00 do 19.00 ure. Na 27.000 m2 se predstavlja 583 razstavljalcev. Na sejmu GOST TUR ’97 tudi hotelske hiše, članice TZ Portorož Letošnji 5. mednarodni sejem gostinstva in turizma GOST TUR ’97 v Mariboru sovpada v leto kulture v turizmu in je zastavljen zelo pestro, spremlja pa ga niz kulturnih prireditev. Otvoritvena slovesnost seje začela 7. oktobra ob 10.00 uri s kulturnim programom in pozdravnimi nagovori najvidnejših predstavnikov mesta Maribora in turističnega gospodarstva. Ob 14. 00 uri je bila okrogla miza na temo: Kultura-Turizem - Novi mostovi med sosedi. Ob 14.00 uri tudi skupna seja IO Sekcije za gostinstvo in turizem. Obrtne zbornice Slovenije in Območne zbornice Maribor. Temi: Izvajanje zakonodaje v gostinstvu, predstavitev novo- sti v kulinariki: Projekt “Zlato zrno”. V sredo, 8. oktobra okrogla miza Turizem na kmetiji, ki jo organizira Mariborska turistična zveza. Od 10.00 do 12.00 ure bo tudi posvet na temo: Zakon o pospeševanju turizma. Nosilec posveta je Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Sledili bodo posveti na področju stroke. V četrtek, 10. oktobra 4.Slovenska turistična borza Na borzi se bodo na skupnem prostoru predstavila tudi podjetja, članice Turističnega združenja Portorož, g.i.z. Občine Piran. Ob 10.00 uri seja 10 Turistične zveze Slovenije. Ob 11.00 uri posvet na katerem bodo predstavili uvajanje nove kategorizacije nastanitvenih obratov. V petek, 10. oktobra ob 11.00 uri sta Center za promocijo Slovenije, Ljubljana in Kreativ d.o.o. iz Murske Sobote prikazala projekt Slovenska infotmacijska mreža. Ob 16.00 - okrogla miza na temo: Šport in turizem. V soboto, 11. oktobra - 10.00 posvet o spominkarstvu. Ob 12.00 uri razglasitev rezultatov ter podelitev priznanj in nagrad natečaja za najboljši spominek Slovenije 1997. Sejmišče ob Taborskih dvoranah je s centrom mesta Maribor povezoval tradicionalni sejemski vlak. Poglejmo še nekaj kulturnih utrinkov: Postavitev klopotca, nastop Lukaric iz Moškanjc, odrska predstavitev Ohranimo preteklost-stopi-mo v prihodnost, prikaz trgatve, nastop pevskih zborov in tam-buraške skupine. Še nekaj posebnosti: darilo pekar-jev 3000 žemljic, Dan slovenskih gostincev iz obmejnih krajev Italije (10. oktober), Tržaški rezijski dan (10. oktober), Dan porabskih Slovencev (11. oktober) ŠMjjsk/Pečaj 2« VprosPorth KraJmeskupaosPI Lucija Vsak. Porek //r čePrPek od 16. OO do £0.00 ure. R m n i a T « »■ -r i n« i Piham ',-) 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085 GTZ bo v Termah Čatež " Letošnji 44. Gostinsko turistični zbor Slovenije (GTZ) bo v Termah Čatež 22. in 23. oktobra. Otvoritev zbora bo 22. oktobra 1997 ob 10.00 uri v klubu Termopolis. Gostinski in turistični delavci se bodo čez nekaj dni spet srečali na svojem tradicionalnem zboru. Tokrat verjetno nekoliko bolj vedrih obrazov, saj je letošnja poletna turistična sezona v povprečju za 10 odstotkov boljša (fizični pokazatelji), marsikomu pa je že dodobra popravila tudi bilančno stanje. V Portorožu na primer so že do konca julija letos našteli za 36 % več prenočitev. Gostinci bodo hkrati ponovno morali ugotavljati, da v tej dejavnosti vse le ne teče kot po maslu. Še vedno nimamo zakona o pospeševanju turizma, ki bi bolj natančno urejal vprašanja usmerjanja sredstev iz koncesijskih dajatev igralnic nazaj v turizem. Ugotavljali bodo lahko tudi kaj je k napredku slovenskega turizma in gostinstva doprinesla privatizacija družbenega kapitala, kako je z novim načinom interesnega gospodarskega združevanja turizma na lokalni in nacionalni ravni, kaj prinašajo tako imenovane notranje in zunanje meje EU in podobna vprašanja globalizacije turističnega tržišča. Morda bo gostince pozdravil že novi minister za drobno gospodarstvo in turizem ter jim nalil čistega vina. Tudi na letošnjem GTZ se bodo delavci in učenci pomerili v stroki, znanju in spretnostih. Letos pričakujejo celo kuharje iz Madžarske in Hrvaške. Kajpak to ne pomeni intar-nacionalizacije GTZ. Prireditev običajno obišče od 4 do 5 tisoč gostinskih in turističnih delavcev in okrog tisoč mladih bodočih gostinskih delavcev iz gostinskih šol. NA NOVO POPLESKANA LUCIJSKA CERKEV Tc dni je znana lucijska cerkvica, nekdanja solinarska kapelca Sv. Lucija, še lepša. Potem ko so pred časom že uredili fasado, so te dni popleskali tudi notranje stene. Zato je bila cerkvica tudi nekaj dni zaprta. -Sveta maša ob delavbnikih je vsak večer ob 19.00 uri. Ob nedeljah ob 8.30 v italijanskem jeziku, ob 10.00 in 19.00 pa v slovenskem jeziku. Ob prazničnih dnevih sta dve maši, zjutraj za italijansko govoreče vernike, zvečer za slovensko govoreče. V lucijskem župnišču že dolgo zaman čakajo na odgovor pristojnih inštitucij o dokončni lokaciji za novo lucijsko cerkev. S sedanjo, nekje na hribčku za Degrojem, proč od središča dogajanj, od ljudi, oni niso zadovoljni. Pri opravljanju verskega obreda jih zelo moti hrup in sprašujejo se tudi, ali bodo pristojni res že enkrat ukinili ozko cestišče tik ob cerkvici. Pripravljajo se tudi na sveto birmo, vendar zaradi prostorke stiske tega pomembnega verskega obreda za mlade menda spet ne bo v Luciji, ampak naj bi bil v cerkvi Sv. Petra v Sečovljah. Rekli so Prof. dr. Gorazd Kolar, predsednik Združenja oftalmologov Slovenije na 2. kongresu slovenskih očesnih zdravnikov v Portorožu. “Kvaliteta strokovnih prispevkov na kongresu je potrdila, daje slovenska oftalmologija na enakovredni strokovni ravni z državami zahodne Evrope.” Ivan Silič direktor TZP Upravni odbor Turističnega združenja Portorož, g.i.z. občine Piran je 16. septembra 1997 imenoval za direktorja združenja Ivana Siliča, znanega turističnega delavca, dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja tega združenja. Levoča- kraj naslednjega srečanja srednjeevropskih predsednikov Peto srečanje predsednikov srednjeevropskih držav bo naslednje leto v Levoči na Slovaškem. V okviru priprav na to srečanje so se predstavniki mesta Levoča v začetku septembra mudili na obisku v Piranu in si tam nabrali nekaj koristnih informacij in izkušenj. Po splošni oceni je bilo letošnje srečanje predsednikov srednjeevropskih držav v Piranu, 6. in 7 junija, medijsko odmevno in tudi izjemno dobro organizirano. Že vabijo na Veseli december Ljubljanski sejem d.d. je pohitel s povabilom poslovnim partnerjem in vsem zainteresiranim podjetnikom ter trgovcem, naj se prijavijo in predstavijo svoje izdelke in storitve na okrašenih razstavnih prostorih sejma VESELI DECEMBR. Na Veselem decembru v Ljubljani pričakujejo 150.000 srečnih obiskovalve, ki bodo lahko izbirali oziroma nakupovali darila, igrače, okraske, knjige, praznične prigrizke, pijače in še kaj. Obljubljajo pravljično vzdušje, pester kulturni in zabavni program ter seveda bogato gostinsko ponudbo. Rok za prijavo je ponedeljek, 20. oktober 1997, zato vsi, ki ne boste našli podobne prireditve v Portorožu, ali kje drugje na Obali, pohitite v belo Ljubljano. Veseli december bo v Ljubljani trajal kar dobra dva tedna, od 12. 12. do 28. 12. 1997. Sprašuje o izgubljenem? Občinski svetnik Rafael Dodič je 8. avgusta 1997 Občinskemu svetu Piran poslal pismo v katerem sprašuje Župana občine Piran in Tajnika občinske uprave občine Piran, kaj konkretnega je bilo narejeno in ukrenjcno na področju prizadevanja, da bi bil Občini Piran (ponovno) priznan status mestne občine? Enako vprašanje postavlja svetnik Dodič tudi vodstvom Občinskih odborov političnih strank in predstavnikom list, zastopanih v Občinskem svetu Piran. Na začetku svojega mandata je namreč Občinski svet občine Piran sklenil, svemiki pa so se s sklepom zavezali, da si bodo skupaj z Županom in občinsko upravo prizadevali, da sc Občini Piran prizna status mestne občine. Od takrat sta pretekli dve leti in pol o mestni občini Piran pa ne duha ne sluha. l^KRKk ZDRAVI LIŠČK ZDRAVILIŠČE STRUNJAN Ob občinskem prazniku čestitamo vsem občankam in občanom občine Piran in jih vabimo, da obiščejo naše zdravilišče. Zaposleni Zdravilišča Strunjan. DROGA PORTOROŽ • ; Skupaj z vami se veselimo novih dosežkov ■M '■ -.v. . OB OBČINSKEM PRAZNI PRISRČNO ČESTITAMO VSEM v/ PREBI VALCEM OBČINE PIRAN KBa life . lili mmm ■.. - '..V DROGA fr Nova vodarna v Cepkih je velika pridobitev Pili bomo čisto, a še vedno drago vodo V petek, 3. oktobra 1997 so v Cepkih pri Rižani slovesno predali namenu sodobno novo vodarno, ki pomeni prelomnico v življenju prebivalcev slovenske Istre in tudi v Rižanskem vodovodu. Minister dr.Pavle Gantar odpira novo vodarno v Cepkih. Ob njem sta direktor Rižanskega vodovoda Viktor Lozej in veleposlanica Republike Francije v Sloveniji, njena ekscelenca ga. Francoise Bourolleau. Minister Gantar: Seznajeni smo, da pijete najdražjo vodo v Sloveniji. Ni za pričakovati, da se bo cena vode na Obali kaj bistveno znižala. Če bi v ostalih občinah k ceni vode prišteli tudi takse, ki jih na dobavo vode bi ugotovili, da ni tako hudih razlik. Vodo je treba obravnavati kot naravni vir, ki nikoli več ne bo tako poce-. Kmalu, še letos, se bo našla rešitev za iskanje virov za odplačevanje zapadlih obveznosti iz naslova kredita, ki ga je pred leti najel Rižanski vodovod, zanj pa so jamčile tudi obalne občine. Dopoldne je je bila novinarska konferenca na kateri so direktor Rižanskega vodovoda Koper Viktor Lozej, direktor sektorja investicije in razvoj Ivan Žigon ter minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar odgovarjali na vprašanja zvedavih novinarjev. Zlasti je novinarje zanimalo, ali bo poslej zares konec skrbi z vodo v Slovenskem Primorju oziro- vodovod, zagotoviti financiranje izgradnje akumulacije Kubed, ki bo zajela najmanj 5 milijonov litrov vode. Z gradnjo naj bi začeli leta 1999, vode pa bi bilo dovolj za vse potrebe tja do leta 2015. Kot je povedal minister Gantar, naj bi pri tej naložbi sodelovala tudi država. Naložbo v izgadnjo moderne vodarne v Cepkih s čistilno napravo, ki temelji na ultrafiltraciji, je omogočilo 32 milijonov dolarjev vredno že prej najeto mednarodno posojilo. Vrednost del, ki sodijo v sklop izgradnje vodarne znaša 1,94 milijarde SIT oziroma 11,7 milijona ameriških dolarjev. 40% sredstev zagotavljajo Rižanski vodovod Koper ter občine Izola, Koper in Piran, 30% Republika Slovenija, 30% pa predstavlja črpanje kredita Svetovne banke za obnovo in razvoj. S pripravljalnimi deli so začeli avgusta 1995, z gradnjo objektov februarja gospodarskih javnih službah, ji je bil sprejet leta 1993, so postali lastniki podjetja občine Izola (20,22%), Koper (51,87%) in Piran (27,91%). Do kdaj voda iz Gradol? Leta 1970 so dogradili sistem vo-dooskrbe iz Gradol (Hrvaška) in tako pridobili pravico dobave nadaljnjih 220 litrov vode na sekundo. Leta 2005 bodo pravice dobave vode iz hrvaških virov dokončno usahnile, zato je najpomembnejše (zlasti tudi za piransko občino), zagotoviti potrebne količine vodoe iz nadomestnih virov. Kot najprimernejša rešitev se ponuja črpanje vode iz akumulacije Kubed. Z gradnjo nove vodarne s čistilno napravo v Cepkih pri Rižani so bili doseženi pomembni cilji. Zgrajen je bil nov magistralni vodovodni sistem, ki bo zadovoljeval dolgoročne potrebe, vključno s čistilno napravo Rižana, ki bo zagotavljala kakovostno pitno vodo. Izvedena je bila povezava s sistemom Kraški letih 1979 do 1987 prodali letno več kot 7 milijonov kubičnih metrov vode. Po kriznem letu 1987, ko je na Obali prišlo do hudega pomankanja vode, je poraba začela vode rahlo padati. Katastrofalne razmere pri oskrbi z vodo leta 1987 so pospešile sprejem potrebnih odločitev za trajnejše reševanje vodooskrbe obalnega območja. Pitne vode je danes dovolj, veliko in nikoli dovolj pa ni vprašanj, zakaj je tako draga? Odgovor ne more biti preprost. Minister je rekel, da bo voda na Obali še naprej draga, morda se ne bo tako hitro dražila kot naj bi se zgodilo v ostalih predelih Slovenije kjer pijejo zares, kot je rekel Viktor Lozej, tudi do deset krat cenejšo vodo. Minister dr. Pavle Gantarje na tiskovni konferenci povedal, da naj bi v zvezi uredbo oziroma novega vladnega predpisa, cene komunalnih dajatev s 1. 1. 1998 prišle nazaj na občine. Pri gradnji vodarne v Cepkih so mislili tudi na tiste, ki si radi natočijo čisto vodo in jo odnesejo domov. Na parkirišču pred vodarno so v ta na- Udeležencem govori direktor Viktor Lozej Simbolično darilo, škaf za vodo županiji Mestne občine Koper Ireni Fister ma na Obali, bo iz pip tekla čista voda, kako je z bremeni deviznega posojila v preteklosti, ali so viri v obalnih občinah, ki so se formalnopravno zavezale za odplačilo dela posojila, res “splahneli” in seveda kaj bo storila država. Bo priskočila na pomoč in kdaj ter seveda vprašanje, zakaj na Obali pijemo najdražjo vodo? Viktor Lozej je povedal, da so z dograditvijo vodarne v Cepkih pri Rižani zaključili program razvoja vodooskrbe Slovenske Istre, ki so ga sprejeli leta 1984, financiran pa je bil tudi s kreditom Svetovne banke za obnovo in razvoj. Vendar tudi s to, tako pričakovano naložbo, ni dokončno rešen problem vodooskrbe Slovenske Istre, saj je tem krajem treba zagotoviti potrebne količine vode tudi za prihodnost. Zato bodo morali država, vse tri obalne občine Izola, Koper in Piran, ter Rižanski 1996 in jo zaključili septembra 1997. Slovesna otvoritev vodarne v Cepkih je bila 3. oktobra 1997. Glavni izvajalec del je bilo podjetje Degremont Francija, ki je angažiral šest podizvajalcev del. Glavni sestavni deli objekta so tehnološki objekt ultrafiltracije, rezervoar čiste vode, črpališče, podzemne povezovalne ki-nete, tehnološke povezave, energetske naprave, dostopi in zunanja ureditev, sistem varovanja in zaščite. Zmoglijivost: 400 litrov vode v sekundi. ( 34 tisoč litrov na dan). V novem in starem rezervoarju je 5 tisoč kubičnih metrov vode. Zgradili so tudi nova črpališča za Miljske hribe / Škofije, Hrvatini, Debeli rtič). Podjetje Rižanski vodovod je bilo ustanovljeno maja 1935, potem ko je bil zgrajen vodovod Rižana-Portorož, s katerim je podjetje upravljalo. V tem času se je spreminjalo tudi lastništvo nad podjetjem. Po zakonu o vodovod, ki zagotavlja dodamih 130 litrov vode na sekundo. Bistveno so se zmanjšale tudi izgube vode iz vodovoda. Na Obali so vodni viri najmanj izdatni prav v času največje porabe. Prebivalci so se nakoč oskrbovali z vodo iz številnih javnih izlivk, izvirov, studencev... Danes je na javno vodovodno omrežje priključeno 98% prebivalstva. Kljub temu je še nekaj zaselkov brez vodovoda (tudi v piranski občini), kar je za 21. stoletje zares malce nenavadno. Poraba vode iz javnega vodovodnega omrežja se je v petdesetih letih povečala skoraj za deset krat. Leta 1948 je podjetje prodalo 620 tisoč m3 vode, lani pa že 5,83 milijona m3 vode. Skoraj dve tretjini (64%) vode porabi gospodinjstvo, dobro tretjino (36 %) industrija. Sicer pa so v Rižanskem vodovodu v men inštalirali dve pipi. Voda bo zastonj. Na slovesno otvoritev čistilne naprave za pitno vodo v Cepkih so prišli visoki gostje, med njimi tudi veleposlanica Republike Francije, poslanka Eda Okretič Salmič, poslanci, številni gospodarstveniki, svetniki, med njimi tudi iz piranske občine in vsi trije župani iz obalnih občin. Za veselo razpoloženje in kulturni program sta poskrbela pihalni orkester iz Marezig in Rožana Koštial s Šavrin-skimi pupami, ki je prireditev tudi povezovala Otvoritveni trak čistilne naprave, ene prvih takšnih v Sloveniji, je slovesno prerezal dr. Pavle Gantar, minister za okolje in prostor. Besedilo in slika: Franc Krajnc Inflacija bo najmanj 11- odstotna? Septembrska dvoštevilčna inflacija na letni ravni (10,1 %) pomeni, da v Sloveniji ne uresničujemo napovedi o letošnji enoštevilčni inflaciji. Vlada si je namreč zastavila cilje in želje, da bi tudi v letošnjem lem ob-vadovali podražitve , skratka, da se rast cen na drobno, ki je merilo za izračun inflacije, ne bi povzpela v povprečju za več kot 8,8 odstotka. Klobčič seje tako začel sukati v neugodno smer; zaradi podražitev nastajajo večji stroški izdelave, zaradi višjih cen in s tem višjih življenskih stroškov plače silijo gor, ne glede na produktivnost dela. Rastejo tudi valutni tečaji, debeli se temeljna obrestna mera, kredite so zato dražji, s tem tudi cena denarja za nove naložbe. V obračun je treba vzeti tudi rast cen do konca leta, torej za oktober, november in december. Ob minimalnem izračuni rasti cen je pričakovati, da bo inflacija dosegla stopnjo 11 odstotkov. Osnovno vprašanje pa seveda je, kje začeti z varčevanjem: v podjetjih, pri birokraciji ali kar general- Lovski zvezi Slovenije častni znak svobode Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je 25. septembra 1997 izdal Ukaz o podelivi odlikovanja častni znak svobode Republike Slovenije Lovski zvezi Slovenije za nacionalno, napredno in naravovarstveno naravnanost v vseh devetdesetih letih obstajanja. Ukaz je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 61/97. Po podatkih Združenja za gostinstvo in turizem pri GZS, imajo Lovske družine v Sloveniji 22.453 članov. Zveza lovskih družin, Lovska zveza in gojitvena lovišča so imela v lovskem letu 1996/97 skupaj 2.040.303 hektarov skupnih površin. Lov je zanimiv del turistične ponudbe. V lovskem letu 1996/97 je pri nas gostovalo 4.839 lovcev kar je 5% manj kot leto prej. Iz Italije je prispelo 1.593 lovcev ali 13 % manj. V lovsekm letu 1996/97 je bilo uplenjenih 4.320 primerkov velike divjadi in 31.793 primerkov male divjadi. Lovci so uplenili 27.516 fazanov, 2.191 srnjadi, 2.183 poljskih jerebic, 613 jelenov, 513 gamsov, sledijo zajci, divji prašiči, mufloni, medvedi, damjeki, kozorogi, svizci... Lovska zveza Slovenije in gojitvena lovišča so v lovnem letu 1996/97 skupaj ustvalili 2,42 milijona dolarjev dohodka kar povprečno znaša 500 dolarjev dohodka na gosta. Kar 62 % dohodka so ustvarili v gojitvenih loviščih. Odstrel fazana stane 22 DEM, odstrel poljskega zajca 100 DEM, odstrel srnjaka (glede na točke) od 100 do 800 DEM, jelena od 420 do 10.600 DEM, medveda od 1.200 do 12.500 DEM. Iz Uradnega lista V UL RS št. 61/97 z dne 3. okto- zunanje zadeve Zoranu Thalerju in odlok o imenovanju ministra za zunanje zadeve dr. Borisa Frleca. Odloka u ugotovitvi sta bila sprejeta na seji DZ 25. septembra 1997. Objavljen je tudi Ukaz predsednika Republike Slovenije Milana Kučana o podelitvi odlikovanja častni znak svobode Republike Slovenije Lovski zvezi Slovenije. Banka Slovenije je objavila sklep o pogojih, pod katerimi smejo domače osebe, razen fizičnih oseb, pri poslovanju s tujino plačilo sprejeti ali opraviti v tuji gotovini. bra, je objavljen odlok o ugotovitvi prenehanja funkcije ministra za ■ w Prva slovenska šola očesne kirurgije Dr. Vladimir Pfeifer praktično prikazal novo operativno tehniko odstranjevanja sive mrene. V prostorih GH Metropol v Portorožu je 13. in 14. septembra, v okviru 2. Slovenskega oftalmološkega kongresa potekala prva slovenska šola fa-koemulzifikacije z mednarodno udeležbo. Glavni organizator in vodja šole je bil dr. Vladimir Pfeifer, dobitnik nagrade ASCRS (ameriško združenje za katar-aktno in refraktivno kirurgijo), imenovano Oskar. Nagrado je prejel leta 1996 za prikaz nove operativne tehnike odstranjevanja sive mrene imenovane Phaco Crack. Povabljeni gostje bil dr. William F. Maloney, eden vodilnih svetovnih očesnih kirurgov in strokovnjak za fa-koemulzifikacijo iz ZDA. Dr. Maloney vodi podobne učne delavnice oziroma šole širom po svetu. V šoli so sodelovali še doc. dr. Marko Hawlina, primarij dr. Aleksandra Kraut. mag. dr. Mateja Maležič, mag. dr. Primož Logar in dr. Franci Šalamun. Tudi dr. Pfeiferje predaval na podobnih šolah v tujini že večkrat, letos v Bostonu ZDA na ameriškem kongresu za kataraktno in refraktivno kirurgijo in v Pragi na evropskem kongresu za kataraktno in refraktivno kirurgijo. Poleg svoje metode operiranja, uči tudi druge, že uveljavljene tehnike operiranja. Tako danes na svetu Phaco Crack tehniko operacije sive mrene uporablja že več svetovno priznanih kirurgov. Dr. Dillman, eden vodilnih učiteljev fakoemulzifikacije, z izrednim navdušenjem predava in uči o metodi dr. Pfeiferja širom po ZDA. Ta šola oziroma učna delavnica bo doprinesla k še večji uveljavitvi fakoemulzifikacije v Sloveniji in sosednjih državah. Sama metoda prinaša pacientu številne prednosti. Vrnitev uporabnega vida je trenutna, če pacienta operirajo v topični anesteziji- anestezija samo s kapljicam, brez injekcij. Rehabilitacija se močno skrajša, pacientove aktivnosti so le minimalno omejene za krajši čas. Možna je ambulantna operacija. To pomeni, da pacient lahko zapusti bolnišnico že eno uro po operaciji. Želja organizatorjev in predavateljev na prvi slovenski šoli v Portorožu, kjer so bili zelo zadovljni s pogoji dela in nastanitvijo, je bila, da čimveč očesnih kirurgov obvlada to operativno metodo, spozna čimveč novosti s tega področja in to uporablja v svojem okolju. Na sliki: Praktični prikaz odstranjevanja sive mrene Prejeli smo Pismo direktorja Javnega podjetja OKOLJE Piran “Gonja zoper JP OKOLJE” Spoštovani!, v prilogi vam pošiljam dokazila o neprimernem obnašanju g. Dekleve..., začenja pismo, ki nam ga je poslal Robert Časar, glavni direktor JP OKOLJE Piran. Pismo z dvema prilogama ( obvestilo vodje deponije in pismo varnostnika z opisom dogodka na deponiji) je glavni direktor JP OKOLJE poslal tudi Nadzornemu svetu JP OKOLJE Piran. Ta bo o incidentu, ki očitno ne smrdi le po deponiji, še razpravljal. Objavljamo pismo direktorja: “Znano vam je, da gospod Dekleva že dlje časa na sejah Občinskega sveta Piran, po medijih in sicer, izvaja meni neznano gonjo zoper JP OKOLJE, oz. mene kot direktorja, ki sedaj še ni bila podkrepljena s strokovnimi ugotovitvami in dokazi. V zadnjem času Dekleva hoče dokazati, da na novem smetišču stvari ne delujejo dobro, čeprav gre za eno boljših smetišč v državi, za katerega bo Ministrstvo tudi letos odobrilo še dodatnih 19 milinonov SIT za dokončanje infrastrukture (voda, elektrika, kanalizacija). V prilogi vam pošiljamo osebne ugotovitve vodje deponije in varnostnika, kije Deklevo opazoval, kako je odlagal nevarne odpradke na deponijo. Smatram, da bi Dekleva gotovo (če ga ne bi opazili) to uporabil zoper nas, češ da sprejemamo nevarne odpadke, katere ne bi smeli. Gre za klasičen primer podlega podtikanja. Njegova ravnanja so res nenavadna, saj gre za občinskega svetnika Občine Pirati, predsednika Krajevne skupnosti Sečovlje in končno osebo v zrelih letih. Direktor družbe: Robert Časar, dipl. mr. Canon Košarkarski klub Portorož se predstavi Košarkarski klub Portorož je v mesecu oktobru začel tekmovati v 2. državni ligi. Prva tekma je bila doma s Črnomljem in to uspešno, saje ekipa uspela z borbeno in zavzeto igro nasprotnika prema- Pomlajena ekipa je skupaj že od začetka junija letos in je doslej opravila skupno približno 80 treningov in deset pripravljalnih tekem, pod budnim očesom strokovnega vodje Rajka Ožbolta. Septembra je ekipa odšla na priprave v Kranjsko goro, kjer je pod taktirko trenerja Janija Kovačeviča uspešno opravila priprave z zaključkom tekme na Jesenicah z istoimensko ekipo. , V tem ligaškem tekmovanju se nadejajo uspešnih rezultatov, kar je seveda tudi precej povezano s finančno podporo sponzorjev v občini Pirsn. Za organizacijo in tehnično delo članske ekipe skrbi Uroš Borse, za mladinski pogon Samo Šinkovec, za šolo košarke in najmlajše igralce, ki jih je že okoli 100 pa Damjan Uranjek s pomočjo Marka Šinkovca. Na sliki: Uprava kluba in ekipe KK Portorož Razvijanje barvnih fotografij v eni uri Express izdelava fotografij za dokumente Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok Prodaja filmov, fotoaparatov, albumov Barvno fotokopiranje Prodaja ročnih ur priznanih znamk POSLOVALNICA TPC LUCIJA Obala 114 Tel.: 066/ 773-296 POSLOVALNICA KOPER Pristaniška 2 Tel.: 066/ 24-654 Naše storitve opravljamo na najsodobnejših strojih zadnje generacije. FA 2 148 74 A ^BANCA DITALIA f* 21487 4 A Nov bankovec za 500.000 lir. Banka Italije je pred kratkim dala v obtok simpatičen bankovec, ki mu menda ne bomo kos spretni ponarejevalci, ki so se izkazali pri odličnem fotokopiranju bankovcev za 100.000 lir. AlESttt mirne Lucija, Obala 120, 6320 Portorož Tel.: 066/ 773- 385 Izkoristite priložnost ugodnega nakupa vseh vrst junečega, telečjega in svinjskega mesa ter perutnine slovenskih proizvajalcev v našem mesnem butiku v Luciji. Vsak mesec od 1. do 5. poseben, 5- odstotni popust. URNIK: Ponedeljek- petek: 7.00-13.00 in 16.00-19.00 Sobota: 7.00-13.00 Nedelja: 8.00-12.00 F" <3^- ^ —} i naročam primorski u^p I NAROČILNICA Ime in priimek __________________________________________________ Točen naslov ____________________________________________________ Poštna številka Letno naročnino (12 številk Primorskega utripa) v višini 1.080 SIT bom poravnal s položnico (fizične osebe) oziroma osem dni po prejemu računa (pravne osebe). Datum ________________________ Podpis ____________________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: INFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož ------------------------------------------------------------ Praznik občine Piran 15. oktober Slavnostni govor župana Franha Fičurja na osrednji proslavi ob počastitvi praznika občine Piran “Spoštovani predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, dr. Janez Podobnik, spoštovani udeleženci letošnje proslave. Spoštovani nagrajenci. Vse prav lepo pozdravljam v svojem imenu in v imenu predsednice Občinskega sveta Občine Piran dr. Milene Oblak-Juh in vam želim prijeten praznični večer. Želim vam sporočiti, da je čestitko ob občinskem prazniku poslal Občini Piran predsednik Republike Slovenije g. Milan Kučan. Zaradi drugih nujnih obveznosti se našemu po-vabilu ni mogel odzvati. Prav tako ne dr. Janez Drnovšek. Na zemljevidih sveta je občiha Piran samo droben zaznamek. V naših srcih in v prsih Slovenije pa je velika in pomembna, kot je veliko in širokogrudno materino srce. Slovesnost, tretjo danes, s katero častimo 15. oktober, občinski praznik, namenjamo spominu na ustanovitev Mornariškega odreda. Dogodek, velik kot svetla zgodovina, je imel za bodočnost teh krajev večji pomen, kot mu ga kdo skuša zmanjšati. To druženje je namenjamo spominu in živečim ljudem morja in z moija, ki skušajo najpomembnejšo posebnost Slovenije - morje, vsem v prid zliti tudi na slovensko celino. Predvsem pa slovesnost namenjamo 50-letnici rešitve Primorske izpod fašizma in tistih mračnih dni, katerih pohlepni odmev, kot nas učijo novodobni primeri, sega v današnji dan. No, Primorci trdno stojimo na svoji zemlji in v svojih čustvih. Vem, brezbrižnost in hkratna lahkotnost časa privablja dvome, češ, da smo na šahovnici velikih bili samo figure za žrtvovanje. Tak način razmišljanja je zmota, saj brez odločnosti in boja ne bi bilo teh in takšnih dni. Vsaka obletnica in vsak praznik je priložnost za stehtanje žetve, če so naša hotenja obrodila sadove. Za seštevek dobrega in slabega, uspelega in tistega kar še bo. Čeprav med Slovenci, kdove zakaj, bolj žanje ničelni uspeh kot pa še takšna pridobitev in za vse se jim zdi, da bi moralo biti popravljeno že kdaj, moram vendarle reči: redka so tista leta, ko so ali smo v tako kratkem obdobju postorili toliko tega in redki lahko rečejo, da nismo bili na ravni občine uspešni. Tvorci občine z največ turizma v Sloveniji so z lastno pomočjo in ob skoraj popolni odsotnosti države posodobili ponudbo tako zelo, da postajajo naši stalni gostje, ob tisočih drugih, tudi predsedniki držav in vlad. Relativno dobro so želi solinarji, v eni najstarejših dejavnosti naše občine. Edini slovenski pomorski prevoznik. Splošna plovba, pravijo, uspešno pluje mimo čeri novih časov. Občina Piran postaja odmevno prizorišče nabiranja znanj o morju in turizmu na vseh ravneh, iz česar se, morda celo prepočasi, rojeva tretja slovenska univerza. Fakulteta pomorskega prava bi lahko bila naš naslednji cilj. Izjemno uspešni pa smo bili, to si upam trditi, pri komunalnem oprem- ljanju naših naselij s tistim, kar človek naših ravni potrebuje. Spisek novih komunalij, če s to besedo nadomestimo infrastrukturo, je izjemno dolg in dovolite mi, da z njega poberem nekaj primerov. Danes (11. 10. 97 op.p.) smo že odprli novo telovadnico v Sečovljah, kjer prav tako že btoji nova čistilna naprava in glavni kanalizacijski vod. V drugi vasi naše največje krajevne skupnosti Sečovlje -Dragonji, stoji novo odlagališče odpadkov, skozi vas pelje nova cesta, imamo novo čistilno napravo in glavno kanalizacijsko omrežje, Me-doši, Slami, Vinjole in Lučan so dobili vodo, del Strunjana kanalizacijo, Piran novo križišče z boljšim razpletom prometa. Začeli smo z gradnjo plinovodnega omrežja v Luciji, obnovljena je cesta med Sečovljami in Dragonjo, obnovili smo nekaj ulic v Piranu. V naš mandat spadajo tudi nova gimnazija in novi prostori predragocenega arhiva v Piranu, nove so domala vse pošte v naših krajih, popravili smo streho Doma kulture v Novi vasi, cerkev v Sv. petru dobiva nazaj prenovljeni oltar. Umestitev visokega šolstva pri nas sem že omenil. Tudi spisek tistega, kar nam zaradi pomanjkanja denarja ni uspelo opraviti je kajpak dolg, je pa naš kažipot. Tako nas čakata križišče v Strunjanu in v Luciji, kjer mora priti na vrsto tudi izgradnja ceste v obrtno cono. Na roko prenoviteljev čaka Tartinijevo gledališče v Piranu, kjer naj bi v bližini stal tudi Dom kulture. Na poseg čaka stari Palače hotel, ki je lahko nekakšna slaba vest same države Slovenije. Portorož mora pridobiti tudi večjo dvorano za sprejem večjega števila obiskovalcev prireditev ali kongresnih gostov, saj načrtovana streha nad tem domovanjem kulture, kjer smo zdaj, zagotovo ne bo dovolj. Smo na tem, da pridobi stari Piran, prestolnica občine, svojo prvo garažno hišo, s čemer bo pretok avtomobilov postal znosnejši, če naj bi bil promet glavna težava našega znamenitega mesta. Tudi Zdravilišče v Strunjanu je tik pred prenovo, prav tako naložba v šolo z italijanskim učnim jezikom. To je samo del načrtov, ki jih ima- Spoštovani! Brez pomoči ljudi Pirana ne bi postali občina novogradenj in brez stalnih prizadevanj nekdanjih in novih ljudi, ne bi mogli danes z veseljem zreti v opravljeno delo. Zato smo se odločili, da se prizadevnim oddolžimo z občinskimi priznanji, ki naj našim ljudem povedo, da njihovega deleža v našem snovanju nismo prezrli. Današnja slovesnost, namenjena počastitvi praznika občine Piran in 50-letnici ponovne spojitve Primorske z matico pa je priložnost tudi za še eno dejanje, ki je sicer skupna poteza vseh treh občin ob slovenskem morju. V mislih imamo nagrado Alojz Kocjančič, ki jo letos dobi prebivalec naše občine, Padenc Alberto Pucer, ki kot zgodovinar, arhivist, publicist, občinski svetnik, promotor Istre in vsestranski poznavalec pušča globoke sledove v našem bivanju. In v našem spominu. Ob koncu tega mojega nagovora bom uporabil besede, ki se jih v modnosti časa morda ne uporablja več: Naj živi Slovenija in vsi ljudje v njej, naj živi Primorska in naj večno plapolajo zastave Pirana. Kaj bi Slovenija brez občine Piran in njenih Ljudi! Iskreno čestitam občankam in občanom ob letošnjem prazniku in vam želim prijetno razpoloženje. Vesele ob otvoritvi nove telovadnice V okviru občinskega praznika Občine Piran so v soboto, 11. oktobra v Sečovljah slovesno odprli novo najsodobnejšo telovadnico Osnovne šole Sečovlje. Otvoritveni trak je prerezal dr. Janez Podobnik, predsednik DZ Republike Slovenije skupaj z ravnateljico šole, prof. Janjo Štukl in županom Občine Piran Frankom Fičurjem. Na slovesnosti so govorili predsednik KS Sečovlje Ivan Dekleva, župan Franko Fičur, slavnostni govornik pa je bil dr. Janez Podobnik, ki je čestital vsem za uspeh, zlasti županu in ravnateljici Osnovne šole in predsedniku KS Sečovlje. Veseli smo, je pisalo na steni nove telovadnice za govorniškim odrom. Dve besedi, ki veliko povesta. Tako bi lahko strnili misli učiteljev in mladih osnovnošolcev, ob zanje in še za mnoge druge, najpomembnejšem dogodku ob prazniku občine Piran. Šola v Sečovljah je bila zgrajena leta 1953, v naslednjih petnajstih letih so dozidali še tri učilnice. Telovadnice prej šola nikoli ni imela. Govorilo pa se je o njej že pred desetimi leti. Ves kraj je čakal na ta svečani trenutek. I. februarja so zabrneli stroji in telovadnica je bila dokončno zgrajena in slovesno predana svojemu namenu II. 10. 1997. Nič več ne bo treba telovaditi na mrazu, dežju in v vlažnih temnih majhnih prostorih. Šolarji se bodo poslej lahko zapodili po parketu v lepih, svetlih prostorih, kar je omogočila Občina Piran skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport v sorazmernem deležu sofinanciranja. V OŠ so postali sedaj že optimisti in pričakujejo, da jim bodo odgovorni omogočili realizirati še eno veliko nalogo- uresničiti načrte, dograditev in adaptacijo njihove stare šole, ki se jim podira nad glavo, v kateri nimajo niti ene stalne učilnice. Ravnateljica OŠ Sečovlje Janja Štukl se je v imenu vseh delavcev šole in učencev zahvalila Občini Piran, ki je financirala gradnjo in županu Franku Fičurju, Ministrstvu za šolstvo in šport in vsem, ki so prispevali k temu, da je dvorana tako hitro zrasla. Tudi arhitektom iz Archi-tecte Piran in izvajalcem. Stavbeniku Koper. Župan Franko Fičur je z zadovoljstvom ugotavljal, da bo nova telovadnica, ki so jo dobili v Sečovljah, lahko postala središče športnih dejavnosti tega kraja. Pohvalil je prizadevanja ravnateljice, tamkajšnjih krajanov, prav posebej pa še Ivana Dekleve, predsednika KS Sečovlje. Vsi smo družno bili za telovadnico, je poudaril Franko Fičur in hkrati priznal, da so skupaj s prejšnjimi oblastmi morda le premalo naredili za podeželje. Sedaj hitimo z nadomestilom zamujene- ga, je rekel. KS Sečovlje je bila v teh mesecih zares eno samo gradbišče. Razen telovadnice so zgradili novo smetar-no, čistilno napravo s kanalizacijo in cesto v Dragonji ter novo čistilno napravo v Sečovljah. Nova je, zahvaljujoč državi, regionalna cesta med Dragonjo in Sečovljami in reči moram, da nam v mnogih občinah že zavidajo kvaliteten razvoj infrastrukturne opremljenosti občine, ki je pogoj za udobno življenje, je povedal Franko Fičur.. Še enkart hvala vsem in vabim k besedi predsednika DZ dr. Janeza Podobnika, da opravi slavnostno dejanje in odpre telovadnico. Izvlelček iz govora Dr. Janeza Podobnika, ki je slovesno odpri novo telovadnico OŠ Sečovlje. Spoštovani gospod župan, spoštovana ravnateljica, spoštovani predsednik KS Sečovlje, dragi učiteljice in učitelji, šolarke in šolarji, spoštovane delegacije pobratenih občin z občino Piran, dame in gospodje! Dovolite mi, da vas prisrčno pozdravim v imenu Državnega zbora Republike Slovenije in vsem občankam in občanom čestitam ob občinskem prazniku Občine Piran. Skrb za naše otroke, za dobre pogoje in njihov razvoj, za vzgojo in izobraževanje pojmujem kot temeljno nalogo slovenske države, ki želi svoj demokratični razvoj in obstoj opravljati dosledno in odgovorno. Zavedamo se, da so potrebe države prav na tem področju, na področju skrbi za mladino, velike. Toda, naj bodo izziv in vodilo, da bomo generacija stršev in učiteljev današnjih otrok in današnje mladine storili vse, da bomo te naloge izpolnili. Hkrati naj povem izrek znanega državnika, ki je nekoč dejal: “Ne vprašajte me kaj lahko država stori za vas, vprašajte se kaj lahko vi storite za državo.” To je misel, ki nas lahko izziva. Dovolite mi, da ob tej današnji priložnosti izrečem vso spoštovanje in veliko hvaležnost za delo številnih učiteljev in učiteljskih rodov, ki so v težkih pogojih delovali na tleh Istre. Danes bi se spomnil tudi na učitelje, ki so delovali v tistem času tudi po vaseh. Hvala tudi Avgustu Gojkoviču, občinskemu nagrajencu za njegovo veliko delo, za njegovo kulturno in posvetno delovanje v teh vaseh. Hvala vam! E C dOf 7W SPLOŠNA PLOVBA Podjetje za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu, d.o.o. r*r Čestitamo vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku Ok Im 7'. Splošna plovba, d.o.o. Portorož Anton Spinelli Dobitnik najvišjega priznanja “ZLATI GRB OBČINE PIRAN” 1997 Priznanje je dobil za izjemno uspešno življensko delo na področju igralništva in turizma in za številne dosežke, ki so trajno vključeni v gospodarski in življenski utrip občine Piran in širšega območja. Ob obisku v naši redakciji Primorskega utripa je dejal: “Sprejemam to kot veliko priznanje predvsem takratnemu vodstvenemu in vodilnemu kadru v turizmu, ki je v 60. letih izredno enotno in z veliko mero perspektivnih odločitev ustvarjalo pogoje za resničen razvoj slovenskega priobalnega turizma. Žal nekaterih, ki so takrat tudi veliko prispevali h konceptu razvoja ni več med nami. Brez lažne skromnosti lahko trdim, da takratna usmeritev programa in načrti veljajo še danes, predvsem pa to velja za razvoj-te dejavnosti v Portorožu in Piranskem zalivu nasploh. Kulturno in zgodovinsko mesto Piran mora postati sestavni del turistične ponudbe. Res je, da smo v 60. letih začeli z bogato tradicijo Portoroža kot termalnega letovišča, vendar je veliko Zgodvinski (kompromisni)sklepi Občinskega sveta Piran Sprejet odlok o lokacijskem načrtu prve garaže pred mestom idejna zasnova o garaži na Fornačah Občinski svet občine Piran je po dolgih večkratnih razpravah 25. septembra 1997, ob upoštevanju amandmajev Odbora za urbanizem, okolje in prostor, sprejel Odlok o lokacijskem načrtu za garažno hišo ob vstopu v mesto Piran. Tako seje več kot po dvajsetih letih iskanja ustreznih rešitev, vendarle zgodilo, da so pristojni določili mesto gradnje prve garažne hiše v mestu Piran. V garaži ob bencinski črpaliki bo prostor za 200 avtomobilov. Občinski svet je podprl idejno zasnovo gradnje garažne hiše na Fornačah, ki jo je izdelala Projektiva inženiring Piran septembra 1997 po naročilu JP OKOLJE Piran. V tej garaži bo prostor za okoli 1000 avtomobilov. Občinssi svet je občinsko upravo pooblasti, da v sodelovanju z JP OKOLJE Piran naroči lokacijski načrt za javno garažo Fomače in ga predloži v javno obravnavo do konca januarja 1998. Prav tako je sprejel sklep o dopolnitvi programa dela Skada stavbnih zemljišč za leto 1997, da naj se izdela lokacijski načrt tudi za javno garažno hišo na Fornačah. takratnih rešitev narekovalo pravo smer razvoja kot je kongresni turizem, navtični turizem, izletniški (veekend) turizem, seveda ob prizadevanju za še večjo kakovost storitev, ki je poleg ustrezne turistične infrastrukture edini porok za hitrejši in boljši razvoj. Zlasti se mi zdi pomembna vključitev starega dela Pirana v širšo turistično ponudbo. Trdim, da so takratne ideje ravno tako aktualni še danes in daje za razvoj te dejavnosti od Ankarana do Sečovelj že vse napisano.” Franc Krajnc Nagrajenci Občine Piran Na osrednji prireditvi v počastitev praznika Občine Piran v portoroškem Avditoriju v soboto, 11. 10. 1997 ob 19.00 uri so priznanja za leto 1997 dobili: Anton Spinelli -“ZLATI GRB OBČINE PIRAN”, Vojka Štular (za leto 1996) -“ZLATI GRB OBČINE PIRAN”, Avgust Gojkovič (za leto 1996, priznaje je prevzela njegova žena)-“ZLATI GRB OBČINE PRIRAN”. Priznaje Občine Piran - “PLAKE Lidija Pogačar, Majda Skočaj in pobratena občina Aquileia v Republiki Italiji. Priznanja je podelil slavnostni govornik na tem večeru, župan Občine Piran Franko Fičur. Prired-tive v skoraj polni dvorani Avditorija so se udeležili mnogi pomembni gostje, predsednik Državnega zbora RS, dr. Janez Podobnik, poslanci Državnega zbora, svetnik Državnega sveta, delegacije pobratene občine, Aquileia in Castel Goffredo, občine Balatonboglar iz R Madžarske, predstavniki skupščine Županije Istarske in drugi. Odredba že velja Občina Piran dobi 8,16 % navadnih delnic portoroške Igralnice Vlada Republike Slovenije je izdala odredbo o merilih za razdelitev navadnih delnic prirediteljev posebnih iger na srečo med lokalne skupnosti. Navadne delnice, ki so predmet lastninjenja po ZLPPOD v skupni višini 20% se razdelijo med lokalne skupnosti tako: Od 20% navadnih delnic HIT-a, d.o.o. Nova Gorica dobi Občina NG 17,77% navadnih delnic, Občina Kranjska gora 1,94%, Občina Rogaška Slatina o,17% in Občina Novo mesto 0,12%. Navadne delnice (20%) Igralnice Casino se razelijo takole: Občina Piran postane lastnica 8,16% navadnih delnic. Občina Sežana pa 11,84%. Občina Bled dobi 20% navadnih delnic TP Casino Bled, Mestna občina Ljubljana 20% navadnih delnic Casinoja Ljubljana in Mest-i Občina Maribor 20% navadnih delnic sinoja Pohorje Maribor. P I ZZ ER 1A - BAR VESNAVER FRANKO & ALEKSANDER Liminjanska 78, Lucija 6320 Portorož Tel.: ++386(66) 771-894 Cenjene goste obveščamo, da bo pizzeria zaradi prenove lokala zaprta od 3.11. do 23.11.1997. Dobrodošli v našem prenovljenem lokalu od 24.11.1997 dalje. Čestitamo ob občinskem prazniku. ©krtpctualntca "Sa ^trega" Vesna Zornada s.p. Praznik občine Piran, 15. oktober Osrednja slovesnost v Avditoriju Sobota, 11. oktober 1997 Ob 11.00 uri Komemoracija pri spomeniku padlim slovenskim partizanskim pomorščakom v Portorožu na trgu Prekomorskih brigad. Ob 16.00 uri Slovesna otvoritev nove telovadnice Osnovne šole Sečovlje, čistilne naprave in kanalizacije v Sečovljah in Dragonji. Avditorij Portorož ob 19.00 uri -Osrednja slovesna prireditev s kulturnim programom in podelitvijo občinskih priznanj ter nagrade Alojza Kocjančiča. Cesta solinarjev 8 6320 Portorož Tel.: +386/66/471-321 Brez čarovnij pri nas odlična kava se dobi. Naše čestitke vsem gostom ob občinskem prazniku Piran. IGRALNICA Kolo sreče se vrti tudi za vas G&infr PORTOROŽ d.o.o. Hiša, ki ne pozna počitka ijMsi njo P O R T O R O Ž Casino’ Portorož Urnik: 16.00 - 02.00 Tel.: +386 66 746 934 Telefaks:+386 66 747 931 * 4 Caribbean Poker * 9 Black Jack * 9 French Roulette *10 American Roullete * 1 30/40 * 2 Punto Banco * 3 Baccara * 1 Poker 7 Card Stud * 191 Slot Machines ^J^odjctjc lJcj%a£nica dasino' ^Poitoioz /■ /e zz us.z od s.uojL(i zaozttz. $ir\p fiizditauCjato znzcja od cjtaunifi dzjaunifiou tuilstLcnzcja lazu o ja olučinz in iLrizcja olzafno-lzzašlzztja tuiis-tionzga o£rmooja. d^Sznai iz Lcjiatnicz jz tuit jiamztno natozzn u oljjzktz iuzLsticnz in sfztoinz inj-ias.tzufztuzz. dPotzcj tzeja jz Lcjiatnica uszCzj jzomaaata U oLzcj tza Izuttuii, z d ti tausiuu in sotstua. dPi fiomaoi 'o zahti iuS/zb tas-tninslzzcja jizzoCrtllzouanja Lcjtatnicz Ijo Ijodočzmu jzodjztju za jziitzjanjz Lcjzt na sxzco das.Lno' dPoztozož osiata zauzza, da tudi unajitzj olzdtži tatzlno utoejo u suojzm olzoHju... L I P 1 C A Casino’ Lipica Urnik: 15.00 - 02.00 Tel.: +386 67 72 386 Telefaks:+386 67 73 928 * 22 Roulette * 7 Black Jack * 5 Caribbean Poker * 1 Crabs * 1 Big Wheel * 1 Mini Punto Banco * 1 Red Dog * 1 Tai Sai * 188 Slot Machines Ok fiiazniHu ofccine. dPiicui, 15. o&tolriu, czitibairno v\zm ošcanficun in občanom, naiim cjoiiotn, delavcEJn in fioilounim. paiinerjem TITANIC - S POLNO MOČJO POD VODO Letos mineva 85 let od straršne katastrofe na severnem Atlantiku. Titanic, “kraljica morja”, mogočen parnik, se je slovesno podal na prvo sanjsko potovanje, ki se je 15. aprila 1912 po skoraj triurni agoniji, potem ko je ladja treščila v ledeno goro, potopil in s seboj potegnil 1495 potnikov. Na krovu je bilo prostora za 3000 gostov. Še sreča, da jih ni bilo toliko. Nekaj izvlečkov o takratni katastrofi povzemamo iz revije Der Spiegel in knjige Igorja Antiča TITANIC - Mit in resnica. Tisoče ladij se je že potopilo, a o nobeni se ni spletlo toliko ugibanj in pripovedovanj. O katastrofi je bilo napisanih 3000 knjih, posnetih na ducate filmov. Leta 1958 je bil posnet film Zadnja noč Titanica. V mnogih pristaniščih širom po svetu so bile spominske komemoracije, razstave... Takšne katastrofe kot je bila Titanic so le dokaz kako majhen in nemočen je človek proti silam narave. Sele po 73 letih, leta 1985 so ugotovili, da naj bi parnik lebdel nekje na globini 3800 m, vendar ga verjetno nikoli ne bodo mogli potegniti na površje. Zgodba o Titanicu je ena od legend dvajsetega stoletja. Kako to? Že sama dejstva nesreče so tako dramatična, da jim v zgodovini pomorstva ni primere. »Največja«, »nepotopljiva« ladja sveta gre z ugledno, izbrano družbo na slovesno, otvoritveno vožnjo in že na njej jo doleti popolno uničenje: udari ob ledeno goro, se potopi in potegne v smrt 1500 ljudi, največ do sedaj, če upoštevamo nezgode civilnih ladij. V začetku stoletja so si ljudje Titanic, z razkošnimi prostori, močnimi stroji in drugimi iznajdbami, vzeli za simbol tehnološkega razvoja in dokaz sposobnosti človeške družbe. Njegova potonitev je sredi tega vzdušja samozavesti hudo ranila človekovo zaupanje v vsemogočno tehniko, in piedestal, na katerega je zlezel človek v prepričanju, daje močnejši od vsega drugega na Zemlji, se je krepko zamajal. Titanicov brodolom je bil boleč udarec prijetnim iluzijam o premočrtnem napredovanju človeka in v dvajsetem stoletju eden prvih dokazov, daje razmerje med dosežki človekovega uma in njihovim praktičnim obvladovanjem problem, ki mu, kot vse kaže, človek ni kos. Senzacija ob nesreči je bila velika. Radovednost ljudi, brezobzirnost novinarjev in želja po dobičku pri nekaterih preživelih potnikih so tragedijo kmalu spremenili v mit. Z brezvestnim potvarjanjem dejstev in izmišljotinami so nastale številne fantastične štorije, ki so se ohranile do danes, čeprav z resničnim dogajanjem nimajo nobene zveze. In kljub temu, da sta se z nesrečo ukvarjali dve preiskovalni komisiji, ameriška in britanska, kljub temu da je vrsta uglednih pomorščakov, inženirjev in kapitanov poskušala razumno razložiti vzroke nesreče, je propad ladje Titanic do danes ostal skrivnostna bajka, polna junaštev, romantike in neverjetnih naključij. Tudi brez izmišljenih dodatkov je konec Titanica dovolj razburljiv, ima pa še eno plat, ki je ne kaže zanemariti. Šlo je za obžalovanja vredno nesrečo, ki je bila kot davek napredku očitno neizogibna. Vprašanje pa je, koliko smo se z njo naučili. Res so takoj po tragediji začeli izvajati nove ukrepe in spremenili varnostna pravila, tako da po letu 1914 zaradi ledenih gora na Atlantiku ni bilo več človeških žrtev, toda značilno je, da so bili skoraj vsi ukrepi znani že pred nesrečo in da je marsikdo opozarjal na slabosti nove ladje, pa se kljub temu nihče ni zganil. Ta pretirana samozadovoljnost, ta kratkovidnost se je v primeru Titanica pokazala kot prepričanje, da je ladja »nepotopljiva«; v obliki neustreznega odziva družbe na tehnični razvoj pa jo srečamo še danes in je eden glavnih problemov naše civilizacije. S primerom »Titanic« smo zato kljub odmaknjenosti štiriinosemdesetih let povezani bolj, kot se zdi na prvi pogled. Pripoved o tej ladji in njeni usodi zato ne more biti le zgodovinska skica, temveč se dotika tudi bistvenih vprašanj, ki jih nenehno zastavlja problematično razmerje med človekovo ustvarjalnostjo, družbo in naravo. Spomnimo se na brodolom ladje Andrea Doria pa na Bophal, Seveso, Černobil in tanker Exxon Valdez: vsak po svoje je nov »primer Titanic«. Vse skupaj ni videti prav spodbudno, saj bi bilo mogoče te in druge podobne nesreče z razumnim ravnanjem preprečiti. Drage učne ure se, kot kaže, brez večjega uspeha ponavljajo - kako dolgo še? Smo vsi na ogromnem Titanicu, ki v noči hiti proti ledeni gori, opozoril pa ne slišimo in nočemo slišati? Plovna smer čez severni Atlantik je napomembnejša vodna pot na svetu. Od konca 15.stoletja, ko se je s Kolumbovim prihodom na Bahamske otoke začela kolonizacija Severne in Južne Amerike, je pomen At- lantskega oceana nenehno rasel. S prodorom evropskih velesil na severnoameriški kontinent so čez Atlantik ladje začele redno prevažati ljudi in blago. Španci, Holandci, Francozi in Angleži so se dolga stoletja bojevali za ozemlja in bogastva čezmorskih dežel in s te m tudi za nadzor pomorskih poti. Z ladjami so iz Evrope vozili naseljence, vojake in misijonarje, orodje in orožje, nazaj pa zlato, srebro, dragocene pridelke, živalske kože in ostale dragocenosti. Anglija se je izkazala za najprodornejšo in sredi IS.stoletja je obvladovala vso vzhodno obalo severne Amerike. Po severnem Atlantiku ne plavajo samo ladje, ampak tudi ledene gore. Tako je že od nekdaj, le da so smeri različne: ledene gore se pomikajo od Novo Fundlandijo sreča z Zalivskim tokom, večina ledenih gora pa se s svojim globokim podvodnim delom zatakne na plitvinah ob severni obali Nove Fundlandije. Ledene gore na poti proti jugu nenehno spreminjajo svojo obliko, saj jih obdelujejo vetrovi, valovi in dež. V morski vodi se topijo, lomijo in prevračajo, ker se menja njihovo ravnovesje. Zaradi delovanja morske vode se na podvodnem delu oblikujejo ledeni jeziki, ki segajo daleč pred vidni del ledene gore in so za ladje še posebej nevarni. Led se v morski vodi razmeroma hitro topi. Ledena gora, ki ima vidni del visok 15 metrov, v morski vodi s temperaturo 2,2 stopnji Celzija izgine v enem tednu, 40 metrov visoka gora pa v 35 dneh. Po ugotovitvah strokovnjakov mednarodne organizacije za nadzor ledu I.I.P. (International Ice Patrol ) morska voda s temperaturo 4-5 stopinj Celzija zmanjša čas taljenja že za polovico. Pa vendar se velike ledene gore prizibajo tako daleč na kug, da pomenijo za ladje resno nevarnost. Nobena velika potniška ladja, s Titanicom vred, v začetku 20.stoletja ni imela pregrade. Konstruktorji so bili, kot kaže, prepričani, da dvojno celično dno in prečne pregrade varujejo dovolj, poleg tega pa so najbrž računali, da je verjetnost hudega trčenja razmeroma majhna. Močna stena v prednjem delu bi načrtovalcem udobne potniške ladje povzročila pri urejanju notranjosti tudi nrecej težav. Lahko rečemo, da so v tistem času nevarnost ledenih gora na splošno podcenjevali, kar je prav nenavadno, saj so bili podatki o številnih ledenih gorah in trčenjih z njimi znani in zgovorni. Tudi vrsta mornarskih pesmi, razširjenih med pomorščaki, jc govorila o srečanjih ladij z ledenimi gorami in o nesrečah zaradi ledu. Samo leta 1903, ko je bilo več ledu kot v navadnih letih, je vanj trčilo dvajset ladij, od katerih se jih je dvanajst potopilo, osem pa je bilo pošteno zdelanih. Vsak mesec torej eno trčenje s potonitvijo. In vendar so bili predpisi glede varnosti plovbe še vedno nepopolni ter na mednarodni ravni neurejeni. Še vedno je bilo v skladu z britanskimi zakoni, če je imel Titanic na krovu rešilne čolne komaj za tretjino največjega števila oseb, ki jih je lahko prevažal, kajti britanski zakon je zahteval, da imajo ladje z več kot 10 000 brt na krovu 16 rešilnih čolnov. Titanic je imel BRITANNIEN Atlantik Southampton " [ Kollision der Titanic mit einem Eisberg am 14. April 1912 um 23:40 Uhr Cork (Queenstown) pton -Jfl ^^-^'Cherl .OieFitanic verladt am 10. Apni 1912 um 12:00 Uhr Southampton mit dem ! Zielhafen Nev« York Cherbourg Na tem mestu se je Titanic zaletel v ledeno goro, ki je skoraj ni bilo opaziti na površini. Začeta se je strašna agonija. severa proti jugu, ladje pa plujejo po črti vzhod - zahod. Tam, kjer se poti križajo je za ladje nevarno območje, saj obstaja možnost trčenja. Za ladijski promet med Evropo in severno Ameriko je važen predvsem arktični led, točneje plavajoče ledene gore z Grenlandije. Na tem ogromnem otoku je plast ledu debela 3400 metrov. Led pod pritiskom silnih mas novega snega in ledu drsi proti obali ter naprej v morje, kjer se, posebno ob močni bibavici, lomi v velike kose nepravilnih oblik. Tako vsako leto nastane petnajst in več tisoč ledenih gora različnih velikosti. Največ je visokih med 50 in 80 metri, razmerje med nadvodnim in podvodnim delom pa je približno 1:7. Nekaj teh mogočnih ledenih skladov zajame proti jugovzhodu usmerjeni Labradorski tok, ki se tik pod točno 16 lesenih čolnov in štiri zložljive. Za tako ravnanje najbrž ni dovolj, če njegove vzroke iščemo le v zavestnem tveganju, ki ga narekuje ozka logika dobička; treba je seči globlje, do slabe učljivosti človeka, do načela linije najmanjšega odpora, po katerem se pri početju ravna, za nenehno zamujanje z rešitvami, ki so mu znane. Tisto nedeljo, 14.aprila 1912, so bile ledene gore tudi na Titanicu dobro znano dejstvo, pa ne le zato, ker so vsi vedeli, daje ladja zaplula v nevarno območje pod Novo Fundlandijo, ampak tudi zaradi konkretnih informacij, ki jih je prejel telegrafist Phillips. Po vrsti so prihajale brzojavke tisti dan takole: ob devetih zjutraj je sporočila ladja Caronia: »Kapitanu Titanica: proti zahodu vozeče ladje poročajo o ledenih gorah, posameznih manjših kosih ledu in ledenem polju na poziciji 40 stopinj severno in 49-51 stopinj zahodno«. Ob 13.42 je ladja Baltic posredovala sporočilo grške ladje Athinai, ki je javljala led na položaju 41 in 51 stopinj severno ter 49 in 52 stopinj zahodno, tri minute kasneje pa seje oglasil nemški parnik Amerika z opozorilom ameriškemu hidrografskemu uradu, da je na točki 41,27 stopinj severno in 50,08 stopinj zahodno led. To vest naj bi Titanic kot relejna postaja oddal naprej postaji na ameriški obali. Zvečer ob 19.30 je prispela vest parnika Califomian o ledu na poziciji 42,03 stopinj severno in 49,09 zahodno. Tudi ta vest je šla naprej. Ob 21.40 je sporočila proti vzhodu vozeča ladja Mesaba, da je med 41,25 stopinj severno in 50,30 zahodno veliko plavajočega ledu in nekaj visokih ledenih gora. Drugo opozorilo z ladje Amerika in zadnje z Mesabe nista nikoli prišla do poveljniškega mosta Titanica. Razlogi za to nenavadno dejstvo niso znani. Samo ugibamo lahko, kaj seje dogajalo v glavi Jacka Phillipsa, kije ves dan trdo delal. Popoldne je prišlo do okvare, ki sicer ni popolnoma prekinila sprejemanja in oddajanja, toda oba telegrafista sta nekaj ur popravljala aparat. S tem je bilo izgubljenega veliko časa, in Phillips je hitel, da bi pred pozno nočjo oddal še kup osebnih sporočilin nekaj relejnih vesti. Titanic je namreč že bil v dosegu telegrafske postaje na rtu Cape Race in bolj oddaljene ladje so ga uporabile za posrednika. Phillips je bil najbrž že zelo utrujen in ni mogel več popolnoma objektivno presojati, samo od njegove presoje pa je bilo odvisno, katera sporočila bo dobil kapitan v roke in katerih ne. Uslužbenci Marconijeve družbe so tisti čas na ladjah delali popolnoma samostojno in niso bili odgovorni vodstvu ladje. Poleg tega je bilo prvo opozorilo, ki so ga sprejeli na Titanicu, namenjeno naprej in ga Phillips morda zato ni upošteval, tistega z ladje Mesaba pa je verjetno zanemaril, ker je medtem kapitanu Smithu že izročil vest s Californiana. Drugi častnik Titanica, Lightoller, o tem, da Phillips brzojavke z Mesabe ni posredoval na poveljniški most, v spominih piše: »Izkazalo seje, daje bila ta napaka usodna, saj je največ prispevala k temu, daje bila izgubljena čudovita ladja in stotine življenj«. To so odločne in nedvoumne besede, ki za vso tragedijo obtožujejo v glavnem telegrafiste. Kmalu po drugi uri zjutraj, ko se je voda na sprednjem delu Titanica že vrtinčila okrog sprednjega dela vrhnje palube, je k telegrafistoma prišel kapitan Smith in rekel: »Opravila sta svojo dolžnost, ničesar več ne moreta storiti. Odidita! Zdaj se mora vsak pobrigati zase. Rešita se! Odpuščam vaju. Tako je to v teh trenutkih. Vsak mora poskrbeti zase«. Jack Phillips je kljub temu oddajal še nekaj minut, čeprav je naprava že pešala, Harold Bride pa je zbral denar in nekaj svojih stvari. Ni bilo več časa, da bi vzela s seboj važne dokumente. Povzpela sta se na streho nadgradnje in se ločila: Phillips je pohitel proti krmi, Bride pa je pomagal pri sestavljanju pomožnega čolna B. Nikoli več se nista videla. Povsod so begali ljudje, a večina je silila proti krmi. Kuharski pomočnik Collins pa je k sebi stiskal majhnega otrokka in koračil proti sprednjemu delu ladje, sledili so mu mati z drugim otrokomin neki strežnik. S premčnega dela so kričali kurjači, da je tam že vse pod vodo, in ljudem klicali, naj se umaknejo na krmo. Z zadnjega konca je bilo med topotanjem nog, pljuskanjem morja, kriki in .m Boter parnika Titanic Pierpont Morgan rotečimi ukazi slišati ladijski ansambel. Igraj je neko skladbo v slogu ragtima, čez nekaj trenutkov pa je zazvenela pesem Jesen. Leva in desna stran vrhnje palube, kjer so bila stojala za rešilne čolne, sta bili med seboj ločeni z nadgradnjo, in edini večji prehod, ki ju je povezoval, je bil takoj za tretjim dimnikom. Širok je bil slabe tri metre. Ostala dva prehoda sta bila ožja, eden je meril meter, drugi pa 1,60 metra, in sta bila za zadnjim dimnikom. Na koncu vrhnje palube je bila še skupna terasa, ki je merila od zadnje stene nadgradnje do ograje pet metrov. To so bile poti, po katerih so se med reševanjem premikali ljudje z ene na drugo stran. Možnosti ni bilo veliko in tudi ta ločenostjo bila razlog, da so potekale akcije na vsaki strani drugače. Nihče ni videl ne slišal, kaj seje dogajalo na drugi strani, vesti so krožile počasi in pravega pregleda ni bilo. Ko je morje prilezlo do vrhnje palube, so se ljudje preselili na streho nadgradnje, ki se je, razen omenjenih prehodov, raztezala v eni ravnini po vsej vrhnji palubi. Pregled je bil tu veliko boljši, toda zaradi vedno višje vode vse nepomemb-nejši. Ljudje so tiščali nazaj proti krmi, lezli po lestvah, se spotikali in iskali prehode, toda v temi to ni bilo lahko. Marsikdo seje odločil in ladjo že zapustil. Skočil je v vodo, ki je bila zdaj le še nekaj metrov pod palubo, spredaj pa je bilo mogoče kar zaplavati vanjo. Spodbudili so jih reševalni čolni, ki so bili okrog ladje. Računali so, da bodo nekaj deset metrov preplavali, potem pa jih bodo vzeli v čolne. Tisti, ki.so se za tak poskus odločili dovolj zgodaj, so res prišli do njih in zlezli vanje, kasneje pa večini to ni več uspelo, ker so se bili čolni že oddaljili od ladje in ljudje v njih niso želeli vzeti na krov nikogar več. Na Titanicu je ostalo še veliko ljudi. Nekateri med njimi se sploh niso poskusili rešiti. Kapitan Smith je spodbujal mornarje in potnike, potem pa seje s trobilom v roki, s katerim je dajal povelja, počasi odpravil proti sprednjem koncu, kjer je voda oblivala poveljniški most. Kurjač McGann je kasneje pravil, da mu je Smith dejal: »Fantje, zdaj mora vsak gledati nase!«, strežnik Edward Brown pa seje spominjal, daje kapitan rekel mornarjem, ki so se ukvarjali z enim od zadnjih rešilnih čolnov: »Opravili ste svojo dolžnost, zdaj poskrbite zase!« Tudi Brovvn je potrdil, da je kapitan nato odšel proti mostu. Ob dveh in dvanajst minut seje začelo zadnje dejanje drame. Velika ladja je do takrat mirno in počasi lezla s sprednjim koncem v vodo, tedaj pa je zadrhtela, kot bi jo zgrabila ogromna nevidna roka in se sunkovito nagnila naprej. Krma se je dvignila visoko v zrak in nad gladino je bila le še zadnja četrtina ladje. Pri tem sunkovitem premiku je nastal visok val, ki je udaril pod palubo, odnesel s seboj majhnega otroka in Collinsa, ki gaje stiskal k sebi, njegovo mater in še veliko drugih, med njimi prvega častnika Murdocha, ki ga od takrat nihče več ni videl, brivca Augusta Weihmana, ki ga je v vodi po glavi udarila še debela vrv, pa sc je vendar uspel skobacati na kup lesenih stolov, ki so plavali na vodi; val je odnesel tudi nekaj od obupne vzhičenosti pijanih mož pa od udarcev ob železno nadgradnjo nezavestne ljudi in tiste, ki so se v smrtnem strahu s šibkimi rokami zaman oprijeli ograj, cevi in klopi. Na krmi je množica v grozi zakričala in zdrsnila naprej, čez klopi in ograje, mimo dvigal in vitlov, se lovila in udarjala ob železo. Ljudje so padali ob straneh v vodo, na prehodu s krme v sredni del ladje pa jih je veliko obtičalo ob zadnji steni nadgradnje. Kaj se je v teh trenutkih dogajalo v notranjosti ladje, si ne moremo predstavljati. Veliko potnikov tretjega razreda ni našlo poti na palube in v temnih labirintih so bili prepuščeni sami sebi in svoji strašni usodi, brez luči, tolažbe in upanja. V salonih in jedilnicah seje začelo premikati pohištvo, lestenci, stoli, kipi, vaze in vode popolnoma uničen in strt. To pa ni res, ker če se nahaja kako telo v tekočini, pritiska nanj tekočina od vseh strani enakomerno na celo telo. Parnik ni strt, ker se nahaja voda tudi v notranjih prostorih parnika in pritiska ta z vso silo na stene pami-kaod znotraj kot je zunanji pritidk od zunaj. Strt bi bil le oni del parnika, če bi ležal parnik res v globočini 3000 m, kateri del bi bil brez vode. Toda v teh delih in pa tudi v inih, kjer se nahaja voda, je še tudi zrak. Zato je nemogoče, da bi se parnik potopil 3000 m globok, ker ga zrak, ki je še v z vodo napoljnenih prostorih, dvigne in plava parnik pod površino morja v popolnoma negotovi globini in sicer popolnoma ohranjen. SLOVENSKI NAROD, 7.maj 1912 »Karpathia« v Trstu Ali Slovenija res nazaduje? Slovenija je v položaju, ko je treba narediti prelom- in to na vseh ravneh družbe. Tako naj bi, kot je zapisala novinarka Polona Malovrh v Nedelu, v Hrastniku dejal podpredsednik vlade Marjan Podobnik. Če drugi mož, ki mimogrede ni ekonomist, govori, da Slovenija nazaduje, prvi mož vlade, doktor ekonomskih znanosti pa je optimističen, je v naši deželi slovenski res nekaj narobe. Ali pa seje sindrom razglašenega orkestra iz DZ že preselil v vlado? Slovensko gospodarstvo za pospešeno vljučevanje v evropske tokove zares potrebuje marsikaj; od nove tehnologije, znanja (know how) do svežega kapitala. Od predstavnikov vlade bi pričakovali najmanj to, da nam na raznih srečanjih povedo kaj koristnega, uporabnega. Ne pa da skupaj z nami jokajo kako je hudo. Marjan Podobnik pravi, da Slovenija ima razvojni koncept. To je menda res. Le kako bi ga aktivirali ob pet krat višji inflaciji kot jo imajo v razvitem delu Evrope, ob precenjenem tolarju in ob dejstvu, daje v Slovenijo letos “vdrlo” izredno malo ( 184 milijonov dolarjev?) tujega investicijskega kapitala? Morda bi žogico vrgli kar državnemu zboru. Tam imajo nedvomno veliko časa, ki bi ga lahko posvetili aktualnim vprašanjem zdravega ekonomskega razvoja, namesto dolgim nočnim utrudljivim sejam in govoričenjem o napakah drugih. FK klavirji. Vse to se je spremenilo v smrtonosna kladiva, ki so udarjala in ubijala. Duhovnik Thomas Byles je na krmi vpil molitve, ladja je imela zdaj že močan nagib in nihče na njej ni mogel več stati. Vse se je lahko le še gibalo, drselo, se potapljalo in izginjalo. Tla so se spremenila v stene, stropi so se nagnili, ljudje so hropli, molili, sklanjali glave v obupni nemoči, se bojevali, plezali, upali, kleli in prosili, bežali pred vodo, ki je bila preblizu, proti zvezdam, ki so bile predaleč. SLOVENSKI NAROD, 27.april 1912 Velika nesreča na morju (Odlomki) -Potopljeni parnik »Titanic« leži, kakor sodijo strokovnajki, na naj-globokejšem delu morja, in sicer približno 3000 m globoko. Zato je tudi nemogoče, da bi dvignili zaklade, ki so se potopili v globočino. Glede tega se je razvila po časopisih obširna debata in mnogi so mnenja, da je parnik vsled silnega pritiska (Odlomki) -Včeraj ob 7. Je priplul v Trst parnik »Karpatia«, ki je kakor znano prišel prvi na mesto katastrofe, kjer se je potopil »Titanic« in ki je rešil one potnike s »Titanica«, ki so bili v rešilnih čolnih. Kapitan parnika je Rostrom, jako energičen mož in izboren pomorščak. -Kapitan Rostrom je mnenja, da ne zadene za nesrečo odgovornost nikogar, pripetila seje pač nesreča, ki se na morju vedno lahko pripeti. Ime »Titanic« izvira iz grške mitologije, po kateri so prav na začetku časov živeli orjaki titani in se med seboj spopadli za vrhovno oblast nad nebom in zemljo. Zmagal je Zevs, sin titana Kronosa, ter poražene velikane vklenil ter vrgel v podzemlje. Na Zevsovi strani seje bojeval tudi Titan Okean, svetovno morje, ki je obdajalo vso Zemljo. Kaže, da je moral biti Titanic zvezan s poraženimi titani, saj mu je Okean namenil kruto usodo. Le kam bi z železniško hiško? Janez Sterle iz Seče predlaga novo lokacijo za postavitev nekdanje železniške hiške v Luciji Okolju Tiranje poslal pismo v katerem predlaga, da bi nekdanjo železniško hiško, ki se je morala umakniti novemu stolpiču, postavili v Seči v bližini restavracije na Klancu ali pri vhodu v soline. Našteva tudi nekaj prednosti postavitve objekta, ki bi ne nazadnje pomenila tudi turistično pridobitev. Nekaj kamenja počiva pred gostiščem Koblar, kjer so hiško nameravali postaviti, oziroma vsaj obljublajli so tako. Ob hiški naj bi uredili tudi postajališče - turističnega mini vlaka. Kopijo pisma je naslovil tudi direktorju Turističnega združenja Portorož Ivanu Siliču in Turističnemu društvu Portorož. Brez vizumov v 79 držav Po podatkih Ministrstva za zunanje zadeve, lahko državljani Slovenije potujejo brez vizumov v 79 držav. V nekatere lahko pridejc le z diplomatskim potnim listom ali s službenim potnim listom. Pri naših sosedah v Italiji, Avstriji, Hrvaški se lahko brez vizuma zadržujejo do 3 mesece, na Madžarskem do 90 dni. V Albaniji se na primer lahko zadržujejo slovenski državljani do 3 mesece in to le z diplomatskim ali službenim potnim listom. Nekaj več problemom bi slovenski državljan lahko imel, če bi želel potovanti v naši dve nekdanji bratski republiki BiH in Srbijo. Brez vizumov lahko v Slovenijo potujejo in v naši državi bivajo državljani iz 66 držav. Tudi tukaj velja ponekod le diplomatski potni list in službeni potni list. Vojka Štular članica sveta javnega zavoda Avditorij Odbor za kulturo pri OS Piran je 15. 9. 1997 obravnaval predlog Avditorija Portorož o imenovanju novega člana v svet Avditorija. Prejšnji član sveta Zvest Apollonio je namreč L 8. 1997 odstopil od te funkcije zato je bilo treba imenovati novega člana. Občinski svet je 25. 9. predlog Avditorija soglasno sprejel in za člana sveta Avditorija imenoval prof. Vojko Štular. UHO 93.1 MHz m RADIO OPČINE Vaš radio na (JKW frekvencah 90.6 in 100.5 MHz! Tel.: 091/21-26-58. Fax: 09I/2I-3Z-9S Poslušate nas lahko neprekinjeno 24 ar dnevno I rsdtCljc ftoveftefe tUtlUftAA Oboke ob cerkvi bodo sanirali do 30. novembra? Občinski svet Piran je sprejel sklep o zagotovitvi 3,988 milijona SIT sredstev iz rezervnega sklada Občine Piran za sanacijo podpornih obokov ob cerkvi Sv. Jurija v Piranu kot razliko do predvidenih skupnih stroškov sanacije v znesku 21,114 milijona SIT. Oboki že stoletje kljubujejo zobu časa. Konec februarja pa se je eden izmed enajstih nenadoma zrušil in na travi tik za cerkvijo je zazijala velika praznina, mali prepad. Župnik oče Bojan je luknjo prekril z deskami in o dogodku takoj obvestil pristojne. Prve informacije so bile, da je lastnik zemljišča okrog cerkve župnišče, vendar se je izkazalo, da je občinsko in da ga je ta, oziroma država, dolžna sanirati. Občina je poslala vlogo na Ministrstvo za okolje in prostor, kije za sanacijo obokov iz proračuna RS dodelilo 17,125 milijona tolaijev. Pogodbena dela Hidra Koper znašajo 19,777 milijona SIT, poleg tega pa je potrebno kriti še stroške za izdelavo projektov v vrednosti 789 tisoč SIT in za izvajanje strokovnega nadzora 550 tisoč SIT. Predvideni stroški sanacije obokov pri cerkvi Sv. Jurija bi torej znašali 21,114 milijona SIT. Pozitivno stališče do sanacije obrežnih obokov pri cerkvi Sv. Jurija je dal tudi matični odbor za finance in proračun, ki ga vodi Luciano Milok. V sklepu ministrstva med drugim tudi piše, da morajo biti sanacijska dela končana najkasneje do 30.11.1997. ARCHtTECTA Architccta, d.o.o./s.r.l. Tartinijev trg 15, Piran Tel.: 066/75 594, 75 982 Telefaks: 066/ 74 562 Vsem prebivalcem čestitamo ob občinskem prazniku Posredujemo pri nakupu, prodaji, menjavi in najemu vseh vrst nepremičnin na Slovenski obali. Za naše stranke uredimo vso potrebno dokumentacijo o lastništvu, javne dražbe, sodne cenitve, vpise v zemljiško knjigo, delilne načrte, projekte za adaptacijo in novogradnje ter razna soglasja. Uradne ure vsak delavnik od 8.00 do 15.00, sreda do 17.00 ure. r Mesnica 'S/tlno S(rJr.> T&isr&na Mesnica Gardina Lucija Tel.: 066/ 772-389 Cenjene stranke obveščamo, daje mesnica zaradi koriščenja letnega dopusta zaprta od 6.10. do 19.10.1997. Ponovno vas vabimo po nakupih pri nas po 19. oktobru. Pridružujemo se čestitkam ob prazniku občine Piran, 15. oktobru. Vsem našim strankam in dobaviteljem želimo veliko uspeha Mesnica Gardina Lucija ■ ur primorski utp Zanimiva oblika dela ZLSD Piran Pogovori z županom Župan Franko Fičur, sicer član Združene liste socialnih demokratov, se je prijazno odzval povabilu strankinega vodstva na pogovor o aktualnih temah današnjega časa v piranski občini. Pogovor z županum je bil v ponedeljek, 29. septembra v glavni dvorani Krajevne skupnosti Lucija. Predsednica stranke Vojka Štular je uvodoma dejala, da so v svojem volilnem programu zapisali marsikaj. Vsekakor bi kazalo pogledati kaj je stranka uresničila in česar ni mogla. Ker je župan oseba, ki ima o delu občine največ informacij, so vsi z zanimanjem poslušali njegovo, lahko bi rekli, nekakšno poročilo o tem kaj so naredili v zadnjih treh letih njihovega mandata. Zgodila se je velika sprememba pri občinah, je dejal. Ce smo še pred nekaj leti poznali občino kot komunalno skupnost, ki je imela državne funkcije in funkcije lokalne skupnosti, je danes pov d ugače. Država je občini odvzela praktično vse pristojnosti in ji prepi ala komunalno urejanje in druge strogo lokalne zadeve. Župan je naštel 32 pomembnih nalog oziroma projektov, ki so jih uspeli uresničiti v občini oziroma so v fazi priprav. Vtis je, da je občinsko vodstvo ob vseh zapletih in težavah kar uspešno. Povsem normalno pa je, da si zaslug za napredek v piranski občini ne morejo lastiti, ne stranka, ne župan sam, ampak naj bi to bili sadovi skupnega dela in przade-vanj. Kajti če ni tako, bi se morali vprašati kdo je pripravljen prevzeti odgovornost za zgrešene poteze in neuresničevanje zastavljenih ciljev. Med uspehe, ki jih je naštel župan lahko zapišemo pridobitev prostorov za piranski arhiv, pridobitev in rekonstrukcija prostorov gimnazije, nova telovadnica OŠ Sečovlje, deponija v Dragonji, začetek zgodovinske naloge- plinifikacije v občini Piran, sprejem odloka o saniranju obokov pri cerkvi Sv. Jurija Piran, odlok o lokaciji garaže pri bencinski pešce na Gorgu, njihov največji problem pa je hrup, ki prihaja z letališča Portorož. Vprašal se je tudi, ali je možno, da občinski plan ni bil ažuriran 10 let? Pa tudi nekaj več odločnosti bi bilo treba pri gradnji garažne hiše, je menil. Rino Medvešček je opozoril na obupno stanje prometa ob pomorski šoli. Plaža med Droginimi skladišči in Bernardinom je nikogaršnja, zapuščena, umazana ter ponekod zaradi morskih valov tudi razrušena. Vrtnarija v Portorožu je pravi škandal. Gospod Troha se je vprašal kako more upravni organ dajati dovoljenja za opravljanje dejavnosti na pločnikih, ki so namenjeni peščem. Pogreša tudi več reklame za turizem. Patrick Vlačič ( mladi forum ZLSD) je prinesel nekaj svežih informacij s posveta 00 v Ljubljani. Med drugim tudi spoznanje, da Milan Kučan črpalki, sprejem celostne podobe za Občino Piran, tlakovanje ulic v Piranu, gradnja lokalnih cest, kanalizacija, čistilne naprave in drugo. Bogomil Lisjak se je v razpravi nekoliko dotaknil tudi sistema informiranja v občini Piran. Podprl je idejo o konceptu boljšega obveščanja. Dejal je, da je Portorožan svoje čase igral dobro vlogo, sedaj pa naj bi zašel na strankarsko pot. Primorski utrip je politično nevtralen časopis in mu takšnih nagnjenj ne bi mogli očitati. Župan mu je odgovoril, da glede koncepta informiranja že zbirajo ponudbe. Končno besedo, ali bo občina imela lastno glasilo, ali bo obveščanje ter objavo uradnih objav poverila Primorskemu utripu, Portorožanu ali komu tretjemu, bo imel Občinski svet. Vsekakor pa iščejo najcenejšo rešitev. Bogomil Lisjak je zahteval tudi naj se čimprej pristorpi k urejanju križišča pri marketu M-Degro v Luciji. Koncesije za vzdrževanje zelenic bi morali dati onim, ki bi vzdrževali tudi ostale javne površine. Imel je pripombe še na predrago vodo in ponekod pomanjkljivo javno razsvetljavo. Prof. Ivan Bažec je omenil, da že dolgo čakajo na ustrezen prehoh za zavrača strankarsko podporo. Prvak stranke ZLSD Borut Pahor predlaga, da bi stranka že letos jeseni imela evidentirane kandidate za prihodnje volitve. Povedal je, da naj bi bil že zastavljen pilotski projekt prve Pokrajine v Sloveniji, ki bi jo sestavljale tri obalne občine. Na sliki: Pogovor članov ZLSD z županom Frankom Fičurjem v KS Lucija FOTO: FK-INFORMA Radie Portorož Vse bolj poslušana lokalna radijska postaja (88,3 Mgh) Portorož. • Veliko dobre glasbe • Servisne informacije s področja turizma in pomorstva Izkoristite možnost oglaševanja! Ustanovljena slovenska mreža Unescovih šol Na sklepni prireditvi letošnjega četrtega mednarodnega izobraževalno-raziskovalnega Unescovega tabora za 14 prijateljskih šol, ki je bila v soboto, 27. septembra 1997 v portoroškem Avditoriju, so osmim slovenskim osnovnim šolam slavnostno podelili certifikat, s katerim so postale članice Unoscovih šol in skupaj s piransko šolo Cirila Kosmača ustanovile slovensko mrežo. Unescove ASP šole so postale še: OŠ 16. decembra iz Mojstrane, OŠ Šmihel iz Novega mesta, OŠ Apače^ OŠ Ledina iz Ljubljane, 1. OŠ Slovenj Gradec, OŠ Franca Kranjca Celje, OŠ Bratov Polančičev iz Maribora in italijanska OS Vicenzo de Castro iz Pirana. Pokrovitelj prireditve je bil župan Občine Piran. Certifikate so podelili direktorica Urada RS za Unesco Zofija Klemen-Krek in Unesco klub OŠ Cirila Kosmača Piran. Mlade učence osnovnih šol, učitelje in goste sta pozdravila minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber in podžupan Občine Piran, Vladimir Knez. Na slovesnosti so Gimanazije Piran izročili prapor. Aktivnosti, ki so potekale na Mednarodnem taboru v Piranu od 21. 9. do 28. 9. 1997 so predstavili na tiskovni konferenci. Program mladih udeležencev letošnjega tabora je bil izredno pester in tudi nekoliko natrpan. Učenci so delali v sk- Dr. Slavko Gaber pozdravlja udeležence tabora upinah, imeli so več ustvarjalnih delavnic. Spoznavali so naše kraje, običaje, naše vode, pokrajino. V sredo, 24. septembra so imeli Mirovniški dan. Projekt “Objeti zemljo” sta I predstavila zunanaja sodelavca mag. Marta I Vahtar in Gorazd Barbič. Sicer pa je I bil poglav- -----------1 I itni cilj srečanja mladih v Piranu spoznati drug drugega, gojiti mir in prijateljstvo. Svoje delo in rezultate raziskovanj, na | primer o prsti, vodi in podobno, so na zviren način predstavili na zaključni prireditvi v Avditoriju. Za lep zaključek proslave je poskrbela znana skupina Flip s plesno in akrobatsko točko Peter Pan. Mladi so potem na odru sklenili krog miru in prijateljstva, občinstvo seje prijelo za roke. Morda bi kazalo naslednjič posvetiti nekoliko več skrbi ozvočenju, zlasti, ko govorijo posamezniki nastopajoči v skupinah na odru, saj se jih v zadnjih vrstah sploh ni slišalo. Sicer pa je prireditev, ki jo je navdušeno spremljala polna dvorana, bila odlična. FOTO: FK- INFORMA Srečanje gostincev v Villi Mariji V četrtek (2.9.) so se v prostorih restavracije Vila Marija v Portorožu srečali gostici in ob dobri ponudbi sponzorjev (MIP Nova Gorica, Vina Koper, Mlinotest Bertoki, Pivovarna Laško, Droga Portorož, Vinoteka Ljubljana in Radenska) izmenjali nekaj izkušenj, ki so si jih nabrali v letošnji kar uspešni turistični sezoni. Ponudbo zaščitnih oblek za gostinstvo je prikazala firma Bluent iz Ljubljane. Glavni organizator drugega srečanja gostincev v Portorožu Nikola Dukič nam je povedal, da naj bi to postala njihova redna oblika dela, saj si gostinci imajo zares veliko za povedati, vendar zaradi obilice dela zase ponavadi ne najdejo časa. Na leošnje že drugo srečanje gostincev v Villi Mariji (prvo je bilo spomladi) so prišli tudi dekan Visoke šole za hotelirstvo in turizem Portorož Marjan Tkalčič, piranski župan Franko Fičur in vodja njegovega urada Atilio Radojkovič. Telekartica na ogled Telekom Slovenije, Sektor za marketing in storitve je v času 4. mednarodnega oglaševalskega festivala ZLATI BOBEN’97, v avli občinske stavbe v Piranu pripravil pregledno razstavo telefonskih kartic Telekoma Slovenije. Ponujali so tudi zakup oglasnega prostora na tclc-karticc Telekoma Slovenije. Razstava je bila odprta od 3. do 10. oktobra 1997. Pobili že 1,7 milijona živali Kot piše Delo so od junija 1996, ko so najvišji državniki Evropske unije na zasedanju v Firencah potrdili program sistematičnega klanja (in sežiganja) čred v katerih so sc pojavili primeri bolezni “norih krav”, so na območju skupnosti pobili že 1,7 milijona živali. Število obolelih krav sc je s 3000 na mesce v letih 1992 in 1993 zmanjšalo na manj kot 500 v tem letu, piše v dokumentu EU. Po izbruhu bolezni v Angliji so v skrbi za večjo varnost porabnikov povsod v Evropi pa tudi drugod po svetu zelo poostrili nadzor nad proizvodnjo in prodajo govejega mesa. Najhujše kar bi sc lahko zgodilo bi bilo, če bi sc bolezen norih krav začela množično prenašati na ljudi. ••«•••••••••••••• Proračun - začasno V Uradnem listu št. 60/97 z dne, 30. septembra 1997 je bila objavljena Uredba o začasnem financiranju potreb proračuna Republike Slovenije v letu 1997 V obdobju začasnega financiranja v letu 1997 sc prihodki proračuna v obdobju začasnega financiranja določijo v naslednjih zneskih: Prihodki 710, 030 milijarde SIT, račun financiranja 41 milijard SIT. Odhodki proračuna bodo znašali blizu 709,417 milijarde SIT, račun financiranja 39,9 milijarde SIT. Ker je v proračunu še vedno vse začasno, je predviden tudi “začasni” njegov neto primanjkljaj v višini 1,064 milijarde SIT. Povečanje sredstev na računih 1,678 milijarde SIT. 2. Foto forum bo na Bledu Od 22. do 26. oktobra bo v Festivalni dvorani na Bledu potekal 2. Foto forum, petdnevno druženje poklicnih in ljubiteljskih fotografov in fotografinj na katerem bodo preizkusili profesionalno studijsko in terensko opremo več kot deset vrhunskih proizvajalcev. Za novinarje pripravljajo praktično reportersko delavnico in preizkus Canonovc opreme. Na valovih Neptunove slave S petdesetim pomorskim krstom v Portorožu (6. 9.1997) so bile zaključene slovesnosti ob 50- letnici Srednje pomorske šole Portorož. Šola je ob tem pomembnem jubileju izdala tudi publikacijo na 40 straneh z naslovom Jubilejni Neptunov krst NEPTUN 1947 -1997, ki je nastala iz želje po zapisu utrinkov iz zadnjih devetinštiridesetih pomorskih krstov. V prijetnem vzdušju v lučici Bernardin so letos krstili 98 zelencev v prve pomorščake med katerimi je bilo 6 deklet. Slavko Gaberc: Pol stoletja pomorskega krsta Na Slovenskem poznamo razne inicijaciske obrede tako imenovanega prehoda, na primer različna brucovanja, splavarski krst, skok čez kožo pri montanistih in metalurgih. Podobno vlogo ima pomorski ali Neptunov krst, ki na srednji pomorski šoli že polnih 50 let uradno zaznamuje sprejem bodočih pomorščakov v novo družbeno skupnost. Ta pomembni dogodek oziroma njegova prvinska simbolika ob začetku šolskega leta pritegne pozornost velikega števila radovednežev, slovesnost trenutka pa ponazarjajo naslednje besede: “Neptun sprejme novince v svoje kraljestvo, pod svoje okrilje. Odslej jih bo varoval pred nevarnostmi, novinci pa mu bodo morali v zahvalo za to biti pokorni.” Neptunov krst pa je poleg tega nesporen dokaz, da je mogoče tradicionalne običaje povezati tudi z jesensko turistično sezono. Te imenitne povezave so veseli pedagoški in turistični delavci, obiskovalci prireditev ter seveda dijaki, ki simbolično vstopajo v novo življenje, tesno povezano ž morjem in njegovimi večnimi skrivnostmi. Prof.Franc Uljan, ravnatelj: Srednja pomorska šola na valovih Neptunove slave Morje - to neskončno in nikoli enako zrcalo, ki s svojo dinamičnostjo simbolizira življenje in s svojo mogočnostjo že tisočletja prevzema ljudstva in posameznike, vsakdo doživlja na svoj način. Morje je veličastno bučanje valov in veščanje galebov, je iskanje sence pod murvo, je vonj po ribah, je rdeč sončni zahod...vendar morje je tudi turizem, ladjedelstvo in plovba. A morje je obenem tudi neznano, je skrivnost, je spoznanje, da smo v tem delu planeta tujci, nebogljena bitja, ki jim ni dano, da bi se v popolnosti in brez skrbi predala skrivnostnrm in so poti neskončne; vsaka od njih vodi v druge kraje in od vsake pričakuješ nekaj novega, drugačnega. Morje je vera, je upanje... ...je pa tudi čar in motiv za 330 dijakov, da si pod budnim očesom 35-ih profesorjev pridobe po opravljenem zaključnem izpitu ali maturi potrebna znanja za plovbnega in ladijskega tehni- krasotam Pozejdonovega cesarstva. Morski svet je čaroben, na morju ka ter elektrotehnika - elektronika. Vendar v preteklosti - celo daleč nazaj, zasledimo veliko takih želja in hotenj mladih, ki pa so bile ne malokrat povezane z “lastnim” morjem. Na stitišču različnih kultur, zgodovinskih sod in pomembnih geografskih poti, smo si Slovenci izbojevali košček morske obale in si tako odprli vrata v širni svet mogočnih pomorskih narodov. Dragocen košček morske obale od Šentjernejskega zaliva do izliva reke Dragonje je botroval zamisli, ki sicer sega daleč v pretek-' 'st, a dozorela je več kot pred 50. leti o pomor-., dejavnosti Slovencev, o razvoju slovenskega pomorskega gospodarstva in o ustanovitvi prve pomorske šole. Slovens' a pomorska šola je zaživela 1. marca 1947 v Žustemi pri Kopru v takratni coni B Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je bilo pod jugoslovansko vojaško upravo. Odlok o ustanovitvi je izdalo Poverjeništvo pokrajnskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje. Ob ustanovitvijo imela šola tri odseke: plovbenga, strojnega in ladjedelskega. Ker je program šole vključeval tudi predmete trgovskega značaja, seje imenovala Slovenska pomorska trgovska akademija. Njen prvi ravnatelj je bil dr.France Škerlj. Na začetku je bilo vpisnih 29 dijakov (28 fantov in eno dekle), od katerih je večina prišla iz višjih razredov postojnske gimnazije. Po dobrem letu, natanko 16. maja 1948, seje šola iz Žusteme preselila v obnovljeno stavbo prvotne carinarnice v Piran (kjer je zdaj akvarij) in se preimenovala v Pomorski tehnikum, aprila 1953 pa v Pomorsko srednjo šolo. Po petnajstih letih, in sicer 25. maja 1962, seje šola iz pretesnih piranskih prostorov preselila v novo šolsko poslopje v Portorož, ki je bilo zgrajeno za dijake srednje šole in študente višje pomorske šole. V 50-ih letih svojega pestrega delovanja je Srednja pomorska šola ob pogostih šolskih reformah in ob nihanju potreb gospodarstva ter interesov mladine, izvajala številne programe. Vendar jedro izobraževanja šole predstavljata poklica plovbni in ladijski tehnik. Od leta 1987 pa šola izobražuje tudi elektrotehnike (elektronike). V 50-ih letih je na šoli maturiralo ali ab-solviralo 3548 dijakov, od teh je preko dva tisoč pomorščakov. Profesorski zbor in vodstvo seje ves čas zavedalo , da mora imeti pomorščak, če naj uspešno opravlja svoje delo, poleg temeljne splošne teoretične izobrazbe tudi poglobljena strokovna oziroma poklicna znanja veščine za samostojno in hitro razreševanje zahtevnih situacij, velikokrat pa tudi nepredvidljivih zapletov na morju. Poleg vsega tega pa mora imeti nekaj osebnih vrlin: trdnost značaja in prožnost duha. Biti mora pogumen, preudaren, natančen in vztrajen pri opravljanju svojih na- Marina Portorož je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom in bogato turistično ponudbo Tel.: 066/471-100,471-200 Fax: 066/471-510 marina portoroi portorose portoroške marine lei Športna ponudba: SSiSr1, M jstavracija Mariiia, kjer bodo ob prvovrstni ponudbi vašli 7 večerje pravi nžite^n^g^^^j^j Dnevni ali tedenski najem jadrnice ELAN 33 Tel.: 066/471-100 . ' Fax: 066/471-510 '1' A* I* r-^MaSLt & ja SSBm. rstllK"! ■ 5. OKTOBER.^ im ^ . s* j želimo veliko poslovnega uspeha, sproščenih dni in zadovoljstva z ____ __ _ našimi storitvami v Marini, na morju in športnih igriščih. 63« ■ — v UMRI log. Te cilje in vrline poskušamo profesorji vse skozi postopno uresničiti in razviti pri dijakih -tako v okviru teoretičnega kot praktičnega pouka, laboratorijskih vaj, strokovnih ekskurzij, počitniške prakse ali v okviru različnih tekmovanj in javnih nastopov. Od vseh manifestacij, ki jih organizira šola, je najbolj znana svojevrstna vsakoletna prireditev Neptunov krst. Pomorski ali Neptunov krst predstavlja eno izmed oblik inicijacijskih obredov ob sprejemu članov v novo skupnost. Neptunov krst, krst bodočih pomorščakov, je tradicija šole, ki sega v sam začetek njenega delovanja (marec 1947). Z razvojem šole in življenja nasploh se je tudi sam obred Neptunovega krsta postopno dograjeval. Prvotno pretežno represivna zasnova i zprigod gusarskih pohodov, hierarhije na ladji, zlasti pa iz odnosa do podložnikov - sužnjev, ki je še vedno prisotna v krstu ob prehodu čez Ekvator za vse člane posadk in potnike na ladjah, se je humanizirala in razvila v stiliziran simbolični obred Neptunovega krsta prvošolcev Srednje pomorske šole Portorož. Poleg pomembnega vzgojnega vidika za dijake, ki se kaže v spoznavanju preteklosti in krepitvi pripadnosti šoli, stroki in poklicem, predstavlja prireditev Neptunov krst tudi privlačno turistično zanimivost. Ob tem, da ne pozabimo preteklosti, mora biti delo šole usmerjeno v prihodnost. Bogata preteklost šole obvezuje sedanje in prihodnje generacije dijakov in profesorjev. Zlati jubilej je priložnost, da se zahvalim maturantom in dijakom, profesorjem in drugim delavcem šole ter vsem, ki so soustvarjali Srednjo pomorsko šolo in hkrati zaželim veliko uspehov pri izgradnji naše skupne prihodnosti. Prvi krst na pomolu v Žusterni Slovenska pomorska akademija (prvotni naziv Srednje pomorske šole) je odprla šolska vrata 1. marca 1947 v Žustemi pri Kopru, v takratni coni B svobodnega tržaškega ozemlja, ki je bil pod jugoslovansko upravo. Že proti koncu tega leta je Neptun prvič krstil novince. Skupina desetih dijakov je na majhnem pomolu v Žustemi brez pomoči učiteljev izpeljala prvi krst. Obred seje tedaj odvijal povsem spontano, brez navzočnosti gledalcev. Bruci so bili oblečeni le v kopalke, višješolci pa so se našemili v rimskega boga moija Neptuna in njegove pomočnike. Seveda ni potrebno posebej poudaijati, da so bila ta oblačila preprosta oziroma improvizirana ter so zgolj nakazovala vloge. Neptun je sedel na prestolu, njegovi pomočniki pa so predenj potisnili novinca. Sledil je Neptunov govor in nato prisega, ki so jo klečeči novinci ponavljali za njim. Govor in prisega sta bila humorno obarvana. Ko je Neptunovo povabilo novinec spil kozarec morske vode, sta ga dva višješolca vrgla v morje. Krst je potekal na enak način za vse novince, in sicer vsakega posebej, naposled pa so v morje skočili tudi višješolci, ker tudi sami niso bili krščeni. Sleherni novinec je pri krstu dobil novo smešno ime, ki je nakazovalo njegov značaj in še posebej njegove slabe lastnosti. Ker je v Žustemi potekal pouk v tesnih prostorih, se je šola leta 1948 preselila v preurejeno carinarnico v Piran ter se preimenovala v Pomorski tehnikum, leta 1952 pa v Pomorsko srednjo šolo. V Piranu je pomorski krst doživljal postopno evolucijo, ki seje nadaljeval vse do današnjih dni. Na sliki: Prof. Franc Uljan pozdravlja mlade novopečene pomorščake in množico v lučici Bernardin. Pomorščaki iz višjih razredov so zelencem najprej dali piti morsko vodo nato pa so jih pometali v morje. Gusarska skrinja- simbilični prikaz iz nekdanjih časov nevarnih gusarjev je tokrat služila za le nabiranje prispevkov za organizacijo prireditve. Kaj je nezdružljivo? Služba za lokalno samoupravo pri Vladi republike Slovenije je svetniku in podpredsedniku Občinskega sveta Občine Piran Rafaelu Dodiču odgovorila na njegova vprašanja o nezdružljivosti funkcij članov Občinskega sveta z delom v občinski upravi in Upravni enoti. Rafael Dodič je pred več meseci Občinskemu svetu Piran predlagal postopek ugotovitve nezdružljivosti funkcij članov občinskega sveta z delom v občinski upravi. Ker dolgo ni bilo nič, seje odločil povprašati za mnenje Službo za lokalno samoupravo pri Vladi RS. Ta mu je pisno odgovorila, on pa je obrazložitev službe s svojim komentarjem poslal kolegicam in kolegom v občinskem svetu. Omenja, da tako kot Minister za lokalno samoupravo, tudi sam pričakuje, da bo občinski svet v najkrajšem času izvedel ustrezne postopke in zagotovil svoje zakonito delovanje. To naj bi bil njegov edini namen, je zapisal. Zakaj gre? Na prvih lokalnih volitvah so bili v Občinski svet Običine Piran med 25 svetniki izvoljeni tudi Sašo Šramel, Janez Bukovšek, Robert Časar in Zdenko Vozlič. Sašo Šramel je poleg tega postal tajnik Občinske uprave, Janez Bukovšek sekretar Občinskega sveta, Robert Časarje direktor Javnega podjetja OKOLJE Piran, Zdenko Vozlič pa je postal direktor javnega zavoda Športni center Piran. Klavdij Mally, ki ga Dodič tudi omenja v pismu, je predstojnik notranje organizacijske enote v Upravni enoti Piran. Vsi so redno zaposleni. Poglavitno vprašanje je, ali jim službe in hkrati tudi funkcije v istem krogu lokalnih interesov omogočajo vpliv na odločanje? Dodič v pismu omenja celo nekatere primere, ki to potrjujejo. Vse skupaj pa je kajpak po njegovem sad strankarskih kombinacij in politikantstva. Dopušča celo verjetnost, da se v svojih laičnih pogledih na to zapleteno vprašanje, moti. Sprašuje se, kdaj bo občinski svet zadevo spravil z dnevnega reda o tem že dokončno odločil. Odgovor ministra za lokalno samoupravo mag. Boža Grafenauerja na pismo Rafaela Dodiča o nezdružljivosti funkcij članov Občinskega sveta z delom v Občinski upravi in Upravni enoti Piran. “ V 37. b členu zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 14/95) je točno določeno, s katerimi funkcijami ter deli ni združljivo opravljanje funkcije člana občinskega sveta. Na podlagi tega člena funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo tajnika občinske uprave in sekretarja občinskega sveta, na podlagi 32. člena pa s članstvom v nadzornem odboru. Funkcija predstojnika notranje organizacijske enote v upravni enoti (37.b člen) ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in s tem tudi ne s funkcijo članov odborov in drugih delovnih teles občinskega sveta. Ni pa z zakonom določena nezdružljivost finkcije člana občinskega sveta s funkcijo direktorja javnega podjetja. Nadzorstvo nad splošnimi akti občinskega sveta opravlja župan tako, da na podlagi 33. člena zakona 'okalni samoupravi (Ur. list RS št. 14/95) / arži objavo splošnih aktov, če meni, da so neustavni in nezakoniti. Nadaljnji postopek v zvezi z zadržanjem je določen v navedenem členu. Občinski svet kot najvišji organ odločanja v občini mora delovati zakonito- v skladu z zakonom o lokalni samoupravi, ustavo RS, kot tudi v skladu z drugimi predpisi. V primeru, da član občinskega sveta opravlja funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, mora občinski svet sprejeti ugotovitveni sklep, s katerim ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata članu občinskega sveta po tretji alineji 37. a člena. Mandat mu preneha z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje. V skladu z zadnjim odstavkom 37. a člena nadomesti člana občinskega sveta, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Ce takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti. Razloge za prenehanje lahko občinskemu svetu predstavi sam član občinskega sveta, župan, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kot tudi v skladu s statutom oziroma poslovnikom vsi predlagatelji gradiva za občinski svet (predsednik, podpredsednik občiskega sveta, drugi člani občinskega sveta). Če nihče ne predlaga oziroma opozori občinski svet na “nezakonitost” članstva oziroma, če “postopek ni bil dokončan” (kot navajate v dopisu), je potrebno postopek nadaljevati in čimprej sprejeti ustrezni sklep. Po našem mnenju dejstvo, da ugotovitveni sklep še ni bil izdan, ne more vplivati na že sprejete odločitve občinskega sveta. Pričakujemo, da bo občinski svet v najkrajšem času izvedel ustrezen postopek in zagotovil svoje zakonito delovanje. Vaše tretje vprašanje glede razrešitve celotne komisije za mandatna vprašanja in nadzornega odbora ni povsem razumljivo...” Janez Bukovšek nam je povedal, da je v lokalni samoupravi, kljub zakonu, še veliko nejasnosti glede funkcionalnega delovanja in znotraj tega tudi sistema odločanja. Počakali bodo na širše tolmačenje in sklepe občinskega sveta. FK Optica Ventura Lucija, Obala 112 6320 Portorož Mercator - Degro Trgovsko - gostinsko podjetje d.d. Obala 144, p.p. 69, 6320 Portorož Pester izbor ponudbe, ki ustreza vašim zahtevam je v prodajalnah M - Degro Vsem občankam in občanom, potrošnikom, dobaviteljem in delničarjem iskreno čestitamo ob prazniku občine Piran in ostajamo vaš najboljši sosed. PRODAJA MODNIH OBLAČIL Obala 4c Bernardin 6320 Portorož Tel. 066/746-433 Pridružujemo se k čestitkam za praznik občine Piran, 15. oktober. Vsem občankam in občanom ter našim strankam želimo prijetno praznovanje. r jfj/fre/ie ee,4////fe /J. . V naši trgovini Moderato Cantabile v trgovski ulici Bernardin nudimo bogat izbor ženske konfekcije slovenskih proizvajalcev MURA, LEONA, LABOD-ELLA VIVALDI, da boste lepo in moderno oblečene za jesen in zimo 97/98. Optika Ventura Lucija Okrožno sodišče v Kopru je Antonina Venturo, ki je čakal na sojenje v koprskem zaporu, obsodilo na devet in pol let zapora ter izgon iz Slovenije. Njegovega domnevnega brata, ki mu je uspelo verjetno še isti dan pobegniti čez mejo so na njegovem domu na Siciliji že zaslišali italijanski kriminalisti. Priprli ga niso ker menda še ni sestavljena obtožnica. Drugemu roparju bodo menda sodili kar v Italiji. Oče mladega roparja Antonina je na glavni obravnavi zelo obžaloval dogodek. Marinko Babič s.p. Lucija, Obala 127 Tel.: 066/ 772-516, Mob.: 0609/ 649-673 Enajstega avgusta letos, točno 10 minut pred dvanajsto, tik preden so nameravali zapreti podružnico Banke Koper v Luciji sta v banko vstopila dva mlada moška, ki bi se jima skoraj posrečila drzna zamisel. Iz banke sta nameravala odnesti čedno vsoto denarja in si tako polepšati pohajkovanje po Sloveniji mrda pa bi si lahko privoščila še krajše počitnice tudi drugod, a se jima je zataknilo. Medtem ko je Antonino spretno preskočil varovalno steklo in z blagajn grabil šope bankovcev v svojo platneno torbo, je njegov pajdaš strankam, ki so bile ta čas v banki kar po vrsti grozil z nožem. Prva žrtev takoj na vratih, ki ji je ropar nastavil nož na vrat sem bil odgovorni urednik Primorskega utripa. Vse seje odvijalo kot v filmu tako, da nekateri v začetku niso niti opazili, da gre za resnični bančni rop. Ropar, ki je nastavil nož prvi žrtvi je namreč kar nekam potihoma v slabi slovenščini dejal “Vsi mimo!” tako, da menda tega vsi niti slišali niso. Šok je prišel šele naknadno. Neka ženska iz Lucije, ki so ji ob opazovanju ropa očitno odpovedali živci je pozneje doma potrebovala celo zdravniško pomoč. Na srečo seje vse končalo brez poškodb, saj so komitenti in bančne uslužbenke ravnali trezno in premišljeno. Nihče ni izzval roparja z nožem in kdove kaj vse bi se lahko tam zgodilo. Ropar, ki je pred bančnimi okenci grozil komitentom z nožem je hotel na silo odpreti vrata pisarne in sprostiti izhod pajdašu, ki si je medtem že nagrabil dovolj bankovcev. Ker vrat ni mogel na silo odpreti je moral ropar, sedaj že znani in obsojeni Antonino Ventura, s polno torbo ponovno preskočiti varovalno steklo. Prišlo je do manjšega prerivanja pred izhodom in roparja stajo ucvrla vsak na svojo stran. Najprej sta menda načrtovala, da bi pobegnila skupaj na skuterju, ki sta ga prejšnji dan ukradla nekje v Luciji. Bančni uslužbenki je uspelo nemoteno priti iz banke v bližnjo trgovino odkoder je po telefonu poklicala policijo, čeprav je že prej v banki pritisnila na alarmni gumb. Antonino je s torbo v katero si je nagrabil 6,38 milijona bankovcev v različnih valutah zbežal proti marketu Degro,. Na poti je izgubil nekaj bankovcev (enega jc našla in vrnila banki trgovka v bližnji trgovini), vendar je imel smolo, ker gaje opazil policist iz Kopra, ki seje v tem času nahajal v bližnji trgovini. Antonina ujel že po nekaj korakih in ga predal piranski policiji, kije isti hip prispela na kraj dogodka, roparja vklenila in odpeljala na policijsko postajo Piran. Tam se je Antonino milo razjokal. Drugi ropar, za sodišče še neznanec, očitno pa brat obsojenega Antonina, je pobegnil na skuterju proti solinarski kapelci in nekje tam blizu odvrgel motor, kapo in nož. Menda se je odpeljal naprej z nekim belim avtom, verjetno čez mejni prehod naravnost proti Italiji. Policija takrat ni uspela ujeti. Tega dne se bodo komitenti (15), ki so doživeli rop v lucijski banki še dolgo spominjali. Vodstvo Banke Koper in Zavarovalniške hiše Slovenica pri kateri je zavarovana lucijska agencija Banke Koper, se je zahvalilo policistu in komitentom proti katerim je ropar uporabil silo ter dvema komitentoma, ki sta se junaško pognala za bežečim roparjem. Antonina Venturo so pridržali v koprskem zaporu do sojenja, za Salvatorom pa še poizvedujejo. Roparja sta bila obdolžena kaznivega dejanja ropa po čl. 213/1 KZ v zvezi s členom 25 KZ. Ta člen pravi: “Kdor vzame tujo premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti tako, da uporabi silo zoper kakšno osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. 25. čl. govori o sostorilstvu oziroma o udeležbi pri kaznivem dejanju. Kriminalisti iz koprske UNZ so odgovornemu uredniku Primorskega utripa še isti dan prinesli fotografije domnevnih storilcev (dobili sojih od italijanskih kolegov) in ta je roparja, ki mu je nastavil nož na vrat hitro prepoznal. Sledila zaslišanja ujetega storilca in tudi glavnih prič. Pet in pol let zapora ter izgon iz Slovenije za devet let - PROMET Z NEPREMIČNINAMI - RENT- A- CAR Kot je zano so Antonina Venturo aretirali neposredno po ropu v lucijski poslovalnici Banke Koper. Na glavni obravnavi (25.9.) so ga spoznali za krivega in obsodili na devet in pol let zapora ter izgon iz Slovenije za devet let. Na sojenju je Antonino priznal, da je zagrešil rop, hkrati pa je tudi trdil da Salvatore ni njegov brat. Sodišče pa ni dovolilo, da bi priča FK pred senatom na sliki ponovno lahko prepoznala roparja, ki ji je grozil z nožem. Antonino je opisal sodišču kaj vse sta mlada fanta počenjala pred ropom in kako sta se naj pripravljala. Salvatore naj bi Antoninu izročil nož in mu opisal vlogo pri naskoku na bančno poslovalnico. Mačji skok čez varovalno steklo - ORGANIZACIJSKE STORITVE - VZDRŽEVALNA DELA NA STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTIH TRGOVINA Z RABLJENIM BLAGOM (TEHNIČNE IN DRUGE VRSTE BLAGA) LUCIJA, OBALA 136 Tel.: 066/ 773-673 Lucijska banka seje roparjema očitno zdela najbolj primerna, saj sta ocenila, da zaradi okoli 30 cm široke odprtine na vrhu pod stropom ne bo težav pri preskoku zaščitnega stekla. Nekateri omenjajo, da sta si dan prej ogledovala tudi druge banke, vendar sta se očitno odločila za naskok na lucijsko. Mimogrede naj povemo, da so v bančni poslovalnici Lucija odprtino pod stropom vzdolž celege varovalnega stekla takoj po ropu dodatno zaščitili tako, da preskok ni več možen. Roparja sta računala, da bosta prišla do blagajn kar skozi pisarniška vrata pri vhodu. Salvatore jc potem , ko si je njegov pajdaš nabral denar v boršo, dvakrat nervozno brcnil v pisarniška vrata. Ker se niso odprla je ropar Antonino moral z bankovci vred ponovno čez varovalno steklo. Po krajšem prerivanju stajo uvrla iz banke. Če bi jima rop uspel bi si plen seveda prijateljsko delila na pol. Sodni senat ni našel olajševalnih okoliščin (menda sta oba že znana italijanski policiji) in Antonina Venturo obsodil s krepko kaznijo. Ostaja le še “skrivnost” kdo je pravzaprav soudeleženec v lucijskem bančnem ropu? Je to res brat kaznovanega roparja, ali gre za drugo osebo iz istim imenom? Kot je znano, sodišče doslej tega še ni moglo potrditi. Postopek identifikacije drugega roparja še teče. Kaj pravi Antoninov oče? Na glavno obravnavo na okrožno sodišče v Koper je prišel tudi oče obdolženega Antonina. Vidno pretresen zaradi dejanj svojega sina je novinarju Primorskega utripa na hodniku medtem, ko je čakal na zaslišanje, dejal: “Poglejte moje roke. Garam od jutra do večera. Ne morem dojeti kako sta morala fanta storiti kaj takega. Moj sin je vedno delal pri meni in niti slutil nisem, da je sposoben napraviti kaj takega. Zelo mi je hudo.” Na vprašanje, ali je njihova plicija prišla na dom je povedal, da so prišli kriminalisti in zaslišali tudi Salvatora. Priprli ga niso. Le ugibamo lahko, ali je to, brat obsojenega Antonina. Lucija Prireditev ob tednu prometne varnosti Svet za preventivo in vgojo v cestnem prometu v občini Pirann je v tednu prometne varnosti v republiki Sloveniji v četrtek, 9. oktobra na karting stezi v Luciji pripravil prireditev “Varnostni pas - vez z življenjem”. Prikazali in preizkusili so posebne naprave za delovanje oziroma učinkovitost varnostnega pasu imenovane “Zaletavček”, opremo in delovanje policije, ogledali so si gasilsko opremo in prikazali odstranjevanja vozil s specialnim vozilom, poroča Bogdan Pajek, podpredsednik in tajnik sveta. JslsM BAR Lucija, Obala 120 Tel.: 066/ 771-866 Vsem občankam in občanom, poslovnim partnerjem in strankam želimo vesel občinski praznik. O METROPOL RESORT4 CASINO Metropol hoteli Portorož d.d. Nova podoba tradicionalne ponudbe Vsem občankam in občanom, našim gostom, poslovnim partnerjem in delničarjem, želimo veliko sproščenih dni ob prazniku občine Piran, 15. oktobru. METROPOL RESORT4 CASINO Tekmovanje za V prijetnem ambientu lucijskega avtokampa so člani Športnega društva Piran v nedeljo 21.septembra uspešno izpeljali 4.tekmovalni tek za »Trofeje občine Piran«. Že kmalu po devetih se je v avtokampu Lucija, kjer je bil start teka na 5 in 11 km zbralo veliko število ljudi, ki si prišli iz različnih krajev Slovenije, Italije in Hrvaške. Največ avtobusov smo lahko videli iz Italije. Prišli so iz različnih mest Severne Italije, saj je tekmovanje štelo tudi v seštevek tekov za pokale Triveneta. Le na najbolj množičnih prireditvah v Sloveniji se zbere tolikšno število tekmovalcev, kot se jih je tokrat zbralo na Piranskem teku. Tekmovanja se je udeležilo kar 1237 tekmovalcev. Udeleženci teka stari do 17 let so tekli na 5 km progi, starejši od 17 let pa so se pomerili na 11 km progi, ki je potekala od avtokampa v Luciji do portoroške Forma vive in nazaj. Zahtevna proga je marsikoga dodobra utrudila in hiter tempo so zmogli le najbolj pripravljeni tekmovalci. Vsakdo, ki je progo pretekel si zasluži pohvalo. Za vse so na cilju pripravili zakusko, delili topel čaj ter vsi nastopajoči so v spomin prejeli majico in kapo. Organizatorji so želeli s tem tekmovanjem privabiti k teku kar se da veliko število ljudi, ki se s tekom že ukvarjajo tako ljubiteljsko, rekreativno ali tekmovalno. In to jim je uspelo. Z ekipe so pripravili pokala in praktične nagrade. Trofeje mesta Piran, pokal, ki ga je podaril Športni center Piran, je pripadla Atletskemu klubu Koper, ki je na teku sodeloval z najštevilčnejšo skupino. Najboljši so prejeli pokale in medalje ter vrsto praktičnih nagrad. Med člani je na 11 km progi zmagal Ivan Kukovič/AK Trgohlad Šentjur/ pred Robertom Grojzdekom /AK Sevnica/ in Rodolfom Spagnu-lom/Ita/.. Med članicami je zmagala absolutno Jasna Zagrajšek, pred Janjo Košar/obe AK Sevnica/, tretja je bila Luisa Barp/Ita/.. Na 5 km progi je med dečki absolutno zmagal Matej Trebše/ Žak Lj./, drugi je bil Marko Keber/AK Sevnica/ tretji pa Klemen Lavrenčak/AK Trgohlad Šentjur/. Med dekleti na 5 km progi je slavila Petra Radišek/ AK Sevnica/ pred Natašo Oset/AK Trgohlad Šentjur/, tretja pa je bila Svetlana Bajič/ŠD Piran/. Najboljše uvrstitve obalnih tekačev: 5 km dečki do 9.leta 1 .Matej Pšunder/AK Koper/ deklice 1 .Živa Ventin /AK Koper/ do 11 .leta dečki 1. Miloš Bajič/ŠD Piran/ 2. Denis Smrdelj/AK Koper/ deklice 2. Jana Sluga/AK Koper/ do 14.leta dečki 1.Simon Zafred/ŠD Piran/ 3. Matevž Gomizelj/AK Koper/ do 17.leta dečki 2. Mišo Jovičič/ŠD Piran/ deklice 3. Ljupka Stanimirovič/ŠD Piran/ 10 km ČLANI do 23 let 2. Nataša Ančič/Obala/ do 29. 2. Katja Sluga/AK Koper/ do 49. let 3. Asim Kaltak/ŠD Piran/ Tekmovanje so spremljale tudi dodatne aktivnosti nekaterih društev, med katerimi so izstopali člani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Na stojnici na samem prizorišču tekmovanja so delili propagandni material z napotki za zdravo življenje, člani društva pa so tekmovalcem in ostalim prisotnim merili krvni pritisk. V prireditev seje tudi tokrat vključila lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog Piran. Letos so podeljev ’i absolutnim zmagovalcem v teku na 5 km. Predsednica akcijske skupine Milica Maslo je ob podeljevanju pokalov vsakemu izmed dobitnikov in vsem zbranim na slavnostni podelitvi zaželela, da prenesejo pozdrave in napotke o zdravem življenju tudi svojim prijateljem, znancem in sorodnikom in zdravim načinom življenja preprečujejo možnosti, da bi kdo zašel na nezaželjeno stran pot. Vodja tekmovanja in motor celotne prireditve Ivo Lazarje po tekmovanju zadovoljno dejal: »Nismo računali na tako veliko število tekmovalcev. trofejo Prišli so naši prijatelji iz Italije in iz številnih slovenskih krajev. Lahko smo videli, da so prav slovenski tekmovalci dosegli prva mesta v hudi konkurenci z italijanskimi tekači, ki tek trenirajo že več let in so takšni teki njihova tradicija. Tekmovanje je postalo tradicionalno tudi v Piranu. S takimi prireditvami želimo tek približati vsem, ki si to želijo, saj vemo, daje tek eden izmed pogojev zdravega življenja. Ob rekreaciji se nekateri med seboj radi pomerijo kdo je boljši, zato imajo takšni teki tudi tekmovalni pridih s podeljevanjem medalj, pokalov in praktičnih nagrad. Brez vseh sponzorjev, ki so nam pomagali pri tej zahtevni prireditvi in podpori Skupnosti Italijanov Piran pod vodstvom Plinia Tomasina nam ne bi uspelo izpeljati te prijetne prireditve, na tako visokem nivoju.« Izjemna športna prireditev, ke je piranski občini dodala ob prijetni sončni nedelji .n velikemu številu tekačev, predvsem iz Severne Italije, v Lucijo so prišli organizirano z več kot 15 avtobusi, izjemno možnost turistične promocije, ki pa je turistične organizacije in hotelske ustanove piranske občine niso hotele ali niso znale izkorisiti V razpisu prireditve smo zasledili tudi to, da je pokrovitelj prireditve piranski župan Franko Fičur. Ta dan očitno ni imel časa za krajši pozdrav skoraj 1500 glave zbrane množice, pa tudi nikogar, ki bi udeležence v imenu piranske občine na prireditvi pozdravil ni bilo. Upamo lahko, da bo drugo leto tudi ta malenkost odpravljena. Skratka Športno društvo Piran je zadnjo poletno nedeljo leta 1997 popestrilo s prijetno športno prireditvijo v veselje in zadovoljstvo vseh sodelujočih. Vsi, ki so pripomogli k temu, daje prireditev uspela zaslužijo vse pohvale. Mitja Butul Tenis /a slepe V telovadnici OŠ Antona Ukmarja na Markovcu bo 11. oktobra potekala predstavitev iger in pravila igre Showdown - tenis za slepe. Na predstavitvi sodelujejo tekmovalci in tekmovalke, člani Medobčinskih društev in organizacije slepih in .labovidnih Slovenije, ter učenci in dijaki obeh šolskih ustanov za slepe. Showdown igrata dva igralca, igra pa poteka na pravokotni mizi, ki ima na vsakem koncu gol, na sredini pa zaslon - leseno prečko dvignjeno od tal. Izbiramo športnika občine Piran ‘91 Športni center Piran in Primorski utrip tudi letos pripravljata skupno akcijo izbora najboljših športnic in športnikov ter zaslužnih športnih delavcev v občini Piran v letu 1997, kakor tudi glasovanje bralcev za najpopularnejšega športnika '91. Glasovnice bodo imele št. X,XI,XII. Zaključna prireditev bo januatja 1998 v športni dvorani v Luciji. ŠPORTNI CENTER PIRAN \^-'J CENTRO SPORTIVO PIRANO Najboljše posameznice in posameznike O Najboljše ekipe ( moške in ženske) O Zaslužni športni delavci O Državni prvaki Glasovnica št. X/97 Glasujem za najpopularnejšega športnika ‘97 Rokometni klub M-DEGRO Piran Še korak do zastavljenega cilja Ženska ekipa Rokometnega kluba Piran je letos odigrala že 4 tekme. Dosegla je tri zmage, tekmo proti RK Mlinotest pa je žal izgubila. Doslej so dekleta, ki se, kot smo lahko videli v Športni dvorani Lucija, srčno borijo za uspeh, zbrala že 6 točk in upajo, da bo klub dosegel 4. mestu v 1. slovenski državni ligi, kar bi jim zadoščalo za tekmovanje v evropskem merilu. Na sliki v ospredju Vladoša Nižetič, odlična in spretna rokometašica RK M-DEGRO. Odbojka na pesku Dijakinje Gimnazije Piran so dosegle drugo mesto Pokale najboljšim je podelil Zdenko Vozlič, občinski svetnik in direktor Športnega centra Piran. Vodja ekipe Kristina Bizjak 2. letnik Gimnazije Piran prevzema pokal. Na finalu državnega prvenstva v odbojki na pesku (1. 10.) v Portorožu so se pomerile moške in ženske ekipe dijakov in dijakinj iz Gimnazije Piran, Vzojitcljske šole in Gimnazije Ljubljana, Gimnazije iz Nove Gorice, Šolskega centra Slovenj Gradec, Gimnazije na Ravne Koroškem in Gimnazije Celje. Dijakinje so dosegle naslednje rezultate: 1. Gimnazija v Celju 2. Gimnazija Piran 3. Gimnazija Nova Gorica 4. Šolski center Slovenj Gradec 5. Srednja vzgojiteljska šola in Gimnazija Ljubljana. Vrstni red - dijaki: 1. Srednja vzojitcljska šola in Gimnazija Ljubljana 2. Šolski center Slovenj Gradec 3. Gimnazija Ravne na Koroškem 4. Srednja ekonomska šola Celje 5. Gimnazija Nova Gorica 6. Gimnazija Piran FOTO: FK- INFORMA Zmagoslavje slovenskih hokejistov Slovenska selekcija na mednarodnem turnirju v hokeju In Line na Opčinah pri Trstu tudi letos prva Slovenska selekcija v hokeju In Line, sestavljena iz piranskih, horjulskih hokejistov ter Hokejista z Bleda, seje v soboto 13. in nedeljo, 14. septembra udeležila mednarodnega turnirja Alpe Adria v hokeju na rolerjih na Opčinah pri Trstu. V selekciji so nastopili Rušanov D., Letica E., Dominik R., Ventin R, Simič A., Koršič M., Borse J., Bartole T., Fortuna K., Breznikar B., Zdešar U. in Jurček B. Naši fantje so v soboto z lahkoto premagali Korošce z rezultatom 11:0. Proti selekciji iz dežele Veneto so dosegli pet golov, s tem, da je naš vratar spustil dva paka v našo mrežo. Na zaključni tekmi proti selekciji iz dežele Furlanske so naši športniki dokazali visoko stopnjo tehnične uigranosti in superiorno nadigrali nasprotnikovo selekcijo z rezultatom 3:0. Velja pripomniti, da je slovenska selekcija že v letu 1996 na istem turnirju osvojila prvo mesto. Za najboljša igralca sta bila izbrana Breznikar in Rušanov, za najboljšega golmana pa Bartole, vsi iz slovenske selekcije. optika ottica MK VENTLRA Izola Prvenstvo šolanih psov primorske regije Četrto in hkrati Analno tekmovanje bo v soboto, 11. oktobra s pričetkom ob 8.00. na poligonu za šolanje psov v Izoli. Na tekmovanju bodo proglasili najboljše tekmovalce v letošnjem letu. Svojo udeležbo so napovedali vodniki s šolanimi psi iz kinoloških društev Ajdovščina, Vrtojba, Tolmin, Postojna in Izola ter tekmovalci iz Italije. Prikazali bodo delo psov pri sledenju in obrambi z napadom ter izpolnjevanje nalog iz programa poslušnosti. Okrog 15.00 popoldne je predvidena podelitev priznanj. Kinološko društvo Izola je eno najmlajših na Primorskem in v Sloveniji. Ustanovili so ga šele leta 1993 in si zadali nalogo, pomagati lastnikom psov pri vzogiji in šolanju štimožnih prijateljev. Danes je v klubu že 71 članic in članov. Poudariti je treba, da je v zadnjih nekaj letih Izola postala središče kinološkega dogajanja, zlasti zaradi razstav najlepših psov iz vseh koncev Evrope. Marko Berginc, predsednik Kinološkega društva Izola pravi, da nameravajo v prihodnjem letu pripraviti še širši prikaz uporabnosti dela šolanih psov pri odkrivanju mamil in eksplozivnih sredstev ter pri najprivlačnejši disciplini, agilityju. Agility je rekreacija vodnika in psa pri premagovanju ovir, primerna je za vse pasme in velikosti psov. VENERA - agencija za spoznavanje in zakon Poreč, Ul.Ive Andriča 19 tel./fax 00385 52/434 - 212 [rronn^mr piše Jovanka Hrastič Nagradna križanka Optika Ventura Lucija 1. nagrada: 5.000,00 SIT 2. nagrada: 3.000,00 SIT 3. nagrada: 1.000,00 SIT Rešitev križanke pošljite do 5. novembra na naslov: Primorski utrip, Liminjanska 91 Lucija, 6320 Portorož Poslovna darila iz ročno izdelane keramike Intennarket Tel:066/ rPO-l&5 ODREKANJE LJUBEZNI Odrekanje možnosti samemu sebi, da se vsa vrata v življenju odpirajo in da lahko srečamo pravo osebo, je naj večja prevara, ki si jo človek naredi samemu sebi. Ljubezen je tudi pogost motiv v delih pesnikov in pisateljev. Pogosto jo opisujejo kot trpljenje in je popolnoma brez osnove pridobila zgrešeni imidž, kot da bi bila občutek, ki zahteva odpovedovanje, ustvarja bolečino, prinaša izgubo, ... Zato ne preseneča, da se posamezniki izogibajo stanju občutljivosti, v kateri se občasno izpostavljajo trpljenju. Mnenje, da vsak, ki se slepi, češ, da ne potrebuje ljubezni ali celo v to verjame misleč, da se je vzdignil nad človeške slabosti je zgrešeno, kajti ljubezen je dejstvo, in človek, ki seji izogiba - umika po ovinkih, ni sposoben to delati z ljubeznijo, temveč iz drugih razlogov, ki so pogostoma kratkega sijaja. Obstajajo tudi takšni, ki ljubezen zamenjajo s trenutnim občutkom užitka in odvisnosti do druge osebe. To drugo je enako nevarno, kot tudi verovanje, da ne potrebujejo ljubezeni, kajti so odločno prepričani, da ljubijo več in da nikoli ne bodo odkrili pravo ljubezeni, vsaj toliko časa ne, kolikor traja ljubezenski zanos. Psihologi in socilologi so si enakega mnenja in poudarjajo, daje sposobnost ljubiti sebe in drugih vedno odvisna od okoliščin, v katerih je človek odrastel in v katerih živi. Bežanje od ljubezenskih zvez ali beg v zgrešene zveze, kakor tudi odvisna ljubezen, ne traja dolgo, kar pogosto pomeni breme drugi osebi. To je breme, ki se ga ta oseba želi slej ali prej znebiti. Poznala sem osebo, ki je vedno obvladovala občutke drugih, boljše kakor svoje. Ostala je sama, ker je dobro vedela namene vsakega, ki se ji je skušal približati. Njeno zasledovanje za človekom, ki bi ji lahko ponudil prava čustva je ostalo brez uspeha, ker ni v sebi razrešila svojih občutkov, niti ji ni uspelo raziskati prave potrebe. Kako naj bi torej to vedel kdorkoli drugi? Oseba, ki išče egocentrične partnerje, ne razpolaga z dovolj samospoštovanja ter v partnerju išče moč vsega kar ji manjka. lo je velika napaka, ki pelje k nezadovoljstvu in neuspehu zveze, kajti pričakujemo od druge osebe da zapolni naše pomanjkljivosti. V tem je razlika med ljubeznijo in zaljubljenostjo. V zaljubljenosti si prizadevamo za osebo, ki bi ugodila naši pomanjkljivosti, zapolnila praznino v življenju, dokler imamo v ljubezni občutke v svojem srcu, ki spodbujajo na pozitivne aktivnosti. Platon je že zdavnaj dejal: »Če živimo v temi, je ona edina naša stvarnost, a le s spreminjanjem misli bomo spremenili tudi stvarnost.« s To življenje živimo le enkrat in če ste osamljeni, naredite nekaj zase, kajti Vi ste to zaslužili! . Najhujša je samota.... , Ljudje se imajo radi, se ločujejo. Nihče ne more kolesa zgodovine zavrteti nazaj. Isti obrazi, isti vsakdan, delovne ob-. veznosti, pomanjkanje prostega časa! • Izkoristite posredovanje agencije VENERA, ki je v svojem osem letnem delovanju zbližala spoznanstva in zveze • številnih ljudi obeh spolov iz Hrvaške in sveta. Z njihovo pomočjo je bilo sklenjeno 56 zakonov in seje rodilo 25 otrok. _ Njihova pogodba obvezuje na strogo spoštovanje vaše osebnosti. Izključeni so alkoholiki, homoseksualci, uživalci . mamil. Za ločene je obvezna kopija sodišča o razvezi zakona, za vdove ali vdovce pa mrliški list pokojnega partnerja. . Storite nekaj zase! . Že en sam telefonski poziv vam lahko spremeni življenje! • Nikoli ne recite NE! 4 'TV' primorski u]tlp Adriatic* agent Izola, Cankarjev drevored 4 6310 Izola Tel. 066/63-611 M.tel. 0609 643 585 • Sklepanje vseh vrst zavarovanj • Ocenjevanje škod • Likvidacija in izplačevanje škod • Celoten zavarovalniški servis Lucija: Tel.: 066/770-816 Telefaks: 066/771-887 Izola: Tel: 066/63-611, Telefaks: 066/65-275 Vsem našim zavarovancem čestitamo ob prazniku piranske občine. PRODAMO ali damo v NAJEM V PIRANU, Savudrijska ulica 5 354 m2 poslovnih prostorov, v pritličju 177 m2, v etaži 168 m2. Informacije dobite na telefon 061 131 12 21 /Svetovanje in posredovanje^ hi D ATA d.o.o. Obala 132 - Lucija 6320 Portorož Tel.: 066/770-623,770-624 M.tel.: 0609/631-438 Fax: 066/771-295 Prodajate ali kupujete vozilo? Prihranite si čas. Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila. V J Neodvisni nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva _ primorski uVp Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanslca 91, TelTFak: 066/770-185 pisarna: Lucija, Sedež KS, Obala 105-107 Opr. prigl. št. 40-4/93 Rep. uprava za družbene prihodke izpostavaPiran / Franc Krajnc s p. Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-6502/85 SB Koper Glavni in odgovorni urednjik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož, Tel7Fax: 066/770-185 Časopisni svet: dr. Livij Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefano Jusa, Janez De Reggi, Nino Spinelli Tehnična urednica: Adrijana Krajnc. Tisk: Tiskarna VEK Koper List izhaja mesečno, cena za izvod je 90 SIT Po mnenju Urada za informiranje št.4/3-12-889/93-23/288je časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13 točke tarife št 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Sumljivih poti žetonov mi bito Disciplinska komisija II. stopnje Igralnice Casino’ Portorož je nekatere postopke zoper uslužbence ustavila, nekateri so zastareli, direktor Igralnice pa je tudi pisno preklical izrečeno prepoved obiska dvema gostoma Edvini in Viktorju B. ter ju povabil na srečanje v prostorih igralnice. Tako se je, kajpak na obojestransko zadovoljstvo, rešil zaplet, ki je nastal, ko naj bi pred dobrega pol leta Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo oziroma njegov direktor Pavo Ivankovič (očitno na podlagi pomanjkljivih dokazov), zahteval disciplinski postopek zoper nekaj uslužbencev in z zadevo seznanil tudi upravo kriminalistične službe v Kopru. Uslužbenci naj bi si prisvojili nekaj žetonov, nekaj tega pa naj bi bila deležna celo dva znana gosta. Vse to naj bi pokazale kamere. Kriminalisti so stopili v akcijo, po običajnem scenariju prevrtali stanovan ja osumljenih, vendar očitno niso našli nič posebnega kar bi spravilo delavce prd sodnike. Za nekatere je obisk kriminalistov na domu ostal neizbrisana sramota, ki jo je težko popraviti, zlasti če je o “aferi” napihnjeno seznanjena tudijavnost. Urad za nadzor prirejanja iger na srečo naj bi celo, kot piše Boris Šuligoj v Delu, (neuradno) zahteval takojšen suspenz takrat še osumljenih uslužbencev, česar pa nadzorni odbor igralnice iz previdnosti ni sprejel in so vsi uslužbenci lahko delali dalje. Seveda jim ni bilo lahko. Nekateri so si morali poiskati dobre odvetnike, jih plačati, da so lahko dokazali nekrivdo. B.R, A.V. in F.R. pa tudi stalna gosta v igralnici Viktor in Edvina B., so si sedaj oddahnili. Verjelo pa tudi novo poslovodstvo, ki je podedovalo tudi odprto vprašannje morebitne vrnitve na delo znanega portoroškega krupjeja M. L., ki je “zaradi svojih grehov” že tri leta na cesti. Citiramo eno od ugotovitev disciplinske komisije II. stopnje. Ta je 22. 9. 1997 sklenila, da se postopek zoper A.V. ustavi. “Na podlagi izvedenega postopka je disciplinska komisija II. stopnje prišla do prepričanja, da delavec Aleksander V. v postopku očitanih mu kršitev delovnih obveznosti ni storil...” Franc Krajnc Viktor Božiček, spet dobrodošel v igralnici Portorož Zlati boben ‘91 Veliko zadovljnih zmagovalcev Nasvidenje v Portorožu na 5. oglaševalskem festivalu Zlati boben 1998 od 6. do 9. oktobra! Če to, kar so prireditelji zapisali v bilten št. 3 Zlatega bobna ’97, v katerem zabeležene vse nagrade letošnjega množičnega festivala, potem smo v Portorožu lahko zadovolji. Župan Franko Fičur, ki je festival slovesno odprl (sicer pod šotorskim platnom), je dal obljubo, da bodo vse storili, da bi se naslednji festival, ki pripelje v Portorž več kot 1200 ljudi in pomeni nenadomestljivo promocijo kraja, odvijal že pod streho letnega dela Avditorija. Češka oglaševalska agencija Mark/BBDO iz Prage je zbrala največ točk in postala agencija leta, za kar je Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije njenim predstavnikom na večerni slovesnosti izročil zlato vrtnico. Predsednik festivala Jure Apih je bil zadovoljen, čeprav hkrati pravi, da so organizatorji festivala zadolženi le za izvedbo festivala, za vse ostalo pa naj poskrbijo gostitelji. Poudaril je tudi velike možnosti Portoroža, da s takšnimi prireditvami evropskega ranga izstopi iz samovšečne majhnosti in postane svetovno znano prizorišče dogajanj. Prireditev so kronali z ognjemetom. Posvet o etnologiji Slovensko etnološko društvo organizira 2. posvet za učitelje etnologije v osnovnih šolah. Posvet bo od 15. do 17. oktobra v prostorih Grand hotela Metropol v Portorožu. Dr. Duša Kemel-Umek iz Portoroža bo imela referat na temo: Zakaj etnologija v pedagoškem procesu. Cilj organizatorjev posveta je, da bi ta domoznanska patriotska vzgoja prišla v šole, da bi bilo več zanimanja za domačo slovensko kulturo in gojenja slovenske nacionalne identitete. Na 4. mednarodnem srečanju Nacionalnega turističnega združenja na temo Aktualna znanstvena turistična misel, ki je bilo 25. in 26 septembra v Villi Mariji v Portorožu, so predstavili zbornik Academia turistica 4 , posvečen 70 letnici prof. dr. Janeza Planine, ki je svojim 37 letnim strokovnim, akademskim in pedagoškim delom aktivno posegel v oblikovanje turistične politike in njenega prenosa v prakso. Na prvi večer srečanja (25. 9.1997) je bilo še posebej slovesno. Prvi je prof. dr. Janezu Planini čestital slavnostni govornik dr. Janez Podobnik, predsednik DZ Republike Slovenije. Potem ko je mag. Janez Širše, predsednik Nacionalnega turističnega združenja dr. Planini izročil prvi izvod knjige Academica turistica, so častnemu gostu čestitali tudi župan Občine Piran Franko Fičur, kije slavljencu izročil zlato vrtnico občine Piran, dr. Hanspeter Schmidhauser- generalni sekretar AIEST, Janez Repanšek, podpredsednik evropske turistične komisije, Janez Pergar, direktor Kompas Turizem, Boris Kovačič, v. d. direktorja Igra'nice Casino’ Portorož in številni drugi. Svečani sprejem je priredil Center za promocijo turizma Slovenije. Na sliki: Predsednik DZ RS dr. Janez Podobnik čestita prof. dr. Janezu Planini. FOTO: FK- INFORMA Komemoracija pri spomeniku V okviru osrednjega praznovanja v počastitev praznika občine Piran je bila v soboto, 11. oktobra dopoldne na Trgu prekomorskih brigad v Portorožu spominska slovesnost pri spomeniku padlim slovenskim partizanskim pomorščakom. Pred spomenik so položili venec aktivne mornarice Mornariškega odreda Koper v spremstvu dveh veteranov - portoroških pomorščakov, venec Notranjskega odreda, delegacija iz pobratene občine Oglej pa jc prinesla šopek cvetja. Pel je Partizanski pevski zbor iz Ljubljane. Spominski nagovor je imel župan občine Piran Franko Fičur, ki je izrazil pomembno misel, da nam spomeniki povedo, koliko imamo še spomina na nekdanje svetle dogodke iz naše zgodovine. Komemoracije seje udeležil tudi dr. Janez Podobnik, predsednik DZ Republike Slovenije. Foto: FK-INFORMA Zaradi varčevanja pri Banki Koper lahko dobite posojilo po obrestni meri od T+3% dalje. NAMENSKO VARČEVANJE Varčevanje je zanesljiva pot do uresničevanja vaših finančno zahtevnejših načrtov in vaše potrebe po gmotni varnosti. S tolarskim namenskim varčevanjem pri Banki Koper si lahko ustvarite kapital in ga oplemenitite z ugodno obrestno mero. Po letu dni, ali kasneje, se lahko odločite za željeno posojilo, ki ga zaradi varčevanja pridobite po zelo ugodnih pogojih. Doba vezave je odvisna od vaših načrtov Mesečne pologe vplačujete najmanj eno leto. Zgornja meja varčevanja ni določena. Izberete si jo v skladu s tem, kdaj boste sredstva potrebovali. Višino obrestne mere in mesečnega pologa izberete sami Privarčevana sredstva se revalorizirajo in obrestujejo po obrestni meri, ki jo določite sami ob sklenitvi varčevalne pogodbe. Mesečni pologi so lahko različnih višin, znašati pa morajo najmanj 5.000 tolarjev. Posojilo na podlagi namenskega varčevanja Posojilo z ugodnostmi, pridobljenimi na podlagi varčevanja, lahko najamete, če ste pri nas varčevali vsaj eno leto. Pravico do najetja lahko odstopite komu drugemu, na primer svojemu družinskemu članu. Posojilni pogoji so odvisni od trajanja varčevanja, dobe odplačila posojila in obrestne mere.