96. številka
Ljubljana, v petek 26. aprila.
XXII. leto, 1889.
Izhaja vsak dan zvečer iziraši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst ro- oge r ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ieden mesec 1 eld 40 kr — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa se 1 po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša.
Za oznanila plaCuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravni S tvu naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V l,j!il»ljimi 26. aprila.
Časnikarstvo ima prelepo nalogo, da vestno zabeležuje vse, kar se po svetu godi, da izraža javno mnenje, razkriva nedostatke in kritikuje naredbe in dejanja, ki se ne strinjajo z dubom Časa in z nazori človeške družbe, da sem ter tja tudi na oder postavi in ožigosa posamičnika, ki postopa preveč samovoljno protizakonito, čegar sebičnost je tolika, da že preseza kazensko zakonske meje.
Taka kritika je koristna, umestna in tudi proti posamičnikom opravičena. Nikdar pa se časnikar ne sme izpozabiti tako daleč, da bi napadal cele stanove, kateri so kot taki nedotakljivi. Po-samičnik bodi še tako krut slepar, radi tega pa vender ne smemo črniti in obrekovati celih stanov, kakor se je to pred par dnevi v slovenskem dnevniku praktikovalo.
Na svoje začudenje čitali smo ondu uvoden članek, za katerega bi bilo pač boljše, da bi nikoli ne bil zagledal belega dDe, ker je v njem preveč zlobe, neresnice in natolcevanja. Po znani Mahni-čevi taktiki pričenja omenjenega članka pisec izražati svojo nevoljo nad tem, da je vedno slišati le: „narod, narodnost, rodoljub, izdajica naroda", katere besede mu kakor s;* vidi silno presedajo ter potem trdi, da se nma vsi kaka sleparija počenja na račun naroda" in da so „osobito v zadnjem času učinili neki ljudje mej nami iz naroda brambeni zid, za kojim uganjajo svoje burke, kakor se jim z 1 j u b i."
Ti stavki so pač pomilovanja vredni, ker neso nič druzega nego pavšalno obrekovanje. Ako se dogaja kaka sleparija, na dan ž njo! Po vejte brez vsake diskrecije dotična imena, to zahteva vaša čast, ako ste poštenjaki! Imenujte one, ki so iz naroda napravili brambeni zid, da za njim uganjajo svoje burke, imenujte jih brez odlašanja.
Isto velja za stavke, v katerih se toli neosnovano uapada nače narodno trgovstvo. Dotični napad 8l6ve: „V prodajalnici nahajate narodno kavo, cikorijo, robce, obleke, papir, zavitke, robo za obleko, da, celo „narodni" jeruš imamo že. In ta ljubi narod, koji mora VBe te stvari kupovati, ker so narodne in istotako tudi trgovec,   ta narod, prav
LISTEK
„Žive podobe".
a) Obljuba slovenskega naroda očetu Bleiweisu.
b) Libuša prorokuje češko bodočnost Pfemvslu.
c) Pobratimstvo Cehov in Slovencev.
Na velikonočni ponedeljek bila je v korist podpornemu društvu naših vrlih velikošolcev na Dunaju prva predstava, pri kateri smo tudi videli v naslovu omenjene tri krasne žive podobe. Ker se bode radi dobrodelnega namena ta predstava ponavljala prihodnjo nedeljo v Ljubljanski čitalnici, bodi nam dovoljeno pojasniti, kaj predstavljajo rečene žive podobe, katere so nekatere Slovencem neprijazne kroge tako silno razburile in prestrašile, da so zagledali v njih neko politično demonstracijo. Pri nas je že tako, da marsikdo kaj vidi, česar ni.
Kakor blaženi genij, ki vodi naš narod in ki mu je odkazal pot kulturnega delovanja za bodoča stoletja, tako je oče Blei\veis bil, dokler je žil, in tako je njegov duh, v katerem je deloval za blagor našega naroda, še danes naš kažipot, oni genij, ki nas pouzdiga, da hrepenimo za višjimi narodnimi idejali.
za prav ta ljud, otipava žep in se povprašuje, čemu neki troši toli novcev, ko na teh „narodnih" stvareh nič ni in je vse le gola sleparija."
Tudi pri tem drznem napadu velja isto, kar smo prej rekli. Na dan s sleparijol Objavite nemudoma, kdo slepar i in s čim! Dvomimo pa, da bi Vam to bilo možno in preverjeni smo, da je le vse pavšalno obrekovanje. Naš trgovski stan sluje daleč okolu in je po vsej Cislitaviji na posebno dobrem glasu. Naši trgovci odlikujejo se po svoji izredni solidnosti in točnosti, kar Vam potrdi vsak trgovski potovalec, ako ga vprašate, ako Vam drugi viri neso pristopni.
Psihologično zanimiva je v omenjenem članku romantična povest o nekem hribovskem kapelanu in nekem „narodnem" knjigotržci na Slovenskem. Ne čutimo potrebe, da bi zagovarjali knjigotržca, kajti dotičnik bi se že sam branil, da je pisec stopil iz okvira brezimnosti, a tega pa ne moremo zamol-čati, da se nam zdi vsa stvar izmišljena. Ne glede na to, da je knjigotržčevo pismo prenaivno, se je pisec v svojo lastno zanjko ujel. Opisujoč poslane knjige pravi namreč: „Kujigotržec poslal je mej drugimi knjigami starih za 18 gld. (I. 186 5) in za nameček nekoliko starih beril za ljudske in meščanske šole in Levstikovo knjižico o „Kopitnem podkovstvu".
„Risum teneatis!" Slovenci ne zmoremo in nesmo nikoli zmogli niti jedne ga berila za meščanske šole, a tu jih je knj'gotržec srečnemu kapelanu kar nekoliko in celo starih poslal! Čudo! Še večje čudo pa je to je, da mej poslanimi knjigami bila tudi Levstikova knjižica o „Kopitnem podkovstvu" To je redkost prve vrste! hitro v muzej ž njo! Pozmdi smo Levstika kot jezikoslovca, pesnika, kritika in celo kot čebelarja, a da je bil tudi živinozdravuik ali celo kovač in da je spisal knjižico o „Kopitnem podkovstvu!" to nam je novo. Zato lepo prosimo, da nam blagovoljno naznanite i ime famoznega knjigotržca, ki ima take specijalitete v svoji zalogi!
Pregovor pravi: „Kdor laže, tudi krade." Omenjeni pisec je očividno lagal, kradel bi pa tudi rad, če ne druzega, pa poštenje našim trgovcem
in napoaled še našim odvetnikom. Poslednje napal je neosnovano, govoril je kot slepec o barvah. Kajti, ko bi v tem oziru ne bil res slep, bi vedel, da je baš .odvetništvo v naši ožji domovini zadnje, kateremu bi se smelo očitati, da koga odira. Odvetniška praksa baš v nas zavzema prvo meBto v vsej Avstriji. To Vam potrdi vsak, kdor le količkaj razmere pozna. Rečenomu piscu pa seveda ni bilo za resnico, zato jo je pačil. Njemu smoter sredstva posvečuje. Zato je hotel blatiti krasno naše gasio „Svoji k svojim", zato je hotel smešiti in črniti narodna prizadevanju, naše trgovce in odvetnike. A delo se mu je izjalovilo in stekel si ni druzega nego — pomilovanje, to pa v obilnej meri.
Prvo zborovanje „Zaveže slovenskih učiteljskih društev".
(Drugi dan. V Ljubljani dne 23. aprila.
i Konec.)
Poročevalec učitelj g. Gabršek hoče sedaj preiti v kritiko sedanje šolske postave, a podpredsednik g. Raz ing or ga na zahtevo vladnega komisarja opomni, da ne sme kritikovati postave. Poročevalec Gabršek odvrne, da ako ne sme govoriti, bode to opustil.
Učitelj Ivan Krajnik opomni, da se po časnikih vender razpravlja šolska postava, zakuj bi se tu pri zboru ne smela?
Učitelj Krašove c izjavi v imenu goriškega učiteljskega društva, da se ne bode udeležilo o tem oddelku razprave, ne debate, ne glasovanja. (Klici: „Vsaj o pravnih razmerah učiteljev poročajte!") Poročevalec Gabršek: „Ne bom!"
Podpredsednik gosp. Razinger na zahtevo vladnega komisarja zopet opomni, da se o političnih stvareh ne sme govoriti: (Klici: „Pa vsaj predloge, naj poročevalec prečta!") Poročevalec Gabršek: „Ne morem!"
Vsied tega odpade poročanje o tem oddelku in poročevalec g Gabršek poroča o ostalih nepolitičnih predlogih in tuisvetuje: Osnovnošolski zakon naj  skrbi za večji  ugled učiteljskega stanu,
O! velike so te zasluge, in zato danes slave* in bodo slavili vekomaj vsi razumniki, duhovniki, obrtniki, rokodelci, oratarji, kmetje, da, ves narod slovenski bode slavil spomin očeta Bleiweisa. Ves narod slovenski je in bode hvaležen očetu Bleiweisu in še danes mu obljubljamo vsi, da hočemo delati in žrtvovati se za narodno delo v očetovem duhu, in to čustvo iskrene, narodne zahvalnosti izraža nam prva živa podoba: Obljuba slovenskega naroda očetu Bleivveisu, kateremu zahvalna Slovenija kot simbol narodnega čustva venca glavo z lovor jevim vencem. Podoba ta uzeta je torej iz našega časa; mi jo vidimo v narodnem življenju vsak dan, Bicer v nekoliko drugačni podobi, ali mi jo vidimo. Videla jo je tudi cesarska milost in jo je cesarski odlikovala.
V temno, sivo preteklost slovansko, o kateri nam pripovedujo nejasne stvari le skromne pravljice, vodi nas druga živa podoba: „Libuša prorokuje češko bodočnost Pfemvslu. Kaj? Libuša prorokuje? Slovanka prorokuje? Ab, to mora biti nevarno prorokovanje. Da, slovanskega proro-kovanja se mi bojimo! Pred njim trepetamo! Pa pomiri se nervozni bralec. Ako te odvedem v daljnjo preteklost češkega naroda, v preteklost, v kateri se
nič ne vidi, kakor danes v Ljubljani nič, kadar jo pokriva gosta megla, videl bodeš nedolžno in modro slovansko devico, kateri je dal narod lepo ime Libuša, in to je malone vse, kar moreš videti. In vse to je pravljica, in kakor so letopisci stare pravljice rabili za svoje kronike, tako nam je tudi najstarejši Češki letopisec Cosmas zabeležil na podstavi ustnega poročila, da je Libuša utemeljiteljica zlate matere Prage, katere svetovno slavo prorokovala je v svojem proroškem duhu oraču Pfemvslu.
D a l e ini 1 o v a češka kronika pripoveduje nam, da je Čeh privedel svoje rojake v današujo Češko. Mnogo let je minolo in iz tega rodu se je porodil mož, kateremu so dali ime Krok. Krok je vladal in sodil na Vvšehradu, ki je najstarejše središče Čehov, vsej zemlji Češki in učil je svoje rojake modrosti. Imel je tri hčerke: Kašo, Tetko in L i bušo. Libuša je bila najmodrejša in uzorna devica, ki je radi svojih vrlin zaslovela po vsej zemlji. Njeno srce poznalo je le jedno ljubezen, ljubezen do češke domovine. Po smrti svojega očeta Kroka učila je ona Čehe modrosti, svetovala je svojemu narodu v stiskah in narodnih nevoljah, tolažila ga je, naj ne obupa, ter mu je prorokovala sijajno bodočnost in slavo zlate Prage, katera bode tako slavna,
da bode potem tudi šola krepkeje delovala na polji vzgoje in pouka. To pa se zgodi:
Ako se osnovnošolski zakon ne izreče samo za načela, da naj bodo učiteljski dohodki toliki, da učitelj stanu dostojno preživijo sebe in družino, ampak da tudi natančno določi minimum učiteljske plače, izpod katere ne smejo segati najmanjše učiteljske plače v nobeni pokrajini cislitavski. Ta minimum pa je po korenitih študijah socijalogov že določen ter znaša 500 gld. — Predlog se vsprejme.
Dalje nasvetuje, da se skrbi zato, da bodo krajni šolski predsedniki storili svojo dolžnost, kakor isto izvršujejo učitelji, ki na primer izkažejo vsakih 15 dnij otroke, ki ne dohajajo redno v šolo, a načelniki krajnih šolskih svetov nestore ničesar. Najumestneje bi bilo, da bil načelnik krajnega šolskega sveta vodja dotične šole.
Učitelj Strelec podpira ta predlog.
Učitelj Fran Praprotnik (Štajersko) pa se mu protivi, češ, da se pri tacih določilih, kakor da bodi šolski vodja načelnik krajnemu šolskemu svetu, ne gre ozirati na lokalne razmere, kajti kar se je obneslo v Istri, ni za Štajersko Sploh pa je današnji čas demokratičen in pri zastopih, ki se izvolijo, ne gre odkazovati, baš ta mora biti načelnik. — Predlog se ne vsprejme v zadnjem odstavku.
Poročevalec Gabršek nasvetuje, naj bi bili učitelji državni uradniki, a proti temu nasvetu se opomni, da imajo dežele določevati podrobneje o pravnih razmerah učiteljev tako tudi plače, torej tudi ne gre določiti minimum plače vsestransko na 50O gld., ker so v raznih deželah življenske razmere ra>.lične.
Učitelj Bogateč priporoča, naj bi se vsaj 50O gld. kot minimum plače določil.
Poročevalec Gabršek opomni, da so finančni stražniki bolje plačani, nego učitelji, poleg tega imajo še prosto stanovanje v vojašnici in nikakih družili izdatkov, dočim ima učitelj stroške za časnike, knjige in mora biti doBtojno oblečen. In vender, da si plača tinaueerjev ni slaba, predložil se je, ni tega mesec dnij, predlog, da se jim še zboljša.
Sklene se, da odbor „Zaveže" to stvar razpravlja z raznimi deželnimi odbori.
Poročevalec Gabršek poroča potem o po-kojninah in nasvetuje, naj  bi se o tej zadevi na pravilo boljše merilo ko doslej,  35 let službovanja določilo pa za popolno pokojnino.
Šolski nadzornik g. Ž um e-r nasvetuje, naj bi se i o tej zadevi pooblastil za vezni odbor, da razpravlja z raznimi deželnimi odbori.
Učitelj Cenčič želi,  da bi se službena leta štela od tedaj, ko učitelj stopi v službo. Ugovarja se proti temu nasvetu, da ko bi obveljalo to načelo, bi  velika večina  učiteljev  ne    napravila sposob nostne izkušnje.
Učitelju Grebencu zdi se sposobno3tna izkušnja odveč, kajti ako je učitelj dostal prvo skušnjo, je gotovo sposoben.
Učitelj Praprotnik (Štajersko) naglasa, da morajo učitelji sami skrketi za vzgled , torej marljivo delati in učiti se. Proti temu, da bi se opu-Htila preskušnja zmožnosti, mora se on določno iz-
kakor solnce na nehu. Libuša je vladala narodu. Pripoveduje se, da sta se brata Hrudoš in Stoglav sprla radi dedščine. Hrudoš je hotel po nemškem, torej tujem pravu osvojiti si vso dedščino, Stoglav pa je bil za to, da oba brata zadružno uživata dedščino po slovanskem običaju. Da bi to stvar razsodili, sklice Libuša lebe v posvetovanje in ti so se izrekli za slovanski običaj, ltadi tega jel je Hrudoš hujskati narod proti Libuši, češ, kaj bo ženska sodila moškim, ter je govoril, da je nesrečen narod, kateremu vlada ženska. Modra in za blagor svojega naroda uneta Libuša videla je, da utegne nastati prepir na nesrečo narodu, in je prorokovala vsej gospodi češki, koga naj si izbero za kneza, da jim bo vladal. In rekla je, da si bode onega, kogar narod izvoli, uzela za moža. Dala je izvoljenim poslancem svojega konja in je rekla v preroškem duhu: „Ta konj bode vas vodil in vi le idite za njim ; privedel vas bode k možu, ki ga bodete videli zajutrkovati pri železni mizi; tega bodem si izbrala za moža in ta bode vaš knez in njega prive-dite na tem konju k meni". Gospoda so šli za konjem in ko je konj prišel do reke Bčline, ustavil se je na polju, kjer je oral velik mož. K temu možu priskoči konj To je bilo v Stadicah in gospoda so imenovali tega moža Pfemvsl.   Češki po-
javiti, kajti ravno omika pri učitelji mnogo stori, da ga tudi nasprotniki časte.
Učitelj Burnik meni, da naj bi pokojnina Štela od onega časa, ko učitelj v službo stopi in ne dvomi, da se bode vsak učitelj požuril, da napravi skušnjo že zaradi starinske doklade.
Učitelj Le t ne r misli, naj bi se določilo, da se mora napraviti skušnja v dveh letih, kolikor let pozneje jo kdo napravi, toliko let naj zgubi.
Učitelj Gradišnik pravi, da je gotovo vsak učitelj zato brižen, da napravi preskušnjo, a marsikaj pride vmes, da je v dveh letih napraviti ne more, tako vojaška dolžnost in drugo. — Pri glasovanji vsprejme se nasvet poročevalca g. Gabršeka, da bi se pokojnina imela določiti po 351etnem službovanji.
Poročevalec g. Gabršek potem nasvetuje, naj bi se preskrbovanje učiteljskih žen in sirot boljše uredilo, da bi isti ne bili takorekoč na milost in nemilost ljudem. Po lOletnem službovanji naj bi dobili vdove in njih deca ali pa sirote vsaj 150 gld., po 20 letih 300 gld. in po 35 letih polovico zadnje plače učiteljeve.
Gospod Ž u mer opomni, da določitev v tej zadevi spada v deželno zakonodajstvo. — Potem se vsprejme nasvet poročevalca.
Nasvetuje se potem Še, da naj se upeljejo zopet dvemesečne počitnice, na predlog učitelja Kende pa, da se uvedo zopet stara spričala, kar se vsprejme.
Učitelj Rib nikar misli, naj bi se izvoljenemu odboru ne naložilo precej prvi hip preveč dela, čemur g. Ž u mer pritrjuje ter opaža, da je bil tudi sklep o glasilu zaveze prenagljen in bi se po nasvetu g. P r a p r o t n i k a (Štajersko) imel odložiti za prihodnje letno zborovanje.
Učitelj Strelec naglasa, kako. izvrstne so knjige, katere izdaje družba sv. Cirila in Metoda za šolsko mladino. Želeti bi bilo, da ker je gradiva že baje za daljnih pet zvezkov dovolj, da bi ne gnili doslej izdani zvezki po omarah, nego bi se hitro razpečali mej ljudstvo. Potom poverjenikov bi se knjižice ložje in hitreje razpečale. Nasvetuje torej, naj bi so odbor „Zaveže" obrnil o tej zadevi ua družbo sv. Cirila in Metoda. — Obvelja.
S tem je dnevni red zborovanja končan, na kar podpredsednik g. Razinger z živio in slava-klici na presvetlega cesarja sklene zborovanje, učitelji pa zapojo stoje" cesarsko pesen. Podpredsednik naznani, da bode napro sil vis. c. kr. deželno pred-sedništvo, da ta znak udanosti blagovoli naznaniti na najvišjem mestu.
Po zborovanji bil je banket v čitalnični restavraciji, kjer se je napivalo presvetlemu cesarju, slovenskemu učiteljskemu društvu, „Zaveži" in nje prospehu itd. — Potem so učitelji od 4. do 7. ure si ogiedali zbirke „Rudolfinuma", o katerih bogastvu in izrednosti bili so presenečeni. — Ob koncu zborovanja naznanil je predsednik, da izvoljeni predsednik „Zaveže", g. Stegn ar, zaradi bolezni predsedništva ne more prevzeti. „Zavezo" bode do prihodnjega občnega zbora vodil podpredsednik g. R azi n ge r.
slanci bo razumeli, kaj to pomenja. Pfemvsl ustavi konja, zasadi otiko v zemljo in jih upraša, zakaj so prišli tako zgodaj, ko še ni dooral. Zakaj lakota in kuga bode prišla v deželo in zato je treba skrbeti za krub. Nato preobrne pfemvsl plug, uzame kruha in sira, dene svoj zajutrek na plužno železo in začne jesti. Poslanci se posedejo okrog njega in so razumeli, da se je izpolnilo Libušino prerokovanje, ki ie rekla, da bode češki knez za-jutrkoval pri železni mizi. Ko je Pfemvsl zajutr-koval, pogledal je jeden poslanec na otiko in je zapazil, da je na otiki pognalo pet vej, iz katerih je uzraslo pet orehov. S tir j I so koj usahnili, le peti je ostal živ. In Pfemvsl je zdaj tolmačil poslancem, kaj to pomenja, govoreč : „Suha otika je znamenje mojega suženjskega rodu. Otika se je brzo razcvela, kakor je Libuša rekla, in moj rod, rojen kot suženj, bode zakraljeval vsej češki zemlji. Iz mene bode se porodilo petero kneževstvo ; četvero bode brzo izginilo,
„puto vzektve vcloii krasne, a vypnsti svoj plod jiisni!u.
Rekši to Pfemvsl, napoti se s češko gospodo k Li-bušinem dvoru.
Ko je Pfemvsl došel k Libuši — vodil ga je konj — uzela ga je Libuša za moža, narod pa ga
Politični razgled.
Notranje <lcželc
V Ljubljani, 26. aprila.
Nemški konservativci ne pričakujejo nič posebnega od vladne predloge novega šolskega zakona. Njih listi pa naglašajo, da mora državno-zborska večina skrbeti, da se zakon tako spremeni, da bode ugajal katoliškej cerkvi. Nemškim konservativcem bilo bi veliko ljubše, da bi bila vlada ae kar izrekla za Liechtensteinov predlog. V tem slučaji bi bili več dosegli. Sedaj pa nemaju dosti pričakovati. Bre/. vladnega pritiska bodo težko dobili večino za take premembe, ki bi jim ugajale.
Strajk tramvavskih voznikov na Duiiajl je jako razburil prebivalstvo. Celo mestni zbor, v katerem imajo še vedno Židovski liberalci večino, se je zbal javnega mnenja in je storil proti „Tram-vayski družbi" odločne korake. Celo židovski listi se potegujejo za voznike, seveda le iz hinavščine, da bi pokazali, da jim je za delavce res kaj mari. Napadaja pa hkratu protiseinite, ki so porabili priložnost za izgrede. Židom bi bilo najljubše, da bi se uikdo ue bil brigal za tramvavske voznike. V tem slučaji bi družba polagoma že bila dobila druzib ljudij in sedanji vozniki bi bili ostali na cedilu. Ko bi bilo židora res kaj za delavce, bi pa take stvari se ne vršile pri „Trainvayskej družbi".
* nanje države.
Radikalcem si-I»sKiiu sedanje regentstvo nič prav ue ugaja. Radi bi je kako odstranili, če se kraljica Natalija in metropolit Mihael vrneta v Srbijo, bodo skušali jima izročiti regentstvo. To so priporočali razni ruski listi takoj po odpovedi kralja Milana. Taka premena bi ne bila prav v zmislu sedanje ustave in se tudi ne ve, če bi hoteli sedanji regenti z lepa odstopiti.
Ilolgiti'Nka vlada je v velicih skrbeh. Premembe v Srbiji in Rumuniji ne bodo ostale brez upliva na Bolgarijo. Rumunska vlada je dala nekda zagotovila, da ue bode dopuščala, da bi ae na njenih tleh delale kake priprave proti Bolgariji, a v Sofiji tem zagotovilom ne pripisujejo posebne veljave, ker je Cankov v Bukurešt prišel in se ondu vedno vekša ruski upliv. Jednako je v Srbiji. Radikalna vlada ne skriva simpatij do Rusije in gotovo ne bode tako podpirala mogočnežev v Sofiji, kakor jih je prejšnja.
Nova riimuiittlia vlada se je odločila za RuBiji prijazno politiko. Posebno ininisterski predsednik je vedno bolj odločno za Rusijo. Minister vnanjih zadev in vojni minister se pa prav ne uje mata z Rusiji prijazno politiko in utegneta dati ostavko. To bi bilo le želeti. Potem bi v minister-stvo poklicali nekaj nezavisnih liberulcev, to je pristašev one liberalne frakcije, katera je tudi prijazna Rusiji ter je pomagala konservativcem vreči obe zadnji vladi. S tem bode vlada dobila le trdnejšo podlago. Catargi je sam hotel poklicati v minister stvo nekaj liberalcev, a je kralj hotel čisto konservativno ministerstvo. Kralj je s tem hotel vse liberalce potisuiti v opozicijo in novi vladi že naprej spodkopati stališče, pripraviti jo ob večino v zbornici, kar se mu pa ni posrečilo.
(.isiu konzul v Sofiji Rangabe je bil velikonočne praznike v Plovdivu, kjer je na mnogobroj-nem shodu grškega prebivalstva govoril o razširjenji helenizma. Namen temu govoru je bil gotovo delati propagando za grško stvar. Tako obnašanje grškega diplomata gotovo ne bode zboljšalo odno-šajev mej Grško in Bolgarijo. Da pri tacih razmerah ni misliti na balkansko zvezo, je jasuo, naj je v Belemgradu ali pa v Sofiji še tako žele. Ideja take zveze se je najprej bila porodila v Atenah, kjer so
I je lepo sprejel, bogato obdaroval in priznal za kneza. In zdaj je Libuša v svojem preroškem duhu prorokovala Pfemvslu bodočnost govoreč : „ Jaz vem mesto, katero bode slavno na vesoljnem svetu, kakor solnce na obzorju. Zapomnite si moje besede: Iž njega izideta dve oljki, Vaclav je ime prvi oljki in Vojteh je ime diugi oljki. Oba od roda mojega prideta v nebeško kraljestvo. (Vaclav in Vojteh Hta postala svetnika.) Stavite mesto tam, kjer vam jaz pokažem : Ob Veltavi pod Petrinom teše tesar prag s svojim sinom ; radi praga dajte mestu ime Praga. Praga bode mogočna in slavna, knezi in kralji in ljudje močni kot levi; proti pragu poklanjajo glavo, da bi jo imeli zdravo, tako mestu mojemu bode čast in hvala." Tako je prorokovala Libuša bodoč nost in Blavo zlate matere Prage svojemu Pfemvslu.
Tako lepa pravljica o Libušinem prerokovanju, katero se je izpolnilo na čast in slavo češkemu narodu, kajti narod si je sezidal zlato Prago tam, kjer mu je Libuša pokazala, in Praga je postala caput regni.
Po smrti Libuši ni razdvojil se je narod v dva taborja, v moški in ženski Moški so bili zadovoljni, da vlada narodu mož, le češke device, ki so vladarsko pravico po uzgledu Libuše zahtevale za se, protivile so se temu.   Vse vrle češke device zdru-
se dolgo nadejali, da si bodo z njeno pomočjo priborili hegemonijo nad vsem Balkanom. Ko so pa v Sofiji spoznali, da imajo Bolgari in Srbi preveč moti v sebi, da bi se dali voditi od Grkov, pa v Atenah ne govore več o takej zvezi, temveč le nadaljujejo panhelenske agitacije po raznih turških pokrajinah, pa tudi v Vzhodni Rumeliji.
Povedali smo že, da hoče generalni državni pravdnik Quesnay de Beaurepaire tožiti več frnn-coMkili listov zaradi razžaljenja časti. Tožil jih pa ne bode v svoji uradni lastnosti, ampak kot za-sobnik. Dotični listi pa sedaj Širijo vest, da jih hoče le zato tožiti, da dobi denarja, ker mu bodo listi morali plačati v denarji, kar so mu škodovali na časti. Jeden list je že izračunil, da bodo te tožbe generalnemu državnemu pravdniku donesle 60.000 frankov. Generalni državni pravdnik pa hoče ves denar, ki ga bode dobil od pravd, dati ubožcem Pariškim, da se mu ne bode moglo očitati dobička-željnost. _
Dopisi.
Kz Konjic 23. aprila. [Izv. dopis.] O naših občinskih volitvah bi se dala knjiga napisati. Pritisk in sleparstva najgrše, najpodlejše. Kar se je le dalo, so nam storili nasprotniki. Imena naših kandidatov so nalašč pokvarjena zapisavali, pooblastila nam zametavali, njim ugodna, četudi najkrivičnejša, Beveda sprejemali s slastjo. Dr. Lederer je petkrat volil! Tatje, goljufi kaznovauci — vse je bilo dobro. Navzlic temu nadvladali smo do pozne noči, včasi nad 40 glasov — potem 20 do 8 imeli večine. A z mrakom zaceli so črni tički letati po vseh hišah, spavajoče iz postelj tirali, neke gospe (?) so dale zapreči vozove in se peljale v bližnje vasi, delile petake in v kočijah kmetske ženske nn volišče spravljale, da so ondu pooblastila podpisale. Volilna komisija je bila cvet nemčurske garde, na čelu jej dr. Lederer. Da bi bila komisija narodna, imeli bi gotovo 20 glasov večine, ne oziraje se na vse drugo. — Proti volitvi uložili so narodni vo-lilci ugovor ter blizu 24 tocek uavedli.
Prav lehko zmagali bi v drugem razredu. Le za 3 glase smo propali! Kar je le bilo mogoče, vse do zadnjega moža in pooblastila so zbobnali. Naših pa se je zaradi poraza v 3. razredu nekaj zbalo, nekaj je pa tudi kmetov, katere treba povsod siliti in tiščati. Iz vasi Bukovlje ni bilo nobenega, pa imamo 4 može tam, iz Konjiške vasi izostala sta 2, 2 v zadnjem hipu uskočila v nasprotni tabor. Žalostno je, da duhovniki že leta in leta nič ne store, naš g. Mikuš niti prsta ne gane, pajdaši se skoro tržani. Da tega ni, zmagali bi gotovo sijajno.
I/INiijii 24. aprila. [Izv. dop.] Dne 16. aprila praznoval je tukajšnji poštni višji oskrbnik gospod Edvard Schonta 40letui jubilej svojega službovanja. Jubilar je rodom Ljubljančan in službuje pri Puljskim poštnem uradu že 20 let. O tej priliki so temu rojaku našt-mu objavili z vseh stranij toliko simpatij in visokega spoštovanja, da se tudi nam umestno zdi, opomniti javnost našo na trudo-Ijubivega in uzornega uradnika — sodeželana.
Govorili smo nekega dne s tukajšnjim poštnim uradnikom, Slovencem po rodu in duhu. Ta nam je naslikal prečudue razmere pri Puljskej pošti — pravi ti „republiki" — kjer je funkcijoimrjev, katerim je pošta druga, irredentizem  pa prva
žile so se, sezidale so ob Veltavi drugi grad, grad Dčvin (to je Devičji grad). V Devinu so se utaborile pod vodstvom Vlaste, možje pa so se jim smejuli. Uuela se je vojska, možje so udarili na grad Devin in poubili bo vse device. In tako se je zgodilo, da je narodu vladala moška glava.
Toliko nam pripoveduje prijetna pravljica o idejalni Čehinji Libuši, ki je gorko ljubila svoj narod in ki je zato hotela biti vladarica, ker nežna roka device mehko tepe, a moška roka globoko rani. Vsak narod ima takih idejalnih žensk, in srečen je narod tudi danes, ki ima Libuše.
Tretja živa podoba: „Pobratimstvo Čehov in Sloveucev" govori sama tako jasuo, da jej ni potreba pojasnila. Nam se dozdeva, da je to pobratimstvo tako naravno, kakor je naravuo, ako se bratita štajarski in češki Nemec pri kaki slavnosti na Dunaji ali kjer si bodi. Le nenaravno se nam zdi, ako se ne sineta bratiti brata! Morda naj bi se sovražila? Zadnja slika je živi izraz ču stva in pobratimsk..; ljubezni, katero gojita in čuvata dva naroda slovanska, sebi na čast, a gotovo v korist državi, katero podpirata s krvjo. Naj se torej krepi, kar je jedne krvi in jedne duše, rod slovenski z rodom Libuše.
Anton Trstenjak.
stvar in kateri bi zavod ta radi prelevili v lahonsko stacijo, da neso vajeti v pravih rokah. Gospoda Schonte zasluga je, da uradniki našega duha še prilično dobro izhajajo; s svojim taktom je za-branil, da do sedaj še nikdo ni škode trpel radi političnih svojih nazorov, dasi so uradniki pošte Puljske raznih narodnosti) in različnih političnih mnenj. In kaj to pomenja, pojmijo le tisti, kateri vedo, kako da sicer pri uradih po Istri šikanizu-jejo uradnike, ki imajo toliko samozavesti, da ne-čejo opravljati posla podajačev kliki irredentovski. In ako se vender le kaka krivica zgodi, obrni se vsakdo do gospoda Schonte in našel bo poslužnega in uljudnega funkcijonarja, ki dobro ve, česa je dolžan javnosti, tudi slovanskej. Osobito zadnje dni se nam je ta gospod omilil, kajti bil je bela vrana mej uradniki, glasujoč pri volitvi v državni zbor za našega kandidata g. Mandiča.
Osramotil je ta mož — dasi še iz stare šole — mnoge mlade „narodne" uradnike, ki so se prav pogumno poskrili, ko je bilo treba kazati se.
Rekli amo, da so g. Schontu ekazali simpatije od vseh stranij. In tako je res bilo- Polkovnik 97. našega polka poslal je na predvečer jubilejnega dne vojaško godbo, da mu priredi podoknico. Mej godbo so prižigali umetni ogenj na trgu Allighieri. Na dan jubileja so pa prihajale častitke od vseh stranij Na večer bil je banket.
Končajo pridružimo se tudi mi gratulantom in voščimo možu, ki je tako izredno Čvrst na duhu iu telesu, da bi še dolgo vodil zavod svoj na korist javnosti in ravnopravnosti. —ć.
Domače stvari.
1 Janez Šubic f. |
Včeraj popoludne ob 27a ari umrl je v Kai-serslauternu v renski Palaciji gospod Janez Šubic, akad. slikar in profesor na tamošnjem obrtnem muzeji v 39. letu dobe svoje. Pokojni Januz bil jo brat slavnega našega umetnika Jurija Šubica, se je slikarije učil v Benetkah, Rimu in na Dunaji in dospel na i/redno visoko stopinjo završenostt, kar najbolje priča to, da so ga Nemci, ki obi-lujejo na slikarskih močeh, pozvali kot profesorja na obrtni muzej v Kaiserslautern. Pokojnik napravil je veliko slik za razne cerkve na Kranjskem. Najlepša je menda ona v Šmartinu pod Šmarno goro in ona v Itudoifinum. Dobili bi pa bili Še umotvorov od njega, da ga ni zadela prerana smrt, katero je Janez Šubic menda že slutil, kajti pred dvema letoma hotel je odpovedati se službi in povrniti se v domovino, za katero je vedno gojil iskreno ljubezen, katere pa no bode videl več. V pokojnem Šubici izgubili smo izrednega umetnika in vrlega rodoljuba, ljubeznivega piijatelja in  društvenika. Blag mu spomin!
— (Umrl) je včeraj Josip Tavčar, trgovec v Ljubljani, v 30. letu svoje dobe Lahka mu zemljica!
— (Predstava na korist podpornemu društvu velikošolcev na Dunaji.) Castito občinstvo opozarjamo, da  bode v nedeljo dne
2 8. aprila t. 1. druga predstava v zgoraj omenjeni namen v dvorani Ljubljanske čitalnice. Ustop-nice se dobivajo v čitalnični trafiki.
— (Obrtne strokovne šole v Ljubljani.) Dvorni svetnik Viljem Exne r, ravnatelj tehnološkega muzeja na Dunaji, in Oskar Beyer, profesor arhitekture v umetnoobrtni šoli avstrij skega muzeja za umetnost in obrtnost, prišla sta danes zjutraj v Ljubljano ter sta si ogledala naše obrtne strokovne šole. Oba odlična .strokovnjaka izrazila sta se zelo pohvalno o vodstvu in o uzorni uredbi šol. Prejšnji dan bila sta oba gospoda v Gradci; iz Ljubljane pojdeta v Gorico in Trst.
— (Zoper p o n e m č e v a n j e slovenskih šol.) Občina Žalec v Savinski dolini, dobila je na svojo pritožbo zoper ponemčevanje ljudskih šol dne 24. aprila t. 1. ukaz naučnega ministra od 15 marca 1889 štev. 3433, s katerim se je glede III razredne šole v Žalcu razveljavil ponemče-valni ukaz dež. šolskega soveta štajerskega od dne 22. februvarja 1887 štev. 823, ter se ukazalo, da mora počenši s prihodnjim šolskim letom biti v šoli v Zalci slovenščina jedini in izključljivi podučni jezik; nemščina pa, da ostane kot neobvezni podučni predmet, ter je postavnemu zastopniku vsakega šolarja na voljo dano, v začetku vsa-
kega šolskega leta izreči,  da dotični šolar ne bo obiskaval poduka iz tega neobveznega predmeta.
— (Duhovniške premembe.) G. Janez AŽman, župnik na Dovjem, dobil je župnijo v Gorjah. Gosp. Josip Bononi, župnik v Radovljici, in gosp. Karol Lap a j ne, župnik v Vavti Vasi, stopita stalno, gg. Ivan Brezova r, kooperator v Naklem in Simon Ažman, kooporator v Vipavi, začasno v pokoj.
— (Letošnje novačenje) začne v maji, na vrsti so 1. 1866., 1867. in 1868. rojeni. Maja meseca prične naborna komisiia Bvoje delo. Nabor bode v Litiji dne 6, in 7. maja, v Višnji gori
9. maja, v Velikih Laščah 11. maja, v Ribnici 13. maja, v Kočevji 14. in 15. maja, v Črno ml ji 17. maja, v Metliki 18. maja, v Novem Mestu 20., 21,, 22. in 23 maja, na Krškem 25., 27., 28., 29., iu 31. maja, v P revo j ah, 3. in 4. junija, v Kamniku 5. in 6. junija, v Škofji Loki 8., 11. in 12. junija, v Kranji 13., 14. in 15. junija, v Ra d o v 1 jici 17., 18., in 19. junija, v Ljubljani za okolico Lub-Ijansko 21., 22., 24., in 25 junija, na Vrhniki 26. in 27 juuija, V Ljubljani v torek 28. junija. Pri dopolnilnem okrajnem poveljništvu št. 97 za I d r i j o dne 3 in 4. junija, v V i p a v i 6. in 7. junija, v Logatci 11, in 12. junija, v Loži 14. in 15. junija, v Postoj i ni 17., 18. in 19. junija in v Ilirski Bistrici 21. in 22. junija. Na Štajerskem pa bode nabor vojaških novincev: dne 6. do
10. maja v Ljutomeru, 13.—21. na Ptuji, 23. do 29. maja v Brežicah, od 21. maja do 12. junija v Celji, 13. —19. junija v Slovenjem Gradci, od 21. — 27. junija v Konjicah in Šmariji, od 6. do 12. junija v Radgoni, od 13. do 25. junija v Mariboru.
— (Vabilo.) „Celjsko učit. društvo" priredilo bode dne 2. maja t. 1. majnikov izlet v Rimske toplice in bode pri tej priložnosti praznovalo dvajsetletnico novih šolskih postav. Odhod iz Celja s poštnim vlakom predpoludne ob 1/all. uri. Udeležitev banketa blagovolijo naj naznaniti gg. učitelji in gdč. učiteljice, kakor tudi drugi prijatelji šole vsaj do 1, maja t. 1. nudučitelju gosp. Franu Pečarju, ali pa gostilničarju gosp. Fordi Wan-tachuri, oba v Rimskih toplicah. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor,
— (Na deželni po d ko vs ki šoli v Gradci) razpisanih je za uboge podkovače 10 deželnih štipendij po 50 gld., po mogočnosti s prostim stanovanjem. Vrhu tega razpisanih je še več Štipendij po 50 gld. od nekaterih okrajnih zastopov in gospodarskih podružnic. Prošnje do konca maja.
— (Čolni kompas.) Z ozirom na naše izvestje od 25. t. m. javlja nam trgovska in obrtniška zbornica, da je že izšla prva Številka z naslovom : „Der Z o 11 co m pa s s , Sammlung der Ein-fubrzo 11 tarife der europilisehen Zollgebiete und jener von Algier, Egvpten, Marokko, Tunis und den Ver-einigten Staaten von Amerika". Ta kompas izdal je po naročilu c. kr. avstriiskega mimsteratva c. kr. avstrijski trgovinski muzej, ki je za list porabil vse izvorno gradivo, ki mu ga je dalo v porabo c. kr. mfnisterstvo unaujih stvar i j. Da bi se to podjetje čim bolj razširilo mej uašimi krogi, ki izvažajo blago, določilo je trgovinsko ministarstvo ceno izvodu po tiskovnih troških ter iznaša ta cena za tiste, ki se naroče do 15. maja 1889. 1. le 3 gld. 30 kr. Po 15. maji bode se zvišala cena na 4 gld. 50 kr. Ljubljanska trgovska zbornica opozarja domaČe kroge na važni letnik iu naznanja, da se tudi pri njej dobiva za znižano ceno.
— (Mariborska posojilnica) imela je od 1. jauuvarja do 30. marca 187.361 gld. 83 kr. prometa. Posojil se je izplačalo 49 994 gld., vrnilo pa 24.676 gld. 78 kr., hranilnih ulog se je uložilo 51.907 gld. 19 kr.,  vrnilo   pa 28.742 gld. 74 kr.
— (Razpisano) je mesto pristava pri okrajnem sodišči v Radovljici. Prošnje do dne 10. maja.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 24. aprila. Tramvajske družbe upravni odbor sklenil je, da bode službo voznikov skrajšal na 12 ur na dan. — Pri izgredih bilo 40 stražnikov ranjenih. Včeraj zaprli so 99 osob in zaplenili mnogo plakatov z napisi: „Im interesse der Kutscher beniltzet die Tramvaj nicht!" — B„Ein Pereat den Tram-vay-Vampyren Iu
Riga 25. aprila. Tukajšnjega učnega okraja kurator naznanja, da bode v bodoče dovoljeval otvoritev samo tacih mestnih in zasob-nih šol, na katerih je ruščina učni jezik.
Budimpešta 26. aprila. Uradni list objavlja izvršilne naredbe k zakonu o srečkah. Kolekovanje določeno od prvega do 30. maja.
London 26. aprila. Včeraj bil v Nor-tinghamu veliki deželni shod jamskih delavcev. Zastopanih bilo 300.000 delavcev. Posvetovali so se o odgovoru na gospodarje, ki so odklonili zahtevano desetpercentno povišanje mezde. Sklenila se je resolucija, da se dne 29. junija povsod delo ustavi, ako se zvišanje mezde ne dovoli.
„Times" javlja iz Zanzibara: Trije angleški misijonarji včeraj iz Buširijevega ostroga semkaj dospeli.
Razne vesti.
* (O ri j e d ts k e železnice.) Baron Hirsch je prodal turške železnice Nemškej banki v Bero linu. Ta banka bode gradila tudi  žtleznice v Ana-toliji.   Tako bodo  skoro vse železnice v Turčiji v nemških rokah.
* (Šest zarok v jeden dan.) V neki oštirjevi obitelji pri Ljubeku (Bukovci) zaročilo se je te praznike šest otrok, štirje sinovi in dve hčeri. Srečni zaročenci ukrenili so v jeden in isti dan letošnje poletje praznovati poroko. Amor je lahko ponosen na svoje delo, da je združil hkratu šest dvojic, v jedni in isti rodbini!
* (Veliko p one Ver j en je.) "V Rimu/aprli so velikonočne praznike Fioravanta, uradnika pri davčnem najemniku Trezzi, in šest druzih uradnikov pri mestni blagajnici zaradi poneverjenja davčnih novcev. Primanjkljaj cenijo nad P/a milijona. Veliko uradnikov, kateri so se udeležili velikanske sleparije, so že odpustili iz službe.
* (Gledišče pogorelo.) V Melbornu, v stolici britsko-av8tralske naselbine Viktorije, pogorelo je do tal te dni jedno najlepše izmej četverih gledišč. Ogenj nastal je k sreči ob času, ko ni bilo niti jednega človeka v gledišči.
* (Velik požar v Ameriki) V VVestperu v državi VViskonsinfki uničil je 21. t. m. velik požar več sto hiš. Nad 15 000 stanovnikov je brez strehe.
l.jmlsUo sredstvo. Moll-ovo „ Francosko žganj ou daje ravno tako uspešno kakor ceno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah ia ulcsih. Cena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. G (55—5)
JJMJOTI ZTOT
irtoJI
za vse loto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
vam
Zahvala.
Akademičnemu društvu „Triglav" v Gradci blagovolili ho /,a tekoče leto pokloniti podporo do sedaj sledeči p. n. gospodje:
P. Hradaška, gimn. ravn. v p ; F. Hubad, giuan. prof.; A. Kom. 1 pl. Sočebran,  major  v p.;  dr. G  Krek, vseuć.
prof.; M. Neuberger, drd. med.; R. Ratnik, pofltni uradnik; O. Aner, trg. akademik, vsi v Gradci; dr. K. Slane, odvetnik v Novem Mestu; J. Glaser, drd. iur. pri Sv. Lovrencu ob kor. železnici; J. Uren, drž. in dež. poslanec v (Vlovci; dr. F. Jurtela, odvetnik in dež. poslanec na Ptuji; dr. .J. Sernee, odvetnik v Celji; F. Ferfila, uradnik v Gorici.
Odbor izraža vsem gg podpornikom nujiskrenejšo zahvalo ter jih prosi, naj tudi zanaprej ne odtegnejo društvu svoje naklonjenosti. Ob jednom obrača s« odbor z uljudno prošnjo tudi do drugih go-tpodov, da Be blagovolijo spomniti „Triglava", ki so iiua, od kar m !• rad ružila slovanska čitalnica v Gradci, boriti z velikimi gmotnimi zadregami.
V Gradci, dne 25. aprila 1869. Za odbor akad. društva „Triglav" v Gradci: JoHlp Kotnik, .laroHlav /ilvK.
stud. iur., t. č. predsednik.
stud. med., t. č. blagajnik.
Loterijue srceke 25. aprila. V Pragi:      39,     61,     64, 43,
46.
T l* J O i I
24. aprila.
Pri Malici: Šubic iz 1'ariza. — Atlas, Berner, Reicli, Teis, Mobus, Hertl z Dunaja. — Ganzelmavor, Jaklič iz Kočevja. — Kohaut l Reke.
Pri Slonu t Bock, Stiene, Guttman z Dunaja. — .Mol tony iz Bistrice. — IIofTumnn z Reke. — Hahn z Dunaja. — Lengenfolder   iz   Ntirnbcga. — Lanasig   iz   Idrije. — Scliuldes iz Brna. — Schuiidt iz Monakovoga.— Ilii ten iz Remšnika. — Freisinger || Trsta. — Markbreitor iz Veliko
Kanite.
Pri Južnem kolodvoru: Maihnič iz Zagreba. — Hohl iz Švice.
Umrli so v iJnt>IjM»iii:
25. aprila: Marija llariš, tapetarjeva hči, 8*/« leta, Trubarjeve ulice št. 2, za drisko. — Alojzija Tollovitz, privatnega uradnika žena, 32 let, Kravja dolina št. 2, za jetiko. — Ana pl. Fradenek, kontrolorjeva vdova, 77 let, Kravja dolina št. 11, za starostjo. — Josip Tavčar, trgovec, 30 lot, Poljsko ulice št. 3, za mrtudom. — Marija Klemen-čič, mestna uboga, 79 let, Karlovske ulice St. 7, za mrtudom. — Roinhold Schmitt, trgovčev sin, 10 let, Pred škofijo št. 3, za vnetico možgauske mrene.
V doželnej bolnici: 24. aprila : Marija Božič, gostija, 51 let za naduho.
Meteorologično poročilo.
Q	Čaa opazovanja	Stanje barometra v min.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
2r>. aprila	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	728 0 mm. 727-4 mm. 727 O mm.	10 2« C 12-6° C 9-2° C	si. svz. si. jz. si. lab.	obl. dež. dež.	22 70mni. dežja.
I I I
Srednja temperatura 107° za 0-4* nad uonuuiom.
dne 26  aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.   85-05     — gld.  85 —
Srebrna renta......8540     — „ 8r40
Zlat* renta.......111 20    — „ 110-95
&% marčna renta ....     (   100*30 — r 100 05
Akcije narodne banke.             „   901 •— — „ 896'—
Kreditne akcije.....,   298-— — „ 298 75
London.........119-90 — „ 119-80
Srebro........„     —•—     — „     —*—
Napol.........                                     p      9-49 •/, — „ 9-49'/,
C. kr. cekini......,      5-65 — „ 5*65
Nemfike marke.....,     58-57»/, — -    58 50
4°/0 državne srečke it 1. 1864     260 gld. 139 gld. - hr.
Državne Brečke iz 1. 1864           1 00   , 181 „   — „
Ogerska zlata renta i*L..... lOJ ,. 90 „
Ogerska papirna renta 5"/0   .       .   .   .    9ti „ 40 „
5u/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig.   . 104 ,, Ih „
Dunava reg. srečke  5°/0   .   .     100 gld. 123 „ 75 „
Zemlj. obe. avstr. 4l/tft/0 zlati zast. listi . 120 „ fSO .,
Kreditne Brečke.....100 gld. 191 „ 50 „
Cudolfove srečke.....                           10 .,      21 „ — ,,
Akcije anglo-avstr. banke    .   .     120 „ 130 ,, 50
I'rammvvav-društ. velj. 170 gld. a v. 235 „   75 „
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, d* je danes populudne ob 21/,. uri v Kafserlauternu v havaraki renski Palaciji v Go •poda zaspal naš preljubljeni sin, oziroma brat
JANEZ ŠUBIC
akad. slikar in kralj bav. profesor na obrtnem muzeji,
star 38 let in previden s sv. zakramenti za umirajoče.
V Poljanah, dne 99. aprila 1889.
Jlka, sestra. Ada, mati.
Jurij, Valentin, 1'uvel, Alojzij,
bratje. (309)
■raven farne cerkve v Za^orji, s štirimi sobami, mesnico, usnjarijo, (297—1)
se pod ugodnimi pogoji takoj v najem da.
Natančneje pove upravništvo „Slovenskoga Naroda".
Služba organ ista,
koji  bi  bil ob jodnem tudi oIm'i uslii tajnik«
razpisuje ee v občini Lekve (Corgnale).
Plača 1 gld. na dan s prostim stanovanjem. Prosilci naj se oglase osobno ali pa pismeno s prošnjami «lo IO. maja i. 1. pri podpisanem županstvu.
Županstvo v Lokvi (Corgnale) (Via Divača),
dne 25. aprila 1 889. (308—1) Župan : J. (ilregorČiČ.
CIRKUS RICHTER.
"\7~sa-ls: C3.SLH
velika gala-predstiTa.
Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Kasa se odpre ob 727- uri. 258-»)
Po soglasnej sodbi odličnih strokovnjakov
koroški rimski vrelec
Jako odlična zdravilna studeru'nica ori  vratnih, želod rn i h. uielturnlh  iu  oblMtnili bolesnih, pri kataru, liripavosti, kartljanji, posebno za otroke, polo^ tega pa tudi (73G—2(i)
jako fina namizna voda
s posebno dobrini okusom,  brez vaeh or^aničniti in želodec otežujooili primesi.
<iilavnn %»1«>k» v 1. jnt»l ju ni  pri .11. K. Mupan-u 5 prodajajo ga nadalie:   91. liasiui-r in J. Klaiaer; v 14 rii 11 ji : V. I><»lleiiz.
kisla voda |io natriju in litiju najbogatejša
ot
krepčujoča pijača z vinoui ali Badnimi soki in slud-korjem pomešana, je Radenska voda v obče priljubljena.
Kopališče Radensko
Kopanjo v Blatini in v joklcnici upliva po-Bobno  pri: protluu,
bolečinah mokril, malokrvnoiiti, žon-ukih   boleznih, gla-bottih i. t. d.
M'iinu lllisi c po
ceni.
i»IM»S|M-1. I
(bmplsteo) od rnv-iintel I s < \ it : K«. l>uii ItiKlcnce blizu   l.| iilonurii
lta<leiiNka UiMla voda, ob vznožji Slovenskih goric, ne za-menjati z lta<lgoii*l£09 to je ItartkerMliurger.
Čeravno Radenska kisla voda stoji več kot jeden dan v odprti posodi, vender se peni prav močno, ako se z vinom pomeša, ker ima v sebi Bpojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki so že pogubi in razkadi, kakor hitro se steklenica odmaši. (264—1)
Zaloga Radenske kisle vode pri F. Plautz-1 in Od. Kantnor-Ji v Izubijani.
C. kr.
fŠjt l»ri v
kneza Jkvtesfipe^A
železniška tovarna
na Dvoru na Kranjskem
priporoča se za zalaganje (217—11) hiiiiinuii>rm lil«-»i lihimi. pe<Bi v velikej izberi, oRiijItič in ogujlH«6nili delov, kotlov v vsakoršnjej obliki in velikosti itd. itd., litegaa tolauja ata utavbe ; stebrov, oprijemačev, svetilničnih stebrov' priprostih in olopSanih, palic z;a okiižja, celih držaliSč, polževih Btopnic, stresnih oken itd., cevij za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd., rudniških i»i'li»r»»v: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., fužinskih naprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, klešč, fikrpcev, itd, »trojnih <lei«iv surovo litih in zlikanih, »urnih strojev do 60 konjskih sil, rastllujukov in puvilijouov iz litega in kovanega železa, iullii»kili priprav, pu|>irničiiih priprm> ovnov za vodne tavbe,
visečih steljk , plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., aCrojev vodoiatolpiaie, odvajujočili vododržulh strojev, votlnilk kule« iz litega in kovanega železa, žngnik delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirkn[arnih Tavoletti- in žag z jarmom, atiNknlnioe : hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd, železa v palicah in osi) iz kovanega pretopljenega železa. okst "Vprašanja glede cen ae hitro odgovore.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
LaatDina i» tisk .Ndrodne Tiakarae'.