Leto XXIV., št. 274 PofcuJm phten w Po»gebuiiit bai Ljub**??!?®, sreifa fltfvcurtga i^jj Preis — Coata t- L Jp»VQlS4w ujudtmlin rln | iniH y Teletoo 4i 11-22 41-23 »1-24 tnseiaia> juueiek uuDt|ao» fnrnnimg ali ca t - leletoc a. 11-25. 1l-2t Podružnica Nove nemo•. UnbluaHa cc*a 42 tzkl tučne astopsm a KtUt a kalife t inozemstvo t IHI » V MILANC •iacmn a <.iud; muki ookrduni on pustno JekoTOim a vodo ti 17.749. a sceUc fcran •tulile Servinr '.rmti '>»rt Pmi No ll-*ll> ■mmenih ii ii i !■'>■—kani Izhaja vsaK dan razet [Mueueijka Mesečna naročnina 32 lir Uredništvo* Ljubljana — Puccinijeva ulica St. fr Telefon 9t 33-22 31-23 31-24. Rokopisi of vraCajo Nener USA-Gros$ang?f££ nordosf lieh Aachen asn entsehlššsjenen deistschen WIderstand ge- scheifert Starke feindliche Durchbrnchsversuche nordlich Saarburg vereitelt — Angriffe im Elsass zum Stehen gebracht — Kei ne grosseren Kampfhandlungen an der Ostfront — Bolschewisti scher Druck in Sudungarn Aus dem Fiihrerhauptquartier, 28. Nov. Da3 Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Wie sehon selt Tagen, vviesen unsere Truppen auch gestern heftige feindliche Angriffe im Maas-Briickenkopf bei Venlo ab und bekampften Panzerbereitstellungen der Englander mit zusammengefassten Ar-tilleriefeuer. Nordostlich Aachen nahmen die nord-amerikamsehen Divisionen nach starkster Feuervorbereitung ihre Grossangriffe von neuem auf. Sie scheštertcn vriederum m unserer!! Haaptkampffeld an dem entschlos-senen Widerstand unserer Truppen. Die Besatznngen der Werke um Metz behaupten sich we!terhin gegen feindliche Angriffe oder sehlugen sich aus zersc-hcs-senen Anlagen zu benachbarten Refesti-gnngen durch.' Vora Gebiet nordostlich Bolchen bi«? in der R urn von Finstingen fiihrten die Nord-amerikaner erfolglose ortliehe Angriffe gegen unsere Nach truppen und vergebliehe Aufklarungsvorstosse gegen unsere teil-ivelse begradigtp und auf vorbereitete Stel-lungen gestiitzte Front. Eigene Panzer-truppen vereitelten nordlich Saarburg starke feindli.-he Durehbruehsversnehe. Sie vemichteten in erhitterter Abwehr 43 nordamerikanisehe Panzerfahrzeuge ond damit wesentllche Teile des dort angrei-fenka le'ala teroristične napadla Freiburg in Brci gau. Povzročila so velike človeške izgube in močno pogkoavala poslopja. Nada I "e so napadla letala ponoči Dilsseldorf-Neuss. Rezen tega • so letala nad Nemčijo mot |:ia letala. Sestrelili smo 19 sovražnikovih letal. Nikakih Mstrsnlh spzememh na zaf^sSuem Berlin, 28. nov. V nedeljo je prišlo na vpadnem bojišču do zelo hudih bojev, Id jeo pa izzvali le nebistveno izpremembo položaja na bojišču. Na vzhodnem Nizozemskem so pritisnili B _anci proti nemškim predmostjem ob relci Maas, toda na močvirnem in z minami zavarovanem ozemlju so mogli prodirati le korakoma dalje ter so imeli mnogo težav, da so dovedli na bojišče težko orožje, ker so bile ceste v ognju nemških topov. Na bojišču pri Aachnu ni prišlo v zadnjih 24 urah do nobenih važnejših ispre-memb." Na severnem krilu je bil sovražnik do popoldneva razmeroma miren, naito pa ie začel severno od Geilenkirchna po predhodnem bombardiranju napad na vasi. kt leže v glavni bojni črti. Takojšnji zaporni ogenj nemškega "topništva je zavrl sovražnikove napadalne sile že v razvoju, tako da Severnoameričani niso dosegli nobenih uspehov. Zapadno od Jiilicha je prišlo do srditih borb za vasici Kcslar in Beurheim, od katerih je bila vas Koslar osvobojena, medtem ko Beurheim še branijo ostanki sovražnikovih čet. Na odsku pri Eschwenl»rju so nobnovili Severnoameričani svoje napade pri mestecu Weisswei!er in pri križišču ceste, ta vodi iz Eschwei» rja v Miilich in Diiren, kakor tudi pri Lar.gerweche.rju. Skromnemu sovražnikovemu napredovanju so se zoperstavili energični nerr.Vi, v9° noč tra. •^ajo^ protinapadi. V Loreni je pritisnil sovražnik proti bojišču ob SaarL Njegovi napadi preiti zapahu pri Erscholzu so se izjalovili. Na ocj-seku Stavold-Saarunion je dosegel sovražnik, ki je napadal z močnimi oddelki pehote in oklopnikov. nekaj vdorov, ki booo pa v kratkem zapahnjeni. Severno od Saar. burga so pričeli Severnoameričani protinapade proti zapadnemu boku nemškega, proti jugu prodrlega napadalnega klina. V ogorčenih bojih pa so bili zaustavljeni m potisnjeni vstran. V nedeljo je bilo uničenih 42 sovražnikovih oklopnikov, od teh so večino uničili nemški oklepniki. Severno od Strassburga so se omejili Severncameričani na prodiranje oklopniških oglednikov proti severu. Močan pa je bil njihov pritisk v Vogezih, kjer so hoteli prodreti v Mehlshein, Schletitstadt in Thann. V zgornji Alzaciji so se izjalovili številni napadi svežih sovražnikovih sil med Dan-nerkirchen in švicarsko mejo, kakor tudi deloma močni ogledniški sunki na področju Altkirch-Mulhous operirajočih sovražnikovih oddelkov. De Gatrile v Teheranu Dnnaj, 27. nov. Kakor javlja turški: radio, je prispel de Gaulie v Teheran, kjer ga je sprejel šah. Zatemnitev od IM® do 7« Bodočnost Čehov je ob strani Nemčijo Praga, 27. nov. Glavni urednic lista »Večerni Ceske Slovo« pi§e k političnemu položaju med osfta'm: »Lahko ugotovimo, da je več'na Čehov že našla pravo razmerje do časa in njegovega razvoja. Večina od njih je že uvidela, kako neumno bi bilo. če bi ne še vedno vda:ali 9ovražni agitaciji, da jim bodo jankeji prinesli samo srečo, ter da bi -verjeli še nadalje v boljševiško nedolžnost. Čehi so spoznali, tako zak'jučuje list, da je njihovo mesto v Evropi ob strani Nemčije Tako. kot je vedno bilo. bo imel češki narod z Nemčijo skupno bodočnost Le ob strani zmagovitega velikonemškega Reicha ima lahko češki narod dobro in zagotovljeno bodočnost.« Pafcžal v Švici Bern, 28. nov. Zveznj svetnik dr. Kobelt je izjavil v nekem govoiu, da je Švica izpostavljena tako dolgo vojni nevarnosti, dokler odloča orožje na kontinentu. V sedanjem vojnem položaju je olvisno od Švice, ali bo ohranila mir ali ae. Švica ima sredstva, da si zgradi zanesljivo obrambo. Njena obrambna sila je dovolj močna. Orožje švicarske armade je biio 7 teku vojne podvojeno, stanje vojaštva pa tudi močno ojačeno. Dr Kobelt je izjavil nadalie o sporu v vprašanju odnošajev s Sovjetsko zvezo, da je vsako vmešavanje inozemstva v hišni red Švice neznosno. Švica si daie svoje lastne zakone vodi vlado in razdeli delo po svojih potrebah, ne da bi si hotela pridobiti tuje naklonjenosti ali poslušati inozemska p^išppei^avania. Kot najvažnejša socialno naJogo Švice Fol-kets Dagbladet« se je z objavo ameriškega radija v Neaplju, da je 71 italijanskih slik in 21 kipov v washingtonski galeriji, vprašanje ropa italijanskih umetndn na zanimiv način pojasnilo. Med slikami so tudi Rafaelova dela. Po izjavi vodje galerije Davida e. Findelena je šlo domnevno za »dar« fonda Samuela Kressa. Slednji je slike, ki imajo ogromno vrednost, »baje kupil od ameriških vojakov na italijanskem bojišču«. Vse eno je, ali so bile te umetnine kupljene ali pa, kot trdijo italijanski krogi, ukradene, pripominja »Folkets Dagbladet«. Vsekakor je treba ugoVviti. da ameriška narodna galerija s temi umetninami javno Protinapadi na severa obrambni boji na jugu zapadnega bojišča Naraščajoč pritisk Amerikancev v Loreni In Vogezih — Zaradi velikih izgub je sovražnik v srednji Italiji prenehal napade — Prehodno popuščanje boljševiškega pritiska v srednji Madžarski in Knrlandiji Berlin, 28. nov. V Loreni poizkuša ameriška 3. armada doseč' črto ob Saari. Zato pritiska 9 svojim levim krilom proti zapornim postojankam Orscholzu med Mo&elo in Saaro. z glavnino sivo ih sel pa dalje proti vzhodu proti odseku St. Avold—Saarunion. Istočasno skuša ameriška 7. armada z neprestanimi napadi v Vogezih in ob Burgundskih vratih ojačiti evoje postojanke v Alzaciji. V severnem delu zapadnega bojišča so Britanci z močnejšimi silami tipali vzdolž nemških predmostij ob Maasi Pri Aachnu se amerišk' 1. in armedi tudi v nedeljo. 12 dne velike materijane bitke, zopet ni po«rečik?. da bi sc bolj približal" ravnini pri Roehru. kjer je prva večin obrambna črta vzht>dno od mesta. Klvh močni podpori bombnikih O'ldc'kov «> b;h napadi na obeh straneh Jiilicha zopet brezuspešni. ker so nem;ke čete zonet csv»ho-die cestno križ'šče Koslar ter Bcurtun. ki je treti":č menjal gospodarja. Tudi ameriške oklopniške re-zerve. ki so nastopile vzhodno od Eschwei!erja. niso mrgle spremeniti položaja. S takojšnjimi prefrunki no nemške čete odstranile zopet njihove pridobitve prejšnjega dne ob cesti We»vveilcr—T^.ngcr-viehe Liudskj grenadirji so po kratki,, toda zelo močni tonniški pripravi zavzeli južno od ceste višino 203 ter prodirajo rf-ille nn>ti jugo-zapadu Tudi pri gozdu severno od Hiirtgena. kjeT skuša nasprotnik dobiti ceste., ki vodi od jugozanada proti Diirenu. so ee pri Gn",ss>-Hau zmšili močni nanndi z cklopni-ko podporo, medtem kc so nemške čete v jutranjih ur?ehe z velikimi izgubami. Izmed 80 napa-dajočih oklopnikov so jih izgubili 37. Južno od Foriija so b'T; še krajevni boji Tudi Američani so imeli med napadi na Monte Belve-dere zelo občutne izgube in so se omejevali na brezuspešne izvidhiške sunke zapadno od ceste Pištola—Bclogna. Na Balkanu se je položaj še nadalje razbremeni. Bolgari :n komunistične tope, ki utrpele nri izvidniŠkih sunkih v odseku Kraljevo—Novi Pazar krvave izgube, so pod vzeli tu lc brezpomembne sunke, zato pa je oživelo bojno delovanje na dalmatinskem obalnem področju. Po brezufpevrih podvigih na področju severno od SkadnTskega jezera jc ojač"'l sovražnik svoje sunke ob Dinarskih alpah. kjer so ga nemške čete pred nekaj dne-vi že pri Mortariu in sedaj ob ravnini po Kmnu krvavo odhi1?. Istočasno /. močnejšim boinhn delovanjem se je ojači1 ovražnikev pritisk tudi v trikotu, kjer se 'zliva Drava v Dunav. Tukaj boljševiki z zelo močnimi s:Iaml nadalje pritiskajo si fivoi;h nredmostij pri Apatinu in Batinj proti zanadit. Nemški bojni letalci so razbremenili v težkih bojih ee nahaja:oče divzije či bom-bardirali sovražnikova zbirališča čet pri Mo-haču. Po sedanjem razvoju je računati, da bo v kratkem oživelo bojno delovnje na področju severnozapadno od izliva Drave. BoljŠevik* go zbrali na tem področju ra obeh straneh Du-nava en ckJopnifki zbi.;r, dva motorizirana /borj :n več strelskih divizij, da bi zapadno od Dunava prodrli v smeri proti Budimpešti in da bi z boka in hrbta ogrožali nemško obrambno bojišče p"ed madžarsk-m g'avnim rnectom. V boj so poslali močne sie. da bi odstranile nemške zaporne postojank? pred p red m ost j i pri Apat;mi "n Batini. V i-^idno trdih hojih so nemške čete doslej preprečile prodore m se odmaknile na dobro pripravljene obrambne postojanke za ne^aj km nazaj. Bitka vzhodno od B'V.impe5te se blza kmeu Boljševiški nanadi so imeli samo krajeven pomen. hil; izvedeni enotno ii so jih Nemci- razen majhnih vdorov povsod odbili. Na boj'šču v Kurlandiii, kjer postaja blato zaradi nepre«.t?xie«a dežja vedno večje, so sovjetski napadi poousrili. Samo na podrrčjn •zapadno od Autza eo se menjali napadi s protinapadi. ne da bi se po'ožaj izpremenil. Ogromne s?,vktske izgube na Ma^Ia^nkem Berlin, 27. nov. Neka nemška armada je na madžarskem polročju od 1. oktobra 1. 1944, od pričetka velike obrambne bitke," l ki je v zvezi z imeni Veliki Varadin, De-| b'.eoin, Nyiregyhasa in budimpeštanskim področjem do 25. novembra, torej v 50 dneh, uničila 1113 sovjetskih oklopnikov ter ujela nad 10 200 vojakov. Sovražnikove izgube padlih vojakov znašajo v istem obdobju nad 32.000 mož. V istem razdobju je bilo uničenih 7 topov za salve. 401 tcp. 357 minometov, 44 protiletalskih topov, 1001 protioklopniški top ,11 protioklcpnl-šldh tepov na motoriziranih lafeitah, 1380 strojnic, 438 protioklopništešh pušk, 589 avtomatskili pištol. 805 tovornih voz, 1743 voz z vprego, 11 pehotnih topov, več skladišč živil, goriva in streliva. 5 železniških vlakov s strelivom in gradivom in 240 konj. Razen tega so oddelki vojske sestrelili 31 letal. Posadka na Ecgfosu zajela angleške ladje Berlin, 28. nov. Mednarodni poročevalski urad javlja: Posadka otoka Rodosa, ki se je doslej odlikovala s številnimi drznimi podvigi in očiščenjem sosednih otokov, je včeraj brez lastnih izgub zapSenila nekaj britanskih vlačilcev in ladij. Angleške ladje so v jutranji megli zašle preblizu obale in prišle v območje nemškega topništva. Baterije so prisilile s točnim ognjem spremljavo, da se je ustavila, je nemška posadka zaplenila ladje in jela moštvo. GrosskampStage an der OstSront Panrergrenadiere auf Kettenkrader fahren nach vorn ln die HKL nm ihre mit Bolschevvisten hartnackig kampfenden Kameraden abzulosen. Ein Pakgeschhtz hat den Flankenschutz iibernommen, da die Sowjeto durch die Walder an dem Regiment vorbet sich vorzusehleben versuehen. Foto: Bachem.TO—EP) J .. m vmmMm^memm: - ,, V' Ir t ■iS: . . . . '? ... .?r- M*-" "'''-.C . ..... .. .-v . ve' & ■ T......V. ^ž^mmMm Dnevi hudih bojev na vzhodu Oklopni grenadirji drvijo na gosenlčnih motorph t prednje postojanke, da zamenjaj« svoje tovariše, ki se trdovratno bore z boljševiki. Protitankovski top jih varajo z bok% ker se Sovjett poskušajo skozi gozdove pretihotapiti mimo nemškega polka, * Udarec za udarcem Udarec za udarcem prejemajo ko tranjskem, a prav tako tudi po P razumljivo, da se polašča njihovih še zaradi prihajajoče zime, na katero s silnim strahom. V zadnjem času se rancev, ld se predajajo domobrance V naslednjem prinašamo nekaj 11 stičnim krdelom ua Dolenjskem in N Kočevje je komunistom že ves čas trn v peti ne le zato, ker jim je živ spomin na mnoge hude udarce, temveč tudi zato, ker njegova posadka s svojimi pohodi daleč v okolico močno ovita in etežkoča vse njihovo kretanje, zlasti tudi njih zveze s Primorsko. Da bi dali duška svoji onemogli jezi, so izposlevali že dva ali tri angkx-ameriške teroristične letalske napade na mesto. Letala so porušila več hiš, še več pa jih poškodovala ter tako povzročila za že itak obubožano Kočevje prav veliko materialno škodo. Človeških žrtev pa k sreči ni ! Jo. Pri bombardiranju v nedeljo 19. t. m. je ena bomba padla tuli v bližino cerkve, na kateri so se zaradi zračnega pritiska zdrobile vse šipe na oknih. Napadajoča letala so bila manjšega tipa, pač pa je v bližini Ribnice strmoglavil na tla velik ameriški štirimotorni bombnik, ki se je vračal dz Madžarske in je bil nekje na poti tako hudo zadet od nemške protiletalske obrambe, da ni mogel več vzdržati do Italije. Posadka v njem je štela 24 mož. Rešilo se jih je le osem, ki so oiskočili s padali dn bili nato ujeti. Med njimi je bil tuli poveljnik posadke, neki ameriški poročnik. „Bitka za Koeevfe" Komunisti so seveda vedeli,- da bo Ko. čevje bombardirano, saj so za to »uslugo« sami prosili Angloameričane, ki so jim pač ■radi ustregli. Komunisti so se nadejali, da bo zaradi bombardiranja nastaLa v Kočevju panika tuli med posadko in da jo bodo lahko obvladali, če jo bedo takoj po bombardiranju nenadno napadli. Zbrali so za to priliko v okoliških gozdovih kar šest svojih »brigad«, po drugih vesteh pa celo osem. Pripeljali so tudi nekaj topov in celo dva tanka, kar je oboje še deiiščina njihovih badoljevskih pobrat^mov. V nedeljo, 19. t. m., neposredno po letalskem bombardiranju, so- z vso to močjo res napadli Kočevje. Obstreljevali so ga najprej s topova, potem pa pognal p-i silne mobi-lizirance v brezupen napad proti domobranskim ln nemškim postojankam, da so kakor snopi padali v ognju topov, mlno-miettov in strojnic. Nad »to jih je obležalo n® bojišču, ko je bil napad odbit in so se morale komunistične brigade spet umakniti nazaj v g©zdove. Domobranci so izgubili samo tri padle in nekaj ranjenih. Taka je bila torej najnoveiša »bitka za Kočevje«, o kateri je komunistična agitacija vedela že povedati, da je končala s »sijajno zmago« komunistov in da je Kočevje že v njihovih rokah. V resnici pa je bitka bala spet nov občuten poraz in udarec za komuniste. čiščenje v novomeškem okrožju Poročali smo že o veliki očiščevalni akciji, katero so nemški in domobranski oddelki v prvd polovici novembra izvedli v novomeškem okrožju na polročju Toplice-Podlturn-Podhosta-Stara žaga. Bil je to v tem predelu najučinkovitejši sunek v »osvobojeno ozemlje«, v nekaterih krajih pa sploh prvi, ker so bili prebrskani to pot tudi razni zelo skriti kotički. To delo je uspešno opravljala zlassti domobranska četa pod vodstvom poročnika Viktorja He-nigmana, ki je kot domačin ves teren zelo dobro noznai. Očičevalna akcija je trajala tri dni in je pri tem prišlo do več spopadov. V splošnem so se komunisti povsod hitro umaknili, čim so izvedeli za približevanje nasprotnikov, v Toplicah samih pa so se postavili v bran. Imeli so tam celo vrsto močnih bunkerjev, ki pa jim niso dosti pomagali. Domobranci so razbijali bunker za bunkerjem in komuniste kmalu prepodili. V Toplicah so v kopališkem poslopju našli tolovajsko zdravniško ambulanco in zaplenili njen inventar. V spopadih teh treh dni so komunisti imeK okrog 100 mrtvih in ranjenih, dočim so bile domobranske izgube le neznatne. Občutna ie za komuniste tudi izguba radijske oddajne postaje, katero ie v samotni zidanici na Velikem Rigi ju našla domobranska četa, ld je prodrla tja. Postaja je bila dobro skrita ln je po pripovedovanju domačinov delovala tam že skoro dve leti. Vodila jo je neka komunistka iz Trsta. Domobranci so prišli tako nepričakovano, da niti ona niti njena dva pomočnika niso mogli pobegniti, ne postaje uničita. Po- munistična krdela po Dolenjskem in No- rimorskem in Gorenjskem. Spričo tega je pripadnikov naraščajoče inalodušje, posebno niso bili več pripravljeni in jo pričakujejo zato spet veča število prisilnih mobilizi-m, kjer jim je le mogoče, adaljnjih poročil o uspehih proti komuni-otranjskem v mesecu novembru. stavili so se sicer v bran, a so v boju vsi trije padli, radijsko postajo pa so domobranca zaplenili in vzeli s seboj. Agilnest notraisjsldJs domobrancev Domobranci iz Borovnice so nedavno naredili pohod preko Sv. Vida na Bloke. Močnejših komunističnih krdel niso zasledili. Samo v Zavrhu so naleteli na manjšo patrolo, kaitero so seveda takoj razbili. V spopadu je en komunist padel, drugi je bil ujet, dvema pa se je posrečilo uteči. Važno je bilo, da je domobranska, izvidnica ob tej prilikj našla dobro s&rito komunistično skladišče orožja in municije. V bližini Planine na Notranjskem se je uitaborila komunistična brigada, katero so sestavljali po večini italijanski komunisti in badoljevci. Ko> so domobranci v Logatcu zvedelj o tem, so se odpravili na pot, da bi »goste« primerno pozdravili. Toda ti jih niso hoiteii počakati, temveč so hitro pobrali svoje stvari in se par ur pred prilio-dom domobrancev umaknilj daleč nazaj v gozdove. Domobranska četa na Uncu je zajela tri domačine, ki so bili pri komunistih, a so se te dni vrnili domov. Pripovedovali S!>. da je postalo življenje pri tolovajtn že neznosno, pa so zato pobegnili. S alno so se morali seliti iz kraja v kraj. Obredli so tudi velik del Gorenjske in ob tej priliki spoznali, da ljudje sedaj že tud; tam nočejo o »gešarjih« že nič več slišati. Izvidmški sisssek v Bsks Krajino Sredi novembra so se domobranc' iz Novega mesta, podprti od nemških vojaških edinic, odpravili na izvidniški pohod v Belo krajino, katero so doslej komunisti smatrali za svoje najbolj varno področje, tako da so tam namestili sedeže cele vrste svojih komand in institucij. Zlasti se jim je zdelo nemogoče, da bi mogli domobranci priti preko Gorjancev, saj so komunisti to pogorje močno utrdili in se tam nahaja vedno več njihovih brigad. A vprav to pot so si domobranci izbrali ter s tem pokazali, da niti niso Gorjanci zanje neprehodni, niti ni Bela Krajina za komuniste »varna«. Prvi spopad je bil pod Ljubnom, kjer je na komunistični strani padel tudi njihov poročnik Kralj. Domobranci so ta večer prenočevali v Uršnih selih. Komunisti so jih vso noč napadali, da bi jih vrgli nazaj proti Novemu mestu, vendar pa brez uspeha. Zjutraj so se morali hitro umakniti. Na bojišču so pustili 6 mrtvih, dočim so imeli domobranci le enega ranjenega. Naslednji dan so domobranske in nemške kolone prodrle do Semiča, kjer je bil močnejši komunistični oddelek. Čeprav je imel na razpolago tudi dva badoljevska tanka, ni tvegal boja .temveč so se vsi njegovi pripadniki s komandanti in politkomi-sarji vred spustili v beg, čim so zagledali prihajajočo kolono. Druga kolona domobrancev je istočasno prispela v Pribišje in tudi od tam prepodila komuniste. Zvečer je prišla tja prenočevat še kolona iz Semiča, Komunisti so med tem zbrali svoje čete iz vse Bele krajine ter ponoči večkrat zaporedoma silovito napadli Pribišje, a spet brez uspeha. Zjutraj so se vnovič hitro umaknili na vse strani. Izvidniški oddelki so s tem izvršili zadano jim vojaško nalogo in so krenili nazaj proti Novemu mestu. Na povratku so razbili še par manjših komunističnih skupin. V teh treh dneh so domobranci našteli na bojiščih 47 padlih komunistov. Na najmanj toliko cenijo število komunistov, ki so mrtvi obležali v grmovju ln grapah. Domobrancev je padlo pet, sedem pa je bilo ranjenih. Med padlimi je bil tudi mladi in pri moštvu splošno priljubljeni poročnik Viktor Henigman, ki se je bil nekaj dni prej tako odlično obnesel pri očiščevalni akciji na področju Toplic. * Omejili smo se v svojem pregledu za enkrat na Ljubljansko pokrajino. Medtem par kažejo poročila, kako je domobranska misel tudi na Gorenjskem v mečnem razmahu in prav tako zadaja »gošarjem« neprestane udarce, V enaki meri pa so v borbi proti komunizmu nepopustljivi vrli narodni stražarji na Primorskem, ki skrbe za to, da postajajo tla za komuniste tudi na tem področju vedno bolj vroča. Stavka kanadskih pdtov Preti novačenju za vojno v prekomorskih deželah Stockholm 28 nov. Kakor javlja agencija Reutei iz Vciiccuverja, so demonstrirali oboroženi vojaki v obalnem mestu Prince Rupert (britanska severna Kolumbija) proti temu, da bi jih rakrutirali za službo v prekgmcrskih deželah. Stavkali so vojaki v -Teh polkih, ker so pričakovali odgovor na svejo zahtevo, da jin pošljejo zopet naza: v Quebec. Stavkali so na ta nai in da so sedeli. - Po nekem paoaljnjem poročilu iz Ot-tawe so tam v ponedeljek zvečer razbili demonstracijo svojcev mornarjev, ki so protestirali proti rtkru tirani u. Kanadski letalsk' minister Power ,e izjavil v spodnji zN.inici: »Čeprav zahteva general Fiser.hower nadomestke v izgub v teku 24 ur ne zibtevata niti zmaga niti narodna č?st, da t jorabljajo kana lske lete vsaka ure in vsak dan«. Mackenzie Kng je zaprosJ spednjo zbornico za tajno sejo v sredo Vigo, 28. nov. Kakor javlja agencija EFE iz ameriških virov, je prišlo v večjih kanadskih mestih do velikih protestnih zborovanj in demonstracij proti prisilni rekrutaciji za službo v prekomorskih deželah, ki jo namerava uvesti vlada. Množica je napadla častnike, ki so poskušali poslati nazaj v vojašnice vojake, ki so se udeleževali teh demonstracij. Do velikih nemirov je prišlo tudi v nekem vojaškem taborišču v britanski Kolumbiji Kakor javlja naknadno agencija Reuter iz Vancouverja, so dobile v ponedeljek vse čete, ki pripadajo pacifiškemu zboru, p- vel je. »nai prenehajo vojakov nevredno c^Uvi-Aje«, To povelje je bilo izdano po vrsti zborovanj proti vojaški službi v britanski Kolumbiji, katerih so se udeležili tisoči pripadniki čet Generalni major Perrks, vrhovni poveljnik Kanadcev na Pacifiku, je naslovil ta poziv na 25.000 vojakov, ki so pod njegovim poveljstvom. V uradni izjavi pacifiškega poveljništva v ponedeljek je rečeno, da so demonstrirali pripadniki vseh kanadskih pokrajin. Polemika za m prota vojaški obveznosti v Ameriki Bern, 26. nov. »Exchange Telegraph« javfija iz New Yorka: Rooseveltov prv* večji boj z novim kongresom, ki se bo prvič sestal 3. januarja, se bo razvil naj-brže ob predlogu za uvedbo nekake obvezne vojaške dolžnosti v Združenih državah, po kateri naj bi vsak državljan leto dni služil vojska Veliki deli prebivalstva se zavzemajo za ta načrt, vetik odstotek pa je proti njemu. Različna mnenja, ki se že sedaj kažejo v tisku in v pismih uredništvom, nam pričajo, da bo parlamentarni boj za ta zakon vsaj tako oster, kot je bil zakon o postojilu in najemu. Aretacifa upravnega sveta bolgarske Narodne banke Amsterdam, 28. nov. Kakor javlja agencija Reuter iz Sofije, so na povelje višjega državnega tožilca zaprli vse člane upravnega sveta bolgarske Narodne banke. Zatemnitev od I640 do 7. Ob ostavki Cerdella Hulla Eden najbolj divjih vojnih hnjskacev Berlin, 28. nov. Ostavko Cordella Hulla potrjujejo že več tednov krožeče govorice, da bo 73.1etnega severnoameriškega zunanjega ministra kaj kmalu nadomestil mlajši m«ž. Ce pravijo, da je Hull podal ostavko iz zdravstvenih razlogov, potem je to, kakor poroča Reuterjev posebni dopisnik iz Washingtona, delno res, ker je Hull že pet tednov v neki bolnišnici zaradi vnetja vratu. S Hullom zapušča eden najbolj divjih vojnih hujskačev severnoameriško zunanje minisitrstvo. Od leta 1935. vodi Hull Roo-seveltove posle na zunanjepolitičnem sektorju. Hull je bil oni, ki je prezidenta v stremljenju, da bi Zedinjene države čimprej posegle v vojno, temeljijo in močno podp5ral. Jasen dokaz za njegovo hujskanje je podal njegov govor po radiju dne 19. maja lei*a 1941., v katerem je nesramno očital silam osi »roparsko politiko ln metode, ki bi naj bile proti gospodarskemu solelovanju in za gospodarsko izkoriščanje«. Po tedanvh Hull^vih'formulacijah ]e bilo dolžnost Zedinjenih držav, »da ustvarijo lepši in boljši svet« ter da odbijejo »val sile«. S temi in sličnimi hujskajočimi govori je pripravljal Hull kot zvesti Rooseveltov pomočnik v Zedinjenih državah razpoloženje za vojno ter se ie trudil vedno znova, vsiliti severnoamer;škim državljanom mišljenje, da so totalitarne države neva'ne Zedir.jenim državam. »Propast Anglije in oblast napadalcem na morjih bi pomenila veliko nevarnost za varnost naše deže'e«. To je bil eden izmed arerumentov. s katerim? je nastopil Hull, da bi narodu utemeljil potrebo vstopa Zedinianih 'ržav v vojno. Drugi argument ie bil ta da se bedo mora'e Zedinjene države od e-*i svo-'emu gospodarstvu v svetovni trsrovini, če ne bodo prepodilo nemškega konkurenta. Hull je bil že v prvi svetovn« vojni med največjimi vojnimi hujskači in sovražniki Nemčije. Globoko je obžaloval, da severnoameriški kongres ni bil s pre 1 pisano dvotretjinsko večino za udeležbo v ženevski ligi in podpis versailleskega diktatfa Odkar je Roosevelt leta 1935 ponudil Hullu mesto državnega tajnika, je ta utelešeni vojni hujskač stremel za tem, kar so po njegovem mnenju Zedinjene države zamudile v prvi svetovni vojni, namreč za vmešavanjem v vsa evropska in dalinovzhodna vprašanja. Ceituli ne pripada Hull židovskemu možganskemu trustu, ki svetuje Rooseveltu v vseh notranje- in zunanjepolitičnih vprašanjih, ga smatrajo 2idje za enega svojih najzvestejših prijateljev. Hull sam ni Žid, poročen pa je z židinio. Vsi njegovi sodelavci so bili 2idje. »Potrebujemo sve/t, v katerem bodo imeli židje, kakor ostale rase, pravico, da žive v miru ln časti«, je izjavil Hull nekoč leta 1942 Takrat je. zagotovil Židom, da bodo Zedinjene države vse storile v podporo židovskemu svetovnemu stremljenju. Hullova ostavka nikakor ne pomeni Izprememb? ameriške zunanje politike, kajti vsi, ki iih omenjalo krut njegove naslednike. jamčijo za to, da bo ostala zunanie-polit5čna smer ista na nai bodo imenovani za državnega ta mika Ste^tinius. Winant, Walace ali na doselanii HuHov n?mestnik Žid Adolf Berle. avtor knjige »Svetovni pomen židovske države«. §tett"nius zussaitji minister Zefilnjenih držav Stockholm, 28. nov. Kakor javlja agencija Reuter iz Washirgt">ra je im roval Ror>seve]t na mesto odslopivšega z nan;e-ga ministra Hulla državnega podtaj-ika Stettin usa za zunanjega minbtra Zedinjenih držav. Pollskega odpora m bodo trpdi znala vlažiš Kvaplnskega AngHja grozi da tts bs pr' Stockholm, 28 nov. Brezupen položaj poljske begunske vlada v Londonu se je z Mikolajczykovim odstopom bistveno poslabšal. Kot njegov naslednk določen,: dosedanji zastopnik min. predsednika Kva-pinski je obsojen na propast, kakor kažejo vsi znaki. Kvapinskega, ki ga označujejo kot nasprotnika Mo.tkve, spričo angleške naklonjenosti Moskvi niso sprejeli angleški listi bogvekai prisrčno. Dnevnika »Daiiv Telegraph« in »News Chronicle« svarita in izjavljata, da je dvomljivo, če bo Velika Britanija z osjimi zavezniki mogla priznati poljsko vlado, ki bi lahko naletela v Moskvi na najmočnejši odpor. Potem ko je Churchill Poljake končnove-ljavno izročil Sovjetski zvezi, pričakuje le še poljsko kapitulacijo. Vsaka druga reakcija londonske poljske vlade bi nasprotovala njegovemu dogovoru s Stalinom in Poljakom so že zagrozili, da jih bodo tudi na zunaj pustili pasti, če bi se poskušali upreti angleški politiki. Diplomatski sodelavec agencije »Exchange« dodaja, da tudi Amerika ne bo pozdravila vlade Kva-pinckega. Rarriman je svetoval po Roose-veltovem naročilu, naj se Poljaki čim prej sporazumejo z lublinskim odborom. V Londonu menijo, da ni izključeno, da smatra lublirski odbor čas za zrel, da se proglasi za začasno poljsko vlado. Hladnokrvno so s tem naznačili Poljakom, da se podajajo v nevarnost, da zamude še kapitulacij ski rok Da bi sedaj govorili o slabosti poljske begunske vlade v Londonu, bi zvenelo v zvezi z vsem tem preveč cinično, potem ko so prav za prav poljsko slabost izzvale sile, na katerih garancije so se Poljaki zanesli, pa so oili izdani. »volfulo prehoda -tm Bržkone na zahteve eorvsSkega begunskega cdbora Oslo, 27. nov. Predsednik norveškega evakuacijskega odbora minister Whist je priobčil izjavo, po kateri preklicuje Švedska prvotno privoljenje pri evakuaciji severne Norveške uporabo švedskih železnic za norveške žene in otroke. V izjavi pravi, da je bil švedski Rdeči križ 26. oktobra sporazumen s tem. da dovoli evakui-rancem iz severne Norveške za prevoz švedske državne železnice iz Narvika. Nato je prišlo do pogajanj med norveškim in švedskim Rdečim križem o tehničnih posameznostih. 31. oktobra pa je dobil Rdeči križ v Oslu brzojavko iz Stockhol-ma, v kateri so švedske oblasti nenadoma izpremenile svoje prvotno mnenje ter preklicale prvotni sporazum. V nadaljnjih pogajanjih so postavili pogoj, da dovolijo uporabo švedskih železnic le tedaj, če ostanejo evakuiranci na Švedskem. Medtem ko so švedske oblasti ob pričetku pogajanj stremele za tem, da zahtevajo točne previdnostne ukrepe, da bi onemogočile, da zapuste norveški evakuiranci na švedskih tleh vlake, so sedaj popolnoma spremenile svoje prvotno stališče. Minister Whist je nadalje izjavil, da čaka sedaj velika množica Norvežanov brez domovine v prenapolnjenih severnonorve-ških zbirališčih na prevoz proti jugu. Ce ostane Švedska pri svojem zadržanju, bodo morali ti evakuiranci prehoditi dolgo pot ter pretrpeti zimske viharje. O vzroku izpremembe švedskega zadržanja je izjavil Whist, da je bil pred kratkim v Stockholmu tako zvani zunanji minister norveškega begunskega odbora na poti v Moskvo. Še dan pred njegovim prihodom je bila Švedska pripravljena dovoliti norveškim ženam in otrokom prevoz, po obisku tega begunskega zunanjega ministra v Stockholmu pa je Švedska popolnoma izpremenila svoje stališče. švedski parstik raiel na sovjetsko mino Berlin, 28. nov. Švedski parnik »Hansa« se je potopil na Vzhodnem morju. Bržkone je naletel na mino, ki so jo odvrgle sovjetske podmornice. * Uradna nemška mornarska uprava je pooblastila mednarodni informacijski urad, da poda naslednjo izjavo: Potem ko je švedsko zunanje ministrstvo objavilo, da je sJedila potopitev švedskega parnika »Hansa« izven področja na Vzhodnem morju, ki ga smatra Nemčija za operacijsko področje, skušajo zavezniki razširiti lažne in zmotne vesti ter zbuditi vtis. da je neka nemška podmornica povzročia potop pa mika »Hansa«. Nit', nemške prekomorske. niti podvodne edinice ali letala se n*so zadrževa'a na tem morskem področju. Nasprotno s tem, je razširil boljševiSri poročevalski urad, da so sovjetske vojne ladje v 10 dneh v zvezi z izpraznitvijo polotoka Sorvema v višini otoka Oesel ln Memela potopne na južnem Vzhodnem molju nad 15 nemšk;h ladi;. Ker eo sovjetske sile sedaj v neposredni bližini otoka Oesd ln jim je nemogoč prodor spričo močnih nemških pomorskih sil. gre pri teb ladjah, ki jih omenjajo na sovjetski strani le za njihove lastne podmornice. Stockholm, 28. nov. Kakor javlja švedski štab vojske, sta psi potopitvi švedskega por- j r'f:a »Hansa« rešena kapetan Mohlin in krmar Thuresson takoj po eks^o-ziji, preden sta se pod?'a v re i1 ni čoln, videla svet obn' siij, ki je izhajal z žarometa. Tudi pozneje sta opazila obadva še enkrat z rešilnega čolna ta svetlobni sij v oddaljenosti kakih 2000 m. Ta je bil usmerjen naravnost na mesto nesreče. Svetlobni eii je bi! le 2 do 3 m nad morsko gladino Dolžina s;ja potrjuje, dz je izviral z ladje, ki je bila po nesreči nekaj tisoč metrov oddaljena c-d kraia nesreče. Nobene švedske ladje ni bilo v bližini. Prav tako je izključeno. da bi zviral s'j žarometa od kake švedske trgovske ladje ali švedskega ribiškega čolna, ker bi v tem primeru nudil pomo* Bsttstisr. fe prspadel zaradi svetle strankami Bem, 28. nov. Uradna izjava, ki jo je razširila, agencija Reuter, opozarja na politično zmedo, ki vlada v Bonomijevi Italiji. Ves:" pravi, da je moral Boncmi odstopiti. ker so vladne stranke stavile predloge, ki jrh ni mogel sprejeti. Vsaka vladna stranka je zahtevala, da je treba vlal-no politiko prilagoditi njenim smernicam. Predvsem so boljševiki postavili celo vrsto neizpolnjivih zahtevkov. Ženeva, 28. nov. Kakor javlja agencija Reuter iz R;ma, so izročili voditelji strank v nedeljo Bonomiju skupno resolucijo, v kateri ga pozivajo, naj zopet prevzame ministrsko predsedništvo. Bonomi je sprejel to »naknadno zaupnico«. Poleg zmešnjave Se razpad Milan, 28. nov. Rimski list »Avanti« poroča, da 90 imeli sic^ski separatisti »prvi narodni kongres« v nekem hotelu v Taor-mini. Hotel je bil okrašen s sicilsknmi zastavami. Kongres je izbral Finocchiarosa za vodjo separatističnega gibanja. Savojski poslanik v Moskvi Milan. 28. nov. Dvomi minister bivšega kralja Viktorja Emanuela Acquarone, eden izmed glavnih zarotnikov Badoglijevega izdajstva v juliju 1943. je bil imenovan za poslanika v Moskvi, kakor poročajo iz Rima. Vedno več Italijanskih upornikov se vrača Milan, 28. nov. Skupine upornikov v sever-noitali 'anskem gorovju postajajo vedno manjše. Poleg nemsko-italijanskih čistilnih akcij in ža'ostnih izgledov hude zime je' k temu mnogo pripomogla tudi Ducejeve amnestija V zadnjih 4 tednih je naraslo število ujetih prebežnikov m prostovoljnih povratnikov na 20000. Mnogi upornki so se vrh tega tajno vrnili k svojim rodbinam. Vsi govore soglasno o velikem strahu pred novo zimo v gorah. Zaptetljaji v GrSji Amsterdam, 28. nov. Po poročilu lista »Times« iz Aten, ki ga je razširila agencija Reuter, postaja položaj grškega min. predsednika čedalje bolj težaven. Pod pritiskom levičarskih strank je bil prisiljen sprejeti v svojo vlado kot namestnika -vojnega ministra pristaša stranke EAM, generala Sarafisa. Kakor ugotavlja list zaključno, je v^rSki vladi sedaj že 7 ministrov stranke EAM. Poziv Vsi moški letnikov 1914—1926, ki so vpisani v Slovensko domobranstvo in imajo od naborne, oz. zdravstvene komisije odlog do 1. 12. 1944, se morajo brezpogojno javiti dne 1. decembra t. L ob 8. v sprejemnem uradu slovenskega domobranstva, Puccinijeva (Knafljeva) ul. 2 Javiti se morajo tudi oni, katerim je bil vstop odložen. Poveljstvo Slovenskega domobranstva. njih družŠK£m, svojceia in prijateljem! Od torka, 28. novembra dalje posluje v prostorih Akademskega kolegija, Kolodvorska 22, pritličje desno, posebna pisarna pod nazivom Zvezna pisarna narodnih pionirjev, ki bo skrbela za stalno zvezo med vami in vašimi svojci na delovni službi. Pošiljati morete poljubna pismena poročila (dopisnice, pisma td.) ter pakete ne glede na obseg in število. Poslovne ure za stranke so vsak delavnik od 8.30 do 11.30. Potrebno je: 1. za pisma: napisati točen naslov, 2. za pakete: dvigniti v pisarni nalepnico ter jo točno izpolniti in prinesti nezaprte pakete v pisarno. Pisarna bo prav tako skrbela za dostavo vseh sporočil in paketov, ki jih žele na delu se nahajajoči narodni pionirji poslati do- r A Zvezna pisarna narodnih pionirjev »i = Riževa letina v zgornji P-aliji. Informacijski urad nemškega državnega prehranjevalnega stanu poroča o letini v Severni Italiji, ki je bila prav dobra. Ne sa .o pšenica, tudi koruza je obilno ob.ociila. Samo vreme je b:]o zadnje te .ne neu od-no za spravljanje let ne in je imeio za posledico, da je nekoliko trpela let na riža. Zaradi vlage je trpela trpežnost nove koruze. Deževno vreme e ovirajo tudi jesenska deia na polju. = Maksimalne plače vodenega uradni-štva madžarskih podjtt j. Madžarski komisar za cene je te dni izdal predpise, s katerimi se omejujejo p.uče vodilnega uiad-ništva v podjetjih. Po tej odredbi no s/ne najvišja plača v podjetju presegati lOkrat-ne višine prejemkov strokovnega delavca v dotičnem obratu. = Potopljena tonaža baltskih držav, švedski dnevnik »Swenska Dagbladet« prinaša podatke o potopljeni trgovinski tonaži baltskih držav, švedska, Norveška, Danska in Finska so v teku sedanje vojne izgubile 1224 ladij s 4.82 milijona brutoregi-strskih ton. švedska jo izgubila 280 ladij (1.01 milij. ton), Norveška 614 lad j (3.17 milij. ton j, Danska 218 ladij (0.62 miiij. ton) in Finska 49 ladij (0.02 milij. ton). = Obnova Španije. Generalni ravnate j španskega urada za obnovo v državljanski vojni porušenih stavb je te eni i:-nesel nekaj zanimivih podatkov o obnovi Španije v zadnjih pet.h ie:ih. V tem razdobju je država potrošila za obnovo stavb 1.5 m -1: j a rde pese t. Računati je, da bodo vsa obnovitvena dela zak jučena v letu 1950. = Zlato kritje dolarja nazaduje. Po vesteh iz Wash:ngtona je vrhovni or gan ameriškega valutnega ustroja Federai Rezerve Board, ki nadzira delovanje vseh 12 nov-čaniških bank v Zedinjenih državah, napravil potrebne korake, da izposiuje olajšanje kritvenih predpisov. Obenem so bili izdani ukrepi, da se ustavi nadaljnje naraščanje obtoka bankovcev. Spričo stalnega naraščanja obtoka se je v zadnjih ietih kritve-no razmer je zelo poslabšalo. Ob vstopu Zedinjenih držav v vojno je obstojalo kritje skoro v celoti v zlatu ali v zlatih certifikatih. Zlato kritje je takrat znašalo 94%. V treh letih pa je to kritje padlo na 50%. Dosedanja prizadevanja, da se nazadovanje kritvenega odstotka ustavi, niso imela za-željenega uspeha. Zato je pričakovati, da bo še letos vlada izposlovala spremembo kritvenih predpisov in da bo minimalno kritje znižano na 40%. = Nazadovanje proizvodnje aluminija v Kanadi, iz Montreala poročajo, da se je kanadska proizvodnja aluminija v zadnjem času zmanjšala za 50 %>, in sicer zaradi tega, ker je angleška vlada znatno omejila svoje pogodbeno določene nakupe aluminija v Kanadi. V začetku letošnjega leta je znašala kanadska proizvodnja aluminija 500.000 malih ton (short tons po 907 kg). 2e v teku letošnjega poletja se je proizvodnja zaradi zmanjšanja dobav v Z din ere države skrčila na 400.000 ton. sedaj pa je reducirana na višino letnih 200.000 ton. Obvestila »Prsvoda« Prijava zaloge sladkorja Trgovci radoniranih živil v Ljubljani se pozivajo, da gotovo do 30. t. m opoldne prijavijo zalogo sladkorja. Opozarjajo se, da je treba podati zalogo sladkorja še s posebno prijavo poleg že zahtevane prijave zaloge ostalih racioniranih živil in jo oddati pri Prevodu, Novi trg 4/II — razde'je-valni odsek Belgijski komsmlstš proti Pier&stu Stockholm, 28. nov. Generalni tajnik beMj-skih komunistov Lalemant je pozval, kakor pravi agencija Reuter. v izredni izdaji komunističnega lisita »Drapeu Rouge«. ki je iz"-la \ nedeljo zvečer, svoje pristaše, da na vsak način zrušijo Pierlotovo vlado. Splošna stavka v Bruslju Amsterdam, 28. nov. Kakor javlja agencija Reuter. je pozvala delavska zveza z letaki vse delavce v Bruslju, naj prično splošno stavko. Stavka naj bi se pričela danes ob 11. dopoldne. Nova Iraaska vlada Stockholm, 27. nov. Potem ko se je morala Saidova vlada v Iranu umakniti, ker je odklonila petrolejske koncesije Sovjetski zvezi, je bilo možno po večtedenskem zavlačevanju končno sestaviti novo iransko vlado. Kakor javlja teheranski radio, je pred nekaj dnevi pooblaščeni Mu^aza Chuli Bayat predstavil šahu novo vlado. Bayatu je uspelo sestaviti vlado le z največjo težavo, kar sta tako parlament, kakor tudi javno mnenje le malo pripravljena priznati Sovjetski zvezi petrolejske koncesije. Kronika * Vangčingvejev pogreb na griču češplje- vih cvetov pri Nangkingu. V zgodnjih jutranjih urah 23. novembra je bil slovesno pokopan 10. novembra na Japonskem umrli kitajski državni predsednik Vangčingvej na griču češpljevih cvetov pred vzhodnimi vrati Nangkinga. kjer se dviguje ob vznožju škrlatne gore mavzolej očeta Kitajske dr. Sunyat&ena. Pogrebna svečanost je pričela zjutraj ob 7. uri 30 minut Odnesli so rakev in žalni sprevod se je pomikal v počasnem koraku preko ce3t in trgov Nangkinga. štirje vojaki so nosili venec, ki ga je poklonil Fiihrer Velenemčije. žalujoči sinovi so korakali pred lafeto, na kateri je bila rakev, ovita v kitajsko zastavo. Po triurnem obhodu so dcspesi na grič češpljevih cvetov, kjer so spustili krsto v grobnico. * Oddaja letošnjega pridelka. Nemški list; objavljajo poziv nemškemu prebivalstvu ki opozarja vse pridelovalce na njihove dolžnosti napiam državi. V seda. njem obdobju vojne so vsi proizvajalci dolžni oddati ves svoj pridelek državi. Bilo bj naravnost zločinsko početje, če ne bi pridelovalci oddali krušnega žita kakor tudi ječmena in ovsa, in s tem omogočili prehr ano v državi. Od lati je treba tudi ves kr-.mpir, prav tako pa so letos podvržene predpisom o oddaji vse stročnice. Vsa te p. i:lelke je treba oddati p.istojnim ustanovam, od oddaje so izvzete samo količine. ki s^ lovoljene za domačo prehrano in ujjorabo. * Tatinska bolničarka. 44 letna Filome-na Bartalovičeva, ki je bila zaposlena v neki bolnišnici za strežnico, si je v teku zadnjega leta prisvojila razno perilo, več p-.aščev, živil an drugih predmetov, ki so bili last bolnišnice. Prišla je pred sodišče ter je bila obsojena na 6 mesecev ječe. * Smrtna obsodba ljudske škodljivke. Dne 21. novembra je bila na Dunaju usmr-čena 31 letna Erna Beringerjeva. Imenovana se je skušala po napalu terorističnih bombnikov na Dunaju oko:igtiti s tujim imetjem ter si je prilastila razne kose obleke. * Kanadski vojaki demonstrirajo. Kakor javlja agencija Reuter, je prišlo v Vernonu (britanska Kolumbija) do vojaških demonstracij. Vojaki so korakali v štiristopih skozi glavne ceste mesta ter klicali: »Pokličite k vojakom tudi bogataše, kakor ste vpoklicali delavce!« Obhod je bil zaključen v nekem parku, kjer je bilo izvedeno protestno zborovanje. Is L]uM]aae U— Nov grob. Umrla je gospa Tea Klanjšček. Zapušča soproga Leopolda. Pogreb bo v četrtek, 30. nov ob pol 15. uri pop. z žal, kapele sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Bodi pokojnici ohranjen blag spomin, težko prizadetemu soprogu pa izrekamo iskreno sožalje. u— Redna letna skupščina Pokrajinskih idikatov delojemalcev denarnih zavodov, zavarovalnic in hranilnic Pokrajinske de-lavske zveze se bo vršila v petek, dne 1. det ribra 19-14 ob 15. uri v posvetovalnici PD2j, Miklošičeva cesta 22 pritličje, soba štev. 8. Dve uri pozneje, to je ob 17. uri, se bo vršila istotam redna letna skupščina Oddelka bančno zavarovalnih delojemalcev. Vabimo vse članice in člane, da se redne letne skupščine udeleže. u— »Podaljšanje rumenih legitimacij upokojenih železniških uslužbencev, rentnikov in njihovih družinskih članov se vrši na postaji Ljubljana glavni kol.: dne 4. XII. 1944 od črke A do vključno G, 5. XII. 1944 od črke H do M, dne 6. XII. 1944 od črke N do š, dne 7. XII. 1944 od čike T do Ž, dne 9. XII 1944 za zamudnike. — Na postaji Ljubijana-šiška: dne 13. XII. 1944 od črke A do vključno G, dne 14. XII. 1944 od črke H do M, dne 15. XII. 1944 od črke N do Š, dne 16. XII. 1944 od črke T do Ž, dne 18. XII. 1944 za zamudnike, dne 19. XEL za zamudnike. — Na postaji Ljubljana-Ra-kovnik: dne 11. XII. 1944. — Na postaji Zalog: dne 20. XII. 1944. — Opozarjamo železniške upokojence, da se nemudoma zgla-se pri šefih pristojnih postaj, kjer dobe ostala splošna navodila. — Direkcija drž. železnic, Ljubljana. u— Spored IV. simfoničnega koncerta Radia Ljubljane, ki ga bo izvajal pomnoženi Radijski orkester pod vodstvom dirigenta Draga M ari a šijanca, bo naslednji: Richard Wagner: Predigra in Izoidina smrt iz opere »Tristan in Izolda«; Johannes Brahms: Koncert za violino in orkester op. 77 v D-du-ru; Anton Dvorak: »Golobček«, simfonična pesnitev; Franz Liszt: »Tasso, lamento e trionfo«, simfonična pesnitev. — Vstopnice s sporedi se dobe v knjigarni »Glasbene Matice«. u— Lutkovno gledališče v izložbi. December gre v deželo in z njim se bližata tudi staroslavni praznik sv Miklavža in pa božič, ki ju še posebno vneto praznuje naša mladina. Tudi naši trgovcj se že pripravljajo na njun prihod in so naše izložbe začele dobivati te dni že drugo lice. V dveh izložbah v središču mesta so se tako pojavile prav lične lutke, kj se gledalcem in občudovalcem kar same predstavljajo. Pod nadzorstvom policaja Batine z mogočno gorjačo v roki sitoje družno kialjična Mar-jetka poleg samega gospoda ravnatelja, Janko in Metka v simpatični družbi raz-kuštrane čarovnice Torklje, pa junaški stari mornar »morski Volk« po imenu. Kralj Gartroža ima poseben privilegij, da sedi na lepo oblazinjenem stolu, poleg njega pa kar stoje drzni ropar Pištoli ca. Nace Klju-kec v raztrgani mrežasti jopici in pa kar se da mična gospodična rdeča Kapica. Kakor drugod tudi tukaj ne manjka samega strašnega Bognasvaruja ■in prav na koncu preži od strani na nedolžne lutke bela žena s črnimi očmi in veliko koso na rami. Popoldne se nabere zlasti nred lutkami v Bat/ni izložbi množica malih in odraslih, ki zamaknjeno zto v izložbo, ki z?, kratke trenutke oživi. V izložbi je namreč urejen tud; ličen lutkovni oder s primernimi kulisami, kjer se lutke po dolgotrajnem nepremičnem ždenju prel radovednimi očrni vsaj malo sprehodijo in si nategnejo otrple ude. Lutke so prav lično izdelane. Glave imajo nekatere iz blaga, druge pa iz papir-mašeia, oblečene pa so v žrivopisane raznobarvne obleke. Marsikateri' izmed malih Zemljanov, ki neprestano oblegajo izložbo, se kar ne moreio ločiti od lepih lra-k in obliubliaio sv. Miklavžu, da bodo na vse pretege pridni, če jim le nakloni za svoj god vsaj eno izmed razstavljenih igračk. u— Za dietično in pravilno prehrano je gospodinjam neobhodno potrebna knji a »Sodobno kuhanje«, ki sta jo spica'a predstojnik internega oddelka vsmčiliške klinike unv prof. dr. K. Lušicky in univ. asistentka gospa dr. B. Merliakova in ki je izšla v oku«ni oprem1' v založbi Knjigarne Tiskovne z"druge, Šelenburgova ul. 3. u— V počastitev spomina blagopokojne učiteljice g. Trobiš Justine daruje šolska mladina ljudske šole v št. Juriju pri Grosupljem lir 200.— za slepe. u— Ravnateljstvo I. mešane meščanske šole na Viču v Ljubljani se v imenu učencev in učenk toplo zahvaljuje družini Zupančič v Rožni dolin5, Pred jamska ulica 32, ki je darovala za revne učence in učenke tukajšnje šole znesek 2000 lir v počastitev spomina na svojega umrlega sina. — Ravnateljstvo. u— Nova koristna knjiga. Knjigarna Tiskovne zadruge bo izdala te dn: priročmk za trgovine in gospodinjstva, Vladimirja L i č e n a 112 strani obsegajočo knjigo »Shranjevanje živil in gospodinjskih pripomočkov«. Nova knj'ga ima v času, ko so živila tako dragocena, velik praktičen pomen in opozarjamo na njo vse trgovce, gospodinje, zavode in druge zasebnike, ki imajo opravka z živili. u— Starši, ako hočete svojemu otroku pripraviti veselje, mu podarite slikanice za mladino, ki so z okusno zunanjostjo in pestro vsebino izšle v založbi Knjigarne Tiskovne zadruge, Šelenburgova ulica 3 v zbirki »Polica za male«. Ta zbirka obsega doslej sledeče mladinske knjige: Princesko Zvezdano, Kralja Debeluha in sinka Debelinka, Prigode porednega Bobija, Bibo M. Tavčarjeve, Razposajence, Gorinškovo Zlato tičko, Bratca Branka in sestrico Mi-co, Sončece sij. Vide Rudolfove in Samba in Joka. Kdor si želi »Polico za male« izpopolniti z vsemi naštetimi deli, naj si nabavi manjkajoče knjige kot Miklavževo darilo. u— Poštenjaki so še na svetu kljub današnjim bednim časom. Na včerajšnjo objavo v Slov. Narodu in Juf.ru o izgubljenem denarju v točilnici Nabavljalne zadruge na Vodnikovem trgu se je že zglasil peščenjak pri lastniku z najieno listnico z nad 800 L. Sedemdesetletni starček — Primorec je vrnil denarnico z vsemi listinami svojemu rojaku upokojencu, ki je slučajno služboval pred skoraj 50 leti v njegovi roj.3-ni vasi. Ker noče biti imenovan, naj dobi s temi vrsticami zasluženo pohvalo poleg priznane in še bogatejše nagrade. u— Ne obešajte se ha tramvaj! Kljub strogim predpisom in stalni intervenc.ji policijskih organov, ki ustavijo tramvaj, če stoje potniki na stopnicah, v hujših primerih pa tud' potnike zapišejo, se mnogi še zmeraj niso tega odvrgli. M ^e^a-no se ponavlja značilen prizor za s;razmikov i m hrbtom: potniki, ki dobesedno vise s tramvaja. Nekateri še zme.aj ne vedo, da je tozadevna prepoved njim v corist, saj vendar preti slehernemu človeku, ki visi s tramvaja, nevarnost, da iz kakršnega koli vzroka omahne in pade. Da je to smrtno nevarno, če se zgodi med hitro vožnjo, menda ni treba posebej poudarjati. Se večja nevarnost pa je med srečanjem tramvaja s težkimi avtomobili V trenutku se lahko zgodi, da drveči avto posname z voza viseče potnike, kar bi pomenilo neizbežno smrt. Nekateri celo stoje na Upnicah leve strani voza, k;er so '-Tata zaprta in kjer je nevarnost še večja. Sprijaznite se z disciplino! u— Nesreče. Maks Mihelič, 55 letm delavec iz Ljubljane, je padel z lestve in dobil notranje poškodbe. Valentina Pečnikova, 41 letna blagajničarka iz Ljubljane, je padla na cesti in si zlomila desnico. — Janez Virant, 45 letn: tesar iz Velikih Lašč, je padel z odra 8 metrov globoko in dobil notranje poškodbe. — Avgusto Pirčevo, 56-letno zasebnico iz Ljubljane, je na Emon-ski cesti podrl neznan kolesar. Dobila je poškodbe po životu. — Adolf Rozman, 14-letni sin železniškega čuvaja iz Velike Loke, si je na cirkularki poškodoval prste levice. — Marija Verhekova, 15 letna hči klobučarja iz Ljubljane, se je usekala v levico. u— FORMICOT PASTILE ZA DEZINFEKCIJO UST IN GRLA dob.:e v lekar nah Se o kulturi. Kakor čujemo, bo predvidoma po dolgem času zopet nastopil novomeški mestni salonski orkester v prvih dneh decembra. Ob tej priliki se b'"do predstavili tudi dramski igralci in pevski zbor novomeškemu občinstvu. Slišati _ je razne opazke na račun nameravane prireditve, katere namen Je dvigniti nekoliko kulturno življenje Novega mesta in s čistim dobičkom prispevati za zimsko pomoč. Ne poznamo vseh razlogov takih op. zk. Enega pa navaiamo: da namreč sedaj ni čas za take prireditve (pravijo »veselice«). Vprašamo samo tole: Ali je resna glasba, resno petje, resna igra ve-elica? Pot m je Ljubljana zelo »veselo« mesto! Potem je kino predstava tudi veselica! In ta*ok in marijaš in druge igre na karte tudi! Ali je to morda zabava? No, tudi koncert je zabava, ki pa ima poleg namena zabavati ljudi še dobrodelni namen — pomagati revnim v potrebi, česar pa druge »igre« nimajo. Ali se sodelujoči zabsvnjo pri vajah ali delajo — ne za plačilo — ra to, da se bodo drugi zabavaM? Priporočamo, da si ogledate to prireditev in želimo vsem, da bi se zabavali To bo naj-lepša zahvala sodelujočim in obdarjenim' Z Gorenjskega Namestnik koroškega Gauleiterja v Mežici. V Mežici se je vršilo pred kratkim krajevno zborovanje narolno-socialistične stranke, na kafer cm je nastopil kot govornik namestnik Gauleiterja Thimel. Poleg njega je govoril okrožni vodja Grum, zborovalce pa je razveseljevala z melodijami rudarska gcdba iz Mežice. Koroški učitelji te!ovadbe so imeli prel krafk'm v Celovcu sestanek. Ob tej priliki so dobili vsi vojaško obleko in orožje, ki sta se jim takoj prilegla. Vojaška organizacija telovadnih učiteljev na Koroškem ie poverjena SA vodji Wintschniigu iz št. Vida ob Glini. Na sestanku je Obiskal učitelje telovadbe tudi dr. Pflegerl, poleg nje. ga pa še Gauleiter za Koroško. Na koncu sestanka so telovadni učitelji zbrali 1000 mark, ki bodo porabljene za domoljubne namene. V šm^horju na Koroškem je umrl v 83. letu svoje dobe vla Ini svetnik Hans Schvvarz, znani živinozdravnik. Deloval je v šmohorju, v pokoj pa je šel 1. 1922. V dbrambnih bojih za Koroško je izgubil dva sina. Umrl je bivši trgovec in hišni posestnik Martin šerbec, ki je postal v 79. letu svo- Upsštevajte! Ne samo stanovanja, temveč tudi stopnišča in hodniki morajo biti zatemnjeni, ker v primeru alarma ponoči sicer ne morete in ne sinete niti za trenutek osvetliti stopnišča. Kako nerodno je hoditi po temnih stopnicah in hodnikih, ste gotovo že tudi sami skusili. Še mnogo bolj pa se to občuti v nosilci in nervozi, ko vsakdo hiti, da ie čimprej v zaklonišču. Zavedajte se, da če v devet in devetdesetih primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem takoj po danem znaku alarma v zaklonišče! je dobe žrtev tragične nesreče. Pokopali so ga v torek 28. novembra v Celovcu, šerbec zapušča sorodstvo v Celovcu, Celju in Rajhenburgu. Koroški rojak učitelj Tomaž Hudelist je padel 17. oktobra na južnovzhodnem bojišču. Zapušča starše, brata in sestro. Prav tako je padel stražmojster Tomaž Hafner. Na jugovzhodu pa je našel smrt desetnik Jurij Ceber. Dne 16. novembra je padel na bojišču naddesetnik Viljem Pivk. Na zapadu je smit pobrala radioitehnika Antona Kogelnika. Zakadi prepovedanega zakola prašiča in dveh telet se je moral zagovarjati 47 letni Roman Kahlhammer pred celovškim sodiščem. Zaklani prašič je tehtal 80 kg, zaklani teleti pa sta imel; okrog 100 kg. Sodišče je obsodilo obtcženca na eno leto ječe. Dve nameščenki prehranjevalnega urada v Feldkirchnu, Kristjana Kramerjeva in Elizabeta Oberholzova, sta prinesli lastniku pensiona Leopoldu Hoffmannu v bližini Osojskega jezera 12 nakaznic za meso ter nakaznico za tobak, kakor tudi več živilskih nakazne za mleko. Oblasti so prišle ' tej zlorabi na sled ter so obsodile Kramer-jevo in Oberholzovo na 2 leti ječe. S štašerskegi Na področju štajerske se vrše &cuaj zborovanja kmetov z geslom »Delati do skrajnosti«. Vodja kmetov Heindl poziva na teh sestankih kmete, naj napno vse svoje sile, da bodo v odločilnem letu pridelali čimveč živil ter jih oddali državi. Nemška prehrana se ravna po dobro premišljenem načrtu ter bo, ako bo vsakdo izvršil svojo dolžnost, zadostila zahtevanim nalogam. V novem letu bo treba paziti posebno na to, da se ne zmanjša površina za oljarice, prav tako pa bo treba posvetiti vso pozornost živinoreji, da se ne zmanjšajo dobave mleka. Tudi krompir bo treba pridelati najmanj v isti koločini kakor letos, živinorejo bo treba prilagoditi novim odredbam o razpoložljivih krmilih. Za gnojenje njiv :n vrtov bo treba uporabiti ne le hlevski gnoj, ampak tudi kompost in druge odpadke. Dosedanji sestanki kažejo, da se je štajersko ljudstvo v odredbe pristojnih oblasti dobro vživelo ter je voljno sled!ti smernicam, katere so mu določili strokovni izvedenci. O vojni in mirovni! politiki velesil je predaval 27. t. m. v Mariboru docent dr. WaJifer Schneefus iz Gradca. Dovoljenja za potovanja po štajerskem. Dne 2. novembra je izšla naredba štajerskega Gauleiterja, k! prav:, da je potrebno za vsako potovanje z železnico pri vožnjah nad 50 km daljave posebno dovoljenje. Ta naredba je bila sedaj omiljena ter zamenjana z naredbo, ki pravi, da je potrebno posebno dovoljenje samo še za železniške vožnje za nad 100 km dolžine. Prav tako pa so potrebna dovoljenja za vožnje z brzo-vlaki. V Gradcu je umrla 21. novembra gospa Ana Si ss'čeva. Pokopali so jo v ponedeljek 27. ponedeljka na ondotnem pokopališču. Prav tako je umrl 24. novembra upokojeni notar dr. M. Kai-ničnik. Zapušča troje sinov in druge sorolnike. Dne 24. novembra je umrla višja poštna oficiiantka Jo-žefina Korčakcva. Pokopali so jo v ponedeljek 27. novembra. V Ivnici na štajerskem so pokopali gorskega lovca, naddese*nika Frica Širscheja in naddesetnika Vilhelma Pivka. Pogreba se je udeležilo domače prebivalstvo v zelo velikem številu. Med pogrebe? je bil tudi vodja propaganle Fischer, okrožni vodja dr. Suette, predstavniki oborožene sile in stranke. V Imenu stranke je izrekel poslovilne besede krajevni skup^nsk; vodja Ha-rald Lil. Fric Sirsche je bil rodom iz Gradca ter v civilnem poklicu vozač. Tri leta je bil na bojišču, kjer je bil ranjen, smrt pa ga je zatekla od zločinske roke. Na smrt obsojen vlomilec. 33 letni Jožef Heimerl iz Leiterndorfa pri Leobnu je cd avgusta lanskega leta do junija 1944 izvršil 6 tatvin. Med nj;mi tudi štiri vlome. Sodišče je pozvalo moža, ki je bil že 15 krat predkaznovan, na odgovor. Pri tem se je izkazalo, da je Heimerl ukradel dve kolesi, aktovko z gotovino, precej obleke in perila ter drugih predmetov, predstavljajočih skupno vrednost 1800 mark. Ker je kradel tudi ob času zatemnitve, ga je posebno sodišče v Gradcu obsodilo kot ljudskega škodljivca na smrt. Iz Trsta Oškodovan za 8.000 lir. Jcžrf Pizini iz Trsta se je peljal s svojo ženo in sinom iz Trsta proti Benetkam. Med vožnjo mu ]e bilo ukradenih 10.000 lir, razen tega 2 dragocena prstana z briljanti, vredna 800.000 tir. Oblastva skušajo pojasniti zagonetno tatvino. Zaplenitve. Tržaška gospodarska policija je zaplenila v nekem zasebnem stanovanju 62 parov usnjenih čevljev, ki so bili pripravljeni za črnoborzijanske posle, v nekem drugem zasebnem stanovanju pa 73 srajc in 13 delovnih plaščev ter več sto kilogramov ž:vil in mila. Na cesti ustreljen. V nočni uri je bilo čuti strele v ulici Cererija. Pogumni možje so šli pogledat, kaj se dogaja. Na tleh so našli vsega krvavega 52-letnega trgovca Aurelija Prelesnika. Ustrelili so ga neznanci. Tržaška policija poizveduje za napadalci. Zasežena vozila. V Trstu in Tržiču 90 pristojna oblastva zasegla 12 vozil zaradi tega. ker se nso mogli vozači izkaza'i s predpisano dovolilnico. Razen tega so tila zasežena v Trstu 4 motorna voz la, v Humi nu. Pordenonu in Ugovici pa po 1 tovorni avto. Omenjena vozila niso bila namreč prijavljena. ššsle&mca KOLEDAR Sreda. 29. novembra: Saturnin DANAŠNJA l- .i.itOIl V t Kino Matica; Serenaaa. Kino Sloga: Črni taiar Kino Union: Majhna dekleta, velike skrbi. DEŽURNE LEC.AKNE Danes: Dr. Krret, Ciril Melodova ul. 43; Trnkoczy ded., Mestni trg 4; U^tar. Šelenburgova ulica 7. Zatemnitev ed t'oo£o do 7* DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 29. novembra ob 16.30: Življenje je lepo. Red Sreda. Četrtek, 30. novembra ob 16.30: Marija Stuart. Red Četrtek. Petek, 1. decembra: Zaprto. M. Achard: »Življenje je lepo«. Optimistična komedja v treh d&janjih. Godi se v Parizu. Režiser: prof. O. Sest Scena: ing. arh. E. Franz. OPERA Sreda, 29. nov. ob 16.30: Jenufa. Red D. Četrtek. 30. novembra ob 16.30: Ci > a. Izven. Cerie od 60 lir navzdoL Petek, 1. decembra: Zaprto. « L. Janaček: »Jenufa«. Opera v treh dejanjih po drami G. Preissove, iz rr.orav-skoga kmečkega življenja. Prevedel: N. Stritof. Prvo dejanje se godi v mlinu Bu-ryjevih, drugo in treije dojamje v ceikov-ničini hši. Med prvim in drugim dejanjem mine pol leta, med drugim m tretjini pa dva meseca. Dirigent: dr. G. Sva-ra. Režiser: C Debevec. Mladinska spevoigra v Operi. Opera pripravlja za Miklavža uprizoritev Gorin ko-ve pravljice »Rdeča kapica«, za kafro je kornponirail glasbo Samo Hu-oad, ki bo delo sam dirigiral. Giedal'ški koledarček. V kratkem bo izšel Gledališki koledarček z'i leto 1945. Vsebinsko bo nudil razne članke o gledališki umetnosti in 50 slik. Kakor vsako le'o bo imel tudi letos vsak koledar svojo številko. Pri žrebanju določene številke bodo dobile lepe nagrade, obstoječe 'iz i met-niških slik, plastik, knjig, vstopnic itd. s?!da?ntfSa skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA Sreda, 29. novembra. 7.00—7.10: Poročila v nemščini. — 7.10 —9.00: Jutranji koncert. Vmes: 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. — 9.00—9.10: Poročila v nemščini. — 12.00—14.00: Napoved sporeda in nato: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasba za premor. Vmes: 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročila o položaju in poročila v slovenščini. — 14 00—14.10: Poročila v nemščini. — 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. — 15.00— 17.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda (glasba). 17.00—17.15: Poročila v nem. in slov. — 17.15—17.45: Otroško uro vodi Maša Slavčeva. — 17.45—18.15: Vesela patrulja — 18.15—19.00: Donavsko pripovedke. — 19 00—19.30: »Slovenski na-pevi«. — Poje tercet sester Dobrškcvih. — 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. — 19 45—20.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda (oredav.) — 20.00—20.15: Poročila v nemščini. — 20.15—21.00: Ljubljanski komornj duo: Anton Trost — klavir, Jan šlajs — vicilina. — 21.00—22.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: To uro tebi posvetim. — 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. — 22.15—-24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda (glasba). Utrinki Pri ljudeh, ki se zelo mnogo bavijo z materialnimi vprašanji človeka in družbe, z našim fizičnim in gospodarskim svetom, tako pri zdravnikih, tehnikih in pod., je velika napaka, če opuste slehern tesnejši stik s povsem duhovnimi pojavi in njihovo problematiko. Tako le preradi pozabijo, da je merilo vsega človek, zakaj svet izven človeka, izven tega, kar zaznavajo naši čuti, ostaja za nas slej ko prej velika uganka. Vse, kar se nam zdi »trdna« resnica o tem vnanjem svetu, je samo naš pojem, naša predstava njegovih stvari. Ni vseeno, ali se v vseh važnih trenutkih življenja zavedamo ali ne zavedamo dejstva, da je naš pravi in resnični svet — svet našega duha; da imajo potemtakem duhovne stvari prednost pred materialnimi. Toda napačna je tudi nasprotna skrajnost: Ljudje, ki se preveč bavijo z duhov-nim; zadevami, med znanstveniki toreij tisti, ki so usmerjeni zgolj v duhovne probleme, naj se zanimajo tudi za materijo, za fizični svet. Tisti, ki imajo prvenstveno opravka z duhovnimi stvarmi, naj bi se včasi poglobila v naravoslovna, tehnična, gospodarska vprašanja — ne seveda kot strokovnjaki, marveč kot misleci. Zakaj nikakor ni vseeno, ali se v vseh važnih trenutkih življenja zavedamo ali ne zavedamo, da misel potrebuje gmote, kakor potrebuje genialen pianist klavirskih tipk, če se hoče manifestirati drugemu človeku. Vedno znova se vračamo k problemu harmonizacije človeka kot osrednji točki našega življenja. Kant je nekoč fzrekel znano krasno misel o zvezdnem nebu in o človekovem moralnem čutu: če nam pogled na no temosivo zn 14— iR'etnega fanta prodam Ni-lov v ogl. od-i Jutra 32000-6 7300 kg KORENJA prodam Zvezna ul 15 32002 6 LOVSKT PES mlad. čistokrven jazbečar. naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 32003 6 GOJZARJE damske. št. 38. krom— moške čevlje št. 42. rralo rabljene. zameni a m za protivrednost. Damski p'->š*. rabljen, prodam N-«Iov v oglasnem odd. Jutra. 32094-6 ZIMSKO SUKNJO dobro ohranjeno. proti m. Naslov v ogl. 'dd. Jutra 32005 6 KRAVJI VOZ z lestvami do 1500 kg nosilnost1, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Voz« 32011-6 ŽELEZNO BLAGAJNO sistema Werthtlm, dobro ohranjeno, p; oda— ABC. Medvedova c. 8, poleg kolodvora S ška. 32023-6 RJUHE pop jlnoma nove. pred-vojno blago, 6 koma" do v proda: ABC. Medvedova c. 8 poleg kolodvora šiška. 32024 6 VOLNO (Eilingen) top barve— prodam. Naslov v oglas ne.n odd. Jutra. 31902-6 MARENGO SUKNJO f«10, predvojno, za manj žo postavo prodam. V račun vzamem gojzarje št 40. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 31912 6 ZIMSKI PLAŠČ lep rjav, zx vitko žensko postavo, prodam. — Predvojno blago. Cena 3300 lir. Ogled v sredo od 1. do 3. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 31913-6 MURMEL JOPICO dobro ohranjeno, z a veliko postavo, predam — Ogled med 16. in 17. uro. Naslov v ogl .vid. Jutra. 31937-6 MOŠKO SUKNJO boljšo, za sr« dnjo postavo. ugodno pr.dsin za 3800 lir. Pod hr.bom 51-1. desno. 31925 6 RADIO 5 cevni Ph:lips, prodam Ogled od i3 ure da'ie. Naslov v ogl. oad. Jutra 31924-6 RJAVE ŠKORNJE št. 38 zamenjam Za deško '.bleko za 15 do 16 Iptnega. Vprašati Slomškova ul., priti, desno, pep ,'ldne. 31923 6 BLAGO z« moško obleko ter za pumparice, ugodno prodam. Celovška c. 49-1. 31915 6 BLAGO Ta damski plašč, temo-modro. čmo :n rjavo — ugodno prodam. Ce'ov-ška c. 49-1. 31914 6 HLAČE za 16 do 18 letnega v;t-ke?a fanta, prodam Na slov v ogl. odd. Jutra. 31934 6 MOČNE ČEVLJE visoke, nakovane. štev. 44, prodam. Ogled od 9. ure d.lje. Nusiov v ogl odd. Jutra. 3193|6 UGODNO PRODAM moško suknjo Za srednjo postavo in 2 žen. ska plašča in ročno delo Verstovškova 13a — Burger. 31941-6 DELE KOLESA prodam ali zamenjam Za protivredno6t. Nasl. v ogl. odd. Jutra. 31940-6 MOŠKO KOLO prodam. Na ogled popoldne. Naslov v oglasnem odd. Jutra 31939 6 KUH GARNITURO prt in 6 prtičkov. ročno delo, pregrinjalo za 2 postelji, drsp tusor— prodam. Naslov v oglasnem odd Jutra. 31926 6 JABOLKA zamenja.!) Naslov v ogl. odd Jutra. 31932-6 RADIO 5 cevni, krasne obMke. novejši, nrodam. Ogled od 12. do 14 30 ln od 17. ure dalje. Naslov v ogl. odd Jutra. 31967-6 KOVČEG že!ezničarsk: zamenlam . _ .. čeve'jčke št. 23 in 20, zamenjam za št 27-28 Naslov v ogl. odd Jutra. 31935-6 DAMSKO TORBO novo eleganten moderni format, prodam Pomid-'oe n.: ogi cdd. Jutra pod '^Jg-cna priložnost, 31986 « PERJE za blazine, novo. kuhinj ske brisače, nove. predvojne. š:fon gojz-rje.— zelo xočne. prodam ali zamenjam. Nislov v ogl. odd Jutra. 31946 6 SERVTS ZA LTKER krasen kristal predam a'i zameni^m Weissba-oher Ci-i! Metodova 66 (med igr Prmorja in art. vojašnico.) 319 -7 6 2 DAMSKI TORBICI eno modro, ka * j e usnje, drugo črno prodam. — Snežniška l-II de«no. 31979 6 BLAGO za predp^-nlke in 10 m koten ne. prodam. Naslov v ogl. odd J-'tra. 31974-6 IGR\ČE pun*ko 44 cra ve,;ko Po ?tel1;Cn ter porcelanaste posodice, prodam al' za imnjsm Naslov v ogl. odd. Jutra. 31949 6 DAMSKE MAJCE hlače. tr:ko. nekai komadov. prodam. Naslov v ogi. odd. Jutra. 31892-6 ŽENSKE ČEVLJE št 38 zamenjam Za otro škl športni voz "ek. — Staničeva 20. poti -riM. 31970 6 KTjOT ZA HALJE prvovrsten, predam Iz pr:jnzno-t' pri Jo--.. Strus izdelovalnima, perila Sv. Petra nasip 37. 31969 6 15 m KOTEN7NE predvo'ne. dvojna širina za rjuhe, perilo, ln 10 m barhenta za damske srajce, prodam. N--lcv v ogl. odd. Jutra. 31950 6 VOZIČEK (diroo). 400 kg nos;lno-sti tn otroški avto pro. dam. Rožna dolini cesta TOI 9. 31952 6 MOŠKO OBLFKO temnos vo. dobro ohranjeno in rlivo moško obleko za delo ter dum-ski plašč prodam delno za zamenjavo. Obleti v trgovini Sever. M-ri^n trg 2. 319^3 6 SMOK*NG OBLFKO noro, nenošeno. Ia blago. prMsm. Ogled v tr-govni Sever. Marilin t"g št 2 31954-6 JFDJLNI SERVIS za 6 oreb. nov č^šk^ por ce^n. prodam. Orled v Alb-nskl ul 10 IT ea bežigrajsko gimn-zHo). 31955 6 KW«SNO STTKO uretn ško (olje) prazna ne slovenske umetn:ce najugodnejše prodam.— Perko. Zarn:kov» 15 31956-6 VARTNT APARAT z gorllcl od 1 do 12 mm 16 m cev:. m-nometer. in visokotlačni npsrat— prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod * Kompleten avtogen=ki varilni ap->r?t« 31958 6 D4TJNOGJED poip^inoma nov. 12 k'at-n* povezava, prodam ali ramen lam z-, prot:»-red. no=t. Ponudbe na oH~s-r.i odd. J"tTa pod -D-^i. mpoO- 31959 6 TRTKO PFRTJ-C damske, novo cvl'ene komhne^e n h'nčke — trarnit^^e ali D^siracno nar kom. prodam. Naslov v ogl. odd. J"t-9. 31964 6 12 FROT^K velikih in b->?j5e bbgo za par molkih srajc — prodaiT. Naciov v oglasnem odd. Jutra. 31965-6 PR^DPE^ICO za ceč. prodam Vprašati frirsr--k salon R kt-. — Prešernova 9. 31330-6 MOŠKO OBLEKO skoraj novo, modro, za trednjo postavo, predvojno. prodam. Dunaj ska c. 23. čevljar. 31968-6 ZIMSKO SUKNJO temnomodro za visoko postavo, skoraj novo. — prodam Naslov v oglas, nem odd Jutra. 31971 6 ZVOČNIK elektrod n. piOdam. Ko rvtkofj 28 tt. 31975 6 KLETKO vel ko. leseno, za par papig, prodam. Vpr-šati S., židovska «1. 1-TH 31936 6 OTOMANO v dobrem stanju. prodam Petrarkova 13. — dvoršče. 33 942-6 DARILA moško usnleno letnico fino manieuro v usnjenem etu:ju. usnjeno pu der dozo ;n dozo zi ci-g-rete iz želvov^ne. prodam ali zarrerii*m Na slov v ogl. odd 31948-6 PLOŠČATE SODE ln karbid kup mo. — »Merkur-, Puharjev- 6. 32006 7 ZNAMKF kompletne zbirke, ali po namerne r>art:'e kurim Po nu^be aa opl ode" lutra pod »ZnanaVe«. VJ937-? SIOV KNTTOE dobre ter Li Zvon tud--■osrm»?ne letn;V:e kupim Pom>dbe na Ofrl odd Tu 'ta pod »Li Zvon« tn raz':7-ni radiomaterlai k kcv ^arn^ce blo^0 ba -,i,n' t-' kajtrii" n, pp«f.?M rtjiP-i «»>T»1 tvrdka ^-"p-ft^t va ul <4 31015 7 CEVI z« škron'1enle vrta ku nirr.o Tr-hnič^a pisarn« ce^ta 13 37 55 31139 7 pr^n.o 7i moC f žensVe in deco novo in malo rablieno. ku n»'e Hinko PrivšoV. G — di^če 7. nasproti dr^msl-" »a sl^-^išča 31076-7 RTUHE kapne in drugo postelino oerilo kup; vs^ko množi no Hiako Privšek GraH: "-če 7 nasproti dramslcefra 31077.-> ST * P F OEJ.E -troj?v tuti neuporabne ktrpirno Tehnična rvsa-taa. Rimskn C »3 telef 37 55 11140-7 MOŠKE OBr FKE. ženske in moške čra-lie, perilo. po!>išivo itd. stalno ki-miie: Drame Alriiziia, Gallusovo nabrežje 29. a 1407-7 PER PREPROGO ali p:rotsko. deb-o oh-3. njeno, kun-m. Ponudbe na odd Jutr- ~->d »Denar«. 31471.7 -TVCKA OBLAČ KA raznovrstna otroke in odrasle v dobrem sta niu. snodnia m vrhnja, razno pe^1© rjuhe k»p ne. b-i^a^e sra?ee maj ce. n^^vioe itd. kuni in prevarne v kom'slt sko prodajo: Hinko Priv špk komis j ka trgovin-. Gradišče 7. — pa proti dramskega g!edaI:šxo 3tR"3 7 R*T,,JFXT" IGRAČE ot-eške. v«=akovrstpe — I"+ke prugaine kr>nji?ke itd. kot daril' za klavža in Bo5'č kajpi in p!ača d^bro ter prevzame tudi v kom'si 1 sko prodajo v poljubni koli čin': Finko Privšek ko m'sil°ka t-trov:np,. Or-di šče 7. np.sr»-oti dra-ske gft g'edql:5?a 31^44-7 GAJ.OšE. SNEŽKE gojrarle. z'mske čevlje za otroke ln odrasle, rab! lene in ner->bI1ene kun! in plača d^bro al; prpvz^mp v komisijsko prodajo pra.v taV-o dež pe n!aš*e. trenčkoto ;n vetrne loriče: — H'"ko Prvšek tr»o vina. Gr"dl5čp 7. n--CT>ro ti dramskega g!ed V 346 7 jmTT.NT PR'BOR r1e pr^st z- S oseb. kupim Ponudbe na ogla-ni odd Jutra po-* >Ne preve' ik« 31901-7 2 EO*NS V07'rKA rovj aH v dobrem stanju. kupir"o. Ponudbe na ogl odd. Jutr- p"d »Adrl"* 31918-7 S^ORET.NTK "p.bTien. ki)p'm-->. Ponu-1 be na ogl. odd. Jutr--pod »Adr'a< 3,n17-7 pvnTP TROKOTES rab1 len-"h Zi se-tavo. kupimo Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro 3i9'fi7 V KOMTS. PROD» TO sp^pipm-mo vsakOvr't.n^ bc'i.1!e p-e^mete. Parfu-pa°r:ja Venus, p-'?/-a Bat?.. 31928 7 KUPIM srednje veliko narodn-zastavo ali blago tudi pr< ti zr.men: Naslov v ogl. odd. Jutra. 31931 7 ŽENSKO KOLO kupim aH vzamem v za meno. Naslov v ogl- oddelek Jutra. 32016 7 GRAMOF. PLOŠČE gramofone, kitare, har-mon ke in vsa druga glasbila kupuje tvrdka Promet (nasproti križ.in ske cerkve) 32017-7 PUNČKE celuloid ne in druge ter razne rabljene igrače v dobrem stanju kupuje mo od 8. do 9. ure — Knafljeva ul. 13 pritlič je. 32022 7 ŠIVALNI STROJ tudi z do!g:pa čolničkom moško kolo. d-m ski plašš n otroško po »telio kupim Ponud ti: Kamniška 13 pr ti. levn 31961 7 FOTOAPARATE fotop-ibor, povečevalni ke, daljnoglede in slične preda-ete kupuje proti t. ko-fšpierrr' pl-f1 lu Fo totehnika. Dunalsko .ce sta 15 31963 7 MOŠKE MAJCE mscco predvojne, kupim. Ponudbe na oglas n: odd. Jutra pod »Maj-ce« 31973-7 HLAČE te-nomodre železniške, dobro oh-.nlene. kup'm ali zamenjam za živ:la. Naslov v ogl. odd Jutra 31972-7 R-TUHB rnbMpne. po motnost-platnene k-jr>im. Naslov v ocrl. odd Jutra 31987 7 AMFRIK. PIAVO t»*r raznovrstno kliaičav nič^r^ko omdle kupi — stroi-o tehnična p;sar-na. Rimska C 13 31939 7 pot ITT!FX a1: wobot. kupim Po-nudoe n3 e-dd Ju tra pod »Rolle:f!"T' 31993 7 PTSAT PTKO.TF •^obro ob-flpippe. bol.lšp kup: taVT p< n-1Trisii dppTD' cppI _ r^T*-' V- ^TTT-O—ProSft^ nov, 04 t apo r NALIVNA PERFSA bo'iže vrste in debro nh-^p'pria. stalno kupu le tvrdka Everest. Pre šernovfl ul. 44. J-431 7 VSAKO Jiatikvarično slovenske knJ'go revijo č.a-op.-e nosnm°zne odf.sp kot tu di stare 1 stine kupuje in najboljše dI č- knji ga-n- Jane? Dolžan — LjubMana Str tarleva ui 6 j 407 7 ŽENSKI PLA S č star. kupm. Ponudbe na ogl odd- Jutra pod 1 »Star pia-š** 31938 7 SPALNICO in ^prejemnico. samo prvovrstno, kupim. Na- j 5k>v v ogi. odti Jutra 31BH-7; SOBNO PEČICO dobro ohranjeno, g pri ' padajočimi cevmi, ku- ■ pim. Ponudbe n? cvetli • čarno Herzmanskv. pa- i saža. 31920 7 1 ŽENSKO KOLO boljše znamke. malo rabljeno, kupim. Ponudbe s ceno na oglasni odd. Jutra pod »Lopo kolo« 31999-7 ŠIVALNI STROJ za gospod njstvo kupim. Ponudbe z opl-son in ceno na oglasni odd Jutra pod »Dober stroje 32009-7 TRENČKOT BLAGA 1.10 m kupim. Ponud-be s ceno na ogl. odd. Jutra pod »špic hlače« 32010-7 OBLEKO te-rnejšo, — brezhibno ohranjeno za srednjeve likeea vitkega go=poda. kupim ali delno zamenjam za najpotrebnejše Naslov oddati v trgovtn: Jurčič. palača banke Slavile. 32013-7 DALJNOGLED 12x. karerega je neki eo sood ponud i Fototehni-ki. n- j g- ponovno pri. np«e radi ;nteresenta oz odkupa Fototehniko. — Dunajska 15. 31962-7 PRAZNO SOBO večjo, oddim Na-sloV ▼ ogl odd Jutra 31929 23 OPRFMLJ SOB'CO ■i po-ebnim vhodom _ v novi h:š: oddam boljšemu gosoodu s 1 de^-em Iran Dunajska c 63 SKLADIŠČE k,:fcr?noko'i. samo da 3e suho iščemo za čimprej Naslov v ogl. odd. Jutra. 31822-17 ZAFESTNO URO sem izg-jbila na poti od konca Vodovodne e. do kavarne Majcen na Tyr še/i c Prosim poltenega najditelja, naj jo vr ne proti nagradi v cgl oticl. Jutra 31943 37 ZLATO VERIŽICO zapestno. sem izgubila. Pc^tenega na^dite^a Prosim. nai jo prot dobr' naer.-.di vrne v oel odri. Jutra. 31976 37 KINO MATICA Telefor 23-41 čustveno globoko zajeta drama SEREX\DA Hilde KrahJ, Igo Sj^ni Predstave ob 16 ln 18. uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Posledice nedovoljene ljubezni v filmu ČRNI TALAR L. Koch, Iv. Heiberg, K. Haussler Predstava ob 16. tn 18. uri t; IN O UNION Telefon 22-21 Ljubezen starih in mladih MAJHNA DEKLETA, VELIKE SKRBI H^nnelore Sohrott, Geraldine Ratt, Fritz Odemar, Uermann Braun Predstave ob 16. in 18. uri Umrla mi je moja nadvse ljubljena žena, gospa f ea Klanpcak Nepozabno pokoj nico bomo spremili k večnemu počitku v četrtek 30. t. m. ob %3. uri popoldne z žal, kapele sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 28. novembra 1944. Globoko žalujoči mož LEOPOLD KLANJSČEK Peter J.: Njegova prijateljica Brez nje bi ne bil mogel živeti. Ona mu je bila podaljšala skromno in bledo življenje za nekaj let. Zvesto ga je spremljala skozi vse težave in neprilike, bila mu je družica v sreči in nesreči, ki jo je z vročo ljubeznijo skrbno negoval in ljubosumno čuvaL Niti šestnajst let še ni štel, ko jo je prvič videl. In takoj je bil ves vnet zanjo. Ni je mogel več iztrgati iz svojega srca. Zmeraj je bil v misli pri nji. Dan za dn-rn jo je hodil občudovat, t'ho in plaho, boječ se, da ne bi kdo prodrl do največje skrivnosti, ki je plamtela v globini njegovega srca. Pa so le zvedeli za njegove skrite misli. Takrat, ko je sosedu raupal svojo skrivnost. Ko se je njegovo občudovanje spremenilo v željo, zmeraj močnejšo in močnejšo, ki je slednjič preiuagala vse predsodke in pr:kipela na dan ... O, če bi bila moja... Najsrečnejši človek na svetu bi bil,. Tako je rekel in oii so se mu skalile. »Ta ni zate,« se je posmehoval sosed. »Berač si in nič drugega. Kako si sploh upaš jo pogledati!?« »Ta ni zate,« so se mu smejali ljudje. »Prelepa j«, kje boš pa vzel toliko denarja?! . « In so ga začeli gledati postrani. Najrajši bi bil na glas zajokal. Pa ni hitel narediti hudobnim ljudem tega vesel ia. Premagal se je. šel je in legel na svoje borno lež:šče tam za hlevom v stari šupi. Ta: a je bil njegov dom. Ta;ti ze je počutil kakor kralj. Tam ga ni n!ht i nadlegoval in tam se je lahko iz srca razjokal. Uporne muaii so vstajale v njem, uporne in smele. Nešteto vprašajev in nešteto klicajev mu je plesalo pred mokrimi cčmi. In slednjič so se vsi vprašaji združili v eno, v pekoče vprašanje: Zakaj ne bi smela bit: moja? Zakaj ? In klicaji so se dvignili, strumni in ravni, se stisnili v gručo in so postali eno. Moja bo! Sklep je bil storjen. Trden in neomajan kakor skala N č več je ni hodil občudovat Tudi od daleč ne. Odslej se je je izogibal. Nikdar več ni šel tam mimo. S potrojeno močjo je delal, pošteno, vestno in spretno, delal je in služil, služil... In štedil, štedil... Pritrgoval si je od ust, samo da je mogel kako malenkost prištediti. Cas je h;tel. H tel v neznane daljave in kakor deroč veletok odnašal s seboj življenja, spomine in vzdihe. Odnašal jih je v brezmejno morje preteklosti in jih izročal temnim globinam pozabe ... Minilo je leto. Minili sta dve leti... In nekega dne je stopal ponosno vzravnan, v novi obleki in svetlih čevljih. Srce mu je nemirno bilo. S tesnobo se je vpraševal, ali ga še čaka, ali ga ni v tem času kdo prehitel... Ne, bila mu je zvesta, še zmeraj takšna, kakršna je bla takrat. Zmagovito je stopil pred njenega gospodarja in mu odštel zahtevani denar. Mnogo je bilo, zelo mnogo, preveč, a on je še nekaj primaknil. Saj je vedel, da bo potem njegova samo njegova, do smrti... Bil je srečen kakor še nikdar. Z največjo ljubeznijo jo je negoval in čuval. Hvaležno mu je vračala skrb, milo je prepevala visoko pesem ljubezni, radosti in sreče... Ljudje so postajali in poslušali. Z občudovanjem so prikimavali. »Ta pa zna,« so hvalili, »in ka?«3en glas!« Nenadno pa je posegla usoda vmes. Kruta in nerazumljiva. Delal je v kamnolomu pod hribom in težka plast peska ga je zasula Tema ga je zagrnila in tudi ko so ga odkopali, je ni mogla več pregnati niti dnevna luč. Odslej je bilo njegovo življenje črna noč. Polna grenke bolečine in nepotešljivega hrepenenja po svetlobi. Njegova zvesta prijateljica pa ga ni zapustila. Njegova najdražja in edina, še bolj se je navezal nanjo, še večja je postala njegova ljubezen. Postala mu je tolažnica in slednjič hrani-telj ca Pela je pretresljivo, da so se stiskala srca, pela je tolažeče in proseče. Pela je otožno in mehko. Pela je pesem ne-pogasljive noči brez zvezd in meseca. In pesem hrepenenja po jasnem, sončnem dnevu... Ljudje so prisluhnili neskončni milini njenega glasu. Odprli so njihova srca, da so roke stiskale svetle novčiče v iztegnjeno desnico. Marsikomu se je orosilo oko in nihče več se ni posmehoval. Spet so minila leta. Tri leta. Nov veletok življenj in spominov so odnesla s seboj. Potem je prišla vojna. Dolga, strašna vojna. Njena pesem je še zmeraj klicala, jokala in prosila, še bolj ganlj:va je biia. mehkejša in milejša. A ljudje so se je privadili. Niso je več čuli. Le časih je komu zadonela v uho in tedaj je spustil svetel novčič v iztegnjeno roko ... Zmeraj redkeje ... Pa so mu nekega dne rekli: »V breme si nam. Težko breme. Plačati ne moreš več, a mi moramo tudi živeti___ Pojdi... « »Kam? so zašepetala njegova usta. »Kam ?!« »Kam?!« so ponovili za njim kakor odmev in se splašili lastnega glasu. »Pa jo prodaj,« je nekdo zašepetal. »Draga je. Danes boš dobil zanjo desetkrat več ... « Zgrozil se je in tipaje odšel. Prav v dno srca ga je zabolelo Tesno jo je stisnil k sebi, kakor da bi se bal, da mu je ne vzamejo. Otožno je pela tisti večer. Otožno, kakor n'kdar prej. Bila je to pesem tožbe, obtožbe in hrepenenja. Pesem neskončne ljubezni, zvestobe, odpovedi in razočaranja. Neutrudno je ječala pozno v noč. Tisti, ki so jo poslušali je potem niso čuli nikdr*- več. «< hi iftlpiter — Ureiuie: MIlan Zadnek — Fttr da« Konsorttam »Jntro« als Verlag - Za konzorcij »Jntra« kot Izdajatelja: Stanko L * * tgskftrn&rja: Fran Jera — Fiir den Inseratenteil veratw%rtUch - Za Inaeratni Wrant — Fiir »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d.