198. številka. Ljubljana, v torek 31. avgusta XIX. leto, 1886 Izhaja vsak dan tveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v str i j s k o-o ge r s ko deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mestc 1 gld. 40 kr. — Za Ljnb Ij ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za čt-trt leta 3 gld. 30 kr., z.-t j eden mesec 1 gld. tO kr. Za poSiljanje na dom računa se po 10 kr. zu mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zh tuje dežele toliko več, kakor poštnin* znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedmkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi s - ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša biši, ..Gledališka stolbi". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Z. 3523. Erkentniss. Ini Namen Seiner Mujentiit des Kaisers! DaB k. k. Landes- als Berufungs-Gericht in Laibach hat Uher die Berufung des Privatanklagers Thomas Wirgler durch Dor. Glants hnigg vvider das Urteil des k. k. st. delg. Bezirks-Gerichtes in Laibach v o m 3. Juli 1886 Z. 2363 Stf., womit Ivan Železnikar vou der Auklage der Uebertretung nach §.19 m.d 21 des Pressgesetzes, begangen dadurch, dass er sicli grundlos weigerte, den von Thomas Wirgler z u m Zwecke der Bericbtigung des im „Slovenski Narod" Nr. 104 vom 8. Mai 1886 enthaltenen Berichtes „S Krškega" zur Aufnatunu mitgeteilten Aufsatz in der gesetzlich vor-geschriebenen Art und Zeit abdrucken zu laBsen gemass §, 259 Z. H St. P. O. freigesprochen wurde, am 6. August 1886 vorgerioinmcnen Hauptverhandlung auf Grund des vom Privatan k liiger gesteltten Antrages auf Schaldigsprechung des Angeklagten zu Recht crkanat: Es werde der vom Privatanklager Thomas Wirgler gegen das Urteil des k. k. st. d. Bezirksgerichtes Laibach vom 3. Juli 1886 Z. 23U3 erhobenen Nichtigkeitsbeschwerde bezi hungsweise Berufung stattgegebea und in AbiinderiiDg des erstrichterlichen Urteiles zu Recht erkannt: Ivan Železnikar, 46 Jnhre alt, katolisch, verwitfeweter Redakteur des „Slovenski Narod* in Laibach sei schuldtg der Uebertretung des §. 19 und 21 des Gesetzes vom 17. Dezember 1862 Nr. 6 R. G. BI. filr 1863 begangen dadurch, dass er sicb grundlos vveigeite, den vom Thomas Wirgler zum Zweeke der Berichtigung des in der periodi soben Zeitschrtft „Slovenski Narod" Nr. 104 vom 8. Mai 1886 enthaltenen Berichtes „S Krškega" zur Aufnahrae lott* getheilten Auls.it/es in der gesetzlich vorgeschrichenen Art und Zeit abdrucken zu lassen, und werde deslialb Dach § 21 des Piessgesetzes zu einer Geldstrafe von 50 fl. und im Falle der Ui-einbringlichkoit zu einer lOtagigen Arrest-strafe gfttnftti § :-90 St. P. 0. zum Ersatze der Kosten des Strafveriahrens verurteilt; auch sei er verpflichtet im Sinne des § 19. P. G. die beanstiindete Berichtigung und nach § 39 P. G. dieses Urteil in der nachsten nach Zustel-lung dieses Urteiles erscheinenden Numnicr der perfodischen Zeitschrift Slovenski Narod" zu veroffentlichcn. K. k. Lnndesgericht Laibach am 6. August 1886. Fr. Čuče k. Narodnostni boj v brutalnoj nemškej teoriji. Pred sabo imamo nemško delo iz najnovejše dobe, v katerem se po poti znanstva dokazati hoče, da še narodi mej sobno borijo, ker tako zakon prirode zahteva, da je boj pravilo, mir pa izitna in da so večji narodi po prirodi poklicani, male usrkati. „Le tako, če se plemena vedno, v miru in t vojni pobijajo," — meni brutalni Nemec, — „se debla amalgamujejo v ljudstva, ljudstva v narode, narodi v plemena. Človek bi moral prenehati biti človek, moral bi — če bi to sploh mogel, — tisto zatajiti, za kar ga je priroda napravila in še le potem bi se odrekel „najvišim svetinjam", ki jih je sabo na svet prinesel, — svojej „najboljši krvi", svojemu »najlepšemu jeziku", svojej „najistinitejšej veri", svojim „ naj bolj pametnim, najčastitljivejšim šegam in navadam". „In vender so navezani drug na druzega in postati morajo jedno — tako za hteva črtež prirode ..." „Tako pa se prične boj, ki svojo mirno in pravno obliko dobi v organizaciji gospod .tva v državi . . ,u „Rekli smo Še, da je j e-z i k prva žrtev, ki v tem boji plemen za gospodstvo pade, da je tako korak storjen bliže bodočega jednega plemena . . ." „Kdo takisto silovito odloči, to čuli smo zgoraj. Samo plemena, ki se naravnost mej sabo bore, ne potrebujejo vkupnega sredstva, po katerem bi se sporazumevali. Toda, kakor hitro se prične mirni boj, ali gospodstvo ali vkupno gospodarsko občevanje, tedaj se oglasi gotovo potreba mejsobnega sporazumijevanja in j e-den jezik v boji zmaga. Kateri jezik pa zmaga, to odločijo okolnosti in razmere, a o tem se tu ne moremo spuščati v podrobnosti ..." „Jezik, ki tako zmaga, stori potem, da zmagajo tudi šege, navade in verski nazori, ki so z njim v organskej zvezi in lahko se reče, da, kadar je prevzel jezik, so kmalu za njim prevzete tudi šege, navade in vera ..." „Kadar pa je pb*me natejeno, potem mota seveda po prirodi kazati vse tiste lastnosti, vsa tista svojstva, katera je v prejšnjem samosvojem stanji imul sleharni njegovih sestavnih delov. Saj pogoj temu svojstvu je svobodni, neovirani obtok krvi, vkupnost jezika, vere in kulture. Će pa je novo pleme takšno, potem mora po prirodi in neizogibno mej njim in vsakim drugim, s katerim v dotiku pride, navstati isti boj, ki je poprej razsajal mej njegovimi svojimi elementi . . ." „Potem bi se utegnilo misliti, da se človeštvo mora razviti do neke stopinje, ko se posameznu plemena v svoje meje stisnejo in ko mej njimi ni nič več dotikanja, da torej tedaj morajo prenehati boji . . „Tak mir pa pobija večni zakon gibanja, kateri stori, da plemena vedno in vedno zemljo obtakajo, da se torej stisneno pleme z mesta, v katerem biva, tako ali tako p remikati začne, in si bivališče tujega plemena poišče, da znova z njim občuje in znova boj prične, ki je bil skoro ugasnil . . „Ta zakon gibanja z vsemi svojimi posledicami je prava duša zgodovine — ker stori, da se vedno na novo vrstijo plemenski boj, je z i kovno jedinstvo, vkupna obrazovanost, da se čedalje bolj razprostirajo krepki življi, neprenehoma z zemlje odstranjujoči slabe življe ..." Po bojih, ki so stoletja trajali, in po mnogih državnih premembah navstale so na laškej, španjskej in francoskej zemlji narodnosti, katere sorodstvo jezika in kulture že dandanes dela za „romansko pleme"; jednako se je narod, se je pleme naredilo mej Alpami (!) in severnim morjem, kjer se je iz nekdanje zmešanine ljudstev porodila nemška narodnost, katera se že danes pričenja zavedati kot „germansko pleme"; vzhod Evrope pa namerava Rusija sedaj, ko je razpadla poljsko-narodna država in ko je skoro popolnem Turek iz Evrope pahnen, prirediti za „slovansko pleme . . .u „In tako smo prišli tja, kjer se s krvavo senco naprej naznanja že odmaknena bodočnost. Ali je doumno, kako strašne bodo narodna in svetovne vojne morale biti, predno se unesd trije taki svetovi, naslonjeni na tri „sovrižna plemena", predno si v mej-sobnej borbi premerijo in izpozajmejo svoje moči in predno se na mestu romanskih, germanskih in slovanskih kulturnih področij ustanovi jedno samo evropsko kulturno področje, jedno samo evropsko pleme ..." „Seveda mora se, ako se ima pred očmi ta tendencija zgodovinskega gibanja, sklepati, da bode nekdaj „sumo jedua čreda" ; toda tisti čas je, če sodimo, kako se je dosibdob razvijala zgodovina, tako dalječ, da kaj lahko dandanes „večni" boj plemen imenujemo zakon zgodovine, „večni mir" pa sanje idejalistov, in ni se nam treba bati, da bi nas kedaj dejanstva opro* vrgla ..." To so poglavitna mesta brutalne teorije In če še dodenemo, da jo je sestavil pisatelj, ki je v svojih prejšnjih spisih malim narodom v Avstriji odrekel pravico, od države zahtevati varstvo za narodnost in jezik, potem je vsakemu jasno, kam „pes taco moli". Tu se z znanstvom hoće to obrazložiti, kar že dolgo nemški živel j z večjo ali manjši > pomočjo avstrijske vlade v Avstriji počenja proti nam slo vanskim narodom! Vse, kar se v avstrijskej državi z nami Slovani godi, je samo po sebi umevno, je v duhu zgodovine, po zakonu prirode! S tako teorijo boče se oprati vso brutalnost nekdanje nemško-cen-tialistične vlade, hoče se opravičiti sedanje upitje Nemcev, hoče se nemški živelj navdušiti za borbo v piihodnosti in avstrijske Slovane pripraviti do tega, da bi prav hitro obupali, obupali nad svojo LISTEK. Strahovi. Povest; češki spisal Vac. Benefl Tfebfzsky, prevel M. Vrnilež. IV. (Dalje.) „V večnega, jedinega Boga, da ne veruješ?" „V nikogar ne verujem, le v tebe bom odslej veroval." „Božja porodnica!" Nikogar ne zovi; pa ne — ne branim ti." „A zakaj si vero zgubil?" »Ljudje so me ob njo deli in kar mi jo je ostalo, sem nalašč odbacnil, kajti ostanki niso nikoli ničesa vredni. „k kaj si stvoril ljudem?" „Ničesa, Jelica, in proganjali so me. Potem sem je začel jaz proganjati in do danes še je proganjam. Saj ti kedaj vse povem." „Si vender ropar?" „Nisem, sem, kakor hočeš, Jelica. Zgrozila bi se, ako ti povem, kaj sem skusil za teh mladih let, odkar me je mati porodila. Potem se ne boš čudila, da nimam, kar sem imel in kar imajo brez-dvomno vsi ljudje. Pa naj bo ! — Jelica, sedaj idi domov ter se pripravljaj na najino svatbo. Jaz tudi od tod odidem in ko solnce v tretje zatone, me na tej skali zopet pričakuj." Na to reče sam sebi: „Doli v vas pojdem še, morje je tiho in nebo je jasno. Nijednemu stražniku ne pride na um, da bi mogel biti Kiuperli za belega dne na pobrežji in da ribiči tega ne povedo." Potem zopet na glas: „ Tretji dan torej, ko solnce v morje zatone!" za-kliče in odide. V. Starček je stal že pred kočo, Jelice ni videl od davi. Od koče se je dobro videlo na gladino in starček je vsako jutro ven Šel, vzpel roci, molil in njegova molitev je vselej trajala dolgo — dolgo. Jelica je molila z njim; vender oba po tihem, drugače starec in drugače deklica. Njih koča ni bila velika, ali znotraj je bila dosti prijazno urejena. Nihče bi ne bil rekel, da je tako prijetno v teh dveh sobicah, kajti stene niso bilo zvunaj nič lepše nego zdolej pod skalami na bregu najrevnejša, najbeduejša ribiška koča. A revež starec tudi ni bil, gotovo je bil nekdaj bogatin, ker že štirinajst let tu živi in ni še nikogar nadlegoval. Na njegovem obrazu pa se je javljal izraz, koji ni svedoštvo tiho minolih let, temveč prej burno prežite mladosti. Niti za hip ni prišel z njega tožni nadih, niti v spanji, da i ondaj ni zginila toga, ko mu je nežna Jelčina ročica nagubano zažoltelo lice gladila in bele lase na stari sivi glavi poravnavala. Ravnokar odšel je od tod nekak mladenič in tekel gori na skale. Stari mož ogrnil si je dolgo obleko, del tez na glavo in se s prostim kožeuim pasom opasal; za pas utaknil dva samokresa, koja je imel v miznici spravljena, — bila sta že zarje -vela. Pogledavši ju, pokimal je zadovoljno z glavo. Nekako čudno so mu danes oči izpod obrvij zrle in stari obraz zgubal se je skoro v izraz blaznosti, s ' kakuršnim se zatemni obličje, ko človek popusti strastim, koja je davna, dolga leta držal na uzdi, a vender ne zatrl. Slučajno obstalo je njegovo oko na visokem močjo, obupali pa tudi nad potrebo Avstrije, kot za ščitne države malim narodom. V prihodnjem članku pa bomo skušali dokazati, da je teorija Nemca jalova sama iz sebe, da pa tudi nema veljati za avstrijsko državo, kakor sploh za nobeno državo. Politični razgled. \ofraiij4' dežele. V Ljubljani 31. avgusta Nemški listi, celo olicijozni, se jeze, da so iVšUi listi izražali veselje, da so Bolgari znebili se kneza Aleksandra. Čehom očitajo pomanjkanje rodoljubja, ker se radujejo, da Rusija dobi zopet več upliva na Balkanu. Nemci zopet strašijo s panslavizmom. Vsi nemški listi obširno popisujejo, kako slovesno so Poljaki vsprejeli Batenberžana, če tudi bi te ovacije lahko škodovale našej državi. Motiti bi utegnile dobre razmere mej Avstrijo in Rusijo, kar bi utegnilo imeti za našo državo usodepolne posledice. Da se poljske ovacije ne strinjajo prav z avstrijsko politiko, kaže najbolje to, da so se namestnik, deželni maršal in knez Sapieha odpeljali iz Levova, ko se je imel pripeljati knez Aleksander, da je vlada prepovedala naklado in so celo skušali prikriti čas knezovega odhoda, da bi mu ljudstvo zopet ne priredilo kakih ovacij. Vender glede na -vse to nemški časnikarji neinajo grajalne besede za Poljake. Viiauje države. Od bolgarske vladne strani se zagotavlja, da knez ni bil podpisal svoje odpovedi, da se tedaj vsak čas lahko povrne v Sofijo. Je-li to resnično, ne moremo vedeti. Vse one osobe, ki so jedino to vede e, (-o zaprte, in oblastva bodo že skrbela, da ne bodo mogle nikjer pričati, da se je knez res prestolu odpovedal. Zagotavljajo pa tudi vse brzojavke iz Bolgarije, da tam vlada popolen mir in red. Nam se le čudno zdi, če je res vse tako mirno, čemu je odrinil Plovdivski vojaški poveljnik z dvema polkoma Sofijski vladi na pomoč. Nam se zdi, da se knez in njegova vlada opirata le na bajonete, kakor se tudi kialj Milan in njegova vlada. — Jedva se je knez vrnil v Bolgarijo, že ga čakajo nove težave. Mej njegovimi pristaši samimi vlada razpor. Ne ve se, ali se hode knezu posrečilo spraviti svoje privržence. Kakor se kaže, brati se knez sedaj s Stambulovom, kar gotovo Karavelovu ne bode ugajalo. Karavelov se že nagiblje bolj na rusko stran iD prav lahko je mogoče, da kedaj Karavelovci in Gankovcl vržejo kneza, da se tako znebe Stambu-lova gospodstva. Taka ustaja bi bila pa za kneza mnogo nevarnejši, nego je bila sedanja. Kakor so poslednji dogodki pokazali, je Karavelov jako pri ljubljen v Bolgariji in Cankovci so se posluževali njegovega imena, da bi dosegli svoje namene. Knez že sam spoznava svoj težek polož j. Govori se že, da se bode ko se vrne v Sofijo, slovesno odpovedal vladarstvu in bode le tako dolgo ostal v Bolgariji, da bode izbran nov vladar. — Skoro vsi večji ruski listi brez razlike so načeloma za okupacijo Bolga-rije- Vkljub temu pa ima tudi vsak list proti okupaciji svoje pomisleke. Skoro vsi poudarjajo, da se okupacija drugače ue da izvršiti, kakor da temu pritrdijo velevlasti, zlasti morata temu pritrditi Avstrija in Nemčija. Sicer se lahko prigodi, da bi Ruse Turki pričakovali ob Dunavu in se potem začela ruski »-turška vojna, ki bi se končala s splošno evropsko vojno. Mrl»*lti kralj letos ne pojde v toplice zaradi novejših dogodkov. Srbije se hoče pripraviti na vse slučaje, tedaj kralj Belgrada ostaviti ne more. Vladna stranka v Srbiji je jako vesela, da se je vrnil v Bolgarijo knez Aleksander. Pa tudi jeden del radikalen v se veseli kneževega povrata „Samouprava" namreč piše, da je bilo za Bolgarijo potrebno, da možu, ki je šel s počasnim, veličastvenim korakom proti vasi pri bregu, a koj je ugledal deklico, hi-tečo od morja k hišici — Jelica. „Zopet si bila tam? Kaj ima ta skala za te tako vabljivega ?" pregovori tihim glasom. Od tod morje tudi dobro vidiš in na morji vsako ladjico. Reci mi, Jelica, čemu si najrajši tam in čemu ti od nekaj časa naša hiša na samoti ni več tako ljuba? Tako rada si bivala tu, od jutra do večera, dan na dan. mesec na mesec, leto na leto. A sedaj puščaš starega očeta v samoti. Jelica, Jelica ! Več nisi tako odkritosrčna in zakaj nisi? Morje ve, nad kojim sedevaš in skala, katera te zakriva; pa tudi jaz vem. Jelica, Jelica! V to te neseni vzgojil, radi tega — — nisem šel v tukajšno samoto, temveč, da bi bila angelj, da bi vedel, more li vender kdo na zemlji angelj biti. Misliš mar, da te daru možu, kojega hudiči živega vzeino? Danes moram s teboj govoriti. Stoprav sedaj mi prihaja na um, česa je oni mož v naši koči že dvakrat iskal. Prišel je, češ, da je zašel,!in jaz sem verjel; jaz nisem videl, da je njegovo oko ogenj, da je njegov obraz bes. Rajši te s prokletstvom v te le valove pahnem nego da bi te smel on odvesti, nego da bi —u se je vrnil knez. Nadalje ta list priporoča spravo z Bolgari. Na noto Tur«"-i j«-, v katerej je naznanila ve lev lastim da so Bolgari spodili kneza Aleksandra, so nekda odgovorile že vse velevlasti Nobena vlast razen Italije pa ni povedala svojega mnenja o bolgarskem vprašanji, ampak vsaka je samo potrdila, da je noto prejela. Italija je izrekla, da priznava pravico Turčije, da protestuje proti nepostavnemu odstranenju kneza. Zmerni republikanci in monarhisti se na Iran -coMkcin ]>ogajajo, da bi se združili v močno konservativno stranko. Ta pogajanja pa ne obetajo nikakega uspeha. Monarhisti zahtevajo, da bi se preklicalo iztiranje prinčev, republikanci pa v to ne morejo privoliti, ker so s tem monarhisti dokazali, da se nečejo odreči svoj m monarhističnim idejam Itolt;ijslti kralj bode o*voril drugi torek v novembru zasedanje belgijskih zbornic s prestolnirn govorom. V prestoluem govoru se ne bode nič omenila splošna volilna pravica, pa tudi se ne bode napovedal nov načrt zakona o zastopu manjšin. Napovedal se bode pa zakon v zboljšanji stanja delavcev in morda tudi pomiloščenje nekaterih obsojenih zaradi socijalističnih zločinov. Vsi Nemci brez razločka so jednako sovražni Slovanom. To je pokazala volitev v Brorabergu za nemški državni zbor. Pri prvi volitvi dobil je konservativni kandidat 4500, svobodomiseln 2900 in poljski 3900 glasov. Vsakdo bi bil mislil, do bode pri ožji volitvi svobodomiselna stranka, katere pristaši v pruskem deželnem in nemškem državnem zboru vedno pobijajo konservativce, in so v prus kem deželnem zboru odločno nasprotovali protipolj-Mk i m zakonom, glasovala za poljskega kandidata. Toda pri ožji volitvi so svobodomiselni volilci oddali svoje glasove konservativcu in tako pokazali da ta stranka se le tedaj kaže Poljakom prijazno, kadar ve, da njim nič koristiti ne more. Dopisi. Iz Porigrada v Istri koncem avgusta. (Naša občina.) Mnogokrat že opisovale so se v „Slovenskem Narodu" žalostne razmere, v katerih zdihovati je obsojen istrski Slovan. Pravo podobo o našem trpljenji more si pa ustvariti samo oni, ki ga okusi. Naj se še tako slikovito opisujejo nasil-stva — mnogi si še misliti ne more, da je res tako. Glavna podlaga vse uprave je občina. Občina je v prvi vrsti tudi v to poklicana, da varuje, brani in zastopa korist občijiarjev. Istrska občina pa je pravi uzor nereda in zmešnjave. Človeka prešinja žalost in srd, videčega, kaj se dogaja ne v jednej, dveh, treh občinah, nego z malo izjemo v vseh! Površno pogledajmo bodisi kateri broj „Naše Sloge" in vidimo, da se v poročilih skoro izključljivo toži o slabem gospodarstvu v občinah. Občinsko premo ženje zapravlja se na nečuven način, gode se na-silstva, občinarji se izsesujejo, sploh upravlja se tako, da mora propadati vse. In vse to dogaja se pod pokroviteljstvom deželnega odbora. Vlada pa je pasivna. Niti ne odgovarjajo na interpelacije naših poslancev, ki jih v teh zadevah stavijo! Da bodejo imeli čitatelji „Slovenskega Na roda" vsaj nekak pojem o istrski občini, hočemo jim nekoliko podrobneje opisati dogodke pri nas v zadnjih 3 letih. — Spomladi 1883 razpisana je bila nova volitev v občinski zastop. Nepričakovano nastopila je stranka, o katerej se je vedelo, da jej ni mar za korist občine, nego da išče svojega dobička. Delovala je z nepoštenimi sredstvi, napajala volilco z žganjem, grdila in sumničila rodoljube prav ne- „Vazilij, Vazilij, začenjaš se nad Jelico osve-tati. On ti je to rekel, oče! Pahni me v valove in boljše mi bo, najin snubni prstan je že tam; le Jelice in njega ne priklinjaj!" Ni tedaj lagal, beda, da ni lagal in da so njegove besede istina. Laž vodi v peklo, pravica v nebo, a jaz pojdem s pravico v peklo. Kaj si mislil, da napraviš iz tega dekleta angelja? Ne mogel bi, da jo v podzemska skrivališča skriješ, In ti si mogel misliti, da sam — ti sam to dovršiš? Jelica, lahko bi me bila v nebo pripeljala, ali privedeš me v peklo. Naj bo! Z jedno nogo sem že bil tam. To je moja kazen, zaslužena kazen. Štirinajst let sem menil, da mi je Bog odpustil in zato sem ga molil, pa on ne odpusti. Neče, ali ne more? Kaj ti je to, hoče li, ali ne more? Vsaj tudi tebe tam ugledam in ne bo me stiskalo," govoril je starec obujmim glasom. Sivi lasje tresli so se mu na glavi in nagubani lici plameneli sta v divji vzburjenosti. Jelici so se rinile solze z očij, kakor biserji, po valovih plavajoči. Ni poslušala, kaj je starec, pravil in dobro, da ni poslušala. „Tako sem te moral v/gojiti, tako; inače te sramno in tako večino zadobila. Dogodile so se pa pri volitvi razne nezakonitosti, vsled katerih je bil uložen protest z upanjem, da bode volitev ovržena. Kajti političnemu ohlastvu bilo je dobro znano, kaj občino čaka pod novo izvoljenim odborom. Sam c. kr. okr. glavar izrazil je glasno svojo n ej e v o lj o nad ta k i in i zid oni — no, po preteku več mesecev potrdila je vlada volitev navzlic nezakonitostim in pozno jeseni 1883 voliti je bilo novega župana. Oni, ki se je usiljeval, dobil je stoprav pri tretji (ožji) volitvi večino s tem, da je sam za se glasoval. Manjšina morala je pri tacih okolnosti h delati na to, da občina vsaj dobi dobrega, poštenega in izvedenega tajnika. Tembolj je morala pozorna biti, ker se je govorilo, da bode tajnikom imenovan človek, ki je na slabem glasu, ki je bil baje pri vo-jacih zarad izneverjenja degradiran iu je dvame-sečni „Stockhaus" prestal. — Pri dotični seji zahteval je župan, naj se mu da pravica imenovati tajnika. Manjšina uprla se je temu odločno, ker občinski zakon veleva, da službe oddaja odbor. Videč, da namerava večina dati iz rok odborovo pravico, odšla je manjšina iz zbornice in — zbor ni bil več sklepčen. Ker pa je večina potem vender prepustila . županu, da sam imenuje tajnika, uložila je manjšina protest pri okr. glavarstvu, sklicevaje se na zakon, po katerem so sklepi samo takrat veljavni, ako sta pri seji vsaj 9/3 odbornikov. Okr. glavarstvo sprva ni hotelo razumeti slovenskega protesta, potem je sklep vender ustavilo, a kasneje zopet potrdilo z jako logično motivacijo. Vredno je, da podamo tu brez vsacpga komentara dotični odlok. Nr. 167. Herrn Btirgermeister in Castelnuovo. Mit Bezug auf Ihren Bericht v. 22. Dezember v. J. Z. 1034 bemerke ich Ihnen, dass bei Fassung des Beschlusses rilcksichtlich der Ueberlassung des Rechtes an lhre Person den ktlnftigen Gemeinde-sekretar selbst zu ernennen, in der Sitzung des dor-tigen Geineindeaussehusses v. 19. November v. J. zvvar einige Unregelmiissigkeiten vorge-fallen si ud, namentlich ini vh ku bedauern (sic!) dass Sie Ihren diesfalligen Antrag nicht in aller Form zur Abstiminung gebracht bab en; Die im Gegenstande weiters gepflogenen Erhebungen (falsificiran protokol in poročila župana) lasseii jedoch Irotzueiu die Rechts-giitigkeit des gefassten Beschlusses nicht a n z w e i f e I n , vvesshalb ich das prov. Ver-bot des h. o. Erlasses v. 19. v. M. Z. 7217 die Se-kretarsstelle definitiv zu besetzen behebe und Ihnen in der Angelegenheit vollkotnmen freie Hand lasto. Wollen Sie hievon auch den Kaufmann Herrn Slavoj Jenko als Stimmftihi er der Minoritiit ver-stiindigen. Voloska, 8. Janner 1884. 9 K. k. Bezirkshauptmann Jettroar s. r. Izmej 8 kompetentov, nekaterih z izvrstnimi spričevali, bil je tajnikom imenenovan Carl Tscheru von Rudolfsvveth, kateri je precej zopet uvel nemško-italijansko uradovanje, ki se je bilo prejšnja leta po hudih borbah odpravilo. Gospodu Jettmaru bilo je to jako drago, kajti morete si misliti, kako ni mogel nisem. Glupec nisem mislil, da moram dati plačilo, da duše teh —tt „Oče, moj dobri oče!a zatarnala je deklica in se z razpetima rokama vrgla na starca. „Idi preč, skoči v vodo, ali pa te sam t je vržem, da bodo dovršeni moji peklenski dnevi, da bom prej tam, kjer se bodo hudiči za me trgali. „Božja porodnica!" zatogovala je deklica ter se pritisnila k starcu, iz kojega očij je skoro strahovit žar sršel. „Prej bi bila tako klicala, prej, ko se ti je ljubilo na skalo nad morje, da bi odpirala očetu vrata do pekla. —" „Saj te imam še tako rada, oče, in moja duša je dosedaj brez krivnje." „Se niso li njegova žgoča lica teh-le tvojih ustnic dotaknila?" temno zakriči stari mož. »Dotaknila, oče, s silo me je k sebi pritisnil, kakor jaz sedaj tebe, ali jaz sem nedolžna, verjemi, da nedolžna. Tvoja Jelica ne zna lagati." In pogledala gaje s svojimi zelenkastimi očmi, da ji je moral starec verjeti, da je nedolžna, da bi njena glava o svatbi donosila deviški venec, ako- mučno je za uradnika, ki neče razumeti slovenščine, prejemati in reševati slovenske dopise. A ljudstvo? Kaj ljudstvo! Hvaležno naj bode, da ga obliže nemška kultura! In župan? Ta naj podpisuje, kar mu tajnik veleva, za to ga ima in s tem — basta! Nam zadostuje konstatovati, da je nastopila zlata doba za Podgradsko občino. V dokaz, da je župan podpisoval jako modro stilizovane nemške dopise, zadostuje na pr. sledeče. Vlada hotela je dati v jedno vas te občine plemenskega bika. Župan in tajnik hotela sta ga imeti na vsak način v Podgradu in zato sta pisala dne 7. avgusta 1884 pod št. 950 na glavarstvo:.......mit dem Bemerken, dass es am geeignetsten ist, die Sprungstation in Castelnuovo zu errichten, weil hier der Sitz meh-rerer Behčirden und Gewerbetreibenden ist und Tag i'iir Tag sehr viele Personen hier ankommen......... Uspeh te modrosti bil je, da je bika dobila druga občina Predaleč bi segali, da bi hoteli vse natanko opisati, kako se je upravljalo z občino. Nego raz pravljali bodemo v prihodnjih dopisih, kot nadaljevanje tega, najvažnejše stvari, da dospemo naposled do sedanjega brezvladja v tej občini. Naj-poprej ogledali si bodemo „švindel" s koncesijami našim Muncem za prodavanje kisa. Poslano. Oziraje se na dopis iz Krškega v prilogi »Slovenskemu narodu" štev. 104. 8. maja 1886 prosim na podlagi §. 19 tiskovnega zakona sprejeti sledeči popravek: 28. aprila t. 1. rezal sem v Leskovcu pri Turn-ske graščine nadgozdarji gospodu Karolu Riedl-nu junčka in žrebeta, ktere živalici ste se tri dni potem popolnoma zdrave kazni). Po preteku tega časa nastale so pri istih na rezanih mestih otekline, ter tudi huda mrzlica, tako da ste živalici drugi dan vže poginili. Pri raztelesovanji mrh pokazalo se je, da je bilo krvno ostrupljenje uzrok pogina. Kuž-nina, nahajajoča se v hlevu, ostrupila je krv pri živalicah ondi, kjer ste bili rezani, ter prouzročila istih smrt; kastriranje toraj ni bil uzrok pogina, in če bi bilo to tudi istina, pokazala bi se bila bolezen v drugačnem značaji. Enaki slučaji presenetijo lahko vsacega še tako veščega strokovnjaka. Pretresovaje te okolnosti mi nij nikdar očital lastnik omenjenih živalčic, da bi bil jaz prouzročil istih pogin, in to gotovo, ker je bil prepričan, da sem vže mnogokrat ta posel najspretneje in naj-srečneje izvršil. Pod njega oskrbništvom operiral sem vže v Turnski graščini najmanj 30 komadov, in o drugih prilikah izvrševal sem ta posel pri več nego 100 komadih brez nevarnostnih posledic po eni in isti metodi, ter brez knjige v rokah. Neresnično je dalje, da bi bil jaz gospodu Gregoriču v Krškem lansko leto prouzročil po svojej krivdi škode za 2000 for. 30. listopada 1885 poklican sem bil namreč v hlev gospoda Gregoriča, da preiščem troje konj, kteri so silno pokašljevali vsled preobilnega užitka zaprašene krme. Ko sem zarad tega potrebno ukrenil, naznanil mi je omenjeni gospod po preteku dveh dneh, da so konji ozdravili ter nijsem šel dalje več v hlev. 9. januvarija t. 1. poklical me je zopet gospod Gregorič v hlev, in sumil sem tu enega konja smr- prem so ta lepa, rožnata lica občutila plapol poljubov in gorečih ustnic. Starec se je za trenutek premagal ter je hotel z vso silo svojemu obrazu dati prejšni izraz, dasi trpkega, vendar pri vsem notranjem ognji mirnega. »Preseliva se od tod globoko v gore, daleč od morja, po noči, še danes, da o tem nihče ne zve. Pojdeš z menoj in ne boš nikdar mislila na-nj, tudi na Vazilija ne ? Hotel sem, da bi se vzela, ali nečem več, kajti vajina zveza bi ne bila blagoslovljena. Tako lad bi te bil videl tam doli, tako rad sem sanjal o bodočih dnevih. Preč so, in jaz norec, da sem se jih keduj veselil. Tukaj ne ostaneva, ne moreva ostati, v gore pojdeva, daleč, daleč od morja, da ne bo glasu o nama. Preživiva se, toliko imam, da bova živela in da boš i ti živela, ko mene več ne bo. Nanj ne boš mislila, da bo mogel tvoj oče umirati z uteho, da je vzgojil svetu angelja, kojega so sicer skušali, ali koji je Bkušnjo prestal? Jelica govori sveto istino, niti zdeti se ti ne sme nikdar o njem." (Dalje prib ) kavim, ter zaukazal, da se isti od drugih odstrani. | Raztelesovanje tega konja 11. januvarija t. 1. dokazalo je, da je v istini bil smrkav, in določila se je uradnim potom preiskava vsih Gregoričevih konj, in sicer treh zarad suma do smrkavosti, in treh zarad suma do trošenja te bolezni. Prvi trije ugonobili so se, ko je' nastala bolezen v polni meri svojega značaja, po ukazu političnega oblastva 10. februvarija in 4. marca t. 1. potem, ko so se prej cenili. Ker se je konstatirala pri istih smrkavost, nij dobil lastnik gospod Gregorič ni kake odškodnine od države. Izmišljena je tedaj v istini trditev v omenjenem dopisu, da bi bil jaz skoz 2 meseca zdravil v gospoda Gregoriča hlevu enega konja in istega šelej takrat smrkavim spoznal; neistinito je dalje tudi, da se je c. k. horvaški deželni živinozdravnik v Zagrebu gospod doktor Rudolf Krištof pri raztelesovanji prvega ugonobljenega konja kot zvedenec, poklican po gospodu Gregoriču, izrazil, da isti nij bil smrkav, nasprotno gospod zdravnik strinjal se je popolnoma z mojo trditvijo o smrkavosti konja (zapisnik 11. januvarija t. 1. štev. 694). Kar se tiče drugih pokončanih konj, ni bil več po gospodu Gregoriču klican k raztelesovanju, ter tudi ni mogel se tedaj o njih nikako izraziti. V 2. slučaji klical je gospod Gregorič kot strokovnjaka konjskega zdravnika v živinozdravniš-nici ljubljanski gospoda Schlegel-na, kteri se je izrazil popolnoma v soglasji z mojo trditvijo, da so vsi konji smrkavi, ter tudi osamljena dva (zapisnik 16. febiuvarija t. 1. štev. 2802); ta dva konja morala sta se toraj 4. marca t. 1. vsled ukaza c. k. visoke deželne vlade uničiti in konstatirala se je tudi pri teb smrkavost uradnim potom. Gospod Janez Wagner, deželni živinozdravnik v Ljubljani, izrazil se je 29. januvarija t. 1. štev. 1589 po prejšnji preiskavi konj, da so sumljivi smrkavosti. Vsakovrstno poslovanje zaukazalo se je v obče vedno uradnim potom po okrajnem glavarstvu v Krškem, ter potrdilo po c. k. deželni vladi v Ljubljani. To v pojasnilo. Tomaš W i r g 1 e r, c. kr. zivino-zdnivnik v Kerškem. Domače stvari. — (Naučni minister Gautsch) imenoval zopet 47 s u plen to v učitelje na srednjih šolah. — (Schif fe rstei no v kano ni kat) pri stolnem kapitelnu Ljubljanskem je za pokojnim kanonikom Pavšlerjem izpraznjen. Pravico prezentacije ima uajstarši sin Karol pl. Schifferstein. A ker ga deželna vlada ne more najti, objavila je sedaj poziv, naj se v treh mesecih oglasi, sicer se bode kanoni-kat oddal v zmislu Najvišjega odloka z dne 22. oktobra 1842, ki določuje, da kanonika imenuje cesar sam. Zadnji pl. Schifferstein, ki je imenoval pokojnega Pavšlerja, bil je takrat gledališčni igralec v Sibinji. — (Petdeset prašičev) kupili so trije Ljubljanski mesarji v Zagrebu in je po železnici pripeljali v Ljubljano. Vsled hude vročine pa je troje najdebelejih prašičev mej potom poginilo, tako da imajo mesarji do 200 gld. škode. Mast so prodali milarjem, meso pa je zagrebel konjač. — (Okrajno glavarstvo vRadovljici) izdalo je nastopni razglas : „C. kr. okrajno glavarstvo glede na nevarnost, katera nam po koleri žuga, iz zdravniških ozirov prepove romati k Mariji Pomagaj in v Ljubno pri Brezjah, kjer je po navadi božja pot do male maše, to je 8. septembra, potem se tudi prepove dne 8. septembra na Bled romati. — (Uradno izveš tj e o koleri:) Od polunoči 29. do polunoči 30. t. m. v Trstu 8 slučajev, v okolici 4. Doslej 404 osobe za kolero zbolele, ozdravelo jih je 110, umrlo 256. — Z dežele se naznanjajo novi slučaji: V Izoli dne 29. t. m. 8, včeraj pa 6 slučajev; v Skalnici pri Voloskem 1, v Ocizli na Krasu 1 in v nekem mlinu na Rižani pri Kopru 2 slučaja. — (C. k r. kmeti j s ke družbe kranjske) odbor imel je v nedeljo sejo. Poglavitno, kar se je obravnalo, je mlekarska zadruga, o katerej smo nedavno priobčili nekaj člankov. Sklenil je odbor, da se skliče shod živinorejcev v kratkem in na podlagi te enkete se bode nadalje ukrepalo o zadrugi. — (Nesreča) se je pripetila v nedeljo po-popoludne Pod Pečjo pri Preserji. Tamošnje gasilno društvo je imelo veselico, katere so se udeležila gasilna društva z Vrhnike, Verda in iz Borovnice. Streljalo se je iz topičev in nekdo je bil tako nepreviden, da je topič zažgal, potem pa gorečo palico v naglici zagnal v smodnik. Ta se vname in razleti, tako da je močno poškodoval tri ljudi, katere so potem takoj morali odpeljati v Ljubljau-sko bolnico. — (Požar.) Včeraj pogoreli sta „Pred trgom" pri Radovljici dve hiši in dva hleva. Le z velikim naporom posrečilo se je omejiti ogenj in odvrniti Radovljici pretečo nevarnost. — (Iz Pirana v Trst) plaval je preteklo nedeljo Julij Szottack in dospel ob 1/a5. uri popoludne v Trst. Daljava mej obema mestoma znaša 23 kilometrov. — (Nesreča na železnici pri Mbd-lingu), o kateri smo včeraj priobčili kratek telegram, prigodila se je vsled pijanosti strojevodje Trnke. Lokalni vlak št. 79 dobil je bil ravno znamenje, da more na kolodvor, kar pridrdra od zadej takozvani ogerski vlak št. 45/3 in se zaleti vanj s toliko silo, da so zadnji trije vagoni popolnem zdrobljeni. Izmej 50—60 ljudij, ki so bili v teh vagonih, jih je 5 mrtvih, nad 20 pa teško ranjenih. Število lahko ranjenih pa ni določeno. Nesrečo prouzročil je, kakor rečeno, strojevodja Trnka. Znamenje, da mora ustaviti, zapazil je prepozno in ni mogel vlaka več zadržati, ker je prepozno zavrl. Ponesrečeni so večinoma DunajČanje, vračajoči se z nedeljskega izleta. — (Skupno finančno ministerstvo) bilo je odposlalo v Bosno profesorja umeteljnoobrtne šole. dvornega sovetnika Josipa Storcha. Storch bil je 3 tedne v Bosni in se je že vrnil na Dunaj. Prepričal se je, da je v Bosni umeteljna in domača obrtnija precej razvita zlasti v Foči, Livnu, Bro-zorji, Travniku, Sjenici in Serajevem. Tamošuje obrtni je so zelo stare, še celo iz predturškega časa. Bošnjaki izdeljujejo razna lepotičja, jako lepe pre-proge,orožje, in lesena rezljanja, katere jako olepšajo z zlatom in srebrom. Posebno lepim preprogam se je Dunajski profesor kar čudil, ker jih izdelujejo na jako primitivnih statvah. Snovalnice ue-majo in izdeljujejo z rokami. V tkanji so jako izurjeni. Največ se bavijo s tkanjem v Sjenici. V Bugonji in Serajevem zastopane so vse vetve obrt-nosti. Bosenski izdelki se bodo v kratkem gotovo obilno izvaževali, ker so jako po ceni in lepi. Skupno ministerstvo hoče po svojej moči pripomoči, da se začne izvoz bosenskih izdelkov. S tem bode pospešilo obrtnijo v okupovauih deželah in povekšalo dohodke deželne vlade. V Serajevem mislijo osnovati obrtno šolo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 31. avgusta. Nemška vojaška deputacija na slavnost osvobojenja včeraj zvečer došla. Vsprejela sta jo na kolodvoru najsrčneje cesarjev krilni pobočnik major Resch in nadžupan Rath. Člani deputacije so cesarjevi gostje in bodo tudi pri manevrih prisotni. Dunaj 30. avgusta. Državni vojni minister grof BvlandtRheidt odpotoval v Budimpešto, da bode v spremstvu cesarjevem prisoten pri ulaganji temeljnega kamna za novo konjiško vojašnico in pri slavnosti dvestoletnice osvobojenja Budimpešte. Trnovo 81. avgusta. Knez se ob 6. uri zvečer semkaj pripeljal in odpotuje danes najbrž v Plovdiv. Potovanje podobno triumfalnemu sprevodu. Kralj Milan čestital knezu, kateri je v zahvalnem odgovoru izrazil upanje, da se kmalu zopet povrnejo prijateljske razmere mej obema deželama. Dunaj 30. avgustp. Knez Aleksander zjutraj dospel v Sistov in bil navdušeno vspre-jet. Po kratkem postanku odpeljal se je v Trnovo, kamor dojde zvečer. Stambulov izročil vladno oblast knezu. Karavelov tndi odstopil. Knez izdal proklamacijo, v kateri potrjuje po Stambulovu sestavljeni kabinet, Mutkurova poveljnikom vojski ter se zahvaljuje narodu in vojski za zvestobo, prestolu izkazano. Lompalanka 30. avgusta. Knez s posebnim ukazom proglasil obsedno stanje za vso deželo. Bukurešt 30. avgusta. Karavelova, ki se je za prevrata dvomljivo obnašal, so baje zaprli. London 30. avgusta. „Daily Telegraph" ima dopis iz Darmstadta, ki pravi, da je kneza Aleksandra k povratku v Bolgarsko pregovorila velevlast, katera bode, ako treba, tudi z dejanji stopila na dan. Zategadelj se je bati, da postane položaj v bodočih 48 urah resnejši. Dunaj 30. avgusta. „Politische Corre-spondenz" zanikava vest nekaterih večernih listov, da pojde grof Kalnokv jutri v Franzens-bad. Grof Kalnokv, ki se je danes hotel odpeljati k slavnosti v Budimpešto, moral je ostati doma, ker se je na nogi poškodoval. Atene 30. avgusta. Potres preteklega petka uničil popolnem mesenski mesti Filiatro in Gargoliano in vasi Kifariso in Horemo v Arkadiji. Mnoga druga mesta in vasi so več ali menj težko poškodovana. Do 80 oseb je po potresu usmrtenih. V Filiatri je 20, v Gargo-liani 16, v Logudisti več osob ranjenih. Vojna ladija z zdravniki, zdraviM, šotori, živežem in oddelkom saperjev odplula je v Kalamato. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. VprarnfMro ,,Slov. Naroda", Darila za „Narodni Dom". X. izkn/, krnjoarske družbe. Prenesek . . . 1915 gld. 55 kr. J. Bohinec iz Reke na knj. št. 81 . . . 5 „ — „ L. Fettich-Frankheim, učitelj v Kncžaku, na kuj. št. 16......... 3 „ — „ Josip Pertinać v Žnsemn na knj. št. 8 . 1 „ 32 „ Mih. Bregant, učitun: Steiner z Dunaja. — Dr. Žižek iz Ormoža. — VVachsmanu, Brunetti, Rovasini, Piaszi iz Trsta. — Fiirber z Duunja — Milic, Fechel iz Reke. — Pucik iz Gorice. Pri ittnll*ft Luhn iz TrBta. — Valenčak iz Zagreba. — Miilli z Dunaja. — Reiner Jz Karlovca. — Zerkowitz, Schreckenfuchs iz Pulja. Pri cemtrjl avalrljHkeiu: Leuch iz Prage. — Marn iz Kranj h. Umrli SO V Ljubljani: 28. avgusta: Edinund Graf, zanobuik, 48 let, Lončarska steza st. 10, za Brigthovo boleznijo. — Marija Žan, go-Btilničarjeva hrti, 8 dni, Reseljeva cesta št. 18, za krčem. — Alojzij Prek, paznikov Hin, 3llt mes., Tržaška cesta št. 20, za božjastjo. 29. avgUBta: Josip Zupan, stolni prost, 75 let, Pred škofijo šr. 6, za oslabljenjem močij. — Ana Bizjan, delavčeva vdova, 65 let, Streliške ulice št. 10, za pljučnico. — Ana Počivalnik, mesarjeva žena, 50 let, Dolge ulice št. 1, za rakom. V deželnej bolnici: 28. avgusta: Matija Nemec, gostač, 70 let, za vnetjem prsne kožice. — Fran Honigman, dijak, 26 let, za jetiko. Meteorologi eno poročilo. a ■ Q Ca« opazovanja Stanje barometrH v mm. Temperatura Vetrovi Nebu Mokri na v mm. bč o II 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74016 m. 739 18 n«. 739-38 .um. 16 0 ■ C 26 4" G 19 8" (J brez v. si. zah. brezv. megla jas. ja«. 000m i Srednja temperatura 207°, za 33" nad normalom. ID-cLiiaoslra, borza dne 31. avgusta t. 1 (Izvirno telegrafično poročilo.) 250 gld. 100 Kld. 84 gld. 60 84 n <<0 118 10 101 90 >-63 278 60 126 30 10 ._ 5 ?6 61 - 80 132 n 25 169 _ 107 i 36 94 J 45 lOft 50 118 70 124 • 25 99 • 90 180 50 19 60 110 60 lf-6 75 kr. V. Srebrna renta .... Zlata renta...........118 5 „ marčna reuta ... Akcije narodne banke.......^"63 Kreditne akcije..... London Srebro........ Napol C. kr. cekini Nemške murke tu/0 državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1H64 O^rtka zlata renta 4°/,. Ogrska papirna renta 5°/„ f) „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava rVgi srečke 5°'„ 100 gld Zemlj. obč. avstr. ■!',"„ zlati Kast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele ce Kreditne srećke 100 tj Rudolfove srečke 10 „ Akcije anglo-avBtr. banke 120 „ Trammway-društ velj. 170 gld. a. v l iiaš.ui iuio„uutiii jt iziia in se dobiva po vseh knjigo- tržnicah knjiga: [)ic la ndw irtschaftlichen Gesetze u. Verordnungen des Herzogthums Krain. Za poljedelce in gozdarje, politiike uradnike, občinske predstojnike, osebito za kranjske, učitelje in učiteljske pripravnika. S pojasniti izdal tm svitlo prof, Vilj. Linhart. 6 pdl 7)8°. Cena mehko vezam knjižici je SO,po foitiSSkr. Ta knjižica obseza vse poljedelske postave in ukane na Kranjsko: postavo %a ti/je varstvo, pokontavanjt mrlesov, poljsko varstvo, za pokoniavanje predenice, v obrambo ribarenja itd., s primernimi prirodoslovnimt in poljedelskimi pojasnili. Tudi priloiene razprave o *tičjem varstvu*, *prra'entci*, *umnem ribarstvu*, ttrtni uHt i ta. obsezajo mnogo potu'ljivega in zanimivega. Dodatek razpravlja vrednost gonta in najvainejle določbe gozdarskega zakona. Ker je gotovo toplo teleti. tla se razlirja znanje poljedelskih postav, kajti take zbirke glede" tih postit-' smo dozttaj , ogreJali, bode ta knjiga istinito odponiogln iivi fitdrenf, l*riporof(ttHt jo torej vsem onim, ki s,- ptfaja s poljedelstvom, osebito pa vtlitttfiti duhovščini in kranjskemti ti<'if pošljejo vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 24 avgusta 1886 Razpis. ^627—ti Na deželni vino- in sadjerejski šoli v Grmu pri Novem mestu z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom — i/praznjene so 4 deželne ustanove za prihodnje šolsko leto 1886/87, ki se prične 1. novembra 1886. Pravice do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in ki so z dobrim uspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali. Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko si pa moraj«) sami preskrbovati. V šolo v sprejmejo se tudi plač u j oči učenci, kateri plačujejo po 33 do 50 kr. na dan za hrano in stanovanje iti pa 20 gld. šolnine na leto. Lastnoročno pisane slovenske prošnje se imajo do liO. »eptemlira I.SS4* izročiti vodstvu deželne vino in sadjerejske šole na Slapu pri Vipavi. Piošnjam priložiti je rojstni list, spričalo dovršene ljudske ali obiskovane srednje šole, zdravniško potrjilo o čvrstem in trdnem zdravji in župni-ško spričalo o lepem vedenji. Prošnjam za vsprejem proti plačilu priložiti je reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma skrbni-kovo, zadevajoče vzdržavanje učenca. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 25. avgusta 1886. Jabelka za mošt kupujejo se v vsaki množini. Natančnejši pogoji izvedo se pri (610—1) Jožeta Strcelbe naslednikih v Ljubljani. kupujejo se v večjih množinah, če mogoče cele vagone. — Ponudbe vsprejema Al. Major v Šiški pri Ljubljani. (634—3) !Izborna buteljska bela vina! Zaradi preselitve deželne vinarske šole s Slapa pri Vipavi v Grm na Dolenjsko prodaja podbeleženo vodstvo sledeča izborna bela buteljska vina po znižanih cenah : Renski rizling leta 1879 . . po 50 kr. buteljka. Rulandec 1881 . . » 50 „ Cesarsko vino „ 1884. . „ 50 „ „ Buteljka drži stari polič. — Naročitve vsprejema se le do konca septembra t. I. — Plačila proti povzetju. Vodstui deželne uuarske in sadjarske šole na Klapu pri Vipavi. (626—2) J osip Leveč, | trgovec pri mesarskem mostu, £f kupuje ter po najviši ceili plačuje rf sočnata jabolka, katere jemlje v vsaki Jednako skupuje tudi fižol Q, množini. Ql vsake baze, divji kostanj, žir (buk- fn ^ vico), češminovo lubje ter tudi razne zdravstvene rastline (bela- |Q dono) in dr. (633—2) m So BUDIMSKA t- B ■ Kot gotovo uplivajoče čistilno H I sredstvo priporočajo najslavnejši zdravniki pri trebušnib boleznti, zastiijanjl krvi, zlatej žili, boleznih r ▼ na jetrih in ledicah ter fikrofuloz- nih boleznih, mrzlici, protinu, spuščnjih, zapiranji itd. Prodaju se v vseh lekarnah in droguerijah. Glavna zaloga: (191—18) Lastniki: bratje Loser v Budapešti. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".