IZHAJA ob ponedeljkih* Sredah in sobotah - telefoni: uredništvo 24-75, Tajništvo in uprava 21-90 - tekoči račun pri komunalni banki v kranju ■^07-70-1-135 - letna naročnina 900 din, mesečna 75 din, posamezna stev. 10 din LETO XIV KRAM, 22. FEBRUARJA 1961 «1 ST. 21 izhaja od oktobra I94t kot tednik - od l januarja 1956 kot poltednik - od 1. januarja 1960 trikrat tedensko - izdaja cp »gorenjski tisk* V kranju - urejuje uredniški odbor - glavni urednik: slavko BEZNIK GLASILOSOCIALISTlCNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO SVEM SEJNIH DVORAN Mandatna doba leta 1957 izvo-L-l^ °dbornikov občinskih ljudeh odborov že poteka. Zato smo Pred pripravami za nove volitve. i^[e^ali bomo dosedanje delo od-bo^nikov in napravili obračun, Če *? opravljali naloge kot člani Ijud-sklb odborov. Na podlagi teh ugoditev bomo postavili nove krite-£'/e> kdo je lahko in kakšen mora *•« novi kandidat. . Vse dosedanje pripombe, da od-°Tniki niso dovolj povezani s tt~ renomt moramo razčistiti že vna-Preh Upoštevati moramo tudi, da s.° občinski ljudski odbori kot ce-ota opravili le veliko dela. Pri nji* "ovem delu pa smo nemalokrat °Pazali, da so bolj pomembne za-deve čestokrat deležne manj "stevii-nctte razprav^, kakor pa nekatera toanj važna vprašanja. To nam do-Kazujc, da odborniki niso dovolj s*znanjeni z obstoječimi problemi. ,se to bi lahko v prihodnje izbolj-SaH na ta način, da bi predhodno **$*nizirali razgovore, morda v "kviru kluba odbornikov ali pa v 'pnih klubih po terenu. Tako bi si tl v medsebojnem — neuradnem Ugovoru lahko razcistiU številne neJasnosti in obenem razgibali tudi phtične aktive na terenu. Vse po-lltičnc organizacije pa bi morale [ttneje sodelovati z odborniki, ki so ^krajevne organizacije ali po-"*Hznice predlagale za izvolitev. dejavnost odbornikov se mora te-.e')ito povezati tudi z delom krasnih odborov, poravnalnih svetov ln stanovanjskih skupnosti. Po do-s*danjih predpisih so bili odborniki j dolgimi in številnimi točkami Revnega reda na sejah občinskih sudskih odborov preobremenjeni, ćato je razumljivo, da ni bilo mo-S°ce vseh teh vprašanj obdelati te-^Ijito, po drugi strani pa je bilo zbornikom onemogočeno prav za-YlXdi obširnega dela, da bi se aktiv-^e,e Hdejstvovaii tudi izven sejnih stv'"- p&tno je, da se lahko del bnarhM )'h sedaj obravnavajo od- t*Uftt na svojih sejah, prenese v v hjojnost posameznih svetov pri V'fskih odborih. Ti so sposobni °Scvati probleme v duhu splošnih ""ce/ in zc sprejetih odlokov. Yse to so stvari, ki jih bomo mo- razen drugih, resiti že 'pred 1°vinii volitvami. Samo na ta način Of>io dosegli, da ne bo odborniko- j° delovno področje samo sejna dvnv— ...S,t. j. l: v°rana, ampak vse področje, ki Pred sejo Ob LO Jesenice milijonov za gozdove Natovarjanje hlodovine na kranjski železniški postaji v petek. 24. februarja, bo na Je-j senicah 50. skupna seja obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Jesenice. Med najvažnejše točke dnevnega reda spada tudi obrav-jnavanje predloga družbenega plana ObLO Jesenice za letošnje leto. Iz njega povzemamo stanje in ukrepe za nadaljnji razvoj gozdarstva. 1 j Na področju jeseniške občine je tudi 18.344 hektarov gozdnih površin s tri in pol milijona kubičnih metrov letnega prirastka^ v j skladu z obstoječo lesno zalogo ter ' letnim prirastkom je predvideno s ; .mom za leto 1961, da bo znašal skupen posek lesa 4G.820 kubičnih j metrov, kar je nekaj manj kakor I lani. Struktura poseka lesa se bo letos bistveno spremenila le na I negozdnatih tleh, kjer se posek Ljudje in njihove potrebe v perspektivnem načrtu V prihodnjih petih letih 5.263 v HALO stanovanj - Največ prosilcev še vedno nerešenih Občinski ljudski odbori in gospodarske organizacije pripravljajo | nekatere podatke in predloge o stanovanjski in družbeni gradnji sploh v prihodnjih petih letih. V okviru okraja pripravljajo tudi posebno posvetovanje, na katerem želijo na široko razpravljati prav o stanovanjski gradnji, o dosedanjem uveljavljanju novih zakonov in smernic v stanovanjski politiki sploh in o nekaterih težavah, ki ob tem nastajajo. Smer za tako posvetovanje so bile že razprave o tej zadevi na posebnih plcnumih sindikata, SZDL in drugih organizacij. V zadnjih sikih letih je bilo v okraju dograjenih 2655 stanovanj (vključno tudi garsonjere in samske sobe) v skupni vrednosti 6 milijard in 933 milijonov dinarjev. Ob taki številki je očiten dokajšen napredek v prihodnjem perspektivnem načrtu, saj se bo število dograjenih stanovanj skorajda podvojilo in doseglo 5263 stanovanjskih enot. Taki so nekateri podatki za predvideno, dvignila tudi vložena sredstva v te nafaene, in sicer za okroglo 10 milijard dinarjev, tako da bi v prihodnjih petih letih vložili v stanovanjsko gradnjo približno 16 milijard in 700 milijonov dinarjev. Vendar je kljub tolikemu povečanju stanovanjske gradnje to še vse premalo. Po oceni naših potreb v okraju, je bil postavljen načrt ■zastopa. razpravo v okviru okraja. To je se- za izgraditev 11.500 stanovanj v veda veliko, saj se bodo, kot je I prihodnjih petih letih. Ta ocena je temeljila na normalnem in mehaničnem porastu prebivalstva, na splošnem izboljševanju stanovanjskih razmer prebivalstva. Sedanji predlogi in predvidena sredstva pa krijejo komajda polovico teh potreb. Trenutno je v okraju 6427 prosilcev za stanovanja. Največ, in sicer nad 3000 jih je v Kranju. Slede /eieniče s 1550 prosilci. Tržič s 588, Radovljica s 515, Škpfja Loka s 3-12, Bled 150, Bohinj 120, Žiri 77 in Železniki s 50 prosilci za stanovanja. Seveda te številke nikakor ne kažejo stvarnega stania in potreb v določenih krajih. Oblika zbiranja je zelo različna. Ponekod pa se niti tisti, ki bi bili v resnici potrebni stanovanja, niso prijavili, ker ne vidik) ustrezne rešitve. Kaj bodo rekli delavci Številke v prvih predlogih so seveda začasni računski seštevek potreb in možnosti, kakor so doslej pač javila podjetja oziroma občne. Toda že letošnji načrt je celo delno zmanjšan, kajti od predvidenih 3 milijard in 545 milijonov dinarjev, predvidevalo, da bi v ta namen lahko zbrali le 2 milijardi in 800 milijonov dinarjev. Preko mUi-jarde dinarjev bi se zbralo v sklade za stanovanjsko ' gradnjo, prav toliko naj bi dale gospodarske organizacije, iz republiškega sklada in ustanov naj bi dobili okroglo 300 milijonov, medtem ko je pred- videno, da bi sami interesenti, državljani, preko rajnih oblik sodelovanja zbrali okrog 423 milijonov dinarjev. V kolikor bodo kaki premiki v sedanjih predlogih, seveda upamo na premike navzgor, na več sredstev in stanovanj, potem je treba misliti predvsem na podjetja in na sodelovanje in prispevke državljanov. Sedanji predlogi marsikje Še niso izraz potreb in zahtev kolektivov. Preden bodo v kolektivih sprejeli svoje perspektivne načrte bo zelo važno še slišati, kaj bodo o tem rekli delavci. Ponekod bodo morda našli rešitev v spremembi investicij — manj za razširjanje podjetja in več za avtomatizacijo, več za tiste delavce, ki jih že imajo. Dokaj »nezorana ledina« pa je organizacija zbiranja sredstev državljanov. V zadnjih mesecih je zelo oživela misel o zadružni gradnji. V nekaterih občinah z rezervo gledajo na to obliko, češ da je ni moč vskladiti z urbanističnimi načrti itd. Hranilna služba malone še nikjer ni stekla, dasi je v posameznih podjetjih mnogo interesentov. Vse te še neizkoriščene možnosti in oblik« Za povečanje stanovanjske gradnje so še odprte. Zato je upat:, da bedo sedanji prvi predlogi še znatno spremenjeni v korist potrebam delovnih ljudi. K. M. zmanjšuje zaradi prekomerne st*^ nje v prejšnjih letih. Za rodno vzdrževanje gozdov v letošnjem letu, to je za pogozdovanje, spopolnitve, vegetacije in melioracije, čiščenje in podobno, bo vloženo predvidoma 13,5 milijonov dinarjev. V ostalo gozdno dejavnost, v vzdrževanje komunikacij, odkazovanje in drevesničar-stvo, pa bo porabljenih 16,5* milijona dinarjev. Skupaj torej 30 milijonov dinarjev. Dosti večja bodo investicijska vlaganja v gozdne komunikacije - v gradnjo novih gozdnih cest Suhd-Srednji vrh-Hladnik, Belca, Plavški rovt, JavorniSki rovt in Moste-Zelenica. Za urejanje hudournikov bo treba zagotoviti potrebna denarna sredstva v znesku 60 milijonov dinarjev za regulacijo Trbiže, Pišcnce, Suhlja in še nekaterih drugih hudournikov. Za dosego postavljenih ciljev bo treba izvršiti predvidena dela v skladu z okrajnim družbenim planom pri obnovi in urejanju gozdov in obstoječi gozdno gospodarstveni načrt dosledno izpolnjevati. Žagarski obrati, s katerimi razpolaga kmetijska zadruga, naj obratujejo tako dolgo, dokler to zahtevajo potrebe določenega kraja. Celotno gozdarsko službo pa je treba čimprej prenesti s poslovne zveze na kmetijsko zadrugo. „ probler.\ .venib ustanov na Jesenicah je že nekaj let v ospredju. Prav le dni pa so na- sProti novih stanovanjskih nebotičnikov začeli z gradnjo novega zdravstvenega objekta Ob pripravah na mladinski festival na Jesenicah PODALI SI Srečanje z beneško, tržaško in koroško mladino , V dneh od 27. aprila do 28. maja letos bo na Jesenicah mladinski tptival, zdmžcn s srečanjem mladine iz Beneške Slovenije, Koroške in r$ta. Letošnji festival, peti po vrsti, bo zadnji, ki ga bo pripravila je-mladina. V prihodnje naj bi se ta mladinska manifestacija pri-clalx vsako leto v drugem kraju. rugem kraju ?a^rSeniška mladina ima program V °?tiva] v glavnem že sestavljen. Pripravljalni odbor so oriteznili ^t0Pnike vseh pritegnil družbeno politič- 0r«anizacij v jeseniški občini. Post31"0-"'0 zamc"iskc mladine pa so ni n1' ^e poseben ožji prireditve ki jc X Potrebno v _ gj"c onstran meje. mla /esno je pri pripravah za dine " festIval sodelovanje jfcnla- zadolžen, da uredi / zvezi z gostovanjem *iil~dte^ zveze Svobod in prosvet-Irustev. V okviru te mladinske prireditve bo namreč tudi revija podeželskih odrov s cele Slovenije. Nasploh lahko trdimo, da program festivala zajema vse družbeno življenje mladine. Skozi ves mesec se bodo vrstili fizkulturni, dramski, pevski in podobni nastopi. Letošnji festival hoče jeseniška mladina organizirati bolje kot vse dosedanje. Brez dvoma pa bo najbolj privlačna točka mladinskega festivala srečanje mladih iz obmejnih pokrajin Italije, Avstrije in Jugoslavije. To srečanje bo 27. in 28. maja v Planici. Točen in dokončen program poteka tega snidenja še ni določen, ker še ni bilo zadnjega dogovora z zamejsko mladino. Sedanji program predvideva, naj bi bile prireditve v soboto bolj fizkulturne-ga značaja, medtem ko bi bila naslednji dan, v nedeljo, svečana otvoritev tega srečanja. Kot simbol prijateljstva mladih bo štafeta s tro-meje prinesla vsem udeležencem pozdrav mladine z onstran meja. Prav srečanje zamejske mladine ima spričo sedanjih političnih dogodkov še poseben pomen. Dokaze naj, da si mladina želi sožitja med vsemi narodi, ne oziraje se na nekatere nacionalne prenapeteže v svetu. *p UO Kmetijsko-gozdarske zbornice je zasedal >ET STROKOVNIH 0ĐB0R0V Na pobudo občinskega komiteja LMS na Jesenicah bo tu v mesecu marcu posvetovanje mladih kovinarjev in metalurgov Slovenije. Za izvedbo tega posvetovanja je jeseniški mladinski komite /.o navezal stike z republiškim odborom zveze kovinarjev in metalurgov Slovenije, kjer so njihovo zamisel z veseljem pozdravili. Republiški odbor je pripravljen zamisel jeseniške mladine tudi finančno podpreti. Da bi bilo delo b*g.i posvetovanja čim bolj usoeŠnejSe, bo občinski komite LMS na Jesenicah Zbral vso problematiko mladih kovinarjev in metalurgov po vseh slovenskih metalurških- in kovinskih podjetjih. Na podlagi teh ugotovitev bodo sestavili tudi program dela tega po- g S ris!« Šele po vojni sem doumela spat« ■ men. S njun pomen, kazno je bilo, da so »Zdravo,« me je pozdravila S. M. g Illlllllllll!i!!ill||l!lllinillll!IIIM t 8TRA1V NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA BREDA, dne 22. februarja **j T8 DIH PO SU6TUI -—-—-.....- _• - KONFERENCA V AKRI SE JE ZAČELA V Akri se jc v ponedeljek, 20. februarja, začela konferenca zunanji ministrov držav, ki so sodelovale na konferenci v Casabhmci. V Akri so se zbrali predstavniki Gane, ZAR, Gvineje, Republike Mali, Maroka, Cejlona in opazovalci Libije ter začasne alžirske vlade. Konferenca v Akri je bila sklicana na predlo« predsednika Gane Nkru-maha, da bi na njej proučili položaj v Kongu po umoru premiera Lumumbc. BOJI MED ČOMBE1EVIMI 2ANDARJI IN PLEMENOM BALUBA Med Čombcjevimi žandarjl in plemenom Baluba so bili na področju mesta Luenc ogorčeni boji. Čombejevi žandarji pod poveljstvom Belgijcev so pred nekaj dnevi zasedli to mesto, vendar so se vrnile enote borcev plemena Baluba in izvedle močan napad. KENNEDY BO OBISKAL TUNIZIJO Kakor piŠc dobro poučeni list »Afrique Action«, je predsednik ZDA Kennedv sprejel povabilo predsednika Tunizije Habiba Burgibc, naj obišče Tunizijo. Datum obiska še ni določen. Predsednik Burgiba bo obiskal Washington jeseni. STRAUSS STOPNJUJE OBOROŽEVALNE ZAHTEVE' Zahodnoncmški obrambni minister Strauss je v intervjuju za list »Dic Welt« zahteval »učinkovitejšo in smotrnejšo« oborožitev Bun-deswehra, »ki bi popolnoma ustrezala sedanji stopnji tehničnega razvoja«. Poudaril je tudi, da je Zvezna republika zahtevala spremembe, tako da bi «e »■mornarica in letalstvo prilagodila novim potrebam« in »Bundeswebr pogojem morebitne atomske vojne«. PO SEMMERINGU — PREOKRET? Sporočilo, da bo kancler Raab dne 11. aprila dokončno odstopil, imenujejo dunajski politični opazovalci »pričakovano presenečenje«. —- Interni sestanek poslancev in funkcionarjev ljudske stranke na Scmmeringu, na katerem so to sporočilo objavili, je imel namreč namen, da formalno potrdi že zdavnaj sklenjeno odločitev. GLA BRALCEV ZAKAJ NE ZAPRO KAMNOLOMA V ZMINCV? Kamnolom v Zmincu pri škof ji Loki je ob zelo prometni cesti, ki pelje v Poljansko dolino. Že več kot 10 let tu kopljejo kamenje. Kadar delavci minirajo skale, morajo popolnoma zaustaviti promet. Kamenje po razstrelitvi leti daleč naokoli in ker jc kamnolom le nekaj manj kot 50 metrov od ceste, letijo manjši ali večji kosi tudi na cesto. Ob tem se nabere na eni in drugi strani kopica vozil in neredko se zgodi, da mora čakati zaradi nevarnosti na cesti tudi rešilni avto, ki mu je čas vedno dragocen. To' se dogaja skoraj vsak dan, zato se upravičeno sprašujejo domačini in vsi tisti, ki jih pot zanese tod mimo, če je ta kamnolom vredno še naprej izkoriŠčdti. Vprašal sem delovodjo kamnoloma, kaj meni o tem. Povedal mi je, da bodo dokončno odločitev o tetn, ali naj se kamnolom zapre, izrekli v Ljubljani. Pridružujem pa se mnenju domačinov in vseh tistih, ki so morali čakati, ko so kamnolorh minirali, da je sedanji kamnolom v Zmincu, ki ima ob cesti še separacije, neprimeren in nevaren za mimoidoče. N;;Jno bi torej bilo, da bi vodstvo dobilo kak drug kraj, ki ne leži tako blizu ceste. R. V. Škofja Loka DRUGOD IMAJO ŠE SLABŠE... ... jc rekel delovodja kamnoloma v Zmincu, ko sem omeni', da jc higiensko stanje v baraki, kjer spi 10 delavcev, skrajno slabo. Sto metrov od ceste, nasproti kamnoloma v Zmincu, stoji siva baraka, V kateri je spalnica in zasilna kuhinja. — Kdorkoli bi si ogledal te prostore (umazana tla, zunanja električna napeljava, brez vodovoda, enojna okna, sive umazane stene), bi dobil vtis, da jc prišel v kakšno taborišče, kot so bila med vojno v Nemčiji in drugod. Kljub opozorilom sanitarnega inšpektorja se stanje ni spremenilo. V razgovoru z delovodjem sem dobil vtis, da so ljudje, ki tu spijo, s takim okoljem /ack>-volini, ker pač drugje nimajo nič boljšega. Menim, da je osnovna naloga pod'etja, da preskrbi zaposlenim boljše prostore. Najbolj nujna pa jc sevedi voda, ki jo morajo sedaj nositi 200 metrov daleč, da ne govorim o stranišču, kije ob sami baraki in o pomanjkljivi opremi kuhinje in ostalih prostorov. Menim, da ie treba ljudi vzgajati na snago in jih navajati na to, da si bodo želeti lepo urejeno okolje. Vzgoia bi bila scvela najučinkovitejša, če bi iim podjetje opremilo in dalo takšne nrottoroj ki jih danes naš delovni človc'' t"di zasluži. V. R. Škofja Loka NEUPRAVIČENO OČITANJE Nekega dne sem v gostilni čakal na avtobus. Mimogrede sem ujel pogovor, po zunanjem izgledu, dveh boljših gostov. Prvi jc bral iz časopisi, kolikšne investicije se sedaj dajejo za kmetijstvo, dr uri pa je pripomnil: »Kaj mcivŠ, kdaj bo^pri nas konec s tO privatno lastnino, kdaj bodo kmetje prenehali živeti od naših in delavskih Žuljev?« Na kmetov račun je potem padla le vrsta žalitev. Na primer: kmetje po- jedo, kar se jim ljubi. Poleti morajo res malo bolj delati, vendar le toliko, kolikor se jim ljubi. Za les dobijo kar po pol milijona naenkrat, imajo svoje »fičkotc« in so sploh pravi gospodje. Vsako nedeljo jih je videti v gostilni, kjer samo »jamrajo«. Zadnji čas bi že bil, da bi zadruga vzela zemljo in bi se tako ukinil privatni sektor. — Zakaj naj bi prav kmetje morali take stvari poslušati, saj so tudi kmečki možje ramo ob rami z delavcem umirali v borbi. Tudi mi kmetje sedaj nismo nikomur v breme in ne živimo v brezdelju in razkošnosti na račun drugih. Mislim, da bi delavci morali gledati kmete v pravi luči. Vola je treba skozi dve leti krmiti naimani štirikrat na tbn, da jc vreden 90.000 do 100.000 dinarjev. Kaj bi bilo in kam nas bi dali, če bi vsi hribovski kmetje rekli, da gremo raiši v dolino in zahtevali tam službo "in stanovanje. Ljudje gredo tja, kjer je bolje in ne tia, kjer ie slabše. Zakaj potem kmečka mladina zapušča domove in odhaja v tovarne? Vsi, ki so kmetom nevoščkivi, naj bi šli na kmetije, saj jc dovoli praznih. Kmečko živlienjc je vc?.«h zelo težko. Dokler ni bilo še delnega zdravstvenega zavarovanja, kmetje niti k zdravniku niso hodili ali pa, ko ie bild že prepozno. Takrat je v kratkem času bolezen požrla dohodke nekaj let. Otroci morajo pomagati 'na poku, zato ima'o t šob slabe usoche. Grobo bi grešil, če bi rekel, da nimamo bolišega živl'e-nja, kot ie bilo v stari Tugoslaviji. vendar mislim, da ne bi smeli pozabljati, da je v štiriletni borbi večina hrane za partizane prišla prav s hribovskih kmetij in da jc bil kmet močan podporni steber revolucije. Upam, da jc s temi besedami prizadet le tisti, ki stvar gleda enostransko. Mislim, da jc vseeno, če je človek delavec, kmet ali uslužbenec. Čast in ponos mu mora biti le niegovo pošteno delo. Čas je že, da bi drug v drugem gledali le tovariša. Še mnogo je takih kmetov, ki bi radi videli, da bi se _ nam življenje nekako spremenilo in ne bi gledali več na to, kdo je lastnik, amnak kako dela in kakšni so njegovi življenjski pogoji. Mrak Zdravko Gabrška gora 6, Poljane nad Š'kofjV) Loko TEČAJ V ZALOGU Zalog V Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem se je 16. januarja letos pričel zdravstveno-prosvetni tečaj, ki ga jo S pomočjo Občinskega odbora RK Kranj organizirala tamkajšnja osnovna organizacija RK. Za tečaj se Je prijavilo preko 00 žena in deklet. Na tem tečaju je bila pri predavanjih prvikrat uvedena sodobna psihologija. Tečajnice so namreč porazdelili na posamezne grupe, ki so po raznih kriterijih pokazale enako oziroma snčpo zanimanje za razno teme t.\ija. V, 50 urah bodo predelali nekatere stvari o splošni higieni, o zdravju, o problemih TBC, o revmatizrmi, alkoholizmu, o raku na maternici in dojki, o mentalni higieni, o vzffoji za zakon, o negi in prehrani dojenčka, o anatomiji človeka itd. Tečaj bodo zaključili I Ljudje m dogodki umori v Kongu umorih političnih pristašev pokojnega predsednika Lumumbc. Tokrat je prevzel v imenu tujih kolonialistov vlogo krvnika tako imenovani ►►predsednik« južnoga Kasaia — Kalonrl:;}. Nje- Niso se še polegli protesti in lam OZN. Combe, na primer, se zločini vendarle zbudili člo- bovf vladi Lumbala. Oba držav- demonstracije proti zahrbtnemu sploh noče sprejeti zastopnika veško vest tudi tistim, ki še da- nika sta se udeležila razgovorov umoru najvidnejših kongoških sil OZN, ki naj bi proučil vzroke nes mislijo, da jc moč rešiti kri- za okroglo miao o neodvisnosti politikov v Katangi, že prihaja- za smrt predsednika Lumumbe zo z izglajevanjem nasprotij med Konga v Bruslju. Prav Finan je jo Iz Konga poročila o novih in njegovih sodelavcev. Prav ta- ►►sprtimi strankami«. Ob zad- tedaj interveniral, da so bclgij- ko noče izročiti trupel ubitih njih dogodkih res ni težko spo- ci spustili zaprtega Lumumbo in konfroških državnikov njihovim znati, da so Kalondži, Combe mu dovolili udeležbo na kon- družinam. Mobutu in njihove najemniške ferenci, kjer je zagrozil, da bo- Toda, kdo jc kriv za tako rav- tolpe le krvavi eksekutorji v ro- do zastopniki kongoškega nacio- nanje Combeja in njemu ena- kah inlerventov. nalnega gibanja zapustili poga- kih? Nihče drug kot orprani Zdru- Medtem so svetovne agencije janfa. Lumbala pa je zlasti znan I «ov "minister za pravosodje« je ženili narodov in predsedniki sil že objavile nekatere podrobnosti širši mednarodni javnosti z Ian- a pretekli ponedeljek sporočil, da OZN v Kongu sami, ker so pre- o smrti predsednika Lumumbc skega zasedanja Generalne skup- |j so pobili šest vidnih kongoških dolgo in preočltno delali prav in njegovih sodelavcev. Vse ka- ščine, ko se Je zavzemal za pra- | politikov, ki so bili že dalj časa v tem samozvanem v prid. No- že, da Jih je žc 18. jamiarla ubil vično rešitev kongoškega proble- | tamošnjih zaporih. Iz prvih po- koliko plehko in neprepričljivo neki belgijski kapetan. Zastop- ma. ■ ročil je razvidno, da tokrat krv- zveni zategadelj sedaj Ilammars- nlk sil OZN v Kongu, Dajal, te Novi umori potrjujejo, da tuje I nik' nIs0 nitl skušali skriti tega kjiildov predlog, -naj Varnost- novice, ki se je pretekli ponc- sile v Kongu načrtno uničujejo I zločina za nekakšen pobeg ali nI svet odloči, kaj je treba ukre- deljek razširila v Leopoldvillu, vse, kar Je naprednega t deželi, I ka-i Podobnega. niti proti tistim, ki se s svojimi nI zanikal, pristavil Je le, da po- da bi tako utrdile svoje položaje. S Kaže, da se sedanji kongoski početji očMno rogajo OZN.« drolmosti še proučujejo. Zadnji zločini so zato še povedi samozvan?! spričo vse večje tuje Vsi z nestrpnostjo pričakujemo Med flbvimi žrtvami kolonia- čali odpor kongoškega ljudstva I podpore počutijo tako trdno v rezultate z zasedanja Varnost- lističnega nasilja v Kongu sta proti tujemu vmešavanju, hkra-| sedlu, da jim zločinov niti ni nega sveta, ki pravkar razprav- najbolj poznana podpredsednik tt pa Izzvali upravičeno zaskrb-1 Lr^a.. več skrivat<- Ct>,° vc*! U» o kongoškem problemu. Pri- vlade Vzhodne pokrajine Finan IJenost in nov val protestov na- i čakujemo, da bodo ponavljajoči in državni sekretar v Lumum- predne svetovne Javnosti. ABC \ j§ Odkrito se rogajo organom in si- Humana akcija RK Jugoslavije do kongoškega ljudstva Kranj, 21. februarja — S takimi ali podobnimi besedami je včeraj obiskal nekatere družine v Kranju upokojenec Franc Šumi. Takoj zjutraj je imel 4 kandidate. Opoldne pa je našteval že sedem družin, ki so izrazile žel'o, da bi dobile v oskrbo otroke iz Konga. O taki pripravljenosti javkajo tudi iz Škofje Loke in iz drugih krajev. Iniciativa izvira iz Centralnega odbora Rdečega križa Jugoslavije in predstavnik? republike Konga v Stanlcvvillu so že obveščeni o tem. Gre za veliko humano delavnost. Naši ljudje že več mesecev zaskrbljeni zasleduje'o vesti iz te afriSke dežele. Vzooredno z notramimi boji pa v nekaterih pokrajinah ljudic nimajo brane, stradajo in celo umirajo od lakote. Pri tem so zlasti ogroženi otroci. Taka je posledica kolonialinov, ki za svoje interese pehajo domače prebivalstvo v nemire in bedo. Spričo takih ugotovitev jc tudi odziv nagega prebivalstva zelo razumljiv. Pokazalo se je namreč, da ogorčena zborovanja in demonstracije proti zločinom v tej deželi in »z ra Žene si m patile do kongoškega prebivalstva imajo resnično iskreno osnovo. Včeraj se je v Kranju že sestal sekretariat Okrajnega odbora RK, v petek pa bo seja celotnega odbora, kjer bodo razoravliali o teh stvareh. Vsi občinski odbori so žc prejeli prva navodila naravnost iz Beograda in tudi popisne pole, ki naj bi jih izpopolnili tisti, ki želijo sprejeti v varstvo in oskrbo otroka. Tam lahko dobijo interesenti tudi prva pojasnila. Posebna komisija bo kasneje, kot jc žc tudi doslej urejeno, ogledala in pretresala stanje vsakega interesenta. To dolo.V namreč Zakon o rejništvu. Važno je na primer ugotoviti kakšne so stanovanjske razme- Stanovaniska pot v Železnikih $e ni našla praie vsebine dela Na območju občine Železniki deluje ena stanovanjska skuonost in sicer za vasi Železniki, Češnjica in Studeno. Člani sveta stanovanjske skupnosti so se doslej sestali že 7-krat. Po rezultatih dejavnosti sodeč, ta organ samonpravljanja v Železnikih, še ni dolv'1 prave vsebine svojega dela. Doslej se ie bavil predvsem z raznimi manjšimi komunalnimi problemi na področju stanovanjske skupnosti. Sem pa rja se še zmeraj sliši mišhcnic, da jc občina dol/na reševati probleme življenjske ravni delavcev in družbenih odnosov v skupnosti. Tako so ugotavljali delegati na nedavni občinski konferenci stanovanjske skupnosti. Tako gledanje brez dvoma hromi iniciativo sveta in vsega prebivalstva pri bkanju sredstev, tako v gospodarskih organizacijah, kot od samoprispevkov prebivalstva, za ureditev raznih objektov družbenega standarda in organiziranju nekaterih servisnih delavnosti, ki bi lahko razbremenile zaposlene žene pri opravl|anlu gospodinjskih del. To bi potem lahko precej vplivalo tudi na produktivnost žena. Zato bo brez dvoma Socialistična zveza morala dati v prihodnje še samo k&jo, pca&če koljejo » ta teden. SKUPNO DtKLO - . MANJ NESREČ Radovljica Komisija za prometno varnost ObLO Radovljica in Komisija za cesto in promet pri AMD Radovljica, sta že dalj časa v tesni povezavi in vse probleme iz cestnega prometa in prometne varnosti rešujeta skupno. Lnnl je bilo mi tem področju dola kar precej storjenega, saj so uspešno izvedli vzgojno akcijo za kolesarje, za mopedisto in voznike motornih vozil, sedaj pa imajo v toku akcijo za vzgojo voznikov vprežnih voz^l in pešcev. Naj omenimo, da je samo na šolah radovljiške občino opravilo izpit za prometno značko III. stopnje 1154 učencev in učenk. V ta namen eo nabavili več prometno vzgojnih filmov in drugega učnega«- gradiva. Kljub varnostnim in drugim ukrepom pa je bilo lani na področju občine 74 prometmh nesreč, pri katerih sta bili dve s smrtnim izidom, 15 je bilo težje in 14 laže poškodovanih. Materialne škode je bilo preko 4 in pol milijona. Obe komisiji imata /" letošnje leto precej težavnih r. -log, tako pri splošni vzgoji korlst-nikov cest, kakor tudi za signaliziranje in posredovanje za ureditev costno-prometnih znakov, ureditev poti obvoznih c<>st, prečkanje cest, urejanje postajališč za avtobuse, parM^raah prostorov in drugega. večjo podporo stanovanjski skupnosti, da bo ta člmprejc našla pravo vsebino svojega dela. Obenem bo treba zainteresirati organe upravljanja v gospodarskih organizacijah, da bodo razpravljali o delu stanovanjske skupnosti in ji zagotovili prva sredstva iz skladov podjetij. 2-1 (onga? re posamezne družine, ki se je javila za spreiem otroka, kakšni so tam ekonomski pogoji itd. Hkrati pa, seveda, morajo upoštevati tudi moralne in etične strani okolja, kjer nai ta otrok poleg drugega dobi tudi pravilno vzgo»o. Tako |e stališče Okrajnega odbora RK. Konkretneiših pojasnil (kar bralci že sprašujejo v našem uredništvu) pa doslej še ni. -1. c. UPR AVL TANJE NA ŠOLAH Kranj, 21. februarja — Družbeno upravljanje v šolah marsikje ne nridc do veljave. Tu pa tam je slišati krivico na šolskih odborih, na vzgojiteljih in podobno. Največ pa je temu kriva sama mladina in njene organizacije, ki bi se mogle bolj zavzeti za sodelovanje v raznih organih in reševati posamezne težave. Približno taka je bila glavna ugotovitev včerajšnje seje šolske komisije pri Občinskem komiteju Ljudske mladine v Kranju. Dogovorili so se, da bodo do 10. marca obiskali vse šole in se tam pomenili o teh stvareh s sekretariati mladinskih organizacij. Zlasti je ta pomoč potrebna vajenskim Šolam. K tem pogovorom pa bodo povabili tudi predstavnike šolskih odborov, vzgojiteljev in druge, da bi s skupnimi sugestijami našli take oblike dela, ki bi največ vprispeva!e k hitrejšemu uveljavljanju samoupravnih in družbenih organov po naših šolah. -1. c. ti Rekorden obisk Vintgaria Turistično društvo »Vintgar« v Gorjah je bilo lani dokaj delavno. Še pred turistično sezono je postavilo pri tovarni nov most, da so mogli turisti z avtomobili in motornimi kolesi preko Radovne do parkirnega prostora pri restavraciji Vintgar. V soteski sami je prav tako zgradilo nov most s traverza-mi, obnovilo jc tretjino vseh galerij s hrastovim lesom in popravilo varnostne ograje vzdolž vse soteske. Na najlepši točki v Vintgarju je zgradilo ploščad s klopico, kjer obiskovalci lahko počivajo in občudujejo naravne lepote Vintgarja. Tudi ob novi turistični peš poti, ki jo je društvo napravilo ze v 1. 1959 od Katarine preko Homa in Pršiv-ca z najlepšimi razglednimi mesti, je to sezono posu vilo klopi. Kljub izredno deževnemu vremenu je bil lani obisik Vintgarja rekorden: 36.372 turistov. Razveseljivo je, da je vsako leto večji obisk mladine v skupinah iz vse države. Vintgar si je ogledalo 5864 mladih gostov. SESTANEK GOSPODINJSKIH POMOČNIC Sindikalna podružnica gospodinjskih pomočnic poziva vse gospodinjske pomočnice na območju občine Kranj na sestanek in to v četrtek, dne 23. februarja t. 1. ob 19. uri v sejni sobi Delavskega doma Kranj (vhod naisproti avtobusne postaje). Ker bo to zadnji sestanek pred občnim zborom, prosimo da se ga zanesljivo udeležite. " ' '• "V Cvetke" s Krvavca Pot me je zanesla, da sem bit* času republiškega prvenstva v **t skih disciplinah na Krvavcu. Ltff panorama med vožnjo z žičnico, I lepši in zasneženi smučarski teftf, na Krvavcu, ti kljub malo naporf hoji do koče od gornje postaje fl niccr nadomestijo utrujenost. To** na žalost mi je žc prvi pogled 1 jedilnico doma na Krvavcu pof^ noma zabrisal tako lep občutek, i Tla umazana, prti umazani, nofa* te ne pozdravi in pravilo samof' strežbe stopi v veljavo. Beseda 1 besedo in pozabil sem tudi na I In glej ga spaka! Večerja je tu * prepričan sem bil, da bodo pred m čerjo očistili jedilnico in da bo** zamenjali umazane prte. Oprosti* M\zo so očistili le neki družbi 1 tam tudi zamenjali prt, medtem r so po ostalih mizah prte pobrali & servirali kar na goli lesonit, H I bil od maščob dokaj impregnira*' Pri kuhinjskem oknu sem to IfM pokritiziral, pa mi je že kuharic' ki ima zelo nabrušen in za goste *l\ primeren jezik, zabrusila v ob?*1' »ČE VAM NI VŠEČ, PA POl' D/TE DRUGAM!« Ker s Krv*** ne moreš priti hitro v Kranj, st^ utihnil in povečerjal. Kam položiti glavo — je spet stal problem. V jedilnici na kU>f sem zaspal, klittb temu da sem pK čal pension. Proti jutru sem hf iti tja, kamor gre vsak peš, in J*!' upravnik je zaklenil vrata jedi0'( sam pa sem moral do jutra, ko f je kuharica odrešila z odblepatf.' vrat, čakati na olajšanje. V jcdiw\ je bilo mrzlo, zato sem hotel *'| kuriti, šel sem v kuhinjo in poprl'., za trske. »Uslužna« kuharica m* enostavno nadrla: »ZA I EDI'' NICO JIH NIMAMO, KAR IŠČITE SI JIH KJE DRUG K Za umivanje imajo v tej koči P> pametno pravilo. Po izjavi kuh^ ce, da se tu ne izplača umivati}f dem, ki pridejo za nekaj dni * Krvavec, sem se zamis lil, ' kaks«*. čistoča mora biti potem šele / t umivanju posode, če še za 1'mdi vode. Spomnil sem se na sanittf, inšpekcijo, na Gostinsko zbor*'' in Gorenjsko turistično zvezo. je mogoče pod takimi pogoji *Pf jemati goste, ko pa dnevno »wf7L mo« po časopisih o čistoči v gOi(> skih obratih? Še bi lahko našteval »cvetke' v ■ ho Krvavca in menim, da je ze t* i še marsikdo rekel to, kar sem dti nazaj grede sam: »ZA EN D^ ŠE NA KRVAVEC, DA BI T* JEDEL IN SPAL, TO PA NE." , Čas je že, da se tudi te -Stffl uredijo, saj našemu turizmu niso kaj v ponos. Dom na Krvavcu, je pravzaprav hitro dostopen ^ komur, bi zaslužil več pozornost'-K A v Sprehodi v okolico Jesenic so v vsakem letnem čas« nadvse prijetni. - Na sliki: na sprehod GOSPODARSTVO Gospodarske vesl 12 DOMOVINE ... Blizu 60 tisoč osebnih avtomobilov. — V Jugoslaviji jj je bilo na dan 30. septembra 1%0 54354 osebnih avtomobilov* -Ta podatek jc pred dnevi objavil Zvezni zavod za statistiko. Danes pa jih jc po približni presoji nekaj okrog 60 tisoči To je po eni strani malo, po\ drugi pa precej. Malo glede na število avtomobilov v drugih razvitejših državah, precej pa, ako pomislimo, da smo imeli pred štirimi leti štirikrat manj avtomobilov. Podvojitev osebne potrošnje od 1956 do 1965. Prebivalstvo Jugoslavije bo do leta 1965 porabilo dvakrat več blaga in uslug kakor leta 1956. Ker bo tedaj tuda več ljudi bo tako povprečna potrošnja na enega prebivalca natanko dvakrat večja. Skoraj polovico tc podvojitve je bilo doseženo že do letos, drugo polovico pa je treba uresničiti do leta 1965. Nov most čez Savo pri Beo-f gradu. V bližini sedanjega novega mostu čez Savo pri Beogradu bodo začeli graditi šc en most, ki naj bi omogočil, da bo lahko potekala avtomobilska cesta Bratstva in enotnosti sko-* zi Beograd. f Nova rafinerija nafte v Pan-čevu. Maja letos bodo začeli graditi v Pančevu rafinerijo nafte, ki bo predelala letno kakih 1 milijon 200 tisoč ton nafte. Po predvidevanjih naj bi trajala gradbena dela 37 mesecev in naj bi bila torej zaključena v drugi polovici leta 1964. Izvoz stekla v Vzh. Nemčijo. Beograjsko zunanjetrgovinsko podjetje »Hempro«, ki je specializirano za izvoz in uvoz vseh vrst kemičnih izdelkov, je pred kratkim sklenilo izvozno pogodbo za izvoz steklenih izdelkov v Vzhodno Nemčijo. Predilnica bombaža v Dubrovniku. Številnim novim tovarnam po vsej naši državi se bo v bližnji prihodnosti pridružil še en industrijski objekt — predilnica bombaža v Du-brovnftu. Predilnica bo začela i Poskusno obratovati do sredi-[ nc leta 1962. TN TUJINE ... Realizacija sovjetskega plana v letu 1960. Po podatkih Generalne direkcije za statistiko je znašal porast industrijske proizvodnje v Sovjetski zvezi lani v primerjavi z letom 1959 skupno za 10 odstotkov, in sicer 11 odstotkov v težki in 7 odstotkov v lahki industriji. Kitajski nakupi kanadskega žita. Kitajska je sklenila s Kanado pogodbo o dobavi 23 milijonov bušlov pšenice in nekaj nad 12 milijonov bušlov ječmena v skupni vrednosti nad 60 milijonov dolarjev. Mrki i m Kranjska klavnica je nujno potrebna preureditve - Brez hladilnih naprav meso ne more biti kvalitetno - Nezdravi delovni pogoji zlasti v predeloi*aisiici Po vseh, čeprav najosnovnejših predpisih, ki veljajo za ureditev klavnic in predclovalnic danes, bi morali kranjsko klavnico in prede-lovalnico že zdavnaj zapreti. Pri teh pogojih in ureditvi niti osebje in vodstvo klavnice, niti higienski in sanitarni\organi ne bi mogli več odgovarjati /a masovna obolenja, ki bi jih lahko povzročile morebitne okužbe mesa. Te pa bi bile pri sedanjih pogojih pravzaprav povsem razumljive. Posebna komisija pri Zavodu za zdravstveno varstvo okraja Kranj je pripravila načrt za rekonstrukcijo klavnice, ki bi ji prizidali še hladilnico in predelovalnico. Za rekonstrukcijo bi že letos potrebovali 100 milijonov dinarjev, v prihodnjem letu pa še 74 milijonov. Ker že toliko let sem - prošnji za dodelitev potrebnega denarja ni bilo ugodeno, je prav skrajni čas, da se letos s toliko večjim razumevanjem in takoj omogoči rešitev tega izredno nujnega problema. Če bi leta 1895 v Kranju izhajal »Glas«, bi prav verjetno v njem našli tudi takole vest: Pred kratkim smo dobili v Kranju novo klavnico, ki bo oskrbovala z mesom okoli 2000 prebivalcev •mesta Kranja, medtem ko imajo okoliške vasi svo- je klavnice. Urejena je po vseh predpisih, ki veljajo za taka podjetja v avstroo'grskem cesarstvu. Od zgraditve kranjske klavnice je torej preteklo 66 let in marsikaj se je medtem žc močno spremenilo! Tako morajo sedaj skrbeti za preskrbo 46.000 prebivalcev, higienski sanitarni predpisi zahtevajo vedno nove in nove naprave in drugačen način dela od tistega, ki jc veljal za dobrega v času avstroogrske monarhije. Kljub temu" moramo na 'žalost ugotoviti, da razen minimalne rekonstrukcije stare klavnice, za to ni bilo ničesar storjeno. Posledice: delovni pogon so zaradi neprimernih in preobremenjenih prostorov, ki nimajo skoraj nobenih naprav, skrajno težki; ker ni hladilnikov mora meso nedozorelo k potrošniku, se zato hitro kvari ter povzroča razne prebavne bolezni; meso mora jo do vaza ti 11: d i iz d rit g \ h L '; y-nic, ker vpliva na podraževanjc mesa in odtekanje dohodkov iz občine. Potrošnja mesa v kranjski občini zelo hitro raste. — Prav v vseh klavnicah v občini je b'lo na primer leta 1956 zaklanih 5907 živali. 1959. leta 12.241, leta 1960 že 14 tisoč 241. Potrebno pa je vedeti, da so bile vse okoliške klavnice zaradi neprimerne ureditve v zadnjih le- Kranj, 21. februarja — Danes ob 14. uri jc bila v prostorih OIO Kranj seja okrajne komisije za mladinske delovne brigade. Med drugim so največ govorili o pripravah na bližnje mladinske delovne akcije v zveznem in lokalnem merilu. Tako so se dogovorili, da bo odšlo z Gorenjske na grad i -lišče avtomobilske ceste kar 420 mladincev in mladink. Najprej bo odšla na avtomobilsko cesto delavska in kmečka mladina. Za njo bosta sestavljeni dve brigadi iz srednješolske mladine, in sicer ena iz Kranja, druga pa z Jesenic in Škofje Loke. Razen tega bo kranjski Okrajni komite mladine, skupno z Okrajnim komitejem iz Maribora sestavil ša posebno brigado, ki bo delala na gradilišču avtomobilske ceste v oktobru in novembru. Stanovanja za delavce Hrastje — Na kmetijskem obratu v Hrast j ah pri Kranju so dali v izdelavo hačrt@. Zil preureditev nekdanjega hleva, ki so ga uporabljali za porode živino, v islanovanj-eko hišo. Z nadzidavo in drugimi adantacijskirni deli bodo v njem uredili 4 komfortna družinska stanovanja za svoje delavce. Z deli, ki bodo po predračunu stali okoli 11 milijonov, bodo še letos končali. Na tem posestvu so že lani postavili dve lično izdelani leseni stanovanjski hiši. -an Na lokalni akciji pri gradnji centralne!',.! športnega parka v Kranju, bo letos sodelovalo okoli 4QQ mladincev,' ki bodo zbrani v osmih brigadah, in sicer iz Maribora, Cc-lia in Kranja. K.v/.en tega bodo občinski komiteji LMS po Gorenj skem organizirali še razne občasne delovne akcije, kjer bo mladina sodelovala pri raznih komunalnih delih na svojem terenu. Omeniti moramo šc, da bo y okviru proslav »Dneva mladosti* in 20-letnice revolucije, v dnah od 27. marca do 2. aprila letos, teden mladinskih delovnih brigacj. ■ ' :■■ X . M. Ž. tih ukinjene in mora vedno večjemu povpraševanju po mesu in mesnih izdelkih zadovoljiti samo kranjska klavnica sama. Približno eno tretjino mesa seda i dovažajo v Kranj od drugod. Potrošnja mesa^ se bo seveda še v prihodnie večala in bo v letu 1970 predvidoma dosegla skoraj 3 milijone kg mesa letno. .Tako ima predvidena investicija v klavnic do celo vrsto utemeljitev: potrebno povečanje proizvodnje in s tem zmanjšanje uvoza iz drugih krajev. Kvalitetnejše meso in mesni izdelki, zmanjšan'e števila poklicnih obolenj mesarjev in kar je najvažnejše: zagotopitev takih pogojev dela, v katerih bo res mogoče izdelovati higiensko neoporečne izdelke. Če smo morali žc za klavnico ugOloviti, da ni v koraku s sedanjimi potrebami, potem narn dobesedno zmanjka besed za dovolj dober opis prcdelovalnicc. V starih, dr> skrajnosti iie-mmerruh prostorih, kjer so včasih 3 ali 4 mesarji predelali tedensko 600 kg mesa, je sedaj za posle uh okel i 25 ljudi, ki na teden predelajo tudi do 10.000 kg mesa in slanine. Povpraševanje po mesnih izdelkih vidno narašča. Samo od leta 1958 (277.C00 kg) se je v lanskem letu povzpela količina mesnih izdelkov, izdelana v kranjski predelovalnici, na 428.225 kg. V predelovalnici pa skorajda ni mogoče govoriti o uvajanju kakršnihkoli higienskih ukrepov. Seveda ni treba še posebej naglašati, kako pomembni so ti prav pri takih izdelkih. Tu zaposleno osebje jc zaradi težkih in nezdravih pogojev dela nezadovoljno, kar se seveda slabo odraža tudi na izdelkih samih. Poleg tega pa mesarji, ki delajo tu, zelo pogosto obolevajo, kar prinaša seveda le vsestransko izgubo. S. M. Nekateri problem} v delu lesnoindustriskih podjetij Vsa naša lesnoindustrijska podjetja 'stoje danes pred problemom kje dobiti za svoje normalno poslovanje dovolj hlodovine. So v negotovosti, na kakšno osnovo naj postavijo svoj predlog družbenega plana, ker je količina hlodovine e*hq izmed najvažnejših faktorjev z lesni proizvodnji. Priznamo, da tega vprašanja trenutno šc ne smerne iemtf kot nekaj nepomembnega, vendar smo hkrati tudi prepričani, da se to da rpiti — na mnogih posvetovanjih smo ugotavljali, da moramo v naši lesni industriji preiti na sekundarno predelavo, na specializacijo, ne pa še vedno vztrajati samo na razrezu hlodovine. Pomanjkanje hlodovine jc problem, ki se bo zaostreval vsako leto bolj. To je popolnoma razumljivo. Vsa naša primarna lesna industrija napreduje z izredno hitrim tempom, vsekakor hitreje, kot je letni prirast v gozdovih. Tako bo razlika med obstoječimi gozdnimi masami, ki jih lahko izkoriščamo, in potrebami v lesni industriji, čedalje večja in vsa modrovanja in ugibanja, zakaj gozdarske zveze in gozdna gospodarstva ne dajo zahtevane količine hlodovine lesnim podjetjem bodo odveč. Vse to nam kaže, da bo končno le treba začeti ure-sničevaiti sklepe, 'i smo jih sprejeli že pred leti in jih vsako leto še posebej obravnavamo po raznih sejah. Spoprijaz-niti s« je treba z dejstvom, da bo 'e treba nrenehati samo z rezanjem lesa in izdelovanjem zabojev, čeprav se to trenutno neprimerno bolj izplača kakor finalna predelava lesa. Toda pri takem stanju ne nabremo in ne smemo obt^tk sicer bomo v perspektivi hudo obžalovali vsak korak, ki bi bil zastavljen v prid sedanji sitna*"'''■ brez vsakih, posebnih ekonomskih izračunov jahko trdimo, da s nrimarno predelavo ne nočemo vcČ kdo ve kako napredovati, ker žc razpolagamo s takšno kapaciteto žagarskih obratov, da lahko razrežemo že več hlodovine, kakor jo dejansko imamo. Zato je tembolj treba podpreti vsa tista podjetja in mihove obrate, ki se ukvarjajo s sekundarno prede- lavo. Samo v specializaciji in finalizaciji je šc nadaljnja perspektiva gorenjske lesne industrije. S tem, da bomo prešli na izdelavo gotovih izdelkov, bomo potrebovali dosti manj hlodovine, še vedno pa toliko, da nam ne bo preostajala. Z drugimi besedami — izognili se bomo nevšečnostim pri preskrbi s hlodovino, ki Ivi se ob ta.k»m načinu dela v lesni industriji vsako leto pojavljala v vedno večji meri. Zakaj stremimo za tem, da združimo manjša lesnoindustrijska podjetja. Verjetno ne aato, da bodo združena podjetja lahko razžagala šc več hlodovine, temveč zato, da bi laže prešli na izdelavo finalnih izdelkov. Danes ni več ekonomsko utemeljeno, da izdelujemo zaboje iz lesa, čeprav se to finančno še najbolj izplača. Zaboje in sploh embalažo je treba izdelovati iz takih snovi, ki ne morejo na drugih mestih nadomestiti lesa. Upoštevati moramo, da les postaja iz dneva v dan dragocenejša surovina in da je prav zato treba misliti in računati na to, da ga res uporabljamo samo tam, kjer jc nenadomestljiv. Povrnimo se šc enkrat na uvodne besede. Priznamo, da so podjetja zaradi pomanjkanja hlodovine v težkem položaju. Verjetno pa je samo to tista pot, ki bo pripeljala našo lesno industrijo do spoznanja, da ni v prihodnje temelj lesne industrije le v razrezu hlodovine, temveč tudi v nadaljnji predelavi lesa. np nočnin Brezje, 21. februarja. Včeraj jc bil na Brezjah redni letni občni zbor domačega Turističnega društva. V živahni razpravi so med drugim člani govorili o dokončni ureditvi avtobusnega @QftJ jališča na Črnivcu, nadalje o ureditvi camping prostora pri Brezjah in o drugem. Sklenili so tudi, da bodo poskrbeli za še lepši zimami II gled vasi. Domačini so privolili te di v to, da bodo dali na razpolago Še nekatere privatne sobe za prenočevanje gostov. V najkrajšem času si bodo v vasi uredili tudi klubski prostor, ki ga bodo opremili s televizorjem, radijskim sprejemnikom, časopisi in revijami. -č Majhni prostori kranjske nredelovalnice so nchjgienični in ovirajo tudi delo Miha Klmar Ob 20-Sslnicl vstafe - Se kaj pridite! - nas je vabil, *0 smo se poslavljali... — Nekaj podobnega je doživel tu-3i Lovro Albreht, ki se spominja LOVKO ALBREHT ječanja z nekim mlajšim kme-tBnr>, ki je sJtiliivojsljEO na Bohinj-ski Beli. O toni srečanju Albreht Pripoveduje: "UanfUa ruirtiiskp orcanizacije ni bil samo, da smo si življenje v taborišču uredili po svojo in iz njega napravili šolo komunizma, izvolili v odbor, ki je urejeval odnose s taboriščno komando, predstavnike vseh čel in navezali slike z beograjskimi tovariši, od koder smo dobivali navodila za naše delo, marveč je bil uspeh partijske organizacije tudi ta, da smo si priborili izhod iz tabrišča in tako lahko spoznali tamkajšnje ljudi. — vise čez posteljin rob in na to opozorila gospdarja. — Noge ga bolijo. Zato joče, — je rekel Pavel. —Ne, — je zanikal in trdil, da mora biti tako. Drugače se noge ne utrdijo. Tako delamo že od nekdaj... Kljub prijaznosti, ki sva jo bila v njegovi koči deležna, je bil mladi gospodar zelo zaostal. Ko smo govorili o sodobnem težkem živ- mišljanjem, kako je doma. Tiste pa, ki so bili poročeni iri so imeli družine, je kljub temu, da niiso .govorili o tem, na tihem mučila skrb, kako se prebijajo doma. Taki so zavidali tistim, ki so jih predčasno izpustili iz taborišča in ki so so lahko vrnili domov. Med prvimi, ki je bil izpuščen, je bil mladoletni pesnik Karel Desto-vnik-Kajuh. Njega so izpustili 15. februarja 1941, dvanajst dni za čebulo in mleko. Vse sem imel rad — revne kmete in tovariše v taborišču. Zato mi je bilo skoro hudo, ko sem dobil odpustnico, Čeprav sem še dan poprej zavidal tistim, ki so šli že pred menoj. Dne 27. februarja 1941, me je poklical komandir prve čete, ljubljanski orožnik Petelin in mi izročil vojaško knjižico in odpustni co. »-Upam, da se v takih okoliščinah nikoli več ne srečava,« mi jc njica - tal) ob Moravi Na nekem takem sprehodu sva s Pavlom Stravsom spoznala nekega domačina, ki naju je po govoru spoznal, da sva Slovenca. - Vidva sta Slovenca, — nama je rekel, čeprav sva govorila z' njim srbsko. - Da Slovenca sva, - sva pritrdila. - Bil sem v Sloveniji, - je rekel in na najin vprašujoč pogled aovedal, da je služil vojsko v Bohinjski Beli. - Midva sva iz tistih krajev, -V rpkel Pavel in povedal, od kod :va, pa se mladi mož ni spomnil ne Jesenic no Javornika. Sele, ko sva mu omenila tovarni, se je spomnil tudi imen, potem pa obujal spomine, dokler ni zavekal otrok, ki je ležal na postelji, za naše pojme v nenavadni legi. — Drobne nožice so mu visele čez posteljico in s Pavlom sva mislila, da otrok joče, ker mu nožice ljenju, jc menil, da temu ni odpo-moči in da bo vselej tako, da bp-do navadni ljudje trpeli. Nisva ga mogla prepričati, da bi bilo lahko drugače. — Zaostalost Je ovira, ki jo bo najtežje premagali, — je mepil-Pavel in mislil na čas pp revoluciji, ki ga sam ni doevel...« Tudi drugi so doživljali laka ali drugačna srečanja. Toda bivanje internirancev v Mod j uročil je vseeno imelo velik vpliv na tamkajšnje prebivalstvo. Nekdanjim interni rancem, s katerimi sem govoril in iskal podatkov za to reportažo, so ostale v spominu nekatere prireditve s tamkajčnji-mi ljudskimi plesi, najraje pa so spominjajo prijateljske in bratske pozornosti, ki so je bili skoro povsod deležni. Kdor je bil samski, si v taborišču ni preveč belil glave z raz- kosmeje pa je dobil izpustmieo tudi Lovro Albreht, ki o svojem odhodu iz taborišča pripoveduje naslednje: -Taborišča sem se privadil. Rad sem se udeleževal predavanj in debatnih večerov, saj so bili med nami ljudje, ki so bili s svojim znanjem ra.dodi.vm in so g u radi posredovali drugim. Rad sem imel tovariše, ki sem jih spoznal, in rad som imel preprosto kmečko T.uli. s UVrmii sem so |t znani!, spoznal njihovo navade in njihovo gr'.-'cr.nbn—.t. Rad. sem se S JovariŠ? udeleževal prireditev in zabav, ki so jih prirejali kar na prostem, čeprav jc- b"l januar. Se celo na nezdravo vlažno podnebje, ki vsaj tisto zimo tam doli ni bilo nikoli tako mrzlo, da bi pustilo obleVti sneg (ta se je takpj sprem riil v mastno rjavo blato), sem pozabljal. Rad sem menjaval z njimi kruh, ki so ga bili lačni, rekel hladno in me odslovil. Ničesar mu nisem odgovoril. Molče som zapustil četno pisarno. Veselje, da odhajam domov, se je mešalo z neko otožnost.jo, da zapuščam tovariše, na katere sem se navezal. Celo žandar Petelin, ki £ nami ni posebno lepo ravnmi, mi je postal nekako domač, t g ko nekako kakor pust mojster v tovarni, ki nenehno sitnari nad teboj, ker misli, da ga premalo spoštuieš i a di uživa premalo avtoritete. Da, kakor tak mojster, zakaj žandar.u v t.Vge.r "• ai so bdi zaradi nase neuklpnljivoslj in upornositi že v začetku ob vsako avtoriteto. In prav to je žandarja Petelina najbolj bolelo, kakor vse take ljudi, ki bi radi predstavljali oblast in uživali nad podložniki. Ko sen dobil o .i'm sin "•'•o. sem takoj povprašal v drugih četah, če jo je morda dobil še kdo drug iz naših krajev, da bi se ne vračal sam domov. Pa ni bilo nobenega. Zato pa se je novica, da grem, hitro raznesla nu d našimi v tabor "ču. Hi minila ura, ko so že začeli prihajati k meni s pismj in naročili za domače. Pisma so kar deževala. Kmalu som jih imel več kakor petdeset. Zložil som jih pod obleko v kovček. Ko jo 'prišel čas za odhod, sem se poslovil bradat; v taborišču smo si namreč pustili rasti brade v protest proti naši internaciji. Z njimi srafl se tudi sklenili vrniti domov. Do I vam j i ee me je spremil neki tovariš. Beograjčan, s katerim sva so spoprijateljila V taborišču. Kaj vse sva med potjo govorna, se me spominjam več. Vetij le. a* se je najin pogovor voća mm« •pletel okrog led<>miega pologa«, vojne in fašizma, ki le s I!>" -jevimi naglimi zmagami nad vrsto <:vrceskh držav groetl. da si podredi brez sile ali s silo še tisti de'čok IVrope, ki ga zver s ldjuk-rVm kr"'"m še ni Imela v svojih 1-i-erp-l "'■> in s katero ie že nekaj let slmjnvtizirtilu ol !s :t v Jugoslaviji in se pri pravi4 "da, da pridruži pred vsem sve'"-m tudi Jugoslavijo fašističnemu taboru. V Tvanjici sva se z beograj: Vm prijateljem poslovila. Ni me sram čustev, ki so me ob slovesu zaje? hi in mi s solzami omeglila e."i. Tudi s prijateljem ni bilo clrUr gače. Dolgo sem strmel za njim im nekajkrat se je obrnil in mi prmgb-l v r»pfl •......, Potem ga jo v • • »1 hr"v ki lo.-i Ivamjico od Medjureča. Konec OBVEŠČEVALEC L I OGLASI PRODAM Prodam radio aparat znamke Philips (rabljen). - Po zelo ugodni ceni prodam tudi golobe. — Pot na Jošta 15. 651 Prodam tritonsko navadno harmoniko. Ogled vsak večer in ob nedeljah. Naslov v o#asncm oddelku podružnice Jesenice 607 Prodam nova kromirana vrata za krušno peč po ugodni ceni. Pe-kol Jože, Drulovka 40, Kranj 627 Prodam kompletno spalnico v dobrem stanju — hrastov furnir. Naslov v oglasnem oddelku 628 Prodam zazidljivo parcelo na lepem kraju v Predosljah. Voda in luč ob parceli. Poizve se na Suhi št. 1 629 Prodam 1000 kg krmilne repe. Visoko 39, Šenčur , 630 Prodam os s krogličnimi ležaj i (špindel) in krožno žago. Jenko Frane, Cešnjevek 11, Cerklje 631 Prodam zazidljivo parcelo. Voda in elektrika na parceli, v neposredni bližini gostilne Cirče. Informacije v gostilni Cirče 632 Prodani 3000 lig krmilne repe. Zorman, Utik 17, Vodice 633 Prodam samsko pohištvo: posteljo z žimnicami, širine 120 cm, mizo, 2 stola, psiho, knjižno omarico. Cena ugodna. Vrhovnik Maks, Cesta JLA 10, Kranj 634 Prodam več sto komadov opeke za polaganje peči in večji usnjen jopič na zadrgo. Cesta JLA 41 (v gmajni), Kranj 635 Prodam nekaj ten repe in plah- to za gumi voz. Naslov v oglas nem oddelku 636 Prodam 350 kg težkega vola. Po-savc 16, Poclnart 637 Prodam 2000 kg repe. Stupar Franc. Zg. Brniki 70, Cerklje 638 Prodam 40 do 50 kg težkega prašička. Povh, Zasavska c. 22, Kranj 639 Prodam rabljeno omaro in 2 postelji (ena železna) brez vložkov. Naslov v oglasnem oddelku 640 Kvaliteten jabolčnik v večjih količinah prodaja po ugodni ceni Kmetijska zadruga Naklo na obratu v Podbrezjah 641 KUPIM Kupim tračnice od vagončkov Naslov v oglasnem oddelku 842 Kupim rabljene deske za betoniranje. Moštrokolo Gojko, Dolenčeva 5, Kranj 643 OSTALO V najem dam njive in travnike na Primskovem pri Kranju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 650 Našel sem zapestno uro v grmovju ob poti na Kalvarijo. Naslov v oglasnem oddelku 644 Izgubil sem skoraj novo moško usnjeno rokavico od Kranja do Orchka. Prosim vrniti proti nagradi na naslov v oglasnem oddelku 645 Natakarica dobi službo. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v oglasnem oddelku 646 I »ALMIRA« v Radovljici sprejme v službo ekonomskega analitika s končamo srednjo šolo in vsaj pet let prakse na terri delovnem področju. Nastop službe možem takoj. Ponudbe poslati na tajništvo podjetja. OBVESTILO! Obveščamo, da jc v Kranju v Delavskem domu nad Ljudsko knjižnico pričel poslovati KLUB PROIZVAJALCEV. Odprt je od 15. do 21.30 ure vse dni, razen ponedeljka. Vabimo vse občane, da v njem preživijo svoj prosti čas. Na razpolago so časniki, časopisi in razne družabne igre. Možen bo tudi ogled televizijskega programa. V Klubu posluje tudi biffe notranjega tipa. ZAHVALA ! Vsem, ki so spremili našega dragega ata FRANCA BERTONCLJA na ftjegovi zadnji poti, vsem darovalcem vencev In cvetja, iskrena hvala. Iskreno se zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno požrtvovalno zdravljenje, duhovniku, sosedom in sorodnikom za izkazano pomoč, za izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Zakonikovi iz Padblice ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in darovali cvetje ob bridki izgubi našega ljubljenega BOJANCKA Posebna zahvala tov. upravitelju, učiteljstvu, učencem , osemletke Šenčur in vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku. ZaJujča družina Sepin in sorodstvo KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ PRI GOSTINSKI ZBORNICI ZA OKRAJ KRANJ RAZPISUJE naslednja prosta delovna r-~sta pri tajništvu GOSTINSKE ZBORNICE ZA OKRAJ KRANJ t. Tajnika strokovnih odborov 2, Referenta za planiranje, statistiko In analize Osebni prejemki po posebnem pravilniku. Prošnje sprejemamo do 10. marca 1961. Komisija za nastavljanje in odpust pri ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH IN DRUGIH OSEB KRANJ razpisuje delovno mesto za FINANČNEGA KNJIGOVODJO. Pogoj: srednja izobrazba s triletno prakso. Izgubil sem usnjeno rokavico od Zasavske ceste do sodarja Ho-mana. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na Zasavsko cesto 2, — mizar — Kranj 647 Izgubil sem kapo od avtomobilskega kolesa od Bistrice do Visokega, dne 19. februarja od 16. do 17. ure. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na naslov: Bur-gar Peter, Sp. Brniki 56, Cerklje 648 Iščem sobo v Kranju ali okolici. Grem tudi za sostanovalca. Plačam po dogovoru. Relja Peter, Ptujska 19, Ljubljana 649 Preklicujem blok št. 45351 in 45352 v komisijski trgovini na ime Rauh Jožica, Jesenice KRONIKA ZADNJIH DNI VPIS OTROK V I. RAZRED OSNOVNE ŠOLE »PRE2IHOV VORANC« NA JESENICAH Ravnateljstvo Osnov, šole »Pre-žihov Voranc« na Jesenicah obvešča vse starše, da bo vpisovanje otrok, učencev-novincev v I. razred v dneh: v četrtek, dne 23. februarja od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure v petek, dne 24. februarja od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure v soboto, dne 25. februarja od 10. do 12. ure — (popoldan ne bo vpisa). Vpisovanje bo v ravnateljevi pisarni. K vpisu obvezno prinesite •»Izpisek iz matične knjige« (brez »•Izpiska« ne bo vpisan noben otrok). Šolski okoli.š je razviden iz objave na šolski oglasni deski. RESNICA - Pred nedavnim so tudi v Desnici domačini gledali prvo televizijsko oddajo. Televizijski sprejemnik so kupile množične organizacije v Besnici. V najkrajšem času bodo v zadružnem domu uredili tudi klubske prostore. ' JESENICE - Na brzoturnirju šahovskega društva na Jesenicah sta zmagala v prvi skupini Zorko in Srumbl s 7 točkami pred Tu-šarjem 6,5 točke, v drugi skupdmi pa je zmagal Slivnik z 11 točkami. BELA <- Pred kratkim je imel aktiv LMS na Beli sestanek vseh članov-. Največ so govorili o pre-potrebnem klubskem prostoru in o športnih igriščih. KROPA — Letošnji občni zbor TVD »Partizan« v Kropi je pokazal, da društvo lani ml bilo preveč delavno. Zato so sklenili, da bodo delo v prihodnje poživili predvsem med mladino. Izrazili so tudi željo, da bi gradili v Kropi novo telovadnico. GOLNIK — Na zadnjem občnem zboru Ljudske tehnike na Golniku so med drugim ugotovili, da so dosegli največji uspeh v tem, ker so našli pravo pot do mladine. Sam odbor LT pa je pripravil prostor za delavnico Jesenice »RADIO«: 22. februarja ameriški barvni film NI IMENA NA KROGLI, 23. februarja indijski film VEČNA ŽEJA ob 18. in 20. uri Jesenice »PLAVŽ«: 23. februarja češki film ZADNJA VRNITEV ob 18. in 20. uri Kropa: 23. februarja libanonski film Z NEPOZNANIM, predstava ob 19.30 Radovljica: 22. februarja francoski kriminalni film TATOVI DRAGULJEV ob 17.30. in 20. uri, 23. februarja ameriški barvni film CEZ PLANINE DIVJEGA ZAPADA ob 20. uri Kranj »STORŽIC«: 22. februarja ameriški barvni cin. film SEDMO SIMBADOVO POTOVANJE ob 15., 17., 19. in 21. uri ter mati- neja istega filma ob 10. uri, 23. februarja italijanski barvni film OD ALJASKE DO MEHIKE matineja ob 10. uri ameriški farvni film SEDMO SIMBADOVO POTOVANJE ob 15., 17., 19. in 21. uri Stražišče »SVOBODA«: 22. februarja italijanski barvni film OD ALJASKE DO MEHIKE ob 18. in 20. uri, 23. februarja italijanski film RIMLJANKA ob 19. uri Primskovo »TRIGLAV«: 23. februarja ameriški barvni film SEDMO SIMBADOVO POTOVANJE ob 18. in 20. uri Škofja Loka: 22. februarja ameriški film NEMIRNA LETA Kamnik: 22. februarja ameriški film PESEK IWO JIME ob 20. uri in 23. februarja isti film ob 17.15 Duplica: 22. februarja francosko italijanski barvni film BENETKE, MESEČINA IN TI ob 17. uri in 23. februarja isti film ob 19. uri »Napravi sam« v okviru stanovanjske skupnosti. BRITOF - Kmetijsko gospodarstvo Šenčur in tovarna olja »Oljarica« v Britofu pri Kranju pripravljata skupen načrt za p** stavitev obrata, kjer bd izdelovali močna krmila. Po tem načrtu bodo adaptirali skladišče v bližini žage. CEPLJENJE PROTI OTROŠKI PARALIZI na območju ObLO Kranj bo za predšolske otroke v naslednjih > krajih dne: OTROŠKI DISPANZER KRANJ: dne 27. februarja 1961 od 7. do 11.30 ure - od A do F; od 13. do 17. ure — od G do J; 28. februarja od 7. do 11.30 ure — od K do M; od 13. do 17. ure — od M do P; 1. marca od 13.30 do 18.30 ure -od R do S; 3. marca od 7. do 11.30 ure - od T do Z. OSNOVNA ŠOLA STRA2IŠCE: dne 28. februarja 1961 od 7. do 9. ure - od. A do F; od 9. do 11. ure od G do J; od 13. do 15. ure - od K do P; od 15. do 17. ure od R do 2. AMBULANTA CERKLJE: dne 2. marca 1961 od 7. do 10. ure - od A do K; od 10 do 12. ure -od L do P; od 12. do 14. ure — od R do 2. OSNOVNA ŠOLA ZALOG: dne 2. marca 1961 ob 15. uri. OSNOVNA ŠOLA VELESOVO: dne 2. marca 1961 ob 16.30 uri. OTROŠKA POSVETOVALNICA MAVČIČE: dne 2. marca 1961 od 14. do 15. ure POMOŽNO CEPIŠCE - DRULOVKA - pri Pfeiferju: dne 2. marca od 15.30 do 17. ure. OSNOVNA ŠOLA PREDDVOR: dne 4. marca 1961 od 7. do 10. ure. OSNOVNA ŠOLA KOKRA: dne 4. marca 1961 ob 10.30 uri. ZDRAVSTVENA POSTAJA JEZERSKO: dne 4. marca od 12. do 13.30 ure. OSNOVNA ŠOLA TRSTENIK: dne 4. marca 1961 ob 15. uri. OSNOVNA ŠOLA GORICE: dne 4. marca 1961 ob 16.30 uri. OTROŠKI VRTEC GOLNIK: dne 4. marca od 17.15 do 18.30 ure. OSNOVNA SOLA PREDOSLJE: dne 9. marca 1961 od 15. do 16.30 ure od L do 2. ZADRU2NI DOM KOKRICA: dne 10. marca 1961 od 7. do 8.30 ure — ođ A do K; od 8.30 do 10. ure od L do 2. OTROŠKA POSVETOVALNICA 2EJE: dne 10. marca 1961 od 10. do 11. ure od — A do K; od 11. do 12 ure - od L do 2. OSNOVNA SOLA PODBREZJE: dne 10. marca 1961 od 14. do 15.30 ure. ZADRUŽNI DOM NAKLO: dne 10. marca 1961 od 15.45 do 17. ure - od A do K; od 17. do 18. ure od L do 2. OTROŠKA POSVETOVALNICA SENCUR: dne 11. marca 1961 od 7. do 9. ure - od A do K; od 9. do 11. ure - od L do 2. OSNOVNA ŠOLA 2ABNICA: dne 6. marca 1961 od 7. do 9. ure. OSNOVNA ŠOLA PŠEVO: dne 6. marca od 9.30 do 11. ure. OSNOVNA ŠOLA PODBLICA: dne 7. marca 1961 od 8. do 9. ure. POM02NO CEPIŠCE - gostilna NEMIL JE: dne 7. marca 1961 ob 9.30 uri. OSNOVNA ŠOLA BESNICA: dne 7. marca od 10. do 11.30 ure. POM02NO CEPIŠCE RAKOVICA (gostilna): dne 7. marca 1961 ob 11.30 url. OSNOVNA SOLA SENTURŠKA GORA: dne 9. marca od 8.30 do 10. ure. ZADRUŽNI DOM VISOKO: dne 9. marca 1961 od 11.15 do 12. ure. OSNOVNA ŠOLA OLŠEVEK: dne 9 marca 1961 ob 12.15 uri. od A do K; od 16.30 d« 18. ure OSNOVNA ŠOLA VOKLO: dne 11. marca od 14. do 15.30 ure. OSNOVNA ŠOLA TRBOJE: dne 11. marca od 16. do 16.45 ure. KMETIJSKO POSESTVO HRASTJE: dne 11. marca od 17. do 18.30 ure. Šolski otroci bodo cepljeni v svojih šolah. q Cepljeni bodo ponovno vsi otroci, rojeni med 1. januarjem 1949 in 1. decembrom 1960 — ne glede na to ali so žc bili popolno cepljeni ali ne. Cepljeni bodo z novim Sabino- vim cepivom, ki je trajnejše in učinkovitejše. Za vsa tri cepljenja plačajo starši 400 dinarjev, lahko v dveh obrokih ob prvem in drugem cepljenju po 200 dinarjev. Za otroke, rojene v letu 1959, ki so bili cepljeni v letu 1960, bodo starši prispevali še po 200 dinarjev za vsa tri cepljenja. Posameznih vabil ne bomo razpošiljali. <$ Ker bodo otroci morali cepivo na čaju ali sirupu popili, naj prineso starši s seboj žličko. Na cepišče pridite točno ob določeni uri! Zdravstveni dom Kranj VSAK VEČER BOSTE LAHKO SPREMLJALI ZABAVNE PROGRAME RTV... SAMO ZA 300 DINARJEV LAHKO POSTANETE LASTNIK TELEVIZORJA.. J se na Glas! O. L, Kranj VPRAŠANJE - Zanima vas, kdaj ste upravičeni do odpravnine in koliko ta znaša. ODGOVOR - V skladu z zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 53/57) ima delavec ki ima več kot 20 ali 15 let neprekinjene delovne dobe v isti gospodarski organizaciji, pravico do štirimesečnih osebnih prejemkov po tarifni postavki. P. G. škofja Loka VPRAŠANJE - Pred vojno ste imeli gostilno, zanima vas ali se vam ta čas šteje v pokojnino. ODGOVOR - V skladu z odlokom o štetju časa samostojnega poklicnega dela (Urad. list FLRJ, št. 45/58) se vam čas, ko ste imeli lastno gostilno ne šteje v pokojnino. V. Z., Jesenice VPRAŠANJE - Zanima vas, ali je mogoče skenifi stanovanjsko pogodbo ustmeno. ODGOVOR - V skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16/59) mora biti stanovanjska pogodba skle-jena v pismeni obliki. 6!RSinj@ ra«BiUflLSTVA V KRANJU Poročili so se: Franc Perč, tapetniški mojster in Neža Korbar, nameščenka; Franc Mihelčič, delavec in Ana Kaperle, delavka; Franc Bajželj, delavec in Ljudmila Kaštrum, delavka; Frančišek Polajnar, lovec in Ivana Krem-sar, gospodinja; Julij Kamonšek, ključavničar in Ana Šolar, kuharica; Franc Boštar. strugar in Marija Magdič, delavka; Peter Gor jame, kmetovalec in Marija Galičič, tkalka; Anten Sajevic, gumarski delavec in Štefanija Zidar, predilka; Ivan Znidar, gumarski delavec in Angela Bidar, tkalka; Albin Lipar, skladiščnik in Ivana Martin jak. prcšivalka; Ivan. Oman, kmečki delavec in Gabrijela Sifrar, kmečka delavka; Franc Franter, avtomehanik in Marila Velkavrh, delavka: Marijam fimf»nc, avfcomehamik in Marija Kazina, Svflja; Vladimir Pegam, tovarniški delavec in Olga Turk. tovarniška delavka; Franc Sušnik, gozdni delavec in Ljudmila Hvalic, gospodinjska pomočnica; Anton Košmerl, delavec in Veronika Zepič, nameščenka; Franc Sorčan, kmečki delavec in Antonija Sifrer, kmečka delavka; Jožef Kužnik, gumar in Nevenka O. 2., Tržič VPRAŠANJE - Zanima vas. aH se pri izračunavanju oskrbnino za zdravstveno zavarovanje obračunava tudi prispevek za stanovanje. ODGOVOR - V skladu z zakonom o socialnem zavarovanju (Ur. list FLRJ, št. 51/51) 80 izračunava oskrbnina rta podlagi povpref-ja plač s stalnimi dodatki za zadnje tri mesece pred obolelostjo. O. R., Radovljica VPRAŠANJE - V podjetju ste sprejeli mesto obolelega člana podjetja. Vašo zaposlitev je podjetje smatralo kot začasno in sto bili zavarovani le za primer nesreče. ODGOVOR - V skladu z zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 53/57) bi vas moralo sprejeti podjetje v redno delovno razmerje, sklenjena za določen čas in vam v tem času pripadajo vse pravic« kot ostalim članom v rednem delovnem razmerju. Ule, knjigovodkinja; Ivan Feren-čak, gumarski delavec in Marija Tivadar, gumarska delavka; Anton Draksler. kmet in Marija Sa-jovic, tkalka; Franc Logcnder, kmečki delavec in Doroteja Logon-der, kmečka delavka; Peter Novak, kmetovalec in Marija Jerman, gospodinj, pomočnica; Miha«? Skršen, tesar in Pavla Ogrinec. šec-tarka: Franc Sušnik, sedlarski pomočnik in Ivana Bukovnik. kontrolor; Franc Likozar, čevljar in Angela Kome, prikrojevalka; MIlan Zevnik. elektrotehnik in Frančiška Oblak, gumarka: Jane/ Bi teme, kolar in Rozalija Jare, previjalka; Franc Rozman, delavec im Frančiška Rozman, gospodinja. Rodile so: Ana Hribar - deklico; Marija Wagner — deklico; Martina Grošelj — deklico* Jožefa Čemazar — deklico; Frančiška Riga — deklico; Marija Novak — deklico; Mirjana Novak — dečka; Gabrijela Ribmikar — dečka; Antonija Stare — deklico; Alojzija Bohinc — deklico; Frančiška Jam-nik — dečka; Marija Globočnik — dečka; Terezija Benedičič — deklico; Framčiška Klimar — dečka: Ana Koder — deklico; Frančiška Porenta — deklico; Antonija Mrak — dečka; Ljudmila Filipič — dečka: Ivama Petrovčič — dečka. Umrle so: Komatar Kristina, stara 55 let; Marija Pisk, stara 59 let. 54384378625439 BREDA, dne 2*. februarja 19*1 ZANIMIVOSTI STRAN Kaj Ima Kennedy ? KULTURNI RAZGLEDI •m' i A Vm ovinku, kjer sta se srečala motorist s sopotnikom in voznik osebnega avtomobila. Voznik osebnega avtomobila je vozil pravilno po desni strani cestišča, medtem ko je motorist s sopotnikom pripeljal po levi strani z veliko hitrostjo. Tu je prišlo do trčenja, in se močno poškodovala, tako da so jih takoj prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škodo na obeh vozilih je približno za 320.000 dinarjev. Motorist je danes ob 11.40 podlegel poškodbam. VLOM V AVTOMOBIL 13. februarja so na cesti Koper— Trst našli qscbni avtomobil znamke »Opcl-Rekord« v svetlo zeleni barvi. Pri Ogledu so ugotovili,- da jc bilo v avtomobil vlomljeno skozi okno desnih vrat. Lastnika avtomobila niso mogli ugotoviti, ker jc bil po vsej verjetnosti avtoma!"' ukraden. KOLESAR PODRL PEŠCA 15. februarja ob 13.15 uri se je pripetila prometna nc?rcča v Kranju na Jezerski cesti, in sicer met! kolesarjem J. K., iz Ccrkelj in pešcem M. O. iz Kranja. Kolesar, V je pripeljal iz Britofa jc podil M. O., čeprav jc ta hodila po skrajni desni strani cestišča. Pri tej nesreči je utrpela zlom leve roke, materialne škode pa ni bilo. VINJEN VOZNIK 15. februarja ob 12.10 je voznik tovornega avtomobila S-10987 F-V. iz Trate zaradi vinjenosti zapeljal s cestišča na Smledniški cesti pri gostilni Krtina v Kranju. Zavozil jc na skrajno levo stran, tako da ie polomil obcestno ograjo in jablano, ki je stala ob cesti. Telesnih poškodb ni bilo, na tovornjaku pa je bllp za približno 40.000 dinarjev škode. PREHITRA VOŽNJA 15. februarja se je pripetila prometna nesreča na cesti med spodnjo postajo žičnice na Krvavcu in vasjo Grad pri Cerkljah. Voznik osebnega avtomobila S-23669, P. L. iz 2ej pri Komendi je s precejšnjo hitrostjo vozil proti Gradu in se zaradi tega prevrnil v potok. Ob tej priliki je nastalo za približno 100.000 dinarjev škode. Prijateljski nogomet Za zdaj se na snegu Tržič : Triglav 1 : 1(0 :0) Letošnja uvertura v zgodnjo nogometno sezono, ki se pravkar pričenja, je bila na Gorenjskem vsekakor prijateljska tekma enajstorice Tržiča, ki se v letošnjem prvenstvu poteguje za prvo mesto v gorenjski podzvezi, s conskim ligašem iz Kranja. Nedeljska tekma v Tržiču jc bila prva letos na Gorenjskem, zato ni čudno, da si jo je ogledalo precej domačinov in prijateljev nogometa iz drugih krajev. Tudi sončno vreme je napravilo na igrišču in ob njem prijetno vzdušje. — Tekma sama ni bila na preveč visoki kvalitetni ravni, vendar pa vseskozi napeta in borbena. Videlo se je, da pred sezono igralci še nimajo dovolj kondicije in tudi lanska izkušenost jim je v večji meri pošla. Dobršen del tržiškega igrišča je bil v nedeljo še pod snegom (v senčnem kotu jc bil celo nevaren led), kjer pa je bilo kopno je igralce oviralo blato. V prvem polčasu, ko so sc »vigravali«, ni padel noben gol, kmalu po začetku drugega dela pa so povedli Triglavani. Domačini so izenačili na račun nezanesljive ožje obrambe Kranjčanov. Le prisebnosti srednjega branilca Perlcoviča se imajo Triglavani zahvaliti, da iz Tržiča niso odšli poraženi. Kranjčani so zastreljali tudi enajstmetrovko. Pred dnevi jc naš fotoreporter Se vedno dobil pri delu navdušene blejske kegijače na ledu. Ta šporlna panoga Je zelo zanimiva, vendar ima svoje ljubitelje sedaj šele na Bledu in na Jesenicah KRANJSKE ROKOMETAŠICE NA GR Tik pred odhodom na svetovno rokometno prvenstvo v Vzhodno Nemčijo bo na«a državna moška reprezentanca prihodnjo nedeljo 26. februarja ob 20. uri nastopila proti izbrani vrsti Ljubljane, in sicer na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V reprezentanci Ljubljane bo UStOpil kot srednji napadalec tudi Milan Juvan, član kranjske Mladosti. V predtekmi, ki bo ob 19. uri pa se bosta srečali ženski ekipi slovenskega prvaka Slovan iz Ljubljana in Mladost iz Kranja. -ek NOV PRAPOR AMD Škofja Loka V minulem tednu je AMD v Sk. Loki praznovalo .15. obletnico svojega obstoja. Med drugimi prireditvami je bilo tudi svečano zborovanje članstva, ki 6e ga je udeležilo večje število predstavnikov OO LT, ZSAM, številni predstavniki družbenih.in političnih organizacij občine, AMZ Slovenije pa je zastopal .tovariš Haine Emanuel. Ob tej priliki so razvili društven prapor, ki mu je kumoval predsednik ObLO Škofja Loka Jože Nastran. -aa Moštvi sta nastopili v običajnih postavah z večimi rezervami. Za Triglav je spet nastopila mlada ekipa, okrepila pa sta jo bivša igralca Sobote — Norčič in Potočnik, ki bosta odslej nastopala za Triglav. Nogometaši Ločina iz škofje Loke, ki so tudi resni kandidati za prvo mesto v Gorenjski nogometni podzvezi, so v nedeljo igrali z ligaško enajstorico Nove Goi-icc. Poraz 2:3 je za Ločane časten izid: v prvem polčasu pa so celo vodili z 1:0. ! J. Zontar KAMNIK : MLADOST (Kranj) V Kamniku je bila v nedeljo otvoritev spomladanske nogometne sezone s prijateljsko tekmo med kranjsko Mladostjo in Kamnikom. Zmagali so gostje s 5:4, po enakovredni tekmi. Kljub dobrodošlemu treningu je škoda prirejati tekme na razmebčanem igrišču, ki je potrebno odmora, da se trava pošteno obraste. Igrišče je precej trpelo v jesenski sezoni, ko so bile vse tekme na premočenem terenu. membna in nam daje lepo prizna" nje. Neke posebne uvrstitve ne nforemo pričakovati. Prepričan pa sem, da bodo dali fantje vse od sebe in dostojno branili barve naše države. Ne bodo nas razočarali.« P. U. PORAZ SLOVENIJE KAC : Slovenija 8:2 (3:1,2:0, 2:1) Jesenice, 21. februarja — Sinoči je bilo na drsališču pod Mcžaklo mednarodno srečanje med avstrijskim prvakom KAC in reprezentanco Slovenije. Tekma je bila zelo hitra in obojestransko zelo lepa. Zasluženo so zmagan. Avstrijci z 8:2. Tekmo sta sodila Kerkoš in Sikorsinus. Gledalcev pa se je zbralo na tribuni nekaj nad 5000. V. SLAVJE GORENJSKEGA ŠOLSKEGA SMUČANJA V bohinju Pretekli teden je bilo v Bohi..,,, tradicionalno okrajno smučarske šolsko prvenstvo. Nastopili so najboljši dijaki in dijakinje iz vseh šol kranjskega okraja. Tekme so pokazale velik napredek v kvaliteti, kar je vsekakor posledica dokaj ugodno zime. Rezultati — osnovne šole — tek 1 km: Ivanića Taler (Kranj - Lu-cijan Seljak); tek 2 km - pionirji* Pavel Tolar (Bled); ekipno: 1. Jesenice (Prcžihov Voranc); veleslalom — pionirke: 1. Marija Poklu-kar (Bled); veleslalom — pionirji: Jo;>e Mušič (Kranjska gora); ekipno: Kranjska gora; skoki — pionirji: Jože Dovžan (Kranjska gora)", končni vrstni red vseh šol: 1 Kranjska gora, 2. Jesenice (Prcžihov Voranc) itd. Srednje in strokovne šole: mladinke, tek 2 km* 1. Marija Tolar (Kranj ESS), 2. Milena Velik (Jesenice gimnazija); 3. Vida Vidic (Kranj ESS); ekipno* 1., Kranj (ESS); mladinci - tek na 4 km: 1. Alojz Kerštanj (Jesenice MIS); ekipno: Jesenice MTS; mladinke veleslalom: 1. Mar^a Crv (Kranj, Trgovska šola), 2. K-istina Senk (Jesenice gimnazija), ?,. Ma» non Pevec (Kranj TSS); ekipno* 1. Jesenice gimnazija; mladinci veleslalom: 1. Janez Dovžan (Kran; ESS); ekipno: Jesenice gimnazija 2. Jesenice MIS, 3. Radovljica, Vajeniška šola; skoki: Ludvik Zaje (Jesenice TSS); ekipno vse šole: 1 Jesenice TSS, 2. Jesenice MIS, 3 Kranj gimnazija itd. . . . Jugoslovanski šahovski šampiona POL točke V ponedeljek se je pričelo v Zagrebu XVI. šahovsko državno prvenstvo za posameznike. Na njem sodeluje 20 šahistov (brez Matanoviča, Ivkova in Gligoriča). V prvem kolu jc četrti slovenski igralec Cuderman iz Kranja remi-ziral z mednarodnim mojstrom Bertokom. ( Državni prvaki Smuk - člani: Šumi (Triglav); članice: Zupančič (Triglav); mladinci: Dokša (Maribor); mladinke: Tcvž (Ravne); shlom - člani: Jamnik (Triglav); članice: Ankelc (Triglav); mladinci: Detičck (Kr. g.); mladinke: Ravtar (Kr. g.); veleslalom - člani: Lakota (Jesenice); članice: Panedl (Ljubljana); mladinci: Dokša (Maribor); mladinke: Klofutar (Kranjska gora). SKOKI — člani: Teme (Bled); mladinci: Zaje (Jesenice). TEKI: 30 km - člani: Reš (Ljubljani); 15 km - člani: Lrkota (Mojstrana); 10 km - članice: Rekar (Mojstrana); mladinci: Kobilica (Gorje); 5 km - mladinke: Grintal (Ljubljana); 4 krat 10 km - člani: Enotnost - Ljubljana; J krat 5 km - članice: Mojstrana; mladinci: Gorje. KLASIČNE KOMBINACIJE — člani: Kordež (Triglav); mladinci: Mlinar (Rateče).