taltnlno oločono v cjotovlnl Leto XX., št. 290 a Upravmstvo viuDliano. Hnatljevc d - leleton itev 3121. 3123 3124 3126 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-Durgovo u) - let 3492 m 3392 Podružnico Maribor: Graiski trg it. 1 Telefon it 2456- Podružnico Celie. Kocenovo ufica 2 leleton it 190. Računi on ooši ček zavodi** > Ljub-liano it 17749 Ljubljana, četrtek 14» decembra 1939 Predlog za izključitev Rusije iz DN Ker se moskovska vlada ni odzvala mirovnemu pozivu, razora vi i a se da i Društvo narodov na predlog Argent ne o izključitvi Sovietske Rusije Ženeva, 13. dec br. Brzojavka, ki je snoči o pozni uri (Na kratko smo poročali o tem že v včerajšnji drugi izdaji. Op. ur.) prispela iz Moskve, v Ženevi po svoji odklonilni vsebini ni nikogar presenetila. Večina tu zbranih državnikov in diplomatov je celo računala, da bo sovjetska vlada poziv Društva narodov kratko in malo ignorirala ali pa da bo odgovorila nanj že takoj z obvestilom, da izstopa iz Društva narodov. V imenu sovjetske vlade je odgovoril nien predsednik in zunanji minister Molotov. ki je naslovil odgovor na predsednika odbora trinaistorice. Brzojavni odgovor se glasi: »Sovjetska vlada se Vam zahvaljuje za prijazno vabilo, da bi se udeležila razprave o pritožbi finske vlade. Sovjetska vlada pa ne smatra za možno, da pristane na svojo udeležbo iz razlogov, ki sem jih sporočil že v nismo dne 5. decembra na tajnika Društva narodov g. Ave-nola.« V tem pismu je bil Molotov sooro-čil da sovietska vlada ne bo sodpiovala na sedaniem zasedaniu DN ker bodo v Ženevi tudi deleeati Poiiske. ki oo sovjetskem mneniu ne obstoii več. in pa. ker ie na Hnpvnl red postavljena razr^va o pritožbah finske vlade, katere Moskva ne przrava. Sovjetski odgovor nI v ničemer spremenil znnraja in pomena sovjetskega napada na Fin<=ko z vidika obveznosti, ki jih ima Sovjetska Fnsvia frot Danica nr^stva narodov. Prav ta okoliščina, naelašajo tu-kalšnii kro«ri. daie povod, da ie svet DN Sovietsko Rusiio huie obsodil kakor Nem-čiio. ko je napadla Polisko. ker Nemčiia že takrat ni bila več v Društvu narodov in zato tudi formalno za nio mednarodne obveznosti na osnovi pakta DN niso prihajale več v poštev. Poročilo dtoa trinajstorice Vsekakor se je s sovjetskim odgovorom položaj povsem razčistil, tako da se je izkazalo za pravilno, da je odbor trinaistorice na predlog francoskega delegata Paul Br.nrr.uria danes zaključil razpravo o finski pritožbe in pripravil poročilo za skupščino Društva narodov. V prvem delu poročila obeležuje odbor razvoj finsko-sovjetskib odnošajev v zadnjih tednih pied vojno. Podrobno navaja finska prizadevanja, da bi se spor, ki je nastal spričo sovjetskih zahtev rešil na miren način. V drugem delu našteva poročilo mednarodne obveznosti Sovjetske Rusije, tako na osnovi sovjetskih pogodb s Finsko kakor na podlagi mednarodnih, od sovjetske Rusije priznanih paktov in konvencij, ki jih je zdaj s svojim napadom na Finsko prekršila. Na ta način podaja poročilo pravno osnovo za obsodbo sovjetskega napada po Društvu narodov. Poročilo dejansko tudi vsebuje predlog, naj Društvo narodov obsodi sovjetsko-ruski napad na Finsko. Skuvščini Društva narodov pa pušča odbor prost* roke. da se sama odloči za eventualne konkretne ukrepe ali tudi le za moralne sankcije, kakor jih je n. pr. zahtevala Argentina v svojem znanem predlogu o izključitvi Sovjetske Rusije iz Društva narodov, o katerem se govori v Ženevi že vse te dni. Poročilo trinajstorice je pregledala tudi firska delegacija, ki sam v odboru ni sodelovala, ter se je z njim docela solidarizi-rala. Predlog Argentine za izključitev Rusije Danes dopoldne ob 10. se je zopet sestala plenarna skupščina Društva narodov. Za sejo je zavladalo v ženevskih političnih krogih znova veliko zanimanje, ker je sovjetski odgovor na poziv Društva narodov, k1 so ga tukajšnji listi objavili v posebnih izdajah, vendarle nekoliko razburil duhove. Skupščina danes dopoldne še ni raz-pravliala o predlogu trinajstorice. pač pa je takoj prišel na dnevni red argentinski predlog, ki ga je argentinski delegat Freire podrobno utemeljil. Izvajal ie med drugim: »Moralni faktorji sedanjega reda na svetu, ki so tudi osnova paktu Društva narodov, ne bi imeli nobenega pomena več. če bi Sovjetska Rusija mogla nemoteno nadaljevati sovražnosti proti Finski in hkra-tu svoje sodelovanje v Društvu narodov. Krivda sovjetske vlade je v primeru z dru- sijo.« Freire je žel živahno odobravanje za svoj govor. K razpravi o argentinskem predlogu se ni oglasil noben delegat Zato je skupščina v smislu običajnega postopka poverila proučitev argentinskega predloga istemu odboru, ki je proučeval finsko pritožbo. Na novo je prišel vanj še delegat Poljske, tako da se je odbor razširil v »štirinajstoricov Odbor se je takoj zopet sestal in pričel razpravljati o argentinskem predlogu, skupščina pa je medtem nadaljevala svojo sejo. Izvoljeni so bili med drugim novi člani v svet DN. in sicer delegati Južne Afrike. Finske in Bolivije. Odbor trinajstorice pa je na svoji opol danski seji po kratki debati odobril orgen-tinski predlog, po katerem naj se Sovjetska Rusija izključi iz Društva narodov. Odbor predlaga Izključitev ženeva, 13. dec. sj. (Reuter) Opoldne je imel sejo odbor za proučevanje finsko-sov-jetskega spora. Razpravljal je o argentinskem predlogu za Izključitev Sovjetske Rusije iz Društva narodov, kakor tudi o odgovoru sovjetske vlade na apel Društva narodov za ustavitev sovražnosti ln pri-četek mirovnih pogajanj. Kakor se je izvedelo, je odbor soglasno pristal na izklju čitev Sovjetske Rusije iz Društva narodov. Podkomite, sestavljen iz zastopnikov Bolivije, Portugalske, Anglije, Francije in švedske, je nato sestavil tekst resolucije. Resolucija do tega hipa še ni znana, zatrjuje pa se, da bo 1. ugotovila sovjetski napad, 2. izrazila moralno obsodbo Sovjetske Rusije, 3. ugotovila, da se je Sovjetska Rusija sama postavila izven pakta Društva narodov, 4. predložila uporabo 4. točke 16. člena pakta, namreč izključenje Sovjetske Rusije iz Društva narodov. Nova seja plenuma Društva narodov bo še nocoj ter bo sklepala o predlogu, ki ga bo stavil odbor za proučevanje finsko-sovjetskega spora. Verjetno je, da bo tudi plenum z večino glasov odobril izključitev. Nato pa mora priti sklep še pred svet Društva narodov. V svetu je potrebna soglasnost, da postane sklep pravomočen. Seja sveta Društva narodov bo najbrže jutri. Seja skupščine bo danes Ženeva, 13 dec s. (Reuter) V nasprotju s prvotnimi napovedmi bo seja plenuma šele jutri. . Rimska kritika Rim, 13. dec. z Dosedanji potek ženevskih razprav v Rimu ni napravil posebno ugodnega vtisa. Tu se sprašujejo, ali bosta Anglija in Francija dejansko priskočili na pomoč Finski ali pa bo ostalo pri tem da -ga ^ -- ^^^T^Z so veljale sanucije samo za Italijo Izgleda, » ^"^J-1 "" ^ . ^rr _ . . ... da bo ženevska odločitev v nemali meri negativen odgovor Sovjetske Rusije ter smatrajo, da je ta odklonitev nov dokaz, da je Sovjetska Rusij8 popolnoma zapustila politiko mednarodnega sodelovanja, ki jo je zastopal svoj čas Litvinov. Ka] hočeta Anglija in Francija Basel, 13. dec. z. »Basler Nachrichten« poročajo iz ženeve, da prevladuje v ta-mošnjih krogih vtis. da London in Pariz še vedno n sta izključila možnosti, da se bo vendarle posrečilo izmanevrirati Sovjetsko Rusijo iz nemškega zavezništva. Vsi ti poskusi pa ne morejo odstraniti bojazni skandinavskih držav. Dokler na švedskem niso sigurni da se bo to zgodilo, tako dolgo bodo vodili skrajno rezervirano politiko Po sodbi nevtralnih krogov v ženevi manjka zapadnima velesilama jasnega političnega vodstva Anglija ln Francija hočeta za vsako ceno dob ti vojno toda ni še jasno, ali samo proti Nemčiji, ali pa proti Nemčiji in Rusiji skupno. Rezerviranost manjših držav ženeva 13. dec. z. Izgleda, da bo govor argentinskega delegata na današnji plenarni seji Društva narodov edina javna manifestacija za Finsko. Vsa nadaljna debata se bo vodila za zaprtfmi vrati v odborih in komisijah Nevtralne države se slej ko prej boje preveč demonstrativnega stališča proti Sovjetski Rusiji. Velesile bodo njihov položaj vsekakor upoštevale Zato so bila danes tudi zasedena samo trt nestalna mesta v svetu DN dočim četrto mesto, k' ga zavzema Kitajska, ni bilo nanovo zasedeno, da ne bd prišlo zaradi kandidature Kitajske do spora med Kitajsko in Sovjetsko Rusijo. Kitajska ho pozneje ob ugodnem trenutku ponovno izvoljena v svet. Prvo sovjetsko poročilo Moskva, 13. dec s. Moskovski radN> danes prvič omenja zasedanje Društva narodov v ženevi. Podaja pa samo poroClo o prvi seji plenuma. ki je bila v ponedeljek. Pravi, da je na zasedanju zastopanih le malo držav ter da so mnoga mesta za delegate ostala prazna. PuWki je dostop na zesadnje prepovedan. Citira »mnenje novinarjev«, ki so baje mislili, da bo prišla na dnevni red zasedanja najprej pritožba Kitajske. Moskovski radio pravi dalje. da je bil govor finskega delegata Holsti ja »poln zlobe in klevet proti Sovjetski vplivala tudi na nadaljnji razvoj angleško-italijanskih odnošajev. Ameriška sodba o sovjetskem odgovoru Washington. 13. decembra. AA (Havas). Smatra se, da je sovjetska odklonitev ameriškega posredovanja glede ureditve fin-sko-sovjetskega spora podkrepila tezo onih. ki so za prekinitev diplomatskih odnošajev med Zedinjenimi državami in Sovjetsko Rusijo. Politični krogi so pričakovali na vojno ob strani Finske proti Sovjetski Rusiji. Norveška ugotovitev Oslo, 13. dec AA (Havas.) List »Afton posten«, glasilo konservativne stranke objavlja članek, ki ga je nato norveška telegrafska agencija objavila v celoti. Članek pravi: »Ce bi vsak član DN dal Finski takoj popolnoma opremljene čete. v katerih sestav bi vstopil le en promille skupnega števila prebivalstva vsakega člana DN, bi bfl ruski napad takoj ustavljen in avtoriteta DN bi se utrdila.« Prva tajna seja angleškega parlamenta Prvič po svetovni vojni — Obsežni varnostni ukrepi za očuvanje tajnosti razprav London, 13. dec. s. Prvič po svetovni vojni je imela danes spodnja zbornica tajno sejo, ki je bila sklicana na zahtevo opozicije, da bi mogla vlada podati zbornici podrobna pojasnila o vseh zadevah, ki so v zvezi z vojno in o katerih iz razumljivih razlogov ni mogoča javna razprava. Za sejo je vladalo v vsej javnosti veliko zanimanje, dasiravno je znano, da se podrobnosti ne bodo izvedele, ker obstojajo v tem pogledu zelo strogi predpisi Poslanska zbornica je imela najprvo javno sejo. ki je trajala eno uro. Na dnevnem redu so bile interpelacije Na galeriji je bi- gimi sličnimi napadi toliko večja, ker je iQ proti običaju navzočnih samo 16 oseb, —.-x„i„ ----„—„„ 14«1,„ pač zato> ker jju(jje njgo vedeli, da bo pred tajno tudi javna seja. Ministrski predsednik Chamberlain je med drugim na neko interpelacijo izjavil, da pripravlja zunanje ministrstvo novo belo knjigo, o pogajanjih med Sovjetsko unijo ter Anglijo in Francijo od začetka letošnjega leta pa vse dotlej, ko so bila ta pogajanja prekinjena. Knjiga bo razširjena po vsej Angliji, vseh domi-nionih in kolonijah ter tud'. po vseh nevtralnih državah. Okrog 17. je vstal ministrski predsednik Chamberlain ter dejal predsedniku zbornice: »Gospod speaker, opozarjam vas, da so tujci navzoči v dvorani.« Na ta tradicionalni uvod v tajno sejo je stavil predsednik zbornice predlog, naj se vsi »tujci« (nepo-slanci) odstranijo iz zbornice. Ko je bil predlog sprejet, je maloštevilno občinstvo z novinarji in uradništvom zapustilo parlament in vsa vrata v zbornioo so zaklenili. Le na galeriji za lorde je ostalo nekaj članov lordske zbornice, ki imajo pra- pričela izvajati svojo nasilno politiko, čeprav je še članica Društva narodov in torej priznava vse obveznosti, ki jih nalaga to članstvo. Miru ni več. Znašli smo se v vojni in s tem tudi pred odločitvijo, ali naj se končno zares z vsemi silami ukrepo dekadenci moralnih vrednot in se postavimo v bran za načela zakonitosti in pravičnosti. Društvo narodov nima več moči. da bi z vojaškimi aH gospodarskimi sankcijami uveljavljalo svojo kolektivno voljo in kaznovalo v konkretnih primerih izvršeno prekršitev mednarodnih pravnih določb. Ena pot mn še preostaja: Timštvo narodov lahko seže po zakladu svojih moralnih sil in jih postavi v borbo nroti no'H*kl nasilja. Društvo narodov lahko izključi Iz svoie grede krivca, ki je br«z razloga prekršil temel jni mednarodni zakon.« Freire je nato podrobno utemeljil argentinski predlog in ie ob zaključku poudaril- »Arirentlna bi se ne motrla smatrati več za članico Društva narodov, če bi bilo v njem še prostora za Sovjetsko Ru- vico prisostvovati tajnim sejam spodnje zbornice. Med njimi je bil tudi vojvoda Kentski v mornariški uniformi. Za tajno sejo so bili že prej izdani strogi ukrepi, da se v vsakem pogledu zagotovi popolna tajnost razprav. Izdan je bil tudi poseben kraljev ukaz, ki strogo prepoveduje vsako drugo poročilo o seji razen onega, ki bo izdano uradno. Predsedstvo zbornice je moralo tudi s svoje strani izdati vse potrebne ukrepe, da se onemogoči nepoklicanim dostop na sejo. Poleg strogega nadzorstva v sejni dvorani je v poslopju parlamenta določena še posebna »nevtralna cona«, da nit« parlamentarna straža ne more ničesar slišati, tudi če bi prišlo na tajni seji do hrupnejših razprav Policijski organi, ki so določeni, da čuvajo »nevtralno cono«, so tako daleč oddaljeni od sejne dvorane, da ne morejo ničesar slišati. Za poslance, ki ne bi varovali tajnosti, so določene zelo stroge kazni. Pred sejo je policija še enkrat preiskala vse prostore, da ne bi kak nepoklicani poslušaj razprav. Tajna seja bo trajala, kakor računajo, do polnoči. V imenu delavske opozicije je govoril njen najmočnejši govornik Green-wood, v debato pa je posegel tudi major Attlee. Za liberalce govorijo Lloyd Geor-ge, sir Archibald Sinclair, in Horabin. Po odgovorih resornih ministrov bo verjetno povzel besedo tudi ministrski predsednik Chamberlain. Kakor naglašajo današnji londonski listi, se bodo poslanci na tajni seji seznanili z vsemi zadevami, ki so v zvezi s preskrbo države za vojno. Razpravljalo se bo tudi 4 organizaciji vojne industrije, predvsem pa organizaciji prehrane prebivalstva. Poslanci bodo imeli priliko, da bodo lahko popolnoma svobodno izrazili svoje mnenje. ¥ London, 13. dec. sj. Pred tajno sejo spodnje zbornice je imela sejo tudi gornja zbornica. Na tej seji je odgovori zunanji minister lord Halifax na neko interpelacijo o predlogih za mirovno posredovanje. Lord Hali£ax je med drugim izjavil: »Kraljevska vlada je bila vedno pripravljena pogajati se z Nemč jo. Bila je pripravljena na to pred vojno in nikdar ni s Cena l Din izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina cnaša mesežno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo t u ubita na Knafljeva ulico 6, telefon 1122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Grajski trg štev 1 telefon štev 2455; Celje. Strossmayerjevo ulico štev. 1, telefon štev 65 Rokopisi «e ne vračajo čemerkoli, kar Je izjavila ali storila, zaprla vrata za pogajanja tudi odkar je vojna v teku. Ce bi bili izpolnjeni b stveni pogoji za mir, bi bila vlada pripravljena sodelovati z Nemčijo za utrditev medna-rodnega sodelovanja. Nobene želje nimamo. da unič mo Nemčijo, ter ji odvzamemo njen upravičeni prostor v svetu. Zavedamo se težav ki bodo nastale za sklenitev miru po dolgi in kruti vojni. Ne moremo pa tudi pristati na mir, čigar sklen tev bi bila napačno tolmačena. Popolnoma siguren sem, da hoče Hitler mir, toda pod svojimi lastnimi pogoji, nisem pa siguren, da hoče mir pod onimi pogoji, ki bi pomenili mir za Evropo, če so bil: pravični vzroki radi katerih smo stopili v vojno, bi bilo nepravilno prenehati z vojno dok'er ne dosežemo pravičnega miru. N česar ni v zadnjih tednih bolj vplivalo name, nego to, kar so izrazili skoro vsi tuji zastopniki, s katerimi sem imel pr liko govoriti, kako zelo je nanje vplivala v Angliji enotnost in odločnost vsega angleškega naroda.« Sovjetske čete skušajo Finsko prerezati na dvoj 2 S silno premočjo so navade na srednji fronti in bajo prodrle ie daleč proti Botniškemu zalivu — Obupen odpor Fincev Helsinki, 13 decembra AA (Reuter) Po najnovejših poročilih z bojšča se nahajajo sedaj motorizirani prednji odd lki rdeče vojske le še 60 milj (100 km) od obale Brniškega zaliva. Sovjetske čete so na tem delu bojišča prehodile približno polovico najožjega dela Finske. Čeprav merodajni krogi v Helsinkih te vesti še zanikajo in pravijo, da ni mogoče, da bi sovjetske motorizirane čete že tako globoko prodrle, pa vendar ne izključujejo možnosti, da se bo rdeči vojski prej ali slej posrečilo prodreti skozi te puste kraje Vsekakor ojačujejo Finci svojo proti-ofenzivo na tem ogroženem odseku b">jičča. Cim prispo posamezni oddelki na bojišče, stopijo takoi v borbo Na tistih odsekih bojišča, kjer so se Finci umaknili, najdejo sovjetske čete malo opo-e ker Finci na umiku uničujejo vse zgradbe Tako se izve da je rdeča vojska nameravala prenesti glavni štab na bojišču v vas Šalijo Toda ta vas predstavlja danes samo še kup ruševin Dosedaj so imeli "Finci mnogo uspeha v svoji taktik otežkočenia premeta. delno z uničevanlem cest in mostov, na odsekih kjer se umikajo ali pa so se že umaknili Ne vidi se Se jasno, če bo skušala sovjetska vojska priti do "morja na najbolj severnem delu ali na srednjem delu bojišča. Dejstvo 1e, da tudi sovjeti stalno ojačujejo čete Zelo verjetno je, da bodo skušale rdeče čete združiti svoje sile od severnega do srednjega boiišča in da bodo poskušale z združenimi silami vdreti do morja pri Uleaborgu ob Botniškem zalivu. V kratkem bodo Finci pripeljali na bojišča svoje elitne čete iz pokrajine Oster-boten Čete iz te pokraj'ne veljajo kot najboljši strelci iz vse države Izve se. da imajo sovjetske ob'asti velike napore in težave z ogromnim številom internirancev ln političnih preganjancev pri Murmansku Znano Je. da je sovjetska vlada dolga leta pošiljala v te kraje politično sumljive elemente Sedal pa je zaradi odhoda enega dela garnizije na bojišče med izgnanci padla avtoriteta rdečih oblasti in so začeli politični obsojenci in pregnanci d v" ga ti glave. Baje Je ponekod že prišlo do odkritih uporov izgnancev in obsojencev. Rdeče čete so morale pri tej priliki vzdržati težke borbe z uporniki. Stockholm, 13. dec. s. (Reuter) Medtem ko se glase poročila s bojišč na Karekki zemeljski ožini in pri Pečengi sa Fince ugodno, izgleda, da v osrednjem delu fronte v Kareliji sovjetske čete naglo prodirajo. Tu so stopile v akcijo sovjetske motorizirane kolone, ki hočejo z naglimi pohodi dospeti do Botniškega zaliva in prerezati Finsko v dva dela. Švedska poročila pravijoi da so sovjetske motorizirane kolone dospele že v bližino mesta Rovaniemi, izhodišče železnice, ki vodi v mesto Tornea ob Botniškem zalivu. Pa zadnjih poročilih je v bližini Rovaniemi ja v teku velika bitka. To poročilo potrjujejo tudi italijanski poročevalci, med tem ko ga v Helsinkih označujejo kot malo verjetno, ker se Rovaniemi nahaja okrog 200 km od sovjetsko-finske meje. v Helsinkih zanikajo Helsinki, 13. dec. s. (Reuter.) V finskih uradnih krogih označujejo poročila, da bi bile sovjetske čete dospele do mesta Rovaniemi, kot smešna. Nasprotno izjavljajo, da so finske čete tudi na centralnem bojišču izvedle uspešne protinapade ter celo zopet zavzele mesto Sala, ki so ga popreje sovjetske čete osvojile. Tudi na Karelski ožini so imele finske čete uspehe ter so zajele več sovjetskih tankov in strojnih pušk. Pred novim letom? Pariz, 13. dec. z. Po moskovskih vesteh so vojaški krogi rdeče armade dali Stalinu zagotovilo, da bo Finska osvojena najkasneje do konca tega meseca. Sele nato je Stalin pristal na njihovo zahtevo, da se pošljejo na Finsko nadaljnja ojačenja rdeče armade. Stalin pa je izrecno izjavil, da smatra maršala Vorošilova za osebno odgovornega za uspeh te akcije. Stockholm, 13.» dec z. Prodiranje sovjetskih čet proti KemajSrvi Izziva vedno večjo zaskrbljenost, ker se sovjetske čete na ta način vedno bolj približujejo Botniškemu zaliva Sovjetsko prodiranje gre v smeri na Torneo in vse kaže, da bo na tem odsekn prišlo ie ta teden do odločitve. Veliki napori sovjetskih čet, ki so zbrane pri Pečengi, so ostali doslej brez uspe- ha, vendar pa se šibke finske čete tud na tem odseku ne bodo mogle več dolgo i pisno upirati silni premoči Danes so se a-čele polagoma in previdno umik iti, pri čemer napadajo sovjetske čete z boka in iim povzročajo velike izgube. Tudi na ostalih odsekih fronte pr čaku-jejo sedaj skorajšnji pričetek glavne sovjetske ofenzive. Po vesteh iz Moskve hočejo sovjeti za vsako ceno končati vojno še pred novim letom. Na sovjetski strani poldrugi mil jon mož Stockh°im, 13. dec. j. (Havas). V tukajšnjih vojaškJh krogih vlada prepr las-nje .da bo zavzela sedanja sovjetska of n-ziva proti Finski še znatno večji o*-&2 njenih. Med ujetniki je opaz ti pripadni- Nadoljevanfe na Z* stremi ke raznih narodov, od katerih so prišli nekateri iz zelo oddaljenih pokrajin. Večina njih je bila poklicana pod zastavo v začetku septembra. Kakor je znano so bile sibirske čete, ki se borijo na tem delu bojišča, pripeljane sem že mesca oktobra. Železnica Leningrad— Murmansk pretrgana? Stockholm, 13. dec. j. (Havas). Po poročilu z Helsinkov je finsko letalstvo včeraj ponovno bombardiralo železniško progo Leningrad—Murmansk. Proga je bila na več mestih tako poškodovana, da je popolnoma neporabna na dolžini 17 km Angleška letala za Fince London, 13. dec. o. (Reuter). V spodnji Zbornici so z odobravanjem sprejeli izjavo angleškega ministrstva za letalstvo, da bo angleška vlada dobavljala Finski letala. Minister Wood je izjavil ,da se ne strinja s poslancem Strausom, ki je dejal, da po njegovem mnenju ne bd bilo dobro, če bi se v sedanjem času pošiljali iz države tako potrebni proizvodi. Na njegovo vprašanje, ali obstoja nevarnost, da bi se mogla Anglija zaplesti v novo vojno, minister za letalstvo ni odgovoril. Sovjetska podmornica napadla nemški parnik Bern, 13. dec. j. (Havas.) Potrjuje se vest, da je bii v Botniškem zalivu torpediran nemški parnik »Bolheim«. Nemški parnik je Ml napaden od sovjetske podmornice, ki ga je očividno zamenjala z neko finsko ladjo. Podmornica je oddala proti nemškemu parniku 15 topovskih strelov Parnik »Bolheim« je hkrati tudi prva žrtev sovjetske blokade proti Finski. Podpora ameriškega Rdečega križa Washington, 13. dec. AA. Reuter: Roosevelt je izjavil o priliki včerajšnjega sestanka z novinarji, da je ameriški Rdeči križ poraba za Finsko že po1 milijona dolarjev (25 milijonov din). Od te vsote je 250.000 dolarjev bilo poslanih neposredno Finski, večja vrsta pa je bila uporabije-na za nabavo sanitetnega materiala, kise bo poslal na Finsko. Nov madžarski poslanik v Helsinkih Budimpešta, 13. dec. AA. (Havas). Kraljevski namestnik je imenoval za novega madžarskega poslanika v Helsinkih barona Ludvika Villanyja, ravnatelja kulturnega oddelka zunanjega ministrstva. Sovjetski poslanik iz Rima poklican v Moskvo Rim, 13. dec. s. (Reuter) Sovjetski poslanik v Rimu, ki je šele pred 15 dnevi prispel v Rim in še ni predal svojih po-verilnic, je zopet odpotoval v Moskvo. Domnevajo, da je bil poklican na poročanje o stališču italijanske vlade do sovjetske Intervencije na Finskem. Vlada »narodnega edlnstva" na švedskem Razširjena vladna koalicija obsega vse stranke razen komunistov — Finski bo švedska nudila le »moralno" pomoč — Sandler ni več zunanji minister Stockholm, 13. dec. sj. Po dolgotrajnih pogajanjih je bil končno dosežen sporazum o preosnovi švedske vlade. Pri pogajanjih so se pojavile velike težave deloma zaradi osebnih nasprotstev, deloma pa zaradi različnega naziranja glede bodoče švedske politike napram Finski. Baš to je imelo za posledico, da ni prišlo, kakor se je splošno pričakovalo, do sestave vlade nacionalne koncentracije v kateri bi bile prav vse stranke, marveč je sestavljena zopet koalicijska vlada, a na tako razširjena osnovi, da je po svojem bistvu vendarle koncentracijska vlada. Na čelu nove vlade je zopet socialni demokrat Per Albin Hansson, ki je že od ldta 1932. dalje s kratkimi prekinitvami ministrski predsednik. Zunanje ministrstvo je prevzel Kristian Giinther, poklicen diplomat. Dosedanji zunanji minister Sandler kljub vsemu prigovarjanju ni hotel ostati v vladi. Minister za narodno obrambo je ostal dosedanji minister Skoeld, (soc.) notranji minister je Moeller (konserv.), minister za pol jedel jstvo Bramstorp (kons.), minister za trgovino Damos (liberal.), minister za finance Wigfors (soc.), minister za narodno gospodarstvo Ericksonn (soc.), minister za pravosodje Westmann (agr.), minister za promet Bage (liber.), prosvetni minister Andersen (soc.). Kot ministra brez portfelja sta v vladi Horwald (agr.) in Bergquist (liberal ). Na ta način se je dosedanja socialno demokratsko-agrarna koalicija razširila še na konzervativno in liberalno stranko. Nova vlada ima v parlamentu od skupnega števila 380 poslancev 369 glasov. V opoziciji je ostalo samo 8 komunistov, in 3 levičarsko-radikalni socialisti. Nova vlada se je danes predstavila parlamentu. V svoji deklaraciji poudarja, da so mednarodni dogodki dovedli do preosno-ve vlade ln razširjenja koalicije s sodelovanjem vseh važnejših strank. Nova vlada želi imeti značaj narodnega edinstva spričo življensko važnih nalog v notranji in zunanji politiki. Prizadevala si bo, da utrdi zaupanje in spoštovanje vsega naroda. Z vsemi silami bo skušala ohraniti neodvisnost ln nevtralnost države ter bo sodelovala z drugimi nevtralnimi državami v svrho varovanja skupnih interesov, zlasti pa za ohranitev ln konsolidacijo sodelovanja nordijskih držav. Ob nadaljevanju dosedanje nevtralnostne politike bo vlada polagala posebno važnost na okrepitev narodne obrambe. Glede bodoče politike napram Finski deklaracija vlade poudarja, da so Švedska nudila finski vso možno moralno podporo, toda splošno je po Izstopu Sandlerja Iz vlade prepričanje, da švedska ne bo direktno intervenirala na korist Finske, marveč bo kar najbolj pospeševala prostovoljno pomožno akcijo. V javnosti nova vlada nI naletela na posebno ugoden sprejem, švedski listi deloma zelo ostro kritizirajo njeno sestavo. List »Tidingen« piše, da je način sestave nove vlade z ministrskim predsednikom Hanssonom na čelu sicer pametna poteza, da pa sama sestava vlade jasno kaže, da so obstojala med njim In bivšim zunanjim ministrom Sandlerjem nesoglasja glede švedske zunanje politike. List »Dagens Nyheter« piše, da je bila prejšnja vlada kritizirana baš zaradi tega, ker je preveč podpirala stališče Finske. Poudarja pa, da odhod Sandlerja nI v zvezi z napadi nemškega tiska. Nemška bela knjiga Dokumenti nemške vlade o krivdi za sedanfo vojno Berlin, 13. dec. AA. (DNB) Zunanje ministrstvo nadaljuje zbiranje materiala o vzrokih sedanje vojne. V zvezi s tem je bila objavljena včeraj še druga Bela knjiga z dokumenti o zadnji fazi nemško-polj-ske krize. Knjiga vsebuje 492 dokumentov ter je razdeljena na štiri poglavja. Iz te najnovejše Bele knjige se jasno vidi trud Nemčije, da bi se nemško-poljski spor rešil na miren način. Iz dokumentov se zrcali tudi nepomirljivo zadržanje Poljske ter stalno hujskanje Anglije, ki je že prej delala proti Nemčiji s tem, da jo je skušala obkoliti. Prvo poglavje vsebuje blizu 200 dokumentov o nemškem delu za rešitev vprašanja Gdanska in poljskega koridorja na miren način. Drugo poglavje vsebuje Hitlerjeve govore ter poročila nemških veleposlanikov, posebno veleposlanika v Londonu. Iz teh poročil se vidi, kako je angleška vlada Izvajala politiko obkoljeva-nja že takoj po monakovskem sporazumu. Tretje poglavje vsebuje dokumente, iz katerih se vidi potrpežljivost Nemčije, ki je želela z vsemi svojimi sosedi ohraniti mir. Nemčija je ponujala jamstvo za celotnost ozemlja teh sosedov ter se je nazadnje pogajala s Sovjetsko Rusijo, četrto poglavje vsebuje dokumente, ki ugotavljajo, da je bila Poljska orodje vojne struje v Angliji. To trditev potrjujejo poročila nemških veleposlanikov, posebno veleposlanika v Varšavi, lz katerih se vidi, da je bila poljska vlada prepričana, da se bo spor z Nemčijo s pomočjo Anglije rešil v njeno korist. Nadalje vsebuje to poglavje korespodenco med nemškim zunanjim ministrstvom ter angleškim in francoskim veleposlanikom v Berlinu ter korespondenco med Chamberlainom in Hitlerjem, ki je bila delno že objavljena. To poglavje vsebuje tudi dokumente o razgovorih, ki jih je imel Hitler z angleškim veleposlanikom v Berlinu. Zadnji dokument te knjige je brzojavka nemškega zunanjega ministrstva, v kateri se ugotavlja, da nosi Anglija vso odgovornost za vojno. Listi posebno naglašajo besede zunanjega ministra v. Ribbentropa v uvodu Bele knjige, da je na osnovi avtentičnih uradnih dokumentov ponovno dokazano, da je edino Anglija izzvala vojno, ker je hotela uničiti Nemčijo. »Berliner Borsen Zeltung« pravi, da je angleška Modra knjiga zelo pomanjkljiva, dočim nemška Bela knjiga objavlja izčrpno vse dokumente, kako je nastala vojna. Slika, ki jo podaja ta knji- ga s svojimi 492 dokumenti je popolna In brez praznin. »Deutsche Allgemeine Zeltung« pravi, da bi se dalo na osnovi angleške Modre knjige sklepati, da so nastali vzroki vojne šele po dogodkih L 1939., medtem ko nemška Bela knjiga dokazuje, da je treba vzroke za sedanjo vojno Iskati v politiki, ki jo je vodila Anglija že mnogo prej. »Volkischer Beobachter« piše: Iz dokumentov, objavljenih v nemški Bell knjigi se vidi, da se je Anglija takoj po podpisu monakovskega sporazuma začela hitreje oboroževati ln da je načrtno pripravljala sedanjo vojno. ★ Poslanik Papen zopet v Carigrad, 13. dec. br. Nemški poslanik Papen, ki je pred dnevi odpotoval v Nemčijo, se je snoči vrnil v Carigrad. Davi je odpotoval dalje v Ankaro. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, se je vrnil iz Nemčije z novimi navodili za nadaljnja pogajanja o novi ureditvi trgovinskega in plačilnega prometa med Turčijo ln Nemčijo. Huda železniška nesreča v Nemčiji Berlin, 13. dec. AA. (DNB). V okolici Haagena v zapa/inem Pfalzu sta trčila snoči dva potniška vlaka. Ubitih je bilo 17 oseb .14 jJh je je bilo težje, 27 pa lažje ranjenih. Preokret v preiskavi umoru Zagreb, 13. dec. o. Policija nadaljuje preiskavo zaradi umora Mihaela Laskovi-ča, bivšega šefa Shellovega skladišča. Kakor znano je policija razpisala nagrado 100.000 din za izsleditev morilca. Prvotno so mislili, da so Laskoviča ubili isti ljudje, ki so Izvršili v zadnflh časih več umorov v Zagrebu iz političnih razlogov, v preiskavi pa so se pojavile nove okoliščine na podlagi katerih sklepa policija, da je imel umor običajno kriminalno ozadje in da je bil izvršen najbrž lz osebnega maščevanja. Preiskava se nadaljuje v tem pravcu. Zakaj angleška podmornica ni uničila »Bremena" Ugibanja ia debate v Londona — Nemčija in Rusija si ne zaupata t London, 13. dec. z. Angleška javnost z največjo pozornostjo zasleduje vesti o po-vratku nemškega veleparnika »Bremen« v nemške vode. Splošno vlada začudenje, da angleška podmornica, ki je nemški pamik skoraj na vsej poti zasledovala, parnika ni ustavila in da angleška mornarica ni niti poskušala, da bi parnik zaplenila. Z mero-dajnega mesta pa izjavljajo, da je Imel poveljnik angleške podmornice posebne razloge za to, da nemške ladje ni torpediraL Na drugI strani pa je izzvalo v angleški javnosti veliko začudenje, da Nemci niso pustili svojega parnika v varni sovjetski luki; marveč so ga kljub vsem nevarnostim rapotili domov. Iz tega sklepajo, da odno-šaji med Berlinom in Moskvo vendarle niso tako zaupni, kakor se na zunaj kažejo, in da baš zaradi tega Nemčija ni hotela pustiti svoj največji parnik pod rusko kontrolo. London, 13. dee. AA. (Reuter) Današnji i-Times« posveča uvodnik ravnanju britanskega poveljnika podmornice, ki bi lahko torpediral veliko nemško motorno ladjo »Bremen« vendar pa je to opustil zaradi tega, ker ni bil gotov, če se bo dalo rešiti vse osebe, ki so se nahajale na ladji. List poveličuje vedenje tega britanskega pomorskega častnika, ki je s svojim ravnanjem dokazal, v kolikšni meri se britanska mornarica strogo ln vestno drži odredb mednarodnega prava. Pisec pravi, da drugi ne bi tako ravnali, temveč bi brezob- zirno potopih ladjo ne glede na to, koliko ljudi bi utonilo. List pravi, da se ne bo čudil, če bodo z nasprotne strani ta korektni In človečanski postopek poveljnika britanske podmornice prikazovali kot dokaz britanske nemoči na morju. List pristavlja, da napake in grozote drugih ne bodo zapeljale Britanije, da bi posnemala slabe zglede. List pravi, da je Velika Britanija že večkrat dokazala, da zna tudi v nujni samoobrambi spoštovati meje človečnosti In mednarodnega prava ln da ne vrača zmerom zob za zob. To pa ne pomeni, da bo Velika Britanija vselej in ob vsaki priliki brez ozira na okoliščine trpela grozote ln protipravne postopke z nasprotne strani. Kaj pravijo Nemci t Berlin, 15. decembra. AA. (DNB) Tudi nocojšnje časopisje se bavi s srečno vrnitvijo prekoceanske ladje »Bremen« v Nemčijo. Listi zavračajo trditve Angležev, češ da angleška podmornica ni hotela potopiti »Bremena«. »Lokal Anzeiger« pri tej priliki piše, da Angleži skušajo neuspeh svoje podmornice opravičiti s človekoljubnimi razlogi. List poudarja, da so Angleži na vse načine poskušali, kako bi prišli do »Bremen«, da pa se jim to ni posrečilo. »Berliner Bdrsen Zeitung« piše podobno ter pravi, da so bili zaman poskusi Velike Britanije, da bi svoj prestiž, ki je toliko omajan, dobili nazaj s pripovedkami o nekih človekoljubnih razlogih. Na zapadu živahneje Vojna poročila javljajo okrepitev artilerijskega ognja in pomnožitev lokalnih spopadov Angleško letalo žrtev londonske obrambe Pariz, 13. dec. s. (Reuter). Na zapadni fronti je bila med gozdom VVamdt in Saaro opažena zelo povečana nemška pa-trolna aktivnost tekom zadnjih 24 ur. Nemci so podvzeh tri večje napade, ki so bili pripravljeni z artilerijskim ognjem. Dva napada so francoske predstraže odbile s svojih postojank po več urnem boju z ročnimi granatami. Pred tretjin napadam so se francoske čete taktično umaknile in so Nemci zasedli izpraznjene francoske postojanke .Pozneje pa so se morale nemške čete pod francoskim ognjem zopet z izgubami umakniti. — O povečani artilerijski aktivnosti z nemške strani poročajo tudi z drugih delov fronte. šef štaba angleškega letalstva, maršal sir Ciryil Newal je dospel na inšpekcijo angleškega letalstva na fronto. PMlz, 13. dec. o. (United Press). Angleške čete, ki so zasedle odsek zapadne fronte na področju Mozele, južno odBusch-dorfa, so morale prestati zadnjih 24 ur hudo obstreljevanje nemškega topništva. Angležem se je posrečilo odbiti vse napade nemških patrod ter jim povzročiti hude izgube. O angleških izgubah ne poročajo ničesar ln le poudarjajo, da je bilo nemško bombardira nje tega ozemlja zelo hudo. Pariz, 13. dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 201. vojno poročilo: V centralnem delu fronte so bile na delu izvidniške čete. Berlin, 13. dec. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: Na zapadu krajevno delovanje Izvidni-ških čet in topništva. Na področju jugovzhodno Saarbriickena je nemška izvidni-ška četa, sestavljena iz enega častnika in 10 mož uspešno, napadla sovražno oporišče na francoskem ozemlju. Sovražnik je imel pet mrtvih. En častnik in 16 mož je bilo ujetih. Nemški izvidniška četa se je brez vsake izgube vrnila na svojo postojanko. V zvezi s povratkom parnika »Bremen« so angleška letala 12. decembra v večernih in nočnih urah priletela nad Nemški zaliv. Protiletalsko topništvo na severnih otokih m vojnih ladjah jih je pričelo takoj obstreljevati. Nasprotnik je bil prisiljen, da se je povrnil, še preden je dosegel nemško obalo Severnega morja. Berlin, 13. dec. AA. DNB.: Na zapadnem bojišču se je danes v glavnem udejstvovalo topništvo in je prišlo do nekaterih manjših prask vzhodno od Mozele. Na tem področju so bili odbiti sovražni napadi. Ob zgornjem Renu je nemško topništvo začelo streljati na francoske postojanke. Tudi tu so nekateri francoski oddelki poskušali izvesti napade Jugovzhodno od Saarbriik-kena je prišlo do hujših bojev med nemškimi in francoskimi četami. žrtve min Stockholm, 13. dec. 8. Reuter. Ob južni švedski obali je naletel danes na mino švedski parnik »Algol« (980 ton) in se potopil. Švedske vojne ladje so prišle na pomoč in rešile posadko. London, 13. decembra. AA Havas: Angleška tovorna ladja »Warwick Head« (480 ton) je zadela ob mino v bližini vzhodne obale angleških otokov. Eksplozija je ubila 6 mož posadke. Ostali člani posadke so bili prepeljani v bolnišnico. London, 13. dec. s. (Reuter). V neko škotsko luko se je rešil v rešilnem čolnu član posadke nekega danskega parnika, ki je bil menda preteklo soboto potopljen v Severnem morju. Rešenec je težko poškodovan in v takem stanju, da ga še ni bik) mogoče zaslišati. Vsled tega tudi še ni bilo mogoče ugotoviti niti imena potopljene ladje, niti okoliščin potopitve Angleški letalci nad Nemčijo London, 13. det s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo je objavilo popoldne komunike, ki pravi, da so angipgke letala ponoči izvedla patrolne polete nad otoki Sylt, Borkum ln Norderney. Naloga poletov je bila, da preprečijo udejstvovanje nemških letal, ki polagajo v Severnem morju mine ter imajo svoja izhodišča na teh otokih. Angleška letala so naletela na močno protiletalsko akcijo, so pa kljub temu uspešno Izvršila svojo naloga London, 13. dec. br. V bližini Southam-ptona je včeraj popoldne neko angleško letalo zašlo med železne verige, s katerimi so pritrjeni baloni, ki služijo obrambi mesta pred letalskimi napadi. Letalo je strmoglavilo na tla. Vsi štirje letalci v njem so bih ubiti. Na ta način se je od pri-četka vojne zgodila že druga letalska nesreča. Prva, ki se je pripetila pred nekaj tedni, je zahtevala dve človeški žrtvi. Poveljnik angleškega letalstva v Franciji Pariz, 13. dec. br. Vrhovni poveljnik angleškega letalstva sir Ciril Newal se je včeraj popoldne pr.peljal v Francijo. General je sedaj na inšpekcijskem potovanju in namerava pregledati vsa angleška letalska oporišča v Franciji in obiskati tudi angleško vojsko na prednjih postojankah Maginotove linije. Sovjeti v besedah in dejanjih Pariz, 13. dec. J. (Presse Informatlons) V svojem govoru, je finski delegat Holsti poudaril, da bo sovjetski napad izzval v širnem sveto veliko moralno reakcijo, ki bo tem globlja, ker bo vstala iz ljudske sodbe, kakor se je stvorila ne na podlagi kakšnih Izumetničenih dejstev, ampak na podlagi načel, ki jih je sama sovjetska Unija svoj čas postavila. Holsti je v svojem govoru omenil nekaj datumov in nekaj besed, ki bi učinkovale kot bridka Ironija, ako ne bi vladala v ženevi tako dušeča atmosfera. Tako je na primer Holsti omenil, da je 21. septembra 1937 prav pred tem plenu-mom prvi sovjetski delegat Litvinov izjavil: »Napad ostane napad, pa naj se Izvede pod tako ali drugačno formulo«. K temu je sovjetski delegat še pristavil, da »ni ▼ mednarodnem življenju načela, ki bi moglo napad opravičiti ln nI moči najti dovolj grenkih sarkazmov napram tistim, ki bi hoteli s takim dejanjem iznova spraviti na površje barbarske srednjeveške teorije. Tisti, ki bi zakrivil tak napad«, je takrat nadaljeval, sovjetski delegat, »nima pravice govoriti v imenu moderne Evrope.« Holsti Je poudaril, da se prav teh metod Sovjetska unija danes sama poslužuje. Ona je bila prva, ki je kot vneta branite-ljica visokega moralnega nivoja v mednarodnem življenju prišla z njim v popolno navzkrižje. V svojem pismu z dne 7. decembra na generalno tajništvo Društva narodov se je finski delegat lahko skliceval na pogodbo o nenapadanju s Sovjetsko Rusijo in o mirnem reševanju sporov z njo. Pogodba je bila sklenjena 21. januarja 1932. Litvinov, takratni svojetski zunanji minister, je o priliki zasedanja sveta Društva narodov v Londonu marca 1936 izjavil v imenu Sovjetska unije, da se ji zdi nemogoča borba za mir, ako se hkrati ne branijo tudi splošna mednarodne obveznosti, prav posebno še tiste med njimi, ki se tičejo omejitve oboroževanja ter nasilstev političnega ln vojaškega značaja. Kakor vidimo, — je nadaljeval Holsti — je Sovjetska unija ves čas svojega sodelovanja v Društvu narodov postavlja principe, ki se zdaj obračajo proti njej. In prav to, da se zdaj morajo države boriti proti Rusiji z načeU, ld jih je postavil sam Litvinov, postavlja Sovjetsko unijo pred vsem svetom na sramotni oder. Katastrofa ruskega potniškega parnika Tokio, 13. dec. & (Reuter.) Ob Japonski obali se je iz še neznanih vzrokov potopil neki 2300 tonski sovjetski potniški parnik. 83 oseb je pri nesreči utonilo, okrog 500 potnikov pogrešajo; dočim je neka japonska ladja rešila 390 potnikov. Domnevajo, da so ostali utonili. Vremenska napoved Zemunska: Ohladilo se bo in nekoliko razvedrilo, zlasti v severni polovici države. Košava v Podunavju, lahna burja v primorju. Krstna slava kraljevskega doma Beograd, 13. dec. a. O priliki krstne slave Nj. Vel. kralja in kr. doma sv. Andreja je biia dopoldne v dvorni kapeli na De-dinju služba božja, ki jo je bral patriarh z dvornimi svečeniki. Službe božje so se udeležili Nj. Vel. kralj, Nj. Vis. knez namestnik in kneginja Olga. Po službi božji je bilo rezanje slavskega kolača na dvoru na Dedinj u v prisotnosti patriarha Gavri-la in dvorskih svečenikov. Rezanju so prisostvovali Nj. VeL kralj, Nj. Vis. knez namestnik, kneginja Olga in princesa Elizabeta, kr. namestnik dr. Radenko Stankovi č, predsednik, podpredsednik in vsi v Beogradu navzoči člani vlade, predsednik senata dr. Korošec, hrvatski ban dr. Su-bašič, dvorne dame ter člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja. Rezanje slavskega kolača so izvršili kralj, knez namestnik, patrijarh Gavrilo in redov peš-polka kr. garde Bojkovič iz Goleša v okraju Kriva Palanka v banovini vardarski. Poročilo noše II. izdaje: Finski protinapad Stockholm, 13. dec. o. (United Press.) Kakor poročajo iz Helsinkov, se vrši koncentracija finskih čet za protiofenzivo, ki naj bi preprečila sovjetski načrt za prodor do Botniškega zaliva in razdelitev Finske na dva dela na mestu, kjer je najožja. V tem delu fronte izvaja rdeča vojska najhujše napade in je po popoldanskih poročilih prišla že 90 milj pred važno luko Uleaborg ob Botniškem zavilu. Nocoj so prispele iz Helsinkov vesti, da so finske čete v srednji Finski prešle v protinapad. Iz Uleaborga so bili poslani na fronto močni oddelki finskih strelcev, ki veljajo za elito finske vojske, a so bili doslej v rezervi. Strelci so motorizirani in so nocoj severovzhodno Rovanjenina prešli v napad, katerega potek pa še ni znan. Sestanek Balkanske zveze v ženevi Ženeva, 13. dec. o Danes so imeli zastopniki držav Balkanske zveze v Ženevi običajni sestanek in sicer v stanovanju turškega delegata pri Društvu narodov. Posvetovanja so se udeležili zastopniki Jugoslavije, Grčije, Rumunije in Turčije. Na njem so izmenjali naziranja o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu sedanjega zasedanja sveta in skupščine Društva narodov. Dem&blliz^clja na Bolgarskem Bukarešta, 13. dec. p. V Bukarešti so sprejeli z velikim zadovoljstvom vest o de-mobilizaciji bolgarskih vojakov, ki so bili v poslednjih mesecih pozvani pod orožje. Odpuščenih bo domov 50.000 rezervistov. Demobilizacija se smatra kot posledica povečanega Italijanskega zanimanja za Balkan ln se spravlja tudi v zvezo z nedavnim razgovorom kralja Borisa z italijanskim poslanikom v Sofiji. Nova taktika v borbi proti minam London, 13. dec. s. (Reuter.) Poleti, ki so jih izvedla angleška letala v pretekli noči nad nemškimi otoki v bližini Helgo-landa, pomenijo začetek nove metode v borbi proti polaganju min s strani Nemčije potom letaL Angleško letalsko ministrstvo namerava sedaj uvesti take »varnostne patrole« kot stalno institucijo. 2e prvi poleti teh patrol so Imeli popoln uspeh. Nemško uradno poročilo, ki danes polete angleških letal priznava, pravi popolnoma netočno, da so angleška letala Iskala nemški prekomornik »Bremen«. Pomorska blokada London, 13. dec. AA. (Reuter.) Poročilo ministrstva za gospodarsko vojno pravi med drugim, da so angleške pomorske sile v tem tednu pregledale 121 ladij. Med pregledanimi ladjami je bilo 35 italijanskih, 26 norveških, 24 holandskih, 16 švedskih, 12 britanskih, 10 ameriških (USA), 9 danskih ter po 8 belgijskih, japonskih in grških. V treh primerih so angleške ladje zaplenile ves tovor pregledane ladje, dočim v 73 primerih ni bil zaplenjen niti en sam predmet ladijskih tovorov. Ojačenje francoskih radijskih postaj Pariz, 13. dec. j. (Havas). V finančni debati parlamenta je min. predsednik Daladier podal izjave o razširjenju francosko radijske službe. Dejal je, da so upravičeni očitki, da se francoska propaganda v sedanjem kritičnem času premalo čuje v inozemstvu. Vlada bo odobrila poštnemu ministrstvu dodatne kredite za ojačenje in izpopolnitev francoskih radijskih postaj. Na Slovaškem aretirani Madžari Budimpešta, 13. dec. p. Vsi današnji madžarski listi objavljajo z velikim nezadovoljstvom poročila o novih aretacijah Madžarov na Slovaškem. Tako so bili aretirani baron Norbert Bara ta ln mnogi drugi ugledni Madžari, ki so igrali vodilno vlogo v političnem življenju Madžarov na Slovaškem. Aretiran je bil tudi Gustav Laslovič, slovaški madžarofil, ker je podpiral pri begu preko meje na Madžarsko vojne obveznike madžarske narodnosti, ki niso hoteli vstopiti v slovaško vojsko o priliki septembrske mobilizacije. Obsodbe zaradi deviznih prestopkov v Italiji Rim, 13. dec. br. Posebno sodišče za zar ščito države je 1. decembra, kakor pravi davi objavljeni komunike, razpravljalo o dveh primerih hude prekršitve zakona o devizah in valutah. V prvem primeru je bi obtožen Amerigo Fasola Iz Coma, ki je iztihotapil 436.000 lir v Švico. Obsojen je bil na 6 let zapora ln 10.000 lir denarne kazni V drugem primeru sta bila Eduard Arcari ln Sebastijan Di Stefano obtožena, da sta pod roko in po visoki ceni v Italiji prodala 753 angleških funtov. Obsojena sta bila. prvi na 2 dve leti zapora in 2000 Ur, drugI pa 1 leto zapora tal 1000 lir denarne kazni. Zgorela |e stara kulisama Narodnega gledališča Ljubljana, 13. decembra. Nocoj malo po 20. je nenadoma izbruhnil požar v stari slikami Narodnega gledališča, ki je bila zadnjih 20 let nameščena v baraki na vogalu Bleiweisove ceste in Knaf-ljeve ulice Slučaj je nanesel, da je malo pred izbruhom požara prišel mimo neki urednik našega lista, ki je začutil sumljivo prasketanje v slikami, obenem pa je opazil, da so okna poslopja čez mero razsvetljena. Takoj je z najbližjega telefona odvestil mestne gasilce, ki so kmalu za tem prihiteli na kraj požara z vso svojo opremo. V slikami je bil nagrmaden sam izredno gorljiv material, les za kulise in pa dobršen delež kulis, namenjenih za premiero opere »Ni-žave«, ki bi naj bila v petek v režiji mladega režiserja Freliha. Slikama je gorela kakor plamenlca. Gasilci so se vrgli proti ognju, a njihovo prizadevanje je ostalo zaman. — Zaleglo je samo toliko, da ogenj ni preskočil na hiše v soseščini. V stari slikami je razen materiala za nove inscena-cije in pa kulis za uprizoritev »Nižave« zgorela tudi precejšnja količina kulisnega gradiva, ki ga uprava Narodnega gledališča še ni utegnila prepeljati v novo slikamo nasproti banske palače. Okrog požarišča se je zbrala takoj velika množ ca občinstva. Policija je, razume se, takoj zaprla križišče Bleiwedsove ceste in Knafljeve ulice, kjer so mestni gasilci postavili svoje brizgalne in razpeljali cevi. Sred, največjega razburjenja je po Bled-weisovi cesti privozil mlad mož na ženskem kolesu, in ko je zaradi cevi, položene čez cesto, prekinil vožnjo in malo odsko-čil, je množica v špalirju zagnala vik in krik: Primite kolesarskega tatu! Policija je v resnici takoj šla v pogon za sumljivim bicikl stom in ga v kratkem času zajela. Ko so ga gnali proti stražnici na policijski upravi, so si nekateri izmed občinstva izmislili celo, da so prijeli samega požigalca. čez malo časa pa se je izkazalo, da so zadržali samo sina nekega znanega bivšega tovarnarja v Ljubljani, ki je imel smolo, da se je vozil s kolesom svoje žene. Na kraj požara so odšli prostovoljni in poklicni gas lci z vsem razpoložljivim moštvom. Po dveh urah so imeli še zmerom polne roke dela. Posebej je treba pohvaliti prostovoljne gasilce ljubljanske čete ki so bili pod vodstvom poveljnika Pristov-ška in predsednika Poldeta Zupančiča prvi na mestu in so takoj stopili v akcijo. Na prvem bolgarskem večeru, ki bo v soboto v dvorani Trgovskega doma, bo poleg nekaterih slovenskih umetnikov in bolgarskih visokošolcev, ki študirajo na ljubljanski univerzi, nastopila tudi znamenita pevka Stamatka Kaludova z sofijskega radija z venčkom bolgarskih narodnih pesmi. Prireditev je zlasti v današnjih časih, ko nujnost zgodovinskega razvoja ustvarja nove oblike slovanske skupnosti, vredna pozornosti. Iz Maribora a— Priznanje in odlikovanje. Na slavnostni seji RK je predsednik sreskega odbora RK g. dr. Ivan Jančič s toplim nagovorom izročil srebrni kolajni RK upravitelju OUZD g. Stenovcu in šef zdravniku reševalne postaje g. dr. Bedjaniču a— Več transportov sezonskih delavcev in delavk je šlo v noči na sredo preko Maribora, po večini v Prekmurje. S prvim transportom je prispelo 650 delavcev, z drugim 800, s tretjim pa 600. a— OPT v Mariboru V Mariboru zaposleni praktični tehniki so na sestanku, ki sta ga sklicala gg. Pinterič in Šimenc, sklenili, da se organizirajo v svoji organizaciji praktičnih tehnikov (OPT) in sicer v okviru matičnega združenja v Ljubljani, ki je včlanjeno v organizaciji nacionalnih zasebnih nameščencev v Zvezi društev privatnih nameščencev. a— Nova oesta Sv. Peter—Duplek. Za pomlad je napovedana gradnja nove ceste, ki bo vezala Sv. Peter z Duplekom. Pripravljalna dela so že v teku. a— Letošnja »zlata« nedelja bo v nedeljo 17. t. m. in bodo tudi v Mariboru trgovine ves dan odprte. arsfi^o Likvidacija veleposestev kneza Tura in Taksis država bo knezu plačala odškodnino 35 milijonov din in Se odškodnino po zakonu o likvidaciji agrarne reforme Ministrski svet je na osnovi § 113 finančnega zakona in na predlog kmetijskega in finančnega ministra predpisal uredbo z zakonsko močjo o likvidaciji spora med knezom Albertom Marijo Lamoralom od Turna in Taksisa in našo državo pred jugoslovensko-nemškim mešanim razsodiščem. S to uredbo so odobrava sporazum, ki je bil sklenjen 11. oktobra t. 1. med našo državo in knezom Albertom Marijo Lamoralom od Turna in Taksisa Sporazum vsebuje v glavnem naslednje določbe. Zaradi agrarne reforme pridrži država od gozdnega posestva kneza v srezih Delnice in Sušak skupaj 13.474 hektarjev po posebnem popisu parcel, in sicer po stanju ob izročitvi. Država pridrži zaradi agrarne reforme tudi gozdna zemljišča, ki so bila razlaščena z odločbo kmetijskega ministra od 11. aprila 1935, ki je bila spremenjena in izpopolnjena z odločbo banske oblasti banovine Hrvatske od 17. septembra t. 1. in sicer na veleposestvu Zelin-Čiče v sisačkem srezu ter na veleposestvu Ozalj-Orlovac v Karlovačkem srezu. Država bo plačala knezu pavšalno odškodnino v višini 35 milijonov din; od te vsote bo plačala država 10 milijonov din takoj po uzakcnjenju sporazuma, ostalih 25 milijonov din pa v obliki državnih bonov z obrestno mero 4% v 16 enakih polletnih anuitetah. Poleg tega določa sporazum, da se glede njegovih kmet;jskih posestev v celoti izvrši zakon o likvidaciji agrarne reforme in se za ta zemljišča knezu izplača odškodnina, predvidena z zakonom o likvidaciji agrarne reforme. Z izplačilom vsote 35 milijonov din in odškodnine po zakonu o likvidaciji agrarne reforme je vprašanje kneževih terjatev nasproti državi v celoti rešeno in knezu ne prpada nobena druCTa posebna odškodnina. Ostanek posestev, ki ne pride pod agrarno reformo se vrne knezu v last ln svobodno razpolaganje takoj po uzakonje-nju tega sporazuma Pogodbeni stranki smatrata, da je s tem sporazumom likvidirana izvedba agrarne reforme na velepo-sestvih kneza. Knez odstopa državi tudi vse svoje ri-barske pravice na posestvu v srezih Delnice in Sušak, ki je po tem sporazumu pridržano v svrho agrarne reforme. Po izročitvi pripada knezu pravica lova na posestvu, ki mu končno ostane v srezih Delnice in Sušak v smislu zakona o lovu. Z izplačilom navedene odškodnine 35 milijonov din in odškodnine po zakonu o likvidaciji agrarne reforme so likvidirane vse kneževe terjatve nasproti državi v zvezi z njegovim zemljiškim posestvom v Jugoslaviji, bodisi na podlagi mirovne pogodbe ali na osnovi izvajanja agrarne reforme in sekvestracije Sporazum nadalje imenoma navaja 19 nameščencev kneževe šumske uprave, ki jih knez prevzame v svojo službo Nadalje navaja tudi zgradbe na veleposestvu v srezu Delnice - Sušak. ki pripadejo državi Knezu ostanejo patronati, ki so zvezani s posestvi Zelin-Ciče in Ozalj. država pa prevzame v imenu agrarnih interesentov patronate Grobnik Delnice. Brod na Kupi in Brod Moravica Knez se odreče v korist začasne državne uprave razlaščenih državnih gozdov vseh anuitet z obrestmi, ki iih je vplačala v njegovo korist začasna državna uprava razlaščenih gozdov pri srezkem sod'šč'i v Delnicah na račun dospele zakonske odškodnine za razlaščene nepremičnine. Ta znesek (4.7 milijona din) se izplača glavni državni blagaini. S tem sporazumom se spreminja sporazum, ki je bil sklenjen 29 aprila t L še par b&sed o bencinu Prejelo smo: Z naredbo o omejitvi motornega prometa in o štednji s tekočimi gorivi je ponovno podan dokaz o zapostavljanju naše motorizacije, ki je doslej ni moglo docela zatreti še tako zgrešeno obravnavanje od strani oblastev, držav-n"h. banovinskih v Sloveniji pa zlasti še mestnih ni moglo povsem zatreti. Zato je verjetno, da bo sedanja naredba vedno opravilo svoje uničujoče delo? Svoječasno Je vlada dr. Stojadinoviča obljubljala velike ugodnosti v pogledu oskrbe naše države s tekočimi gorivi. Zatrjevali so. da bodo iz Rumunije kar preko ali celo pod Donavo napeljali cevi, po katerih bosta tekla nafta ln bencin Mi pa smo bili skeptični, ker smo take obljube že večkrat brali in slišali. In čas nam je daJ prav. Danes ni niti cevi, niti bencina. Najnovejša naredba se odlikuje po tem, da prepoveduje sobotni in nedeljski promet ne nudi pa ničesar. Tudi o kartah za pravično razdeljevanje bencina ne pove ničesar. Res so bili izdani neki formularji, ki jih morajo vsi avtomobilistl ln motocikll-sti izpolniti do 14. t. m. Toda teh formu-larjev je prišle premalo v našo banovino. Najbrže bodo napravili še eno naklado... če si natančno ogledamo te form llar-je. moramo z žalostjo ugotoviti, da pri njihovi sestavi, kakor tudi pri sestavi te naredbe, niso sodelovali strokovnjaki. V tem priiavnem formularju. ki ima kaj čuden format, se dvakrat ponavlja vpraSanje koliko cilindrov ima vozilo ni pa nikler vprašanja, ki naj bi obravnavalo željo lastnika prizadetega motornega vozila. koliko litrov goriva bi on potreboval za svojo potrebo ali pa koiiko ga sedaj mesečno potrebuje ter s koliko litri bi lahko svoj obrat zasilno vzdrževal. SUčno, A nepopolno vpraSanje je na prvi strani glede avtobusov, kanrnionov in plovnih objektov. Zato pa Ima predmetni formu-lar vprašanje, ali ima prizadeto vozlo električno ali karbidsko razsvetljavo, če pri vsem tem pomislimo, da mora v naši državi vsak lastnik za svoje motorno vozilo vsako leto v mesecu januarju izpolniti dve veliki" poli, nabiti z raznimi vprašanji o svojem vozilu bi se lahko to vpra-ševalno delo združilo. S tem bi bili mnog stroški prihranjeni. Dovoliuiemo 3i pripomniti, da tako nesmotreno delo z ne-strokovnjaškimi vprašanji in v interesu povečanja ugleda prizadetih oblastev. Pri vsem tem pa so popolnoma pozabili vprašati našo trgovino industrijo in obrt ki troši bencin in nafto za druge namene. S čim naj na pr mer tiskarne v bodoče čistijo stavek in stroje. Tudi moramo izraziti precejšnje pomisleke glede takozvanega »luksuznega« prometa. Oglejmo si dajatve na motorno vozilo v Ljubljani. Kaj vse mora plačati Ljubljančan, če spada med »srečne« lastnike avtomobila? Pri vozlu, ki tehta 1251 kg znaša mestna davščina 1.300 din, prispevek za prekomerno obrabo f*est 200 din. prlspeevek za cestni fond 200 din. banovinska trošarina na pnevmatiko 650 din. takso za vsakoletno prijavo 100 dn, taksa za pregled in knjižico 154 din. tablice 20 din overovi jenje šoferske legitimacije 130 din formular za prijavo 5 din. torej skupaj 2.759 din. če pa je kupil novo vozilo piača še enkratno mestno uvoz-nino v v*šini 1 din za vsak kg teže: pri starem vozOu pa 0.50 din za vsak kg. Istočasno pa plača naš kolega Beograjčan za svoje enako vozilo skupaj le 1.204 dfn. Toda pri vsemi tem pa naš avtomobillst še ni prevozil niti kilometer poti, kajti za vsak kilometer poti je potreben bencin. katerega ocnovna cena franco naša meja je okrog enega dinarja za Mter, danes pa ga kupujemo (seveda če ga dobimo) v Ljubljani po 6.20 din, To pomeni, da bi morala biti naša javna uprava hvaležna vsakemu državljanu, ki si nabavi vozilo ter se ž njm za »luksus« vozi po naših cestah, kajti boljšega podpornega člana našega fiskusa si ne more želeti. V zahvalo pa mu država prepove uporabo svo-Jeg avozila v nedeljo, misleč da Je njegov nedeljski izlet »luksus«. Ce bi imeli pri nas dobro statist ko, bd se lahko prepričali, da v Sloveniji nedeljski promet žal še vedno ne igra velike vloge, čeprav bi to bilo potrebno v Interesu najvažnejše naše obrti tujskega prometa. Stvarno »luksuzna« vozila so v naši državi le ona, ki ne plačajo davka in dobijo bencin na breme javnih proračunov. Izgovor, da je sedaj vojno stanje, drži le deloma ter je v precejšnji meri dema-goškt kajti država, ki ima borih 20.000 avtomobilov ne more imeti istih vzrokov za omejitev svojega motornega prometa kakor jih imajo države, katerih vozni park gre v nrlijone. Tudi nabava deviz pri naši razmeroma majhni porabi ne more igrati tako velike vloge. Naša banovina potrebuje za svoje nekoliko skrčene današnje potrebe dnevno kakih deset ton bencina, to je en vagon. Dvomimo, da igra pri dodeljevanju deviz tako veliko vlogo dobava tega vagona bencina, za katerega gredo devize le v osnovni ceni nekaj nad en dinar pri litru v Inozemstvo medtem prinaša potrošnja tega bencina opisane velike koristi državi in samoupravam. Bojimo se da so vzroki drugod. Glede na navedena dejstva bi bilo želeti, da poklicane oblasti m organizacije v interesu naše bodočnosti ukrenejo vse, da se ta uredba spremeni, saj vzbuja povsod le negodovanje. Naj se pozovejo strokovnjaki, naj se upoštevajo najnovejše izkušnje drugih držav, ki so v prvih septembrskih dneh svoje nervoze izdale take in slične, toda še vedno boljše odredbe, a so jih sedaj že močno omilile. Osnovna zahteva našega bornega motornega prometa pa je, da morajo biti odredbe take. da ne bo niti eno vozilo prisiljeno popolnoma mirovati, ker je to lahko usodno za narodno obrambo. Država, Id ima tako malo motornih vozil kakor naša. a tako slabo železniško službo ne sme pogrešati v kritičnem trenutku niti enega svojega vozila, ker se moramo zavedati tudi tega. da imajo naši veliki sosedje samo v stalni vojaški službi najmanj desetkrat več avtomobilov, kakor vsa naša država. Za tako delo pa Je treba dalekovldnosti in organizacije, če je nabava bencina tako težka, zakaj nI bilo ničesar storjeno v pogledu preureditve našega voznega parka na domača goriva, zakaj se nI organizirala ta preureditev. Ce k temu pristopimo danes, bodo potrebna leta da se ustvarijo praktično potrebne količine domačih goriv. Znano je, da iz centralnega odbora za domača goriva v Beogradu ni nikake inicijative. Zakaj? Boris A. Kristan: Pred novimi omejitvami glede prometa z motornimi vozili: Po informacijah lz Beograda je v trgovinskem ministrstvu pripravljena nova uredba o omejitvi prometa z motornimi vozili. Poleg dosedanje prepovedi prometa od sobote ob 14. do ponedeljka ob 8. predvideva nova naredba prepoved prometa z motornimi vozili od 20. ure do 6. ure zjutraj. Nadalje vsebuje načrt uredbe prepoved prometa z luksuznimi avtomobili na relacijah, kjer obstojajo železniške, paroplovne ali avtobusne zveze, in se ta prepoved nanaša tudi na taksije. Končno predvideva načrt nove naredbe poostritev režima, ki se nanaša na promet z ostalimi motornimi vozilL Pred likvidacijo vojne škode na Goriškem, v Istri, Dalmaciji in na Koroškem Maribor, 13. decembra Vojnim oškodovancem ki so na nekdanji soški fronti in v teku bojev na Koroškem izgubili svojo imovino in kot jugoslovanska državljani doslej niso prejeli nobene odškodnine sporočajo zastopniki vojnih oškodovancev, da se tudi ts njihova zadeva bliža rešitvi Zaradi prizadevanja obeh odbo rov vojnih oškodovancev in naklonjenosti odločujočih faktorjev je že pred letom dni prejela kr banska uprava v Ljubljani sezname prijav o škodah v svrho ugotovit ve višine in upravičenosti. V ministrstvu socialne politike se prpravlja načrt ured be, ki določa vse formalnosti glede ustanovitve sodišča za ocenitev vojne škode ter postopek tega sodišča in način likvidacije izplačila Ta načrt bo te dni končno redigi-ran in predložen ministrskemu svetu v uzakonitev. Minister za socialno politiko dr. Budisavljevič je zagotovil vso pomoč za končno rešitev tega vprašanja Tudi predsednik in podpredsednik vlade ter finančni in pravosodni minister so pokazali naklonjenost in razumevanje za to vprašanje. V ministrstvu za socialno politiko pripravljajo od leta 1921 naprej vse potrebno za njegovo rešitev Od tedaj je sprejemal in urejeval prijave in pomaga! z nasvetom in dejansko pomočjo dr Mario Krmpotič. ki tu-d' danes podpira stremljenje vojnih oškodovancev da pridejo do tega, kar jim gre Danes, ko se bliža svoji rešitvi vpraša nje, ki je skozi 20 let povzročilo toliko muke in skrbi prizadetim oškodovancem že skozi 20 let so slovenski in hrvatski vojni oškodovanci prepričani, da bo pripravljeni zakon tudi v kratkem sprejet, in sicer v ta-k; obliki, da bodo mogli vsi ki so zaradi vojnih dogodkov utrpeli škodo, to škodo še prijaviti, ako so to zamudili, in da bodo prejeli čimprej odškodnino, kakor je to minister dr. Bud;savljevič zastopniku vojnih oškodovancev še pred par dnevi zagotovil Dr. F. S. Ustanovitev carinarnice v Celjn Finančni minister dr. SuteJ Je podpisal odlok, s katerim se ustanavlja v Celju carinarnica I. reda s področjem glavne carinarnice, in ima za carinjenje blaga, uvoženega iz inozemstva in za vse ono blago, ki v prometnem pogledu gravitira na proge, ki vodijo v Celje. Carinarnica bo pričela poslovati l. januarja 1940. — Ze v nedeljski številki smo napovedovali zopetno ustanovitev te carinarnice, ki je bila ustanovljena leta 1922, leta 1927. pa so Jo zopet ukinili Za vzpostavitev carinarnice v Celju sta se zlasti prizadevala mestno in sresko združenje trgovcev v Celja Te dni je bil dosežen popoln uspeh. Carinarnico bodo namestili najbrž v Gaberju. Pripraven bi bil tudi Majdičev mlin na Sp. Hudi-nji. Do L 1927. je bila carinarnica nameščena v poslopju Javnega skladišča na Ma-sarykovem nabrežju. To poslopje so zgradili nekateri celjski gospodarstveniki in bi bilo prešlo po 15 letih v last države, če bi bila carinarnica dalje poslovala Z ukinje-njem carinarnice pa je pogodba izgubila veljavo. Carinarnica v Celju bo za gospodarstvo Celja in širokega celjskega okoliša velikega pomena, ker bo s carinjenjem blaga v Celju odpadlo mnogo dosedanjih zamud in stroškov. Povišanje cen špiritu Zaradi naraslih stroškov proizvodnje špirita je finančni minister odločil, da se od 12. decembra 1939 pa do nadaljnega do ločijo uradne prodajne cene špirita takole (vse franko postaja kupca brez skupnega davka na poslovni promet): 1. špirit za uživanje za eno hektolitrsko stopinjo 12.80 din; 2. gorilni špirit, 90*/«, za 1 hektolitrsko stopnjo 9.75 din; 3. gorilni špirit, 96*/», za 1 hI stopnjo 11 din; 4. špirit za proizvodnjo, za 1 hI stopnjo 9 din; 5. rafinirani špirit za proizvodnjo oeta, za 1 hI stopinjo 9.50 din; 6. sinovi špirit za industrijske namene, za 1 hI stopinjo 10 din; 7. rafinirani špirit za industrijske namene, za 1 hI stopinjo 11 din; 8. špirit za ojačanje vina za izvoz, za 1 hI stopinjo 7.50 din; 9. špirit za proizvodnjo predmetov za izvoz, za 1 hI stopinjo 6.50. Uradne cene za ostale vrste špirita ostanejo še naprej v veljavi, kakor so bile določene z odlokom od 4. maja 1936. in 6. oktobra 1939. Cena dehidriranemu špiritu za mešanje z bencinom (mešanice bencina z alkoholom) ni povišana. Gosoo^arske vesti "* Mednarodni kabel Maribor—Zagreb— Beograd Je zopet na dnevnem redu. 2e od leta 1936. se rešuje vprašanje nakupa in polaganja mednarodnega telefonskega kabla od nemške meje preko Maribora. Zagreba do Beograda. To vprašanje še do danes nI rešeno. Razpisani sta bili sicer dve licitaciji, ki pa nista bili odobreni, predvsem v zvezi s kombinacijo, da bi se v naši državi zgradila tvornlca za kable. Ta načrt pa se Je izkazal kot neizvedljiv. Sedaj poročajo iz Beograda, da je vprašanje znova prišlo na dnevni red ln da bo končno vendar rešeno. Potrebne kable naj bi Izdelale nemške tvornice iz našega svinca in bakra Te tvornice bi dobavile tudi ostale tehnične naprave. V Nemčiji se Je že mudila naša strokovna komisija zaradi pogajanj s tamošnjimi tvornicami. Delegacija se je te dni vrnila v Beograd in bo v prihodnjih dneh predložila svoje poročilo. = Uvedba battovlnske trošarine na steklo. V »Službenih novinah« od 12. decembra Je objavljena uredba o spremembah in dopolnitvah čl. 2 uredbe o banovinskih trošarinah. Postavki, ki se nanaša na sodo, ae doda naslednja določba: AmoniJakova soda, ki se uporablja pri proizvodnji stekla, je oproščena skupne banovinske trošarine. V zvezi z ukinjen jem trošarine na amonijakovo sodo pa se uvede nova banovinska trošarina na steklo, ki znaša za kilogram luksuznega stekla 0.30, za kilogram finega stekla 0.20 m za kg običajnega stekla 0.10 din. Ta trošaTna se ne plača na stekleno, emajlno in glazurno maso, našibke. cevi, odpadke ln stekleno peno. Finančni minister bo še odredil, katere vrste stekla je smatrati kot luksuzno odnosno fino steklo in katero steklo je smatrati kot običajno steklo. ■= Načrt za davčno oprostitev kmetovalcev, ki imajo do 1000 din katastrskega čiste donosa Iz Beograda poročajo, da se v zvezi z davčno reformo pripravlja tudi uredba, po kateri bode popolnoma oproščeni davka majhni kmetovalci, ki Imajo do 1000 din čistega katastrskega donosa. Borze 18. decembra Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.20 — 14.40. Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 36.50 m v Beogradu po 36.55. Na svobodnem deviznem trgu se tečaji ravnajo nadalje po tečaju 55 din za 'lolar. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda pri slabi tendenci notirala 412 — 420 (v Beogradu Je bil promet po 411 — 412). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. Devize Ljubljana. Oficielni tečaji: London 173.40 — 176.60, Pariz 97 95—100.25, New York 4425 — 4485 Curih 995 — 1005 Amsterdam 2348 25 2386.25 Bruselj 727 — 739. Tečaji na Svobodnem trgu: London 214 20 — 217.40, Pariz 121.05 — 123.35, Nevv York 5480 — 5520 Curih 1218.18—1238.18 Amsterdam 2900 24 — 2938.24, Bruselj 897.92 — 909 92. Curih. Beograd 10, Pariz 9.91, London 17.50, New York 446 Bruselj 73.30, Milan 22.50, Amsterdam 236.7250. Berlin 178 62. Stackholm 106 20. Oslo 101.3250, Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 412 — 420. 4"/o agrarne 52 bi., 4«/® severne agrarne 52 bi 6% begluške 76 bi., 6®/« dalm. agrarne 66.50 bi., 6°/» šumske 67 bi., 7®/o invest. 98 bi. 7«/0 stabillz. 94 bi., 7«/» Blair 88 bi., 8«/6 Blair 93 — 94; delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 196 bL, Trboveljska 240 — 245, Gutman 55 bL, Sečerana Osijek 110 den. Beograd. Vojna škoda 413 — 413.50 (411 — 412), 6o/, begluške 74.50 — 75.75, 6°/e dalm. agrarne 66 — 66 75 (66), 6«/« šumske 64.50 66, 7«/o invest. 96 den (96), 7»/« Blair 85.25 — 86 (85 — 86.25), 8% Blair 92 50—93, Narodna banka 7350 den., PAB 192 den. Blagovna tržišča Žito + Chloago, 13. dec. Začetni tečaji: pšenica: Za maj 96.375, za julij 94; Koruza: za dec. 54, za maj 55.50. + Novosadska blagovna borza (18. t. m.). Tendenza stalna. Pšenica: baška okol Novi Sad 184 — 186; gor. b. 188 — 190; srem. 185 — 187; slavonska 186 — 188; ladja Tisa 190 — 192; žr: baška 142 — 144 Oves: baški. sremski ln slavonski 148 150 Ječmen: baški ta sremski 64/65 kg 162.50 — 165. Koruza: baška 134 — 135; banatska 131 — 132; nova par. Indjija 107 — 109. Moka: baška in banatska »Og« ln »0gg« 280 — 290; »2« 260 — 270; »5« 240 — 250: »6« 230 — 240; »7« 190 — 200; »8« 125 — 135. Fižol: baški sremski beli brez vreč 380 — 385. Otrobi: baški in sremski 117.50 — 120. CIMEAN ZOBNA KREMA Strašna smrt na železniškem mostu Celje, 13. decembra Danes ob 11.15 je šel 72-Ietni Miha Zav-šek, tesar od Sv. Krištofa pri Laškem, čes železniški most v Tremerju pri Celju. Nekaj metrov za njim je šla njegova žena. Ko je prišel Zavšek že sredi mostu, je privozil nasproti tovorni vlak iz Zidanega mosta. Zavšek se je izognil vlaku na drugi tir, po katerem pa je v istem trenutku privozil tovorni vlak iz Celja. Lokomotiva jo podrla starčka na tla, mu odrezala obe nogi in mu dvakrat preklala lobanjo. Zavšek je na mestu izdihnil Žena se je pravočasno izognila vlaku in je bila priča strašne smrti svojega moža. Truplo pokojnega Zav-ška so prepeljali v mrtvašnico v Laškem. IzPtuja J— Zvočni kfno predvaja danes ob 20. film »Krik 1938« Kot dodatek kulturni film. Sledi prekrasen velefikn, ki odkriva skrivnosti človeške duše z naslovom »Greh«. I j— TrgovsKe ve®tL Uradni dan Zbornice za TOI bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo v četrtek 21. t. m. v Narodnem domu. V nedeljo bodo trgovine ves dan odprte. Iz Kranja r— Koncert vojaške godbe. Jutri, v potek ,ob 20. priredi godba I. planinskega pešpolka v Narodnem domu stmfonijski koncert slovanske glasbe. Na sporedu so: Jenko. Osterc, škerjanc, Bernard, Lhotka, Binički, Sebek, Smetana ln Čajkovski. Dirigira Lojze Smrekar. Opozarjamo javnost na ta pomembni glasbeni dogodek. Tskani spored z žigom godbe velja za vstopnico. — Sokolsko predavanje o tiska bo 21. t. m. - Naše gledališče D B A M A četrtek, 14.: številka 72. Izven. Ljudska predstava. Globoko znižane sene od 16 din navzdol. Petek, 15 ob 15.: Striček Vanja. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota 16.: Tri komedije. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 17. ob 15.: George Dandin. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Ob 20.: Velika skušnjava. Izven. Znižana cene od 20 din navzdol. Veliko in učinkovito vlogo kaznenke » Langerjevi igri »Številka 72« Igra Mira Danilova, njena soigralca, nosilca glavnih moških partij, pa sta Levar in Kralj. Nenavadno koncipirano delo vsebuje nepričakovane, odrsko učinkovite preobrate v dejanju. Predstavo bodo igrali po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Dijaška predstava, v petek popoldne bo imelo dijaštvo priliko spoznati eno izmed posebno značilnih čehovljevih del »Strlčka Vanjo« s Cesarjem v naslovni vlogi. Opozarjamo na pomembne igralske stvaritve Cesarja, Skrbinška Vide Juva-nove, Mire Danilove, Kralja, Daneša, Ra-karjeve, Gabrijelčičeve. Režiser dramaturg Josip Vidmar. OPERA Četrtek, 14.: Gorenjski slavček. Red četrtek. Petek. 15.: Nižava. Premiera. Premierski abonma. Sobota, 16.: Gorenjski slavček. Izven. Slajvnoetna predstava v proslavo 20 letnice ljubljanske Univerze kralja Aleksandra I* Nedelja, 17. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20.: Nižava. Izven. FOersterjev »Gorenjski slavček« Je tisto operno delo, ki je poleg Smetanove »Prodane neveste« vzbudilo pri našem občinstvu še največ odziva. Preprosto, deloma Segavo dejanje, topla domača in srca blizka melodija, krepki gorenjski zbor so vrline, s kakršnimi se ne more ponašati nobeno drugo operno delo. Foersterjev »Gorenjski slavček« je res naša ljudska opera. V soboto se bo kot Slavnostna predstava v proslavo dvajsetletnice ustanovitve naše univerze uprizorila Foersterjeva opera »Gorenjski slavček«. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 14. decembra, ob 20. uri: »Lepa Vida«. Red B. Petek, 15.: zaprto. Sobota. 16.: Via mala. Red A. I Četrtek 14. decembra Ljubljana 7: Ju trn j i pozdrav, napovedi* poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Pisan orkestralni koncert (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13.02: Radijski šrameL — 14: Poročila. —« 17: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Ob lOOletnici Muzejskega društva T LJubljani (dr. R Ložar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave — 20: Re-prod. koncert simf. glasbe. — 21.15: Ruski sekstet — 22: Napovedi, poročila. — 22.13: Veseli zvoki radijskega orkestra. Beograd 18.30: Plošče. — 19.40: Narodna glasba. — 20: Humor. — 21: Narodne pesmi. — 21.50: Klavirski koncert ruskih skladateljev. — 22.20: Ples. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Prenos opera iz Nar. gledališča. — Sofija 18.45: Koncert orkestra. — 20: Instrumentalna glasba. — 20.30: Petje. — 22: Ples. — Dunaj 19.15: Plošče. — 20.15- Slovaške slike. — 20.50: Zvočna igra. — 22.20: Klavirska glasba. 23: Lahka godba in pfea. Moderna ulica ▼ Helsflnkfli živ otrok iz mrtve matere V argentinskem mestu Cordobi so izvedli zelo redko operacijo z uspehom. Tamkajšnjo bolnišnico so naprosili, naj bi prišli po mlado žensko, ki bi morala roditi Na nekem križišču je bolniški voz trčil ob neki drugi voz in se prevrnil. Mlada mati je bila takoj mrtva. Truplo so odpeljali v bolnišnico, kjer so oddali tudi ostale žrtve in ranjence te prometne nesreče. Pri pregledu trupla »o zdravniki opazili še nekakšne znake življenja v njem in so se odločili za takojšnjo operacija Uspelo jim je, da so spravili živega dečka na svet. Novorojenec ima normalno težo in je popolnoma zdrav. Elektrika nadzira stanje rib Bilka lz osrčja finske prestolnice priča, da so Helsinki resnično lepa metropola velikomestnega izgleda Finska bojna taktika Nož važnejši od modernega orožja zijo preko jam, iz primerne oddaljenosti pa mečejo Finci pod kolesje ln motorje tankov lz svojih skrivališč ročne granate ji jih onesposabljajo za boj. Finci se v tej vojni zanašajo najbolj na sneg ln mraz. Cim več snega, tem lažja jim bo obramba. Za primer, ko bodo nešteta jezera zamrznila in omogočila tako Rusom prod ranje po ledni odeji, pa so že pripravljeni, da bodo ledne plasti s svojinu topovi in ročnimi granatami razbijali in uničil tako nasprotniku tla pod nogami. Finska vojska je izvrstno opremljena za boj na daljnem severu. Njene sive uniforme so izredno smotrne, nad njimi pa imajo vojaki to"le sive ali bele plašče. Na glavah imajo kožuhovinaste čep ce, na rokah obložene rokavice, a na nogah visoke, tople škornje. Na svoji severni fronti so Finci razvili doalej učinkovito bojno taktiko. V svojih beiiih plašč h so v zasneženi pokrajini skoraj nevidni. Skrivajo se za skalami in drevesi, dajejo ruskim četam prihajati v bližino, v ugodnem trenutku pa se spuščajo s smučmi s strmih gričev nanje .n jih napadejo z bodali. Poročila s fronte vedo po-vedati, da ima ta taktika velik učinek na moralo ruskih čet, ki so smuči manj navajeni nego Fine.. V ostalem pa je na severni fronti mnogo ruskih vojakov iz južnih pokrajin, ki smučanja sploh ne poznajo. Ta vojna se odigrava sploh v popolnoma drugačnih okoliščinah nego katera koli vojna, ki jo je dož velo naše pokolenje. Geografski in klimatski pogoji zahtevajo čisto drugačno taktiko. Ni izključeno, da bo »puukos« staromodno, kakšnih 15 cm dolgo finsko bodalo, ki se da v spopadu iz bliž ne čudovito izkoristiti, imelo v rusko-finskl vojni morda večjo ulogo nego najmodernejša in najbolj pretkana orožja naše dobe. Ta bodala suvajo Finci nasprotnikom od spodaj v trebuh in jam prizadevajo ž njimi smrtne rane. Bojno prizorišče je s fnskega stališča Idealno. Povsod samo jezera, neskočni, jo-sti gozdovi, skalnata ozemlja Za malo vojno, za vojno zased in pasti je to kakor nalašč. Finske čete so se vedno vežbale v posebnem načinu bojevanja na takšnem ozemlju, dočim se Rusi vežbajo večinama po načinih, k so običajni v Zapadni Evropi. Tanki v skalnatem ln gozdnem terenu ne zaleže jo dosti a kjer se le prebijejo skozi naravne ovire, jih čaka vsak trenutek, nevarnost, da padejo v kakšno spretno pripravljeno in skrito past. Kjer ni šlo drugače, so Fine; zabili vsaj ogromne kamne v tla, da bi rabili kot ovire za tanke. Imajo pa proti tankom še posebno taktiko, ld se je dobro obnesla. Kopljejo si globoke, tesne jame v tla, ki imajo baš prostora za enega moža V teh jamah se V neki vas pri Genovi je pred nekoliko finski vojaki sklonjeni skrivajo tanki vo- i dnevi Izginil petletni sinček nekega kme- Ribarski odbor trgovinskega oddelka v Washingtonu je preizkusil novo pripravo, ki ugotavlja s pomočjo elektrike, dali je kakšna riba sveža ali ne. Priprava temelji na dejstvu, da se količina mlečne kisline v ribjem mesu v prvih 24 urah po lovu stalno dviga. Če gre električni tok skozi ribo, naleti na toliko manj odpora, kolikor večja je količina mlečne kisline. Na kazalniku se neposredno pokaže količina toka. ki je šla skozi ribo in tako tudi čas, ki je pretekel, odkar je žival mrtva. Čeprav je priprava uporabna začasno samo za ribe ki niso dalj časa mrtve nego 24 ur, jo smatrajo vendarle za zelo kristno pridobitev ribje trgovine tn razpošiljanja rib v domače kraje, kajti metoda je neprimerno bolj zanesljiva nego dosedanje metode, ki so se nanašale povsem na občutek in na — nos. Kabel Helsinki -TaHin prerezan Iz Helsinkov poročajo, da so ruski vojaški oddelki prerezali kabel, k je vezal finsko prestolnico Helsinke s Tallinom. Ogromna sipa Pri Vikibestadu na Norveškem so ujeli velikansko sipo, ki je tehtala nad 400 kg ln je bila tri metre dolga. Njene lovke so bile dolge do sedem metrov. V vsej Skandinaviji se ne spominjajo, da bi bili kdaj prej ujeli tako veliko sipo. Samaritani na bojišču Francoski vojaki nesejo ranjenega tovariša na ob vezo vališ če v zaledje Obisk na finski fronti Maskiranje, pripomoček finske vojske Posebni poročevalec družbe United Press, ki je obiskal finska bojišča piše, da je polkovni štab, od koder je poslal svoje zadnje poročilo, nameščen v velikem, temno zelenem in s snegom pokritem šotoru, ki ga ie v oddaljenosti 20 m ni videti ne s tal ne lz zraka. Tla poKrivs debela plast slame, žareča peč ki rabi obenem za kuhanje, daje toploto, ki je zavoljo ostrega mraza zunaj tem oolj zaželV na. Ponoči pada toplomei na 20 op nj pod ničlo, a tudi podnevi ni dosti topleje Leden veter piha človeku v obraz m ga zbada kakor s tisoč iglicami. Moštvo prebiva v podobnih šotorih *n je toplo odeto, tako da ne trpi zavoljo mraza. Dalje zadaj stoje obsežni, s smrečjem in snegom zakriti hlevi za konje ln govedo Cele črede debelih krav, ki so jih Finci odgnal lz krajev, ki so jih zasedli Rusi, dajejo četam mleko maslo in meso. Uac neko poljsko baterijo, ki je šla v položaj, bi se bil poročevalec skoraj spotaknil. Vs. deli topov so bili belo in temno zeleno pob.irvanl ln to maskiranje je bilo tako popolno da je baterijo opazil žele iz najbližje bližine. V gozdu nosijo vojak temno zelene uniforme ln bele čepice ter so od zgoraj videti kakor zasneženi štori. Bele plašče si odenejo tedaj, ko zapuste varni gozd. Kaj prinese naslednji trenutek? Prsti in temperatura v sobi Kakšna toplota je potrebna za naše ugodje Za določanje razmerja med sobno ln kožno temperaturo so v prejšnjem času kot merilo jemali večinoma temperaturo čela. Po novih poskusih pa so vzeli za podlago tega merjenja temperaturo prstov, ker je zanesljivejša. Ta temperatura znaša v sobi, kjer se človek počuti baš ugodno, 30 stopinj ln več. čim se prične soba hladiti, pada tudi temperatura prstov, a če je v prostoru prevroče, se zviša na 34 stopinj Celzija ln več. Najnižja sobna temperatura, ob kateri doseže temperatura prstov najmanj 30 stopinj, če sedimo in smo oblečeni v navadno obleko, znaša 18 do 19.5 stopinje. Za osebe, ki so potrebne toplote, je potrebna seveda še višja temperatura sobnega zraka. K tem spadajo pred vsem zelo veliki ln suhi ljudje. Tem daljše bivanje v zaprtem prostoru pogostoma ne godi, če ne znaša zračna temperatura 22 do 24 stopinj. Dva psa ščitita otroka Stirinogi prijatelj človeka Smučarji na odmoru Oddelek finskih vojakov-smučarjev na oddihu potem, ko so se vrnili z bojišča v zaledje ta. Iskali so ga ves dan ki vso noč, a brez uspeha Naslednji dan je postal neki kmet pozoren na pasje lajanje lz bližnjega gozda Stopil je tja n je naletel na velikega psa, ki je prišel mirno do njega in ga za hlače vlekel v neko smer. Mož je bil tako pameten, da je sledil živali in čez nekoliko minut sta dospela do kostanja, pod katerim je pokojno spal petletni otrok. Napol na njem Je ležal drug pes z glavo poleg otrokove glave ;n ga grel. Oba psa, ki se potepata že nekaj Časa po okolici, sta bila po vsej priliki otroka spremljala vso noč ln ko je utrujen zaspal, sta legla poleg njega, da bi ga grela in čuvala, dokler nista zjutraj zagledala moža, ki je delal na polju. Ta posnetek narejen na nemški strani za-padnega bojišča prikazuje dva vojaka nemških predstraž v trenutku, ko morata biti pripravljena na vse..« Rue Helsinki v Parizu Na zadnji seji pariškega mestnega sveta je več članov mestnega sveta stavilo predlog, naj bi se Imenovala ena izr.ed ulic francoske prestolnice po Helsinkih, glavnem mestu Finske. Nekaj svetnikov se je zedlnilo, naj bi se imenovala po Helsinkih ul ca, ki nosi sedaj ime Moskve. Predlog je bil odkazan odseku da ga preštudira, nakar bo padla končna odločitev. ,*S£HiRAJTE V »JUTRU44 2 Pižame in oblačila za vojni čas »Topovsko zeleni kostumi41 in „pižame zoper letalske napade4* Velike pariške modne tvrdke, ki bo središča ženske mode za ves svet, so po več-tedenski prekinitvi svojega dela zavoljo vojne sedaj svoja vrata spet odprle ln pozvale ženski svet, naj si ogleda njih nove zimske modele. Pariška modna industrija predvaja letos dve različni vrsti modelov. Prva vrsta z živahnimi, pestrimi luksuznimi predmeti, je namenjena za Ameriko in druge nevtralne dežele, za Senstvo vojujočih se držav pa je Izdelala preprostejše, temnejše ln di-skretnejše modele. Med temi je omeniti »topovsko zelene kostume«, ki se zlagajo z duhom časa in »pižame zoper letalske napade«, v katerih naj ženstvo ob preplahu beže v zaklonišča To je temno in toplo, praktično oblačilo, ki mu je prišita torba za plinsko masko. Podedljivo domotožje Na nekem kongresu, ki se je vršil pred kratkim v San Franciscu in ki se je bavil s vprašanjem dvojčkov, so ugotovili, da Je med drugim tudi odmotožje podedljivo. Kot poskusni material so znanstvenikom, ki ao sklicali kongres, rabile številne dvojice »Istojajčnih« ln »različnojajčnlh dvojčkov«. Dvojčki lz istega jajčeca so se odlikovali med drugim s tem, da so reagirali na različne dražljaje enako, čeprav so bUl prostorno ločeni. Drugi dvojčki so se vedli kakor navadni bratje. Kadar je kakšen lstojajčnl dvojček začutil domotožje. se je to polotilo tudi njegovega brata, tako da so domotožje lahko prišteli med lastnosti, ki temeljijo na istih dednih nagnjenjih. Banane in blokada V Anversi so te dni razdel li cei ladijski tovor banan brezplačno med ljudi. Popeljal jih je parnik »Thysvisse« iz Konga, toda v Rokavskem prelivu so ga ustavile angleške vojne ladje in ga odvedle v najbližje pristanišče, da ga preščejo, če nima na krovu kaj tihotapskega blaga. To pregledovanje je trajalo tako dolgo, da banane niso vzdržale več. Postale so pre-zrele in za prodajo niso prihajale več v poštev. ANEKDOTA V vatikanski galeriji so romarji, možje ln ženske iz spodnjih plasti. Pred nekim kipom a figovim peresom so v grozi obstali. »Kateri papež pa je to?« je vprašala neka ženica. In druga ji je že črkovala: »A-po-lon lz Bel-ve-de-ra!« VSAK DAN ENA iCOCE Prodajalec čevljev, ki je bil vec. prej podko-(»Judge«) Zane Greyt 38 Zakon zapada Roman Georgia je bila najprej Kakor omamljena od groze, a ko je pognal konja v dir, je jela vpiti. Zatisnil ji je usta, ugriznila ga je v roko in se zvijala kakor kača, a vse je bilo zaman, njegova roka jo je držala čvrsto objeto. Seveda ga je njeno divjanje močno oviralo, ko je moral voditi konja med drevjem — enkrat je za las mankalo, da ju ni udarec ob nagnjeno deblo obeh vrgel z živali. Vkljub vsej previdnosti ni mogel ubraniti, da ne bi bila z glavo zadela ob neko visečo vejo — njen odpor je zdajci ponehal, njena glava mu je medlo omahnila na ramo. Izprava je menil, da se je premislila, in pognal konja v še hitrejši dir, a potem je videl kaj se je biJo zgodilo: nad desno obrvjo je imela rdečo prasko, iz katere ie uhajala drobna kaplja krvi. Kaj mu je bilo storiti? Voda je bila šele onkraj gričev. Tedaj se je sklonil k nji. da ji s poljubom posname krvavo kaplio s čela — in kradoma. kakor same od sebe, so njegove ustnice poiskale Poljubil jo je bil — zdaj je bila njena usta. njegova! ENAJSTO POGLAVJE Jadrno je drevil po hostnati ravnini — naj je ie toliko pazil, vendar ni mogel ubraniti, da je ne bi bilo ravsalo trnje, a vsaj njen obraz je varoval, kakor je vedel in znal. Kako tiho mu je ležala v naročju — ali je bila nar huje poškodovana, nego je mislil? Bunka nad očesom ji je bila zatekla, in izpod počene kože je kdaj pa kdaj še pritekla kaplja krvi. Prijezdil je na vrh — tu se je spet začenjal gozd, ki se je bilo treba previdno motoviliti med njegovimi,debli, a saj je poznal vsak pedenj domačega kraja. Pod gručo starih sikomer, ki so bile ohranile svoje obledelo, rjavkastozlato listje, je bil studenec, ki ga je iskal. Z Georgijo v naročju je stopil s konja, jo previdno položil v mehki mah, namočil svojo ovratno ruto in ji jo položil na senžg Kmalu je odprla velike, temne oči in zmedeno pogledala okrog sebe. Pogled na Cala, ki je klečal zraven nje, jo je menda spomnil, kaj se je bilo zgodilo — zdrznila se je in vztrepetala. Besede obžalovanja, besede vroče ljubezni so mu silile na drhteče ustnice, a premagal se je in molčal. Tudi Georgia je nekaj časa molčala, nato pa je rekla: »Nezavestna sem bila — torej si me pobil.« Cal jo je prepadeno pogledal — tak to je mislila o njem? A zdaj ni bilo časa za razlaganje, kaj se je zgodilo, za to se bo že pozneje našla priložnost »Ali moreš sesti pokonci?« je vprašal. »Mislim, da,« odgovorila, in z njegovo pomočjo se ji je takoj posrečilo. Čudno, je mislil sam pri sebi, za surovino te ima, in vendar te gleda brez groze in studa — pa ne, da bi bili Tuckovi nazori o ženskah pravMni? Se enkrat je namočil ruto, jo ožel in ji jo zavezal okrog čela. »Tako, zdaj vstani, nimava mnogo časa.« Ubogljivo je vstala — to pot celd brez njegove pomoči. »Kam me misliš spraviti?« je tiho vprašala. »Se prezgodaj boš zvedela,« je osorno odvrnil in privedel konja. »Kar hitro gor, v stremen postavi nogo, tako pojde laže.« Čeprav ni mislil, da bo ubogala njegov ukaz, ampak je računal s tem, da bo moral dirjati za njo, je bilo vendar podoba, da ne misli na beg. Pognal se je na konja, Georgia je storila, kakor ji je bil velel, in obsedela pred njim na odeji, kakor da bi bila žensko sedlo. Cal je hotel položiti roko okrog nje, pa jo je odbila. »Ni me treba držati,« je rekla. Pognal je konja v bister dir, njena levica ae je oklenila sedelne hruške, z desnico se je prijela za grivo, a vzlic temu ga je morala kmalu poprositi: »Konj naj teče počasneje, če ne, padem z njega.« »Nič ne de,« je brezsrčno odvrnil, »če padeš, te že poberem.« Ko je pa res začela drčati, Je vzel vajeti v desnico in jo prijel z levico okrog pasu, kar je trpela brez oporekanja, čeprav ga je gledala kakor ris. Zdaj je mogel celd Si hitreje dirjati, in kmalu je zagleda) opuščeno kladaro Boyda Thurmana, ld se je v daljavi svetlikala izmed gozdnih dreves. Ves ta čas Georgia ni bila več izpregovorila besede, da, še mislila je komaj, kajti glava ji je bila vsa omotična — ko je pa zagledala hišo, pred katero sta bila privezana dva konja in ki se ji je iz dimnika zvijal lahen dim proti zimskemu nebu, je vprašala: »Kaj me misliš spraviti tjale noter?« Skočil je s konja in jo postavil na tla. »Seveda te mislim,« je odvrnil. »Kdo pa je v hiši?« »Dva dobra prijatelja: Tuck Merry in pridigar Meeker.« »Pridigar Meeker — čemu?« »Da naju poroči — zdaj mi postaneš žena.« Pogledala ga ;e in ni mogla spraviti glasu iz sebe. »Naprej! Ali nisi razumela?« »Saj me vendar ne moreš prisiliti, da bi rekla ,da' Pridigarju kratko in malo povem, da si me a silo privlekel semkaj, pa naju ne bo hotel poročiti.« •Lahko, če hočeš, a vem, da tega ne boš storila,« je rekel z odločnim glasom. »Zakaj neki ne?« »Ker je zdaj prepozno.« Sam je čutil, kako neumen je bil njegov ogib-ljivi odgovor — oh, mar se ne bi bil spustil v vso to blazno pustolovščino! »Ali mi ne bi malce natančneje pojasnil, zakaj je prepozno?« je pikro vprašala. Zdaj ga je potrpljenje minilo.