üjued daily except Saturday», Sunday» and Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški ln upravnllkl proetert: 2057 bouth Lawndale Ave, Office of Publication: S657 South Lawndale Ave. Telephon«. Rockwell «M4 leto-yeah XXXVII Cen« lista Je $6.00 ■ntorad aa aacaod-clui matter January 1». 1MJ. at tha post-otttoe at Chlcoao. Mino*. under the Act of Coaaraaa a» Mareta S. im. CHICAGO 29. ILL.. PETEK. 20. JULIJA (JULY 20). 194S Subscription $«00 Yearly ŠTEV. -NUMBER 141 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. S. 1917, authorised on June 4. 1818. Američani bombardirajo japonske bojne ladje Letalci jih izsledili v luki v Tokijskem zalivu bojne ladje obstreljujejo obrežje GUAM. 19. Jul. — Silovitemu bombardiranju japonaklh mest iz zraka in obstreljevanj« x morja so je pridružila tudi armada voč kot 600 velebombnikov B-29/ ki je na nekaj japonskih meat zmetala blizu 4000 ton bomb. Velcbombnikl ao Izvršili avoj napad zgodaj zjutraj pred svitom. Tarča tega zračnega napada so bila štiri mest« n« glavnem otoku Honšuju, v katerih so bombe zanetile velike požare. Eno teh mest Je Hlt«či. ki je bilo pred par dnevi bombardirano po težkih bojnih ladjah. Drugo je Čoši. tretje Fukul. kjer so važno industrije, četrto pa Oka-zaki, ki je absorbiralo največ prebivalstva is razbitega Nagoya ln Hilačija. Guam, 19. jul.—Ameriški letalci so končno izsledili nekaj japonskih bojnih ladij v mornariški luki v Yokosuki ob ustju Tokijskega zaliva in jih pričeli razbijati. Napada na te ladje, ki so ostanki japonske bojne mornarice, se je v noči od srede na četrtek udeležilo več sto mornariških bombnikov. Napad se je izvršil v slabem vremenu, v megli. Prvič v zadnjih desetih dneh "so iTJuponH postavili v bran proti silovitim ameriškim napadom iz zraka in morja. V snoč-njem napadu so ameriški letalci naleteli na močno streljanje iz protiletalskih topov v Yokusaki. Možno je, da so bile japonske bojne ladje v popravilu in vsled toga dobro zavarovane. (Tokijski radio je v četrtek poročal, da je bilo sestreljenih 40 ameriških letal, 38 pa poškodovanih.) Mesto Yokosuka, kjer je baza bojne morrfarice, se nahaja 30 milj južno od Tokija ob notranjim ustju zaliva. Ik )jne ladje tretje flotile, kalni poveljuje admiral Jialsey, pa so včeraj nadaljevale z bombardiranjem japonskega obrežja na Nojimskem rtu južnovzhod "<1 Tokija. To je bil že četrti napad ameriških bojnih ladij na japonska obrežna industrijska "i« sta v zadnjih štirih dneh. Te-ra napada so se udeležile križar-ko in ru.šilci. Na zapadnem delu otoka Bor-"La v južnem Pacifiku so av-Mralske čete napredovale 30 milj rek« »n zavzele pristaniško ni»' to Marudi. Washington. 19. jul.—Morna-" ki department poroča, da sta '-ili v bornejskih v 0*1 ah na juž-' ■ m Pacifiku izgubljeni dve la-*1J■ - Potopljeni sta bili od so-ra/nikove akcije. Poročilo pra-da se je vse moštvo rešilo, tem je bojna mornarica izgu-1)1 • ' 324 bojnih ladij v tej vojni. Japonski general govori o premir ju Umik s Kitajske odvisi od ameriške zračne sile San Franclsco. Calif.. 19. jul. —General Jasiji Okamura, vrhovni poveljnik japonskih oboroženih sil na Kitajskem, je izjavil, da umik japonskega vojaštva ni priporočljiv, ker bi to pomenilo premirje s kitajsko vlado v Čungkingu in z Združenimi državami, kakor poroda radio Tokio. Okamura je dalje priznal, da bi ameriška zračna sila onemogočila umik s Kitajske, ker bi uničila transportna sredstva. "Vzelo bi najmanj dve leti, predno se bi vse japonske čete umaknile s Kitajske," je dejal japonski general. "Ta doba pa se lahko celo zavleče, ako bi ameriška zračna sila vodila splošno uničevalno vojno proti japon skih transportacijskim sred stvom, kar bi umik zavleklo in nas prisililo, da se umaknemo v notranjost Kitajske." General Okamura je poudaril, da za umik je na vsak način potrebno premirje z Združenimi državami in Kitajsko. "V nasprotnem slučaju," je naglasil OljamurJi" se bojim, da bo sledilo na Kitajskem strahovito uničenje v bitkah med našimi silami in zavezniki." Tipanja za mir od strani Japoncev so čeda lje bolj vidna. \Plače magnatov ¡se povišale Mezdna formula "malega jekla" le za delavce ULINOISKI RUDARJI KONČALI 'GLADOVNO' STAVKO Avtni obroči se bodo dobili prihodnje leto Washington, I). C., 1». jul.— ' « ktot produkcije kavčuka je Povojni program države Illinois Governer podpisal zadevni zakon Springfield. 111.. 19. jul.—Governer Green je podpisal zakon ki določa $100,939,532 za po vojne projekte v državi. Ta vsota se bo vzela iz državne blagajne, ki ima $135,000.000 prebitka. V načrtu so razni projekti. Okrog $17,000,000 bo šlo za državno univerzo, $35,000,000 za gradnjo cest in javnih poslopij 10 milijonov za nove orožarne in 18 milijonov za učne zavode. Zaeno g podpisom tega zakona je Green podpisal okrog 150 drugih zakonskih osnutkov, med temi apropriacijo za $15,000,000 v svrho izboljšanja okrajnih farmskih cest. Dovolj premoga za tisoč let Tulsa, Okla—Senatni odsek, v čigar področje »pada problem kurjave, je pronašel, da poseduje Amerika dovolj premoga in lignita za produkcijo gasolina za tisoč let. Poleg tega bo dovolj premoga za kurjavo za ena Washington. D. C.—Zakladni-ški department je objavil listo nekaterih korporacij in njihovih visokih uradnikov, ki so v poslovnem letu 1943-44 prejeli več kp $75,000. Lista uključuje 581 takih oseb Charles E. Wilson, predsednik General Motors, je prejel najbolj mastno "plačo", namreč $459,041. Njegova redna plača je znašala $150,000, bonus pa $290,695, poleg tega pa je nabral "malega drobiža" v vsoti $19,346. Družba General Motors je imela 32 oseb, ki so prejele več ko $75,000 v omenjenem fiskal nem letu, mnogo teh skoro toi i ko kot Wilson, poleg tega pa so vsi ti uradniki prejeli mastne "bonuse". Na drugem mestu je bil Thomas Watson, predsednik družbe International Business Machines, ki je prejel $425,548, od tega $325,548 v bonusu. Druge "velike ribe" so prejele od $300,-000 do $400,000, in teh "rib" je lepo število. Številke, ki jih je objavil za-kladniški urad, so značilne zlasti zato, ker pokazujejo dejstvo, da mnogi izmed navedenih uradnikov prejemajo mnogo več kot so pred vojno. To je jasen do kaz, da mezdna formula "malega jekla" nima nobene veljave za mogotce, temveč le za delavce. Značilno je tudi to, kako bogate 4ružbe nagradijo svoje vi-goke uradnÜHL s takozvanimi "bonusi", katerih «o večinoma deležni v največjih vsotah lastniki korporacij. Na ta način se grmadi jo njihova bogastva. V mnogih slučajih visoki uradniki kontrolirajo vse finance, četudi imajo najmanj delnic pri podjetju. Poleg tega so si umislili tudi visoke penzije, ki znašajo do $50,000 na leto, dočim številni delničarji pobirajo drobtine. Tiskarji s« vrnili na delo pri Donnelleyju DRUGE DELAVSKE VESTI Springfield. 111.. 19. jul.—Pre-mogarska "gladovna" stavka v južnem Illinolsu je končana. Premogarji, po itevilu okrog deset tisoč, so se vrnili na delo, ko jim je OPA zagotovila več mesa in več znamk za odmerke. Tega priboljška bodo deležni po 6. avgustu. Stavka je nastala zadnji teden v Gillespieju in se hitro razširila po rudarskih naselbinah južnega lllinoisa. Lopate in krampe so odložili člani obeh rudarskih unij, PMA in UMWA. Njih argument je, da se ob "solatnih vložkih" ne da kopati in nakladati premoga v prahu in dimu globoko pod zemljo. Na OPA so pritiskali dolge mesece, naj jim dovoli več mesa, toda so bili deležni le obljub. OPA jih je zdaj zagotovila, da jim bo ix) 6. avgustu preskrbela več mesa in dala več rdečih ^namk. Distriktni načelnik OPA Carter Jenkins je dejal, da zdaj razne vladne agencije v Wash-ingtonu delajo rtu načrt za izvedbo te obljube. On Jc tudi dejal, da tega prlboljška ne bodo deležni drugI delavci pri težkem delu. Ta "gladovna" stavka se je zadnje dni razširila tudi v livarske tovarne. Z enako zahtevo za več mesa je zastavkalo tudi okrog tisoč livarskih delavcev v Bellevillu. Pravijo, da nimajo na razpolago nobene reatavraci je ali kafeterije v tovarnah, kjer bi lahko kupili lunch. Chicago. 19. jul.—Pri veliki tiskarski firmi Donnelley je bila včeraj končana stavka, ko so tu di člani ostalih tiskarskih strok zaključili, da se vrnejo na delo. Pred par dnevi ho to storil pressmani, katerim Je medna rodni predsednik George L^. Bcr ry dal ultimat: Vrnite se na delo takoj, ali pa boste izključeni iz unije. Stavka je trajala šest tednov in glavna, toda ne edina za h te va vseh tiskarskih strok Je bila priznanje u n i j s k e delavnice. Družba se je temu uprla in ker je imela dosti "lojalnih" delavcev, je s pomočjo G. L. Berryja tudi to stavko zdrobila. Washington. 19. Jul.—Glavni urad CIO je objavil vest, da v prihodnjih dneh obišče Ameriko ruska delavca delegacija V Ameriko pride na povabilo Phi-Wilma Insigne, alias Kitty! lipa Murrayja, predsednika CIO. Ferguson, ni le grozila Japon- j Delegacija, ki jo bodo, tvorili cem, temveč Je tud, podžigala stopniki sovjetskih delavskih druge k enakim činom. To Je. unij, bo študirala delavske raz-Lstorila v mestecu Walnut Grove,'mere In produkcljgke metode. Calif., ko je naščuvala grupo po- To Je prvi «lučaj po veliki ru-sameznikov proti Japonski dru- skl revoluciji, d« pride v Ame-žini Joiio Matsouka. katere gin rlko ruska delavska delegacija Jošto »luži v ameriški armadi ln Sicer ni šla še tudi Iz Amerik«' »e Je boril v bitkah v Italiji proti v Kusijo nobena oficielna delay-Ne mcem ter bil ujet. I Nka delegacije; pred več leti Jc Belgijski kralj se ne sme vrniti domov Sest klerikalnih ministrov odstopilo Bruselj. BelglJ«. 19. jul.—Belgijski parlament, ki je bil naglo pozvan k izrednemu zasedanju, e sklenil z 98 proti 6 glasovom, ca se kralj Leopold HI, ne sme vrniti v domovin«) in prevzeti žezla brez dovoljenja parlamenta. Senat pa je glasoval o predlogu levice, ki pomeni odstavitev eralja. Levica to zahteva in obtožuje kralja, da je sodeloval z okupatorji. Leopold se nahaja v Salzburgu, Avstrija. Kriza je prišla do vrhunca, ker se je kralj nameraval vrniti v Jclgijo in zasesti svoj prestol. Vlada je odgovorila, da bo takoj odstopila, če to stori. Potem je iralj zahteval, naj vlada predloži vprašanje njegove vrnitve judstvu na splošno glasovanje, car pa je večina kabineta odbila. Posledica vsega tega je, da je izstopilo iz kabineta vseh šest ministrov konservativne katoll like stranke, ki podpira kralja. Njihova mesta najbrže zavzame jo socialisti in druge levičarske stranke. Vprašanje, ki že več tednov razburja •Belgijo, ni odprava monarhije, marveč le odpor proti kralju Leopoldu. Kraljeve |>o sle vodi regentstvo v imenu 15 letnega prestolonaslednika, ki ima postati kralj leta 1948, ko dopolni 18. leto. \ Kazen za grožn je proti ameriškim Japoncem Wilma Insigne grozila japonski družini Washington, D. C.. 19. jul.— Notranji tajnik Ickes Je naznanil, da je bila Wilma Insigne obsojena v zapor za 90 dni na obtožbo, da je grozila vsem Japoncem, ki s«* vrnejo nazaj v Call-f orni jo. Velika trojica razpravlja o nemškem vprašanju Domače vesti Nacijski ujetniki obsojeni v smrt Umorili so soujetnike v taborišču W««hlngton. D., C.. 19. jul. Osem nacijskih vojnih ujetnikov, ki so bili obsojeni v smrt, ker so brutalno umorili svoje soujetnike vsled njihovih protlna cijskih mišljenj, čakfr na obeše nje, ako predsednik Truman ni spiemeni kazni. Sedem drugih ujetnikov jc bi lo obešenih v Fort Leavenvvor thu, Kana. Vsi razen enega so bili obsojeni zaradi umorov nacijskih soujetnikov, ker so bili nasprotniki nacizma. Pet žrtev je bilo umorjenih |>o obsodbi in Izreku kazni nacljskega "sodišča" v ujetniškem taborišču. Obdolžene ujetnike Je sodilo vojno sodišče. Dne 10. julija )<• bilo eksekutlranlh pet ujetnikov za enake zločine, kl so Jih izvršili nad svojimi soujetniki zato, ker s'i se Izrazili, da se ne strinjajo z nacizmom. Obisk Chicago.- Glavni urad SNPJ ( e v sredo obiskal Sgt. Arley Bo-zicnik, član društva Pioneers 559. Arley je prišel na 30-dnev-ni dopust Iz Evrope, kjer se je Dojeval 15 mesecev. N« operaciji Duluth, Minn. V bolnišnici St. Mary's čaka na operacijo Anton Nemgar iz Kveletha.—V isti aolnišnici Je bila tudi operirana ]Trance« Železnlkar, hči družine Joe fteleznikar iz Dulutha. Pobit v premogovniku Houston, Pa.- Dne 11. Jul. Je till pobit v premogovniku Joseph Delost, star 58 let in duma i/. Koritnicc na Krasu Bil Je od->eljan v bolnišnico v Pittsburgh, ijer se nahaja v kritičnem stanju. Odlikovan «« hrabro«! Bannock, O — Pfc Frank Cher-ne ml. Je bil v Avstriji odliko-van z bronasto medaljo za hrabrost, ki jo je (Miku/al 26. aprila. Z nekim vojakom sta naskočila utrjeno |M)glciJo v trenutku, ko ao Nemci hoteli streljati v hrbte ameriških vojakov, katerim sta rešila življenje. Knega Nemca sta ubila, dva pa ujela. Frank ji član društva 702, kakor tudi vsa Chernetova družina, in služi pri 67. pehotni diviziji. I« Cleveland« Cleveland. — V pondeljek Jt umrl po kratki bolean! v bolniš niel Emergency Clinic Kudolph Novak Iz Collinwoodu, star 45 let in rojen tukaj, /.n|HJŠča.ž.ent Albino Novak, urednico /.«rji dve hčeri, Sestro in štiri brate Bil je član SDZ in WOW. Po kratki bolezni Je umrl v bolnišnici Mt. Sinal William Vesi star 27 let in živeč v Kuclidu. Za pušča leno, starše, (ri brate (dva v vojni), sestrojn več drugih so rodnlkov. Rojen Je bil v Cleve-landu - Družina Peter Staklcli je bila uradno obveščena, da j pogrešan njen sin MMM Daru» II. Ntakieh, Služil je na podmoi niči Trigger, ki je najbrže lagub-Ijena. Družina John (iržinčlč jt prejela vest, da je bil lijen sin Pfc. William J, Grzlncic ranjen na Okinawi 24 maja. Slai je 11» let, v armadi od lanskega feb ruarja In preko morja od julija -Na 30-dnevnl dopust sta prišla mornar Kudy Troha, sin družini I.eo Troha iz Collinwooda, te» Cpl. Edward Lamport, sin dru žilic Mike Franko, ki je slutil pri osmi zračni armadi v Kvropi in je poročen. Truman konferiral posamezno s Stalinom in Churchillom Vladna zavarovalnina znaia dve milijardi Washington, D. C,—V zadnjih osmih moaecih je vladna zavarovalnica izplačala 307,264 |io-»mrtniti za padlimi vojaki v skupni vsoti $2,0064M,861, ka-kor poroč« veteranska administracij«. To preacga vsoto, ki Je bila izplačan« pod »ličnim sistemom v zadnjih 26 letih, problemi ökupa-1 je in reparacije Vinson postal zvezni zakladničar Senat potrdil nominacijo aoitlaano nrimeni "i .... «j«. . . ... „ , , Wilmii Je /«.«rozil» Malaouko-!Ua tj» m*« "r»nk .nd flic d. - M f dobički vi družini, H «• "<■ mM. d» b» l-gacij., An«l.«ko .r„kuvno R - ,h«l« skunlno Filipine,-v du Ji b«njc pa )«• i* poalalo v Sovj.d- ielezmthih druth h*.fcdalk «'I. d* i>ko unij» vat .vojll. drl.*.,,, k. K,.n Krami»». CaM -V ,- v.l 1 Stëlïïr» dni V ,a., „I vrnitvi poda.« d.......In .U- '7 T*T,,r 7" "IT i ko dobo. Vladni izvi-denci so t u mil da bodo avtomobihsti, KO ainr>' T , .. majo listke A. dobili nove di dokazni, da h- gasohn lahko e obroče prihodnjega febru- izloči Iz lignita in premoga po ceni, ki Jo sedaj plačujejo «v-tomobilisti. «Ii marca. To bo prvi od-k obročev za to kategorijo mobllov od julija 1943. Kusija odlikovala «mrriihe mornarje k va, 19. Jul.—Prezidij so-vlade Je odlikoval 101 a mornarja za hrab-» jo pokarali pri dova-material« v ruski »kr Angleški poslanik na Poljskem London, 19 Jul. - Angleška vlad« Je imenovala Victorj« F. Cavendish-Bentinck« za svojega poslanika n« Poljakem. Prej Je ____________bil že imenovan Robert H«nk«*y luke Odlikovane! «o u angleškega upr«vnik« poalov nške obrežne streže. Un je že v Varšavi. poru. nakar bo izpuščena, ako bo »k« strani, pristala, da se iz distrikta U»eU., --v --7 Prvi vojaki iz Evrope Kralj Peter postal oie ¿ {i ^ Filipine London, 1» Jul.-Družin« ju-go»lov«n»keg« kralja Petra, kil M.nils, 19 Jul.-Na Filipine je ne je lani poročil z grško prince ! doepel prvi kontingent «meri-zo Aleksandro, Je 17 jul dobila ftkih vojakov direktno z evrop-prvorojenčka. "prestolon«sledni-1 »kega ^»jišč«. Kontingent Je k«". Kraljic« ga je povil« v ne- Atel 4.275 vojakov, ki ao prišli iz ki vladni bolnišnici, ki je v svr- Italije Pretežno večino te »kuho tega porod« zač««no «tala n« pme «o tvorili «amord, ki »o «»e "jugoslovanski zemlji". T^a je bojevali v Afnki, Hicilijl in IU-zelo dvomljivo, d« bo "prestolo- lijl, M«-fi njlnn t»o tudi veterani, p»#»lovnern letu fKitn»šlla približ n«slednik" «li njegov iič* še kdaj (ki imajo ¡*> še»t službenih zvezd, no 10 milijard dolarjev, prejela kralj Jugoslavije drugače kot po kar pomeni, da imajo za seboj p« je W mllijeid Obe vsoti imenu v z«mej»tvu. !že šest vetjih bojev. < preilstsvlj.t« avetovnl rekord niška družb« Union Pacific imela čistega dobička $15^2,000, ¡ kar je $2,000/XX) več kot v lati dobi lanskega leta. Te številke predal« vi j« jo dobiček po odbitku davkov Vladni izdatki narakčajo Washington, D C Zvezni za-kl«dnlškl departió» t »t na/.nanja, d« zaključek fiskalnega let« Iz kazuje, d« je vlada v preteklem Waahlngton, D. C.. 10 jul Zve/nI senat je vier«j «oglaMiOl |K>trdil nominacijo Freda M Vin-«orta za novega zakladnlškeg« ■ tajnika Nominacijo je ptedsed , tnk Truman predložil senatu' f«rejšnji dan, Vinaou je nailclil I lleiiryja Morgeriiaua, ki je i*» dal resignacijo. Novi /likladniškl tajnik Je stari 55 let m je dom« iz države Kentucky, S tem Je Vinson |*»*tal drugi za državnim tajnikom Byr-ne som v nasledstvu za ptedM«! Potadam. 19. jul.—Predsednlk iutnan Je včeraj konferir«! posamezno s Churchillom in Stalinom. Da li sta ga povabila na ipoldansko kosilo, aH pa se je sam povabil, je še tajnost, kakor e tajnost skoraj vse drugo, k«r se vrši v "veliki ogradi" v Pota-damu, posebno pa pri konferenčnem omizju. Truman je najprvo obiskal Churchilla, s katerim sta konfe-rirala pri lunehu, potem pa je na obisk k Stalinu, kjer je Dil zopet deležen prigrizka. O čem so razpravljali, Je uradna ln javna tajnost. Neuradno jairočilo "izza ograde" pravi, da so razpravljali o vprašanju, koli-ko časa naj bo Nemčija pod okupacijo in o količini njene vojne odškodnine. Okup«cljsk« doba mi baje trajala od deset do dvajset let. To je seveda le ugibanje. (Jlede nemške vojne odškodnine je znano, da si» je reparacij-ska komisija treh velesil, kl zboruje v Moskvi, zedinll« na vaoto 20 milijard dolarjev. Ta vaota je bila zadnje čase omenjena v raznih |>oroči!th. Tcfanoto je baje sugfMttral Stalin. p Ker milijarde danes skoraj nič ne štejejo, 20 milijard dolarjev nI veliko, Stroški te vojne na primer že presegajo U»oč milijard dolarjev. Toliko so n«mreč vse /avojevane drŽave potrošile v denarju, V tej vsoti nI všteta ogromna malerlaln« škod«, ki znaša težke milijarde, kajti razbita je doiTialega vsa Kvropa, velik tlel Itusije, Kitajske ln druge dežele. Da li predstavlja teh 20 mill-juid dolarjev celotne nemške reparacije, to Je, v blagu in gotovim, ali samo v gotovini, še nt znano. Po nekih informacijah bi t. 11. a liu ,!ja dftleto* IK)% teh reparacij, Anglija in Amerika p« vsaka 20'«., Kaj Iki z ostalimi državami, katere Je uničil« ln oropala Hitlerjeva vojska, Je vprašanje. Samo mala llolandsk« ceni «vojo vojno škodo na deset miltjard dolarjev. Ciotovo je to, d« bodo vse prisadete države zahtevale vojno odškodnino. Pr«v tako sigurno i«* tudi, tla poražen« In tu* .h zelo i «zbila Nemčija ne l»«» nI kiiar mogla |»opraviti te Škode; posebno ne t>o mogla tega storiti, če jI Ih» «Klvzetu vsa težka Indus-tuja in njene ogromne kemične tovarne /.i» zaveznike Je Iti najtrši oreh m največji |iaiadoks. Ako «premolit- Nemčijo v |Hiljedel»ko deželo, ne l*i mogl« pl«čev«tl re-parMcij v industrijskih Izdelkih; ! toda če se iiidubtrljsko zopet po- /,ltivi na imge |*»«t»l»temom "«vi>-I m m 1 nega |»»»djetnlštv«", lahko prej all slej zo|*d |K>at«rie nev«r- n««:,t Kvitiia-, Eksplozija m uni ci je v Halifaxu Halifax, Nov« Scotts, 1» Jul. V tem kanadskem m*«tu je v [vladnem «irenalu sinoči n««t«l« velika ckkplo/lja municije, kl je fiika v slučaju smrti ali odstopa /anctll« velik |H»ž«r, *dr»bila šl- I A i _______..al^ a.^lkL.. Trumana In za njim Byrne*« Vinson je bil dam s zapri ^/en P«itidltev Vinson« z« ri'tvega zakladnikarja v senatu je bila javna, ne tajna, vsi nav/oi'i œ-natorji m» glws«»vali /a potrditev S«-nat je doalej (Kitrdil vue nominacije novih članov kabineta, katere je Truman pred loll t, bre/. i ojio/icije. I m* f*i mestu m napravil« veliko IMniku med prebivalstvom Prvi . kaplo/ijl sledil« srrlj« |»et nadaljnih ekaplogij. Ljud«tvo je ! zbežalo sredi noči n« vse strani. Po prvih portičllih J« 12 oseb ranjenih, eri« pa pogrešana. V me 1 »tu divja velik pot«r ln paralizi-Iran )e ves želetnllkl promet. Vse | ladje no zbežale lt priataniAča. PROSVETA THE ENLIGHTENMEMT GLASILO m LASTNIMA SLOVENSKE NAJtODNE PODPOR« JED MOTE Oryaa of and publlthed by Slovane Metional Naročnin« m Zdrušana dršava (laven Chlcogs) in o« loto. »3 00 m pol lota. 91.&0 m ¿«trt lote; m Chlcafa ln Cook C«. 97.M m calo lato. 99.71 m pol letaj m Ino—nivo 9« 00 Subacrlption ralMi lor t h« Uniled Stole« taxcept Chice«o) Md Caaode 99 09 por yaar Chlcsgo «od Cook Countr 97JO por Im«||« oouoiilo« 99.00 por yee*. Cono mImot po dogovtru.—Rokopisi dopisov In tlenkev m no vrtijo. RokopUl lUorarne vsebino (črtim, povaati dramo, pesmi Ud.) ta vrnejo pošiljelolju le v slučaju. ¿o )a priložil onlf Advertising rates on affraamonl—Memiacrtpla oli and unaalkdlad arliciaa will not fea returned. Othar 1 such aa atorioa. piers, poama. olc~ will ke rotumod to aondo when accompenlod by self addressed and stomped envelop« lfaslov na vse. tor Une silk a Ikloast PROtVETA 2057 59 So. Lawndale Ave« Chicago 23, Illlnola MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin >199 Datum v oklepaju na primer (July 31, 1949), poleg vašega imena na naslovu pomeni, de vam je s Um datumom potekla naročnine. Ponovilo jo pravočasno, da m vam list na ustavi. ______ Čigav kongres?—II Nič ni čudnega, če pri opazovanju "naše" vlade in "našega" kongresa marsikdo postane ciničen in ti zabrusi v obraz: "Taka demokracija . . .?! Fuj, požvižgam se nanjo!" In navadno se zgodi, da bo začel poveličevati rusko diktaturo v deveta nebesa. Vidi le njene "dobre" strani, ne pa slabih. Ampak če bi se znajdel v taki diktaturi, bi najbrže zopet začel sanjati o "ušivi demokraciji," kaki ino imamo na primer v tej deželi. . Živimo v dobi, ko je človeku res težko obdržati zdravo perspektivo. Svet je poln razvalin in socialne bolezni, laži, brutalnosti in lupokritstva. Stara zgradba se ruli ob udarcih dinamičnih sil zgodovine in moderne vedt, nova pa se poraja z velikimi težavajrii in za nas silno počasno in skoraj nevidno. Ampak človeška družba je preveč komplicirana, prepolna stare, dasi preživele navlake, da bi se mogla preosnovatl čez noč v nekaj boljšega. In vzelo bo najbrže generacije predno bo iz razvalin današnjih družabnih potresov in revolucij nastalo nekaj novega, nekaj boljšega. Tudi z "našim" kongresom in z "našo" vlado bo tako. Danes, kot je tudi večinoma v vsej zgodovini te dežele, služi "naš" kongres, "naša" vlada predvsem ali skoraj izključno oni relativno tnali skupini ljudi, ki poseduje 80% bogastva Amerike in veliko tudi v tujini. Prav to: ker je vrhnja plast vedno imela vlado na svoji Htrani, je tudi pripomoglo, da so si "srečni" ljudje nagrmadili toliko bogastva. In kjer je bogastvo, tam je tudi moč—politična moč! Najboljši doka/, tega je "naš" kongres. * * * Kot smo že včeraj omenili, je ta izvoljena skupiiia privilegiranih in mogočnih ljudi zopet dobila od kongresa veliko vrečo denarja z davčno razbremenitvijo velikih in malih korporacij. V bodoče ne bo nobenemu podjetju treba plučati korporacijskegs davka od pivih )25,000 dolarjev čistega dobička—po sedanjem zakonu se je ta davek pričel od $10,000 naprej. "Free enterprizerji" so dobili še tazne druge davčne olajšave, vsega skupaj okrog pet milijard dolarjev. In to v času, ko»se vladni dolg dviga 40-50 milijard dolarjev letno, v času. ko blagajne velikih in tudi malih korporacij niso bile še nikdar tako natrpane ktrt so danes. Poleg tega so wallstreelski bankirji, lastniki železnic, dobili od kongresa tudi okrog četrt milijarde dolarjev na leto skozi prav kur fpH-jetl zakon, po katerem bo vlada od zdaj naprej plačevala polno tarifo pri pievažanju vojaštva, federalnih uradnikov in vladnega lovora. To se navidezno zdi pravično, češ, zakaj naj bi vlada imela posebne tarifne privilegije na železnicah. Železniški lobisti so tudi argumentu ali, da morajo vsled lega privatniki plačevati toliko večjd voznino. Ta argument je seveda na vsej črti črviv, kajti voznimi, pa bila osebna, tovorna ali poštna, ne bo zato prav nič znižana. Korisli «hI tega bodo imeli le velebankirji in nihče drugi. Ampak vlada v resnici ni bila deležnu nobenega tarifnega privilegija na železnicah. Po civilni vojni in še prej je kongretmamreč "st'iikul" železniškim družbum okrog 130 milijonov akrov javne ali vladne zemlje—približno desetino površine Amerike. Vrednost te zeuiljt, z vsemi gozdovi in nurevnimi zakladi pod njeno skorjo, je bila nepieceiiljiva. Kongres je s tem velikim javnim darom dal pobudo privatni "iniciativi" pri gradnji železnic, poleg tega pa tudi težke denarne subvencije. Navada je bila tudi, da so občine kolektale prostovoljne ptispevke za gradnjo privatnih železnic. Kakticno je vse originalne stioške za gradnjo železnic prispevalo ljudstvo (Kdirt ne želi poglobiti v to, naj prečita knjigo "History nI the Gieat American Fortunes.") Koiigies je potem, leta 1776 sprejel zakon, ki je določal, da vlft-da placujc le polovično voznino za prevoz svojega tovora na želez-iiluah. To naj bi bila nekakšna odškodnina ljudstvu za podarjeno «t inljo. Ta zakon )e b>l seda) odpravljen In vlada bo v bodoče plačevala enako voznino kot v*' drugi, Računajo, da se bodo s tem \ludni stloški /višali za 92(H) do 300 milijonov dolarjev na leto. * * * In kongres je podaril to zlato jabolko velebankirjem zdaj, ko .tlernict kljub polovični vladni tarifi delajo tako velike profite kot jih niso delale še nikdar v zgodovini. Ti profiti zdaj presegajo («v milijardo delatjev letno. Razume se, da so cene železniških delnic t.ikoj pn»k- . « Opazujoč toga moža, ml je prišlo na misel, kaj bi si mislila Jaka Debevec, uradnik Ameriške Domovine, in kaplan Ga-brovšek, ako bi videla ta prizor. Ali se ne bi od jeza se-sedla na tla, ko bi spoznala, da vse gnusno pisanje A. D. proti svobodni Jugoslaviji ne šteje nič celo med njihovimi naročniki? Ameriška Domovina slabo ža-nje. Meni se celo vidi, da je s svojim ugabnim pisanjem pre-vabila marsikoga na Slovenski dan, o katerem ne bi nič vedel, ako ne bi o njem čital v A. D. Da, navzoč je bil tudi eden u-službencev A. D. Sedel je prav nad prvo stopnico in z radost-' nim obrazom poslušal oba govornika. Slišal sem ga, ko se je izrazil, da ni verjel, da se bo zbralo skupaj toliko ljudi, a Ameriška Domovina ga pošteno lomi. Najbolj pa ga je polomila, ko je drugi dan poročala, da se je udeležilo SANSo-vega piknika okrog tisoč oseb. Da le ni sram uradnika te cunje, da se drzne zapisati tako debelo in očitno laž. To laž je napisal vzlic temu, da je Cleveland Press posvetil tej slovenski proslavi veliko prostora, priobčil slike govornikov in med drugim zapisal: "Over 5000 attended Slovene Day held in Euclid, Ohio, at the Slovenian Society Home on Recher Ave." Človek, ki se upa zlagati v obraz 5000 osebam, po mojem mnehju, ne spada med pošteno človeško družbo! Dobro vemo, da krasen uspeh te priredbe ni po godu Debev-čemu Jakcu in kaplančku Ga-brovšku. Zelo bi bila zadovoljna, da bi se je udeležilo samo tisoč oseb, kajti ona dva ne želita, da bi pomagali svojim rodnim bratom in sestram v današnji svobodni Jugoslaviji; njima je sveto geslo današnje Jugoslavije "Smrt fašizmu—Svoboda narodu!" zoperno in najbrže bi to geslo rada zamenjala z izrazom "svoboda fašizmu —smrt jugoslovanskemu narodu." Take so želje vseh izdajalcev in kvizlingov. Hvala zmagoslavnemu orožju zavezniških armad, med njimi tudi jugoslovanski partizanski armadi, da se niso uresničile želje kvizlingov. Prvi film iz Jugoslavije. Združeni odbor ameriških Jugoslovanov je pred časom prejel prvi film iz stare domovine. Film je bil posnet v času herojske dobe svobodne Jugoslavije. Slikani so razni prizori: požgane vasi, razdejane ceste in železnice, porušeni mostovi, boji partizanskih odredov, poulični boji v Belgradu itd. Za ta film vlada veliko zanimanje v naši naselbini in ne samo med Slovenci pač pa tudi med drugimi narodnostmi. Film bo kazan 4. avgusta v Slovenskem delavskem domu na Waterloo rd.; pričetek predstave ob pol devetih zvečer. Ta večer bo dvorana prav gotovo polna, zato vas opozarjamo, bodite točni, ker drugače se lahko prepe-1 ti, da ne boste dobili prostora v dvorani. Vincent Coff. Ta slika Ja bUa sneta v Berlinu ob prihodu druge oklopne divi-zlje, ki ja okupirala ameriško cono. Ameriškega vojaka sta po-sdraVlla dva ruska vojaka. Berlin ja sdaj pod vrhovno komando vseh štirih sil—Rusija, Anglija, Francija In Amerika. * - IMENA ROJAKOV V NEMŠKIH TABORIŠČIH Chicago. Ill.-Vojaški kurat Rev. Leonard E. Bogolln le poslal par seznamov imen slovenskih rojakov in družin, ki se nahajajo v taboriščih Oberkas-| sel In Michen-Gladbach v ta-i padni Nemčiji. Imena sloveneklh družin in samcev nahajajoč t h ea v jugo slov. laserju v Oberkeoaol Naasčija. Las Anton t družino. Krika vas;1 Oreftar Anton t družino. Dobono; 1 Lorbar Prane z družino. Mrslala vas; j HiMtnik Jutri t družino. Mala doli- 1 na; Barkovit Mihael v družino Brrr- ! I J*, ohi Vol .dolina; Ologovtek Slav-1 ko i družino. Mala dolina: Lexen«ki Jožef t družino. Velika dolina. Po->gaj JuAef i družino. Mala dolina a , , .. I Kaalednji do Troj ar j ■ Jožefa ao vsi A mor lak i vojaki geee poiar na letalonoaru Bunker Kili. v kale Vipovake doline roga sla IreAčlla dva japoneka "kamlkasa" ali samomorilna letalca . *nton Kosov*) In povaročtia pravi pekel. Ivan. Črn*.. Zevadlav Stanku. Aj-1 dovifina. strmbrrger Joftef. it Vid; l Gleščič Alojz, ČrniČe; Jazbec Štefan, Črrtiče; Trošt Bogomir, Št. Vid; Pregelj Alojz, Vipava; Krapež Franc, Angelska gora; Gerfcevič Franc, Col; Kobal Ivan, Col; Baje Alojz, Col; Benčina Alojz, Col; Koren Ivan, Podkraj,' Baje-Ivan, Podkraj; Baje. Anton, Podkraj, Baje Ivan, ViSnje; Kobal Franc, Višnje; Trojar Jožef, dkofja Loka, Gorenjsko; Čebaftek Vinko, Pole, Gorenjsko; Vreček Vinko, Preddvor, Gorenjsko; Cerar Janez, Preddvor, Gorenjsko; Pogačnik Janez, St. Vid, Gorenjsko; Živalič Friderik, Št. Vid, Gorenjsko; Žagar Vladislav, Št. Vid, Gorenjsko; Šober Valentin, Golnik, Gorenjsko; Ribni-kar Anton,, Golnik, Gorenjsko; Kavčič Mirko, štorje, Ajdovščina, Vip-dolina; Krpan Jožef, Sv. Križ, Vip. dolina; Vrtovinik Jožefv z družino, Dol pri Krškem; Andrej ¿te Jožef z družino, Hrastje pri Brežicah; Oto-repec Ivan, Litija, roj. Šmarje p. Jelšah; Bevc Ivan, Dole, obč. Sv. Križ pri Litiji; Kovač Andrej, Cerkje pri Kranju; Miler Marija, BorŠt, obč. Cerkje ob Krki; Črnigoj Andrej, Ajdovščina pri Gorici; Vreček Vinko, Preddvor; Grašič Vinko, Golnik, Gorenjska; Dvoršek Leopold iz Brežic; Mauher Jernej, Vitanje; ' Gušpar Franc, Čepinci, Prekmurje; Časar Alojz, Čepinci, Prekmurje; Krajcar Štefan, Markovci, Prekmurje; Štem-berger Franc,, Št. Vid; Pižent Ivan, Št. Vid; Zlobec Albin, Kosovele, Komen; Švara Gabriel, Gabrovec, Komen; Kranjc Ivan, Ptuj; Raičkovič Krsta, Adv. Podgorica; Maleševič Milutin, Bos. Gradiška. Imena Slovencev Is Jugoslavija v taborišču Michen-Glad-bach. 18. junija 1945. Agreš Josip, Kozje; Atldolšek Jožef, Hrastje, Cerklje ob Knki; Briž-nik Davorin. Ljubljana; Bučar Alojz, Krško; Ban Ivan, Vasboc, Istra, Trst; Bažon Marijo, Poric, Pola; Božičnik Josip, Mali kamen, Ljubljana; Ber-čijeri Josip, Cerovec; Bogdan Franc, Grkoveščak; Buršič Bruno, Trst; Bučar Družina, Smecec, Krško; Vuk Josip, Gomilica; Vitez Štefan, Moravče; Vlašič družina, Kraška vas; Vrček Marija, Raka; Baboršek družina, Pristava; Galič družina, Dlina; Glavač Viktor, Dol. Bistrica; Godina Štefan, Dol. Bistrica; Dolenc Mija, Vidovec; Debeljak Maks in družina, Prelasko; Embreus Rok, Vidovec; Zibret Josip, Vidovec; Žižek Karol, Gornja Bistrica; Zagorc Štefan, Slavna Peč; Zrin Franc, Murska Sobota; Zvonar Andrej, Vidovec; Jančar Vicef, Rakovce; Jakupila Ivan, Raka; Jordan Anton, Raka; Jersin Mihalj, Višnja gora; Kukanja Jožef, Mali dol; Krejačič družina, Brezje; Kopina Janez, Smečič; Kovačič Mihalj, Šmarje pri Jelšah, Celje; Kriz-man Štefan, Gornji Sisnik; Kodric Angel, Mali dol; Kravas Franc, Sv. Križ; Kopašič Ivan, Vidovec; Kapler Janez, Dolni Apnenik; Likardo Pe-tar, Istra; Leban Stanislav, Goriška; Legovič Petar, Istra; Leskvoiek Ivan, Pilštajn; Lovenjak Franc, Ba-kovci; Ljubičič Ivan* Pola; Mohor Ivan in družina, Mrzla vas; Mernik Frane, Teharje; Mesarič Djuro, Cir-kovljan; Merljak Rihard, Volčja draga; Oštir Janez in družina. Kraška vas; Osojnik Franc in družina. Brzeljsko; Oblak Kari, Istra, Pirž Alojz, Sp. Prjausko; Pirž Franc, Kal-ce; Puc Franc, Col, Goriška; Pešec Ignac. Bukovci, Pešec Anton. Dobrna; Premelc Andrej in* družina, Bi-zeljsko; Pintarič August, Ivanovci; Prosen Rok, Istra; Prodan Silvian, Istra; Plahutf Josip, Kalobje; Pod-gornik Franc, Goriška; Pelikan Ignac in Franc, Goriška; Moravec Anton. Domžale; Rihter Zdravko. Istra; Rajzar Andrej, Roguši-vci; Ritosa Andjel. Istra. Rebernik Ladislav, Li- šično; Radolovic Anton, Višnjan; Ri-barič Ivan, Istra; Smolica lvari, Istra; Sinčič Roza in Marija; Sinožif Ivan in Pavel, Istra; Sanein Karlu Trst; Toplišek Janez. Celje; Toplak Mihalj, Senkovec; Turusek Viktor, Pilštajn; Umek Dragutin, Gorica! Fabijan Franc in družina, Trbovlje' Fili Karlo, Tolmin, Gorica; Ficko August, Gor. Čmuie; Flegt-r Josip, Sotins; Ficko Josip, Večeslavci; Fer-lan Anton, Lokve; Hostar, Antonija, Raka; Hočevar Johan, Velika vas, Cigler Jakob in družina, Velika vas; Škrlec Amalija in Barbara, Brežice; Ščuka Anton, Škrbina; Sverko Ana Istra; Štefančič Viktor, Trst; Stok Alojz, Trst; Štefanec Franc, Tropuv-ce; Škraba Andrej in žena, Ljubljana; Leanikar Johan, Pilštajn; God-nič Ernest, Ljubljana; Angreš Franc, Kozje; Kozlovič Andjel, Istra; Vuičic Ivan, Istra; Balantič Paula, Zagorje; Bračun Jožef, Kozje; Slovenc Terezija, Šentvid; Slovenc Viktor, Šentvid; Sitar Jožef in žena, Kamnik; Leskošek Anton, Celje; Lipov.šek Franc, Rakitovac; LebeniČnik Ferdinand in žena, Zagorje; Obres Jakob, Kozje, Planine Anton, Kozje; Plev-nik Anton, Kozje; Planine Antonija, Kozje; Kladušek Johan, Pilštajn; Klakoče Jožef, Kozje; Kovačič Jožef! Brežice; Franc Josip, Bučka; Hrovat Florijan, Kozje; Kolar Mihalj, Pilštajn; Kranjc Antoniia, Kozje; Zlen-der Josip, Pilštajn; Zuzelj Alojz, Podsreda; Vučko Ignac, Srednja Bistrica; Hrvat Florijan, Radica; Pan-ker, Ivan, Bradniči; Fabijančič Dominik, Krško; Leskošek Anton, Pilštajn. Dodatni saplsnik slovenskih druiin v Istem taborišču. Nekatera teh Imen eo že vključena v zgornjem splošnem zapisniku. Ciglar Jakob; Leskovec Franc, Bregane, Brežice; Galič Jano«; Koren Marija, Zagorje ob Savi, Litija; Debeljak Maks; Sinkovič Anton, Viršta in Šmarije pri Jelšah; Kalina Johan; Veber Marija, Trbovlje; Mohor Ivan; Vidovič Gojko, Litija, Ljubljana; Oštir Janez; Colarič Marija, Sv. Križ ob Krki pri Kostanjevici; Andolšek Jožef; DernovSek Alojz, Stara Peščanica, Zagreb; Vlašič Matija; Vlašič Franc, Bo^nska 4, Zagreb; Vrček Franc; Jordan Jožef, Koprivnik, Kostanjevica ob Krki; Osojnik Franc; Kelhar Frančiška, Bizeljsko, Brežice; PremelČ Andrej; Premelč Franc, Za vodna 22, Celje; Bučar Alojz; Kerin Jožef, Dolenje, Krško; Fabijan Franc; (¡al>or-šek Anton; Kranjc Jožef Kozje, Brtf-žica; Valovšek Ignac; Gračner Matija, Loke 384, Trbovlje. Priloženi sta tudi dve majhr. fotografiji. Na prvi je skupina 12, na drugi pa 13 rojakov. S<> lepo počesani in prilično dobro oblečeni, kakor bi bili n. pr. doma kako nedeljo popoldne. Ne izgledajo ravno sestradani, pozna se jim pa, da so morali trdo delati. Na prvi sličici so: Bučar Franc, Lipovšek Franc, Balantič Paula, Slovenec Terezij«, Planine Anton, Slovenec Viktor, Heu-dra Josef, Hrvat Florijan, Sitar Jo-sef, Pavlin Franc, Babič Jo.sef, Mohor Ivan. Na drugi sličici pa so: Mohor Ivan. Pire Franc. Bofldan Franc, Vrček Alojz. Vrček Franc. Bučar Alojz, Bučar Drago, Koretič pold, Lebenčič Ferdinand. KraAovcc Ivan, Hrastar Franc, Kopina Johan, Fabjan Franc. Ob strani je na obeh sličicah napisano, da so ti rojaki doma iz okrajev Krško in Brežice. (Po Amerikanskem Slovencu > Stavka IT00 rasvaievalcev ln kolporterjev čeeoplaov v N»* Yorku jo parallslrala vso dlatrlbudjo novin v maa!u. Ljudi* *> * pomagali a tem. da so m uvrščali v dolge vrste pred uradi listo*. drugI pa so dobili novice po radiu. Fašistični domobranski teror nad Slovenci (Nadaljevanje) v lej vezi naj omenimo še en primer talstva, ki je značilnejši. p veljnik domobranske posadke v Kostanjevici, že večkrat, ome-eni dr. Benedičič, odvetniški pripravnik iz Celja, znan po.svoji T kovni nesposobnosti in napihnjenem besedičenju, hkrati pa k volok je poslal 15. IV. 1944 "Komandi Mrzlo polje" pismo, v katerem' ugovarja aretaciji žup- ===================^^ nika Andr. Zupanca «i Sv. Kn- w beračit> koder je na tQ vohu i, in izjavlja, da bo segel po re- nil in tudi ^^ y inUfrnadj presaiijah-strdjanjuta^.ako eljnik domobrangk dk ? n. hn takoi izpuščen. Sest in ^ k ¿upnik ne bo takoj izpuščen u že zaprtih, še šest jih bo pn-£tih v treh urah. Vseh dvanajst bo delno ustreljenih, delno obedih ako se župnik živ in zdrav ,*vrne do 17. junija ob 12. uri, ju dodaja dobesedno: »Ne strašimo se, da boste vi segli po naših talcih. Toda ako vam je na tem, da narod pogine se uniči, vas zagotavljamo, da bomo segli po nadaljnih talcih do poslednjega!" Kako skladno s temi pismi je pismo oberlajtnanta Wimmicha z 11. maja 1944, ki ga je poslal iz Sežane Južnoprimorskemu odredu. Predlagal je zamenjavo jetnikov in za primer, da se ne bi držali besede, zagrozil, da bo vse jetnike, ki so v Sežani in ki so že določeni za delo v Nemčiji, postrelil. Naj se ne boji hlapčevski učenec fašističnih morilcev Benedičič, ki mu je vseeno, če s streljanjem talcev propade ves slovenski narod! Mi ne bomo streljali nedolžnih ljudi! Mi bomo udarili po krivcih! S pomočjo naših velikih zaveznikov in po zagotovilih Moskovske deklaracije iz oktobra 1943 jih bomo preganjali do kraja sveta in kaznovali pred našimi sodišči. Zaradi "poštenih" sredstev, zaradi talstva, najmanj zaradi tega, bosta med njimi tudi Podlesnik in Benedi- njem Šentjernejčanov. Tako nosi ta človek odgovornost za vse, ki so jih domobranci zaklali ali pobili. Razen v tem delu na raznih krajih omenjenih: Stanka Zagorca iz Orehovice, Janeza Okiškija iz Vrhpolja, Franca Zagorca s Tolstega vrha, Jožeta Liparja iz Cerovega loga, Jožeta Ambrožiča iz Zg. Mokrega polja, Franca Radovana iz Pra-pret in Mihe Kostrevca iz Briške vasi, padli po njegovi krivdi: Janez Kosmač, Tolsti vrh, Jože Kosmač, Gor. Stara vas, Anton Švalj, Kočarija, Jože Hudo-klin, Vrhpolje, Franc Bofctfc, Pra-proče, Ciril Drobiž, Čadraže, ki so vsi padli blizu gradu Tolsti vrh. Dalje Stanko Koželj, Zapu-že, Janez Kočman, Vrh, Alojz Gorjanc, Tolsti vrh, Neža Kotar, Ban, Janez Kovačič, Gomila, Jože Pušava in sin, Gomile, Franc Markovič in Tone Hvala, učitelja Alojz Pucelj in Anton Androja, ki so bili s sodelovanjem Preglja upiorjeni v Stopičah. Če vpoštevamo, da je italijanski okupator ustrelil izmed prebivalcev Št. Jerneja osem talcev, da so v internaciji umrli trije, da je bilo od bombardiranja ubitih 15, da so Nemci ob vdoru postre-lili 39 ljudi, potem vidimo, kako strašna usoda je zadela to mirno prebivalstvo po fašistično-domo- "Unija Je okey. Bil sam član unije pred odhodom v armado ln postanem sopet njen član." je rekel Pvt. Chet Horton. ki se nahaj» v bolnišnici v Tacoml. Waah.. drušbo pa mu delata Clea Carl in Bermeal Myars. članici upi je strojnikov ADF, cč. Ta Benedičič se je ustil 30. branskem nasilju iprila v St. Rupertu takole: "Po- Dne 23 ^ SQ domobranci bijati ljudi ni greh, greh je, če . Gor Lakencih ustrelili An- gredo komunisti v cerkev. Ce tona Mlakarja( stanujočega v daš partizanu jesti, je to božji Gor Polah Vsirem ga je y gQZ_ rop. Ce bo kdo podpiral parti- du domobranec Ruparf z njim /ane, ga bomo ubili, čeprav bo gU biJa y patrolj domobranca vsak dan v cerkvi. ^ ^ Franc Ko^var in ivan Svajger, | zaslišanje, ali pa počakati šest "Uboga slovenska dežela" i oba domobranske posadke v mesecev in vložiti «novo prošnjo Dne 19. aprila so domobranci ^Vaču. Ta -umor je četa javila j v Chicagu. Za vložitev nove ustrelili Franca Zagorca, kmeč-' p0veljstvu zaščite okraja Novo prošnje bi morali ponovno pla-kega fanta s Tolstega vrha pri mesto s štev. 605 od 26. IV. 1944 čati osem dolarjev, kot to zahte-Št. Jerneju. Ustrelil ga je domo- s pretvezo, da je Mlakar hotel va naturalizacijski zakon za braneč Janez Brulc iz Brusnic pobegniti in da bi ga sploh ne vloženje peticije ali prošnje ln pri Stopičah, ki je te dni umoril bili odpeljali, če bi jim ne bil za drugi papir, če in kadar so-tudi fanta Franca Radovana s tako zatrdno zatrjeval, da se bo di&če določi podelitev istega. Vprašanja in odgovori o naturalizaciji Vprašanje: Prvi papir sem dobil v New Yorku in nameraval s*m da zaprosim za drugi papir prihodnji mesec, ko bo poteklo dve leti, odkar imam prvi papir. A medtem pa sem dobil dobro siužbo v Chicagu in se preselim tja tekom enega ali dveh tednov. Ali bom moral zaprositi za novi prvi papir potem, ko se nastanim v Chicagu? Odgovor: Ne. Nobene razlike ni v tem, kje kdo vzame ali dobi prvi papir, kajti, neglede kje živite, v Chicagu, Milwau-keeju ali kje drugje, vaš prtfi papir, ki ste ga dobil v New Yorku, je veljaven povsod v Zed. državah. Pomniti pa morate, da država Illinois zahteva, da živite tam šest mesecev preden morete zaprositi za drugi papir—in ker je Chicago v državi Illinois, to pomeni, da vam ne bo mogoče zaprositi za drugi papir tllkoj, ko potečeta dva leti po prejetju prvega. Če bi bili že izpolnili in vložili tiskovino N-400, s katero se zaprosi za drugi papir, na new-yorškem sodišču, tedaj bi cela stvar drugače izgledala, ker samo ono sodišče, kjer je bila vložena prošnja za drugi papir, i-ma pravico, da na podlagi za-prositve podeli ali odkloni državljanstvo prizadetemu prosilcu. V tem slučaju bi morali priti v New York na končno ka. Cela stvar bo stala od 50 to 100 dolarjev. • Vprašanje: Ko sem se leta 1940 registriral kot tujerodec, po predpisih tozadevnega zakona, sem registriral tudi svojo 12 let staro hčerko. Pred kratkim pa mi je bilo povedano, da bi jo bil moral ponovno registrirati, ko je dopolnila 14 let. Ali je to resnica? ln če je, kaj bodo napravili z njo in z menoj, ker se nisem ravnal po predpisanih pravilih postave? Hčerki je sedaj skoro 17 let. Odgovori Da, vaša hčerka bi morala biti registrirana, ko je dopolnila 14. leto. Zakon za registracijo tujerodcev ali nedr žavljanov, ki je bil sprejet leta 1940, je določal, da morajo starši ali varuhi registrirati otroke pod 14. letom starosti. To je bilo v času splošne registracije nedržavljanov, od 27. av. 1940, do 26. dec. 1940. Isti zakon pa je obenem določal, da se mora vsak tak registriran nedržavljan ali riedržavljanka ponovno regi- strirati tekom dobe trideset dni po izpolnjenem 14. letu. Ob priliki te ponovne registracije so vzeti tudi odtisi prstov (fin-tier prints). Ako je v bližini kraja, kjer tivite urad naseljeniške in na-turalizacijske službe, je najboljše, da se gre vaša hčerka nemudoma registrirati. Če pa živite daleč stran od takega urada, se pa pismeno obrnite do najbližjega naseljeniškega urada ali pa pišite naravnost na U. S. Com-missioner of Immigration and Naturalization, ter povprašajte, kaj je vaši hčerki storiti v njenem slučaju. Glejte, da se pobrigate za to stvar takoj, kajti registracijski zakon določa, da nedržavljani, ki se ne priglasijo za registracijo ob določenem času, zapadejo kazni plačanja globe v znesku ne več kot sto dolarjev, ali pa 30 dni zapora, ali oboje. V slučaju pa, da registracijskemu zakonu ni bilo zadoščeno, ker prizadeta oseba ni bila seznanjena z določbami tega zakona, se od strani naseljeniške in naturali-zaeijske sluibe ne podvzame nobenih korakov za kaznovanje take osebe. * VpraŠanjet Prišel sem v Ameriko v letu 1923 kot pomorščak. Moral bi zopet odpluti, pa nisem . . . odtedaj naprej živim v Zdr. državah. Kako morem postati državljan? Odgovor: Prvo, kar vam je storiti, je to, da dobite rekord vaše registracije. Ko dobite ta rekord ali certifikat, morete za prositi za prvi papir in potem za drugi papir kakor določajo zakoni za dobavo državljanstva. Kdorkoli je prišel v to deželo nelegalno pred 1. julijem, 1924, ali je ostal tukaj nelegalno pred istim datumom—kar se je zgodilo v vašem slučaju—mora legalizirati svoje bivanje tukaj, ako zadosti gotovim določbam v tem pogledu. Te določbe so sledeče: (13) Dokazati mnra, da je prišel sem pred 1, julijem 1924. ter da je odtlej Pečino živel v tej deželi; (2) izpričati mora, da je bil vseskozi dobrega zadržanja; (3) biti mora rasno sprejemljiv za državljanstvo— to pomeni, da mora pripadati ali beli ali zamorski rasi, ali pa rodu ameriških Indijancev; (4) prost mora biti kakršnegakoli vzroka, radi katerega bi mogel zapasti izgonu ali deportaciji Kdorkoli želi zaprositi za rekord ali certifikat registracije,' mora izpolniti tiskovino N-105 (Form N-1(15). To more dobiti v vsakem naaeljenttkem in na-' turalizacijskem uradu. Vložitev | take prošnje stane $1H in denar' se mora poslati začno s tisko-1 vino N-105 po poštni nakaznici (Money Order), in sicer izplač-J ljivo na: Commissioner of Immigration and Naturalization, Washington, D. C. Prosilcu, kateremu je bila prošnja za rekord registracije odbita iz gotovega vzroka, se ne vrne poslana vsota.—Prosilec pa, ki v redu prejme svoj rekord registracije ter tako legalizira svoje bivanje v tej deželi, more zaprositi za državljanski papir. • VpraŠanjet Rojena sem bila v (navedite deželo rojstva) in sem prišla v Zdr. države kot otrok. Postala sem ameriška državljanka v letu 1916, ko sem se poročila s tu rojenim državljanom. . Medtem pa je moj mož že umrl. Jaz sem vprašala za delo v vojni tovarni, a sem bila odklonjena, ker nisem mogla ■ 1 «e——mm~m dokazati, da nem ameriška državljanka. Kaj naj storim? Odgovor: V pravem ste, ko trdite, da ste s svojo poroko postala ameriška državljanka v letu 1916, Zaprositi pa morate za izvirni certifikat vašega državljanstva. Za to je potrebna tiskov ina — Form N-HOO — katero dobite v vsakem uradu naseljeniške in naturalizacijskc službe. Tak certifikat stane pet dolarjev. Prinesti morate dokaze, da je bil vaš mož rojen v Zdr. državah, Ako nimate rojstnega lista vašega moža, pišite na pristojne oblasti kraja, kjer je bil rojen, da vam xa pošljejo. Navesti morate datum njegovega rojstva. ime njegovih staršev in če mogoče informacije glede naslova njegove družine ob času njegovega rojstva. Če pa pristojne oblasti (nevadno Health Department pristojnega kraja ali mesta ne morejo najti) za < lj iz St. Jerneja pod špijon-'k,h "nenom "Vera III A" preje-,r,i'l plačilo za svoje ovaduštvo 1,1 ' " pr. 7 avguhta 1943 prejel y;' ko poročilo 500 lir. (24 H' iV Kant. "Como" No. 08- 4682 ' 8 1M3). Opozoriti je tre-' ' datum 7. avg 1943, ker je ' " l«daj že konec italijanskega |i/.nia. in je torej Pregelj na--« val svoje delo v službi tako-1 badoglijevcev. ki eo bili "mobranakih trditvah naši /,v'"nki! Našlo se je tudi pi-k"HUinjt viškega kaplana t\ ' koga naj Pregelj vse v italijansko internacijo. 'P J«* seveda spadal v do-' ' 'vo in ie ««stal v fcent-1 kamor je prvotno pri- roči vse cigarete. Odnesli so mu 500 lir denarja in ga s streli na pragu hiše ubili. Na kraju umora so pustili listek s sledečo vsebino: "Smrt komunizmu in njegovim pristašem. Danes je še čas! Kdor ni z nami, je proti nam! Ali res ne vidite uboge slovenske dežele? Kdo je kriv tega gorja? Smrt komunističnim izdajalcem! Odločite se!—Črna roka." Res uboga slovenska dežela, če bi postala plen domobranskega in nemškega terorja. (Se nadaljuje) Nova omejitev na železnicah Washington. — V prihodnjih mesecih bo potovanje po železnicah še bolj omejeno in otežko-čeno za civiliste kot je bilo do zdaj. Vojna transportna administracija je namreč odredila, da morajo vse železnice dati na razpolago armadi 75'/i vozov za osebni promet in za civilne vlake smejo porabiti le 2.V» vozov. Vzrok je velika potreba za prevoz vojaštva na zapadno obalo. Radi tega bf>do rtfdfrale železni-ve odpraviti marsikak vlak za civiliste. T BUY UNITED &TATfc8 NCS šal sem naturulizacijsko sodišče, naj mi dovoli, da si privzamem enostavno in lahko ime, ozir. priimek. Sodišče mi je ugodilo in državljanski papir je bil izdan na mojo novo ime, ozir. priimek. Moji trije sinovi, ki so stari že čez 21 let, bi sedaj radi vedeli, če je bilo s tem spremenjeno tudi njihovo ime ali priimek? Odgovor: Ne, priimek vaših sinov je ostal nespremenjen. Samo tujerodni otroci, ki postanejo ameriški državljani »Kitom naturalizacije svojih staršev, so deležni legalne spremenitve njihovega priimka na ta način. Vaši sinovi, ki so že bili polnoletni, ko ste vi postali državljan, tor tako niso postali državljani potom vase naturalizacije, morejo spremeniti svoj priimek potom sodnijske^a odloka. V to svrho naj si najamejo odvetni- ŽENITVENA PONUDBA a A M C C. dobro «lojt-č s »talnim **«lu!Jo»m. i*li K-«rmriiti t drkU -lom ali vdovo (not ■ «Jivor<*H, tudi o |mm i ntgM mh dvn otrok* v «taro-Mi ei JS d« 55 IH v «vrho fr-mtv«, ¿lun pnpruaW> no irnuko. Kjt« rn r**«no zanima, naj pl*«* na JijSFPH KTAHiril 851 No Hth Ht., Milwaulu-«* 1, Wis. ELECTRO MOTIVE Builders of Diesel Locomotives • offers a Post-War Opportunity now WANTED ~ IMMEDIATELY ARC WELDERS FITTERS FINISH AND TRIMMERS SPRAY PAINTERS EUctro-Motive representative* will interview end hire at U. S. E. S. office* at «12 W. Madison St.. Chiftsgo M L IIOMt St.. Chktsco •II W. Bsrtisston Av*., LsOrssgs. IN. You May al*o apply at plant, BM and JeUet Road or at your nearest U. 1 iaploysMst Ssrvip Offlaa (Nadaljevanj«) Mnogo divjih pogledov se je zapičilo v Semena, da se je ustrašil in preklinjevaje odšel. Zgrabila ga je neka groza in čudna slutnja se mu je pojavila: kaj če so vse te pesti zoper mene? ,, XXVII. Ko je dr. Sluga šel tisto popoldne o prihodu baronovem na izprehod, se je nameril proti vasi, kjer je izvedel za Petrovo stanovanje. Ker je vsak dan potoma pogledal bolnike, ki so bili nevarneje bolni, je hotel takrat tudi k bolniku, ki je bil v obližju hiše, kjer je stanoval Rož-man. Sklenil je, da gre do njega ln mu pove, kako je prosil zanj, pa da mu nasvetuje, naj se obrne do vrhovnega voditelja tvorniškega podjetja, da ga sprejmo zopet na delo. Pripravljen je bil, da gre sam ob priliki do barona in prosi za Petra. Dasi je bila doma njegova prošnja odbita, je vendarle za trdno upal pri baronu več doseči. Potoma, nekaj minut od tvomice, mu prihiti naproti dekle. "Lepo vas prosim, hitro, teti jo tnko slabo. Zelo težko ves čakajo!" Ko izve zdravnik, da jc v nevarnosti porodnica, pokara prav o.,tro dekle, zakaj ne pošljejo prej ponj, ko vendar vedo, da rad in naglo pride, "Saj smo poslali. Že dve uri je tega. Vratarju sem sporočila. Pa je rekel, da že naznani. Hotela sem sama do vas, pa me ni pustil." V zdravniku je vzkipela jeza. Nobene besede nI več izpregovorll in hodil je tako hitro, da je dekle zaostajalo in moralo včasih teči za njim. Cela vrsta sklepov, zabavljic in najostrejših stavkov Je šumela po zdravnikovi glavi. "To ne gre več, to je nezaslišana malomarnost! Tega kratko in malo ne trpim več! Baronu naznanim, po listih razbobnam ta nered, rajši vse pustim, kakor bi živel še pri takih ljudeh . . ." Na čelu so mu stale potne kapi le, lica so mu bila razpaljena, ko je stopil k bolnici. "Precej v bolnišnico!" V hiši je nastal jok, branil se je mož, krog postelje zbrane žene so jadikovale. Edino bolnica j« gledala vdano in mirno v zdravnika. "Nič se ne bojte! Vdajte se v voljo božjo! Sam vam ne smem ln ne morem pomagati. Bodite veseli, da ste tako blizu mesta. Drugod bi vam ne bilo pomoči..." Dobili so v naglici koleselj, zdravnik je sam pomagal in ukazoval, kako naj jo položijo na voz. Potem je še zase dobil skromen voziček in se odpeljal za njo v bolnišnico . . . "Hvala Bogu, rešena je!" Tako je ogovoril zdravnik Prosenca ob desetih v kavarni, kjer je adjunkt vsak večer domi-nal z umirovljenim polkovnikom. Po operaciji v bolnišnici si* mu je zahotelo po družbi, zato je poiskal Prosenca. "Ni res, izgubljerta!" Prosenc Je pristavil domino k vijugastemu skladu na karnenito mizo, polkovnik je priložil zadnji kamenček in zavpil: "Domino!" "Vidiš, da je izgubljena!" Adjunkt je podal doktorju dolgo roko čez mizo in mu primaknil stol. "Kje—odkod prihajaš tako pozno? Kdo je rešim?" Dr. Sluga je navdušen pripovedoval o srečni opcracijt in končno dostavil: "Večjega užitka mendu ni na svetu, kakor ga ima zdravnik, Če se mu posreči težka operacija!" 'To bi bilo zame tako, kakor če bi sedajle dobil domino. Gospod polkovnik, še enkrat!" Polkovnik je že plačeval. "Hvala, jutri! Deset ura—moram domov!" "Star vojak! Vse na minute! Torej jutri na svidenje!" "Že teden dni te ni bilo blizu. Ali je epidemija pri vas, ali si pa tako zaljubljen, da ne utegneš v mesto?" "Danes sem zopet jezen, da bi najrajši klofu- tal!" "Pa udari, če te srbijo prsti, samo mene nikar, ker bi me moral preveč, da bi me ujezil. Čuden patrón si pa le. Prav tako veselje—in zopet strašna jeza—vse zaeno. Sicer je to pravzaprav jako dobro; veliko veselje—plus, velika jeza—minus—to je enako ničli." Prosenc je po tablici načrtal velik plus in minus in veliko okroglo ničlo. "Ergo si danes popolnoma navaden, normalen človek!" "In ti, ali si gotov s svojo logiko?" "Sem!" . ; "Torej poslušaj!" Zdravnik je povedal prijatelju o malomarnosti, ki vlada v tvornici glede bolnikov, in mu zatrdil, da gre do barona. "Do tega lahko prideš, ker bo jutri bržkone v tvornici." "Kako to?" "Na, beri!" Adjunkt mu je dal večerni list "Čas" in mu pokazal s prstom odstavek: "Tujci v hotelu Rusija". "V tovarni o tem nihče nič ne ve! To je kakor nalašč zame. Jutri bom še pravega temperamenta—ne premrzel in ne prevroč!" "Kar si mi povedal, diši skoro po policiji. To stvar zgrabi odločno. Ali povem ti takoj, da moj sodnijski nos v tem grmovju duha še drugo divjačino!" "Kakšno?" "Sovražnik mora biti često slepar, da se iz-nebi neljubega tekmeca. Kaj ko bi Seme sejal tu svoje ukane? Nebrižnost za svoje dolžnosti pri zdravniku—posebno v takem slučaju—to je precej neprebavljiva kost in nevarna. Vedi pa, da nisem še rekel ničesar. Toda, dečko, bodi previden in pa odločen. Sedaj ti že gori na ognjišču in praznih loncev nimaš v omari. Če te prav ljubeznivo odpuste, glej, da jih prehltiš!" "Lukec, Lukec, ker imaš opravka samo z in-kriminiranimi ljudmi, misliš o vsakem hajslab-še. Tak pripomoček bi bil pač pregrd." "Saj pravim, da nisem nič rekel. Pij z mano en rostopčin ln pojdiva spat! Jutri se pa dobro drži pred baronom!" Dr. Sluga je domov grede razmišljal Prosen-čeve besede. Čimbolj se je bližal tvornici, bolj se mu je zdelo mogoče, da bi bil Seme naperil zoper njega tako lopovščino. Saj je vedel, kako neizmerno ga črti izza dobe dvoboja. Videl ga je mnogokrat v družbi s Klešmanom in ta mu je gotovo verni sluga za kozarec pijače. Živo se je domislil onega večera pred nekaj meseci, ko je šel prvič tako proti tovarni. Kaki naklepi, kako idealno je sodil o vsemi In danes je videl, da ni dosegel za človeško družbo drugega, kakor da vidi nekoliko jasneje v svet in da je ta čisto drugačen, kot si ga je želel ln mislil. Ko mu je vratar odprl, ga je razburila Kleš-manova pričujočnost, da bi bil skoro začel rohneti nad njim. Toda zatajil se je. Šel je molče mimo njega. (Dalje prihodnjič.) TRI NOVELE Miguel Cervantes Prevedel dr. Ivo Šorll Rinconete in Cortadillo (Nadaljevanje) Hudiča nunutlunega nosi. Kuj i»cm pritekel tato sem, da bom luzkludal, koliko n<»si ali ne no-bi?! je odgovoril cerkovnik, ves Ucfcoč »e silne Jeze. če veste k«j. mi povejte, bratec, drugače I m me pustite, du grem v miru b<>?Jem in reí- oklicem' To ni slaba misel—oklic! Je rekel Cortado. Toda vaše bla-gorodje na) dobro pazi, da ne |Mi/jibi navesti niti kakega znaku mošnjicku, niti točne vsote denarja, ki je bil notri; zakaj če bi ne zmotili hamo za vinar, bi denar ne prišel do sodnega dneva na dan! To vam dam napisano, če hočete! Kar ae tiče tega, se nič ne bojte! je odgovoril cerkovnik. Zakaj vsoto dr>im •»•!) trdno v svojem spominu, nego glasove svojih zvonov, in niti za plčico ae ne bom zmotil' Pri tem je privlekel lz žepa obiobljen i.iral ipjegov* be»ede. Ta cnostranftka pozornost pa Je omogočila Cor-tadu. da ie izvršil #*voj namen in onemu oprezno izvlekel ro- bec iz žepa. Potem se Je lepo poslovil in mu priporočil, na gleda, da se popoldne najdeta spet na istem mestu; zakaj na sumu da ima nekega svojega tovariša iste starosti, ker se mu zdi dečko nekoliko predolgih prstov; pa da se vsekakor zavezuje, priti prej aH slej ti reči do dna. Po vsem tem se je cerkovnik že nekoliko bolj potolažen poslovil od Cortada, njemu pa se je zdaj pridružil Rincón, ki je vse to iz bližine opazoval. No, no daleč proč je stal tu še en fant, tudi košarar. In ta je vse videl, kar se je bilo dogodilo, in ravno, ko je bil Cor tado Že izročil robec Rinconu se je naenkrat približal in j rekel: Dovolite, častita gospoda—ali sta vidva dobre ali slabe sorte? * Tega jezika ne razumeva, pre-častiti gospod, je odgovoril Rin con. Kaj—murclškega jezika da ne razumeta? je vprašal oni Nisva niti it Teb niti iz Mur-cije. je odgovoril Cortado. če >elite kaj drugega, povejte, drugače pojdite i Rogom! Ne razumeta? Je ponovil fant. Potem vama pa jaz razloiim in vlljem s srebrno žlico v grlo. Hočem reči. gospoda, ali nista— tatova? Toda kaj vprašujem. če sam vem! Povej ta mi rajši, kako to, da se nista javila pri mitnici gospoda Monipodija? Kaj se v teh krajih plačuje tudi tatinski davek, častiti gospod? je vprašal Rincon. Če se ne plačuje, je odgovoril fant, se vsak vsaj vpiše pri gospodu Monipodiju, ki je naš oče, naš mojster in naš zaščitnik. Zato vama svetujem, da gresta takoj z menoj in se mu poklonita; drugače pa, da se ne postopita krasti brez njegovega dovoljenja, ker bi vaju to drago stalo! ' Jaz sem mislil, je rekel Cortado, da spada tatvina med proste obrti, brez davščin in desetin; a če se že kaj plača, da plačajo poroki, v prvi vrsti hr-xft in vrat. Toda če je tako, in ko ima vsak kraj svoje šege in navade, se bova tudi midva ravnala po njih, prepričana, da sodo že zato prvovrstne, ker je 1,0 mesto samo prvovrstno. In tako naju vaše blagorodje zdaj ahko odpelje naravnost k temu izvrstnemu možu, ki ga je omenilo; zakaj po tem, kar čujem o njem, že slutim, da je zelo visok gospod in zelo plemenit mož, vrhu tega pa tudi spreten v svoji službi. Če je plemenit, spreten in odličen! je vzkliknil fant. V taki meri je vse to, da je v štirih letih, kar je naš oče in vladar, pustil samo štiri svoje si nove odpotovati v finibustere, samo trideset namaziliti z leskovim oljem in približno dvain šestdeset sesti v pomorski precep. V resnici, gospod, je rekel Rincon, ti izrazi so se naju prijeli, kakor bi pihnil! Le z mano, gospoda! je odgovoril fant. Spotoma vama jih razložim še nekaj, ki so človeku potrebni kakor vsakdanji kruh. (Dalje prihodnjič) Razni mali oglasi POZOR, MOŠKI! PUNCH PRESS OPERATORS DRILL PRESS OPERATORS SHIPPING CLERKS PACKERS FOR SHIPPING ROOM Kličite: f Canal 0120 POMOŽNA KUHARICA in pomočnice za vložke, donašanje jedil, pripravo dezertov, pomivanje posode in splošno delo. Uposlevalni urad na 3. nadstr. MARSHALL FIELD AND CO. State in Washington AUTOMOBILE POTREBUJEMO Plačamo najvišjo ceno za vašo karo, brez izjeme v kakem stanju je. Kličite SAGINAW 4884 Pridemo osebno k vam. Prve vknjižbe na posojila za pre-novljenje in refinanciranje, dobite po zmerni obrestpi meri pri: KORUNA SAVING 81 LOAN ASSOCIATION 2832 W. Cermak Rd, Chicago. IU. " "Rockwell 0538 Razni mali oglasi MEN FOR GENERAL FACTORY WORK Must have honorable discharge from Army Force« since Pearl Harbor.—Start 75c per hour. Ruise in 45 days.—Time and V4 over 40 hours—48 hour week. — Uniforms furnished.— Paid vacation. — Cafeteria in building. Kraft Cheese Co. 450 E. ILLINOIS ST., Chicago, Illinois | PETEK, 20. Ji n it J Razni malij>glai; Urpentez MIZARJI DOBE STALNO DELO NAJVIŠJA PLAČA (Priglasite se takoj) R I E S BUILDING CORP. 4132 Norih Hermitag, STALNA SLUŽBA Mi imamo raznovrstna dela odprta za MOŠKE — ŽENSKE — MLADENIČE — DEKLET* To so vojna dela, ki imajo tudi povojno bodočnost DOBRA PLAČA TAKOJ OD ZAČETKA Dnevno ali nočno delo ali pa delo v uradu Vprašajte za Mr. Rorrie CECO STEEL PRODUCTS CORP. 5701 West 26th Street GIRLS FOR GENERAL FACTORY WORK Start 55c per hour RAISE IN 45 DAYS TIME AND % OVER 40 HOURS 48 HOUR WEEK UNIFORMS FURNISHED PAID VACATION CAFETERIA BUILDING Kraft Cheese Co. 450 E. ILLINOIS ST., Chicago, Illinois "punch press operators DNEVNO ALI NOČNO DELO Ni zadrževanja ne odlaganja Prilika sa stalno povojno slušbo superior electrical industries 1259 South Campbell Ave. Razni mali oglasi Krasna bodočnost— V • • v • Iv Najvišja plača DICTAPHONE TYPING ORDERS CLERICAL — REPORTS Brez izjeme kar koli znate — mi imamo delo za vas! Zanesljiva dekleta imata bodočnost HARrison 0924 • Clerks » • Bookkeepers • Clearing house clerk • Adding machine operators Izvrglo delovno stanje. Prijazno sodelovanje pri dobri instituciji. COSMOPOLITAN STATE BANK 801 N. Clark St. Tool & Die Makers IZKUŠENOST ZAHTEVAMO Du Val Kostur Mfg. Co. 2009-U CLYBOURNE AVE. TeLt Lin. 1300—3137 Kuharice - Kuharice Tu imate priliko, katero ste dolgo iskali, da ne pridružite prvovrstni zračni liniji. Si jamfite stalno po vojno delo t dobro bodočnostjo, na polju avijatike. Mi preskrbimo uni form obleko. Vprašajte ie danes. Transcontinental and Wettern Air, Inc. 39 S. La Salle. Room 716 and 2000 POTREBUJEMO tri tovarnlike de lave*. Stalno delo. Nujna indus trija. Cas in pol za nad 40 ur dela. Vpraftajte Mr. Emil Mtllerja. FRANK MILLEH & SONS 2250 W 581 h St ANGLEŠKO GOVOREČA dvojica Stalno, privatno stan. s kopalnim. Na deteti malo poscKtvo v North G len view Dobra plača in bonus Phone Glrnview 74. Potrebujemo MOŠKE in ŽENSKE "MACHINE DESIGNERS «t DETAIl.ERS . TRACERS" STALNO DELO—DOBRA PLAČA DOBRA PREVOZNA ZVEZA SOUTH PARK ENGINEERING COMPANY S946 W. Cermak Road LAWNDAI.r. .*I7« POTREBUJEMO Drill Press AND Turret Lathe Operators DNEVNO DELO DOBRA ZAČETNA PLAČA UDOBNO DELOVNO STANJE POVOJNA BODOČNOST Delta Star Electric Company 2437 WEST FULTON STREET Phone Mr. Schultst SEELEY 3200 DEKLETA IN 2ENE LAHKO DELO, ZAVIJANJE Dobra plača - Stalno delo STEWART & ASHBY COFFEE 845 W. Washington Blvd. težaki! Splošni tovarniški delavci NAKLADAČI ŽELEZNIH VOZOV IZKUŠNJA NI POTREBNA. DOBRA PLAČA SKUPNO ZAVAROVANJE PLAČA DRUŽBA Dva tedna plačane počitnice, po 6 mesecih službo NATIONAL ALUMINATE CORP. 6216 W. 66th Place stenografistke (Izkušene Imajo prednost) • DOBRA ZAČETNA PLAČA • PLAČANE POCITNICE • STALNA POVOJNA SLUŽBA Priglasite se takoj na: 309 W. Jackson Blvd. Soba 1 Metal Assemblers SHEET METAL WORKERS SPOT WELDERS Stalno delo Visoka plača Oglasite sc v 4. nadstropju 1319 W. Carroll Ave. Phone Monruo 8663 HIŠNICE—JANITRESSES—za 8 urno delo "SCRUB WOMEN" —za 6 urno delo Dobra plača, stalno delo.—"Delo v najlepšem uradnem poilopju" FIELD BUILDING, 135 So. La Salle Street (Vprašajte za nočnega formana) DELO DOBE HIŠNI« "janitresses" ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ure od 6:30 popoldne lo 12. ure svečor. Vojno nujna Industrija. Rabimo tudi pomočnico ▼ Jedilnici VPRAŠAJTE prti illinois bell telephone company "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street "CHIPPERS GRINDERS MATERIAL HANDLERS STOCK MEN" Dobra plača in bonus • Zavarovalnina prost« NO CUT BACKS DNEVNO IN NOČNO DELO—VPRAŠAJTE PM e. m. weymer co. 3321 SO. PULASKI ROAD moški - moški - moški! Mi vat potrebujemo za NUJNO ŽELEZNIŠKO 0PRAVN0 DELO "HOOKERS- MACHINE and PRESS HELPERS in PRESS OPERATORS" NAJVIŠJA PLACA Izvrstno delovno stanje standard railway equipmeni mfg. co. 4527 COLUMBIA—HAMMOND, IND. it Phone SAGINAW M72 South Shore Train #top at the Gate ft