Ooilo 12. IV. 1932
Poštnina plačuna v gotovini
... krat,.
___priiog.
LETO LX
V Ljubljani, v torek 12. aprila 1932
Štev. 83
Cena 1 Din
Naročnina mesečno 25 Din. tu i nožem* sivo +(i Din — ne-del|ska izikija celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredil i Si v o |e v Kopitarjevi ul.b/lll
Teletoui uredništva: dnevno služba 2050 — nočna 299h 2904 io 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. račun: Ljub« Ijuna čl 10.651) in 10.544 za inserute; Sara levo štv. 7563, Zafjreb Stv. 59.011, Prana-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva h. telefon 2992
Izhaja vsak dan ziutraj, razen pomlel|ka in dneva po prazniku
Kdo fc zmagaS v Nemčiji?
Hindenburg ali Hitler? Republika in demokracija ali diktatura in absolutizem? Pamet, zdravo gledanje na resničnost ali utopija vse obvladujočega Wotanovega kraljestva, in brutalna sila nad dostojanstvom človeka?
Da je zmagal Hindenburg, povedo Številke o nedeljskih volitvah; saj si ni priboril samo relativne večine glasov, ki bi bila pri drugem glasovanju zadostovala za izvolitev, temveč tudi absolutno. Toda te številke so mrtve, statične. Edino primerjava 7. rezultatom prejšnjih volitev, ne samo predsedniških, temveč tudi parlamentarnih bi jih oživila, da bi lahko pokazale, v kateri smeri gre prav j za prav politični razvoj v Nemčiji. Maršal Hindenburg lahko maja za novih sedem let zasede stolico predsednika nemške republike; toda kaj bi to pomagalo, oko bi v tem času mandati Hitlerjeve stranke zrastli od okoli 100 (pri volitvah v septembru 1930) na 180 — 11 milijonov glasov bi dalo narodno socialistični stranki pravico do 180 mandatov v državnem zboru — in od 11 na 137, kakor bi jih moral Hitler dobiti pri prihodnjih volitvah v pruski deželni zbor na podlagi rezultata predsedniških volitev 13. marca?
Težko je na podlagi nedeljskih volitev postaviti prognozo o bodočnosti Nemčije. Ker niso Hu-genbergovi nacionalisti postavili več lastnega kandidata, so nedeljske številke še bolj medle kakor podatki o prvem glasovanju 13. marca. Hindenburg je prejel okoli 700.000 glasov več kakor pri prvem glasovanju, Hitler pa okoli 2,000.000 več. Kdo je potem v nedeljo zmagal? Vprašanje je, ali so ti novi volivci res Hitlerjevi pristaši, ali pa so po večini iz vrst nemških nacionalstov, ki nastopajo sicer pri volitvah samostojno in so kljub harzbur-škemu dogovoru o enotni »narodni opoziciji« v hudem boju s Hitlerjem, a so glasovali zanj samo iz opozicije proti Brtiningovemu režimu. V nobenem primeru ni mogoče zanikati Hitlerjevega napredka. Ako obsojajo njegovi nasprotniki in tudi vsak trezno misleč politik njegova agitacijska sredstva, njegovo demagoštvo, ki mu v zgodovini političnih borb ni para, ako se zgražajo nad strohovitim terorjem, ki ga je stranka narodnih socialistov izvajala celo nad državnim uradništvom in zasebniki, ako obsojajo takšne volivne trike, kakor je širjenje letakov, da bo BrOnlnizova vlada znižala podporo brezposelnim, ali pa, da je komunistična stranka zaukazala delavstvu, naj voli za Hitlerja, ako pnmetni Nemci in seveda tudi Poljaki obsojajo zapeljevanje vzhod-no-pruskih kmetov s strašilom, da lahko Poljska vsak trenutek vdere v deželo, kaj vse te obsodbe izdajo, če pa gre nemški narod kljub temu Hitlerju na limanice?
Zadnja volivna kampanja je pokazala, da so se republikanske stranke, tako zvane stranke reda, centrum, manjše demokratske stranke in socialistična, zavedle, da je skrajni čas, da stisnejo zobe in se postavijo strahovladi po robu. Centrum in socialni demokrati so se spustili v volivni boj z nepričakovanim elanom in proti Hitlerjevim udarnim četam je nastopila »Železna fronla«. Vlada se je do pred kratkim obnašala napram Hitlerju nekako tnko, kakor so se liberalne vlade v Italiji proti Mussoliniju. Liberalne vlade v Italiji so menile, da bodo komunizem zatrle s tem, da se proti nezakonitosti spustijo v boj z nezakonitostjo in pustijo Mussolinijevim fnšistom, da kot »čuvarji zakona« s silo zatrejo »rdeče« in »narodne izdajalce«. To se je nad italijansko demokracijo bridko maščevalo. Fašisti so kmalu zgrabili za celo roko in se polastili oblasti. Nemške vlade so že več časa rnbile hitler-stvo v svoje zunanje politične namene. Zato so z blagohotnim očesom spremljale Hitlerjevo gibanje in parade narodnih socialistov so jim ugajale; saj 60 marsikatero koncesijo v Parizu iztisnile, sklicujoč se na nevarnost gibanja narodnih socialistov, ki ga bo mogoče ustaviti edino z olajšanjem nemških obvez napram inozemstvu. Briiningova vlada kaže danes mnogo več energije proti Hitlerju, hišne preiskave in obvezne velikonočne počitnice začasa volivne kampanje, ki so bile v škodo v prvi vrsti narodnim socialistom, pričajo o tem. Odločilnega koraka, to je razpustiti Hitlerjeve udarne čete in proglasiti njegovo stranko za nezakonito, vendar noče storiti. Ali morda računa še na možnost sodelovanja e Hitlerjem? Ali se morda tega ne upa več storiti?
Da bi se Hitler polastil oblasti s fašističnim pohodom v Berlin, ni verjetno. V Nemčiji bi to ne šlo tako lahko kakor v Italiji. Zgodovina je vendar učitaljica narodov, nemška demokracija se zaveda, da ji gre za biti ali ne biti; za svoj obstoj se bo borila do skrajnosti. Hitlerjev poskus, da bi se s silo polastil oblasti, bi brez dvoma izzval državljansko vojno. Hitler že svojega upora v monakov-ski pivnici 1. 1923. ni imel poguma izvesti in tudi drugega ugodnega trenutka, ki je nastopil po sijajni volivni zmagi v septembru 1930, ni izrabil. Sam pravi, da hoče priti na oblast po zakoniti poti. Morda je to res. Zaveda se, da je zakonita borba proti njemu tako težka, kakor je borba proti bedi, njegovemu prvemu zavezniku. Boriti se proti njemu je prav tako težko, kakor zaposliti šest milijonov delavcev, vrniti srednjim meščanskim slojem premoženje, ki so ga zgubili zaradi inflacije, dati častno službo neštevilnim Viljemovlm častnikom, ki so po revoluciji leta 1918. ostali na cesti, vrniti Nemčiji njene nekdanje kolonije — reparacij Nemčija ne plačuje več — ter sploh razveljaviti mirovne pogodbe. To so Hitlerjeva volivna gesla, to so zahteve nemškega ljudstva, ki so mu pod vplivom Hitlerjeve propagande prešle v kri in meso, to so ideali nemirne nemške mladine, ki se ji tako pri-ležejo sanje o Nemčiji, poveličani v Wotanovem kraljestvu. Težko je tudi boriti se proti stranki, ki ji stavijo nn razpolago milijone industrijci in banč-
Dvanajsta ura bije!
Amerika pozi vije Evropoi k pameti
Ženeva, 11. apr. Tukaj vlada veliko pričakovanje glede razorožitvene konference, ki se v kratkem zopet otvori. Predvsem se opaža resen ton ameriških listov, ki so zaradi neuspeha podonavske konference zelo pesimistično razpoloženi in evropske države pozivljejo, naj se vendar ob dvanajsti uri zdramijo. Odhod državnega tajnika za zunanje zadeve Stimsona, ki se je 8. aprila vkrcal na »Ile de France«, da se z ameriško delegacijo poda na razorožitveno konferenco, daje ameriškim listom povod, da berejo Evropi temeljite lekcije. »VVashington Post« pravi, da Evropa ne sme pričakovati od Amerike izbrisa vojnih dolgov, ako ne bo izvedla temeljite razorožitve. »Newyork Herald Tribune« upa, da se bo odslej delalo bolj resno in temeljito, ker se opaža, da med Francijo in Anglijo obstoja sporazum. »Boston Transeript« meni, da je politični položaj v Evropi jako resen in poln negotovosti ter svetuje velesilam, naj ne pozabijo, da živimo v letu 1932, ne pa v letu 1914. »Los Angeles Times« je mnenja, da se sedanji položaj v Evropi ne bo zboljšal, dokler ne bo razjasnjeno vprašanje, kdo bo prijel za vajeti države v Franciji, to se pravi, da bo mogoče upati na uspeh tako razorožitvene konference kakor prizadevanj za gospodarsko unijo sreduje Evrope šele po volitvah na Francoskem.
Radikalen razorožitvcni predlog Italije
Glede problemov razorožitvene konference je zabeležiti samo eno novo dejstvo. V Ženevo je namreč dospela spomenica Italije, ki predlaga jako radikalen načrt glede razorožitve. Italijanska vlada
predlaga:
1.	Na kopnem naj se uniči vsa tcika artilje-
rija kakor tudi vsi tanki. Pod težko artiljerijo se razumejo vsi kalibri, granate in možnarji, ki presegajo kaliber 100 mm. Uničenje se ima zgoditi potom prelitja, oziroma razdrobitve v male kose.
2.	Na morju se imajo uničiti vse linijsko ladje in vse podmornice kakor tudi vse ladje, ki služijo la aeroplane. Pod linijsko ladjo se razume vsaka ladja, ki ima nad 10.000 ton in topove, ki presegajo kaliber 203 mm. Uničenje se ima efektuirati potom potopitve, demolicije ali spremembe vojne ladje v kasarniško ladjo.
3.	V zraku: nničenje vseh aoroplanov, ki služijo bombardiranju. Izključena so torej od uničenja samo letala za poizvedovanje in zračno policijo.
4.	Uničenj« vseli sredstev za kemično in bakteriološko vojno. Uničenje ima obsegati vse dušlji-vo, strupene in solze povzročajoče pline, vse strupene tekočine kakor tudi bakteriološke substance.
V svrho izvršitve teh sklepov mora vsaka država natančno naznaniti število vojnih sredstev, ki se morajo uničiti, uničenje samo pa ima nadzo-
rovati Zveza narodov. Uničenje se ima zgoditi » maksimalnem določenem roku po etapah.
Nezaupanje do Italije
Ti predlogi Italije, ki so sami na sebi jako idealni, so seveda takoj vzbudili upravičen sum, da niso odkritosrčno mišljeni, ampak da imajo samo namen, služili kot sredstvo diploniatične borbe proti Franciji na razorožitveni konferenci. Politiki in vojni tehniki, ki to nezaupanje do Italije goje, naglašajo tudi, da so italijanski predlogi tudi zato nereelni, ker bi se tako uničenje moralo izvršiti le v tolikem obsegu, da bi nobena država po uničenju imenovanih sredstev ne bila napram drugi na slabšem, nego je danes. Izvedba italijanskega načrta brez vsakega relativnega številčnega ključa bi imela za rezultat to. da bi Italija bila na boljšem, Francija pa na slabšem.
Nadaljevanje razoroittvrne konference
Ženeva, 11. apr. ž. Danes popoldne se je na daljevala razorožitvena konferenca. Včeraj je kon-feriral Henderson z nemškim delegatom Nadolny-jeni. Danes bo ameriška delegacija obiskala nemško delegacijo. Popoldne pa se je sestal glavni od j bor. Nadolny bo govoril o vprašanju: ali znižati alt omejiti razoroževanje. Najbrž bo pa tudi govoril predsednik francoske vlade Tardieu.
Po Hindenburgovi
tzvo
Berlin. 11. aprila. Po uradnih podatkih je rezultat nedeljskih voletiv za predsednika republike sledeč:
Oddanih je bilo 36,491.694 glasov, to jc 1,155.421 inanj kakor pri prvih volitvah. Od oddanih glasov odpr.de na Hindenburga 19,359.642, kar pomeni absolutno večino; ta ni bila niti potrebna, ker v drugem skrutiniju zadostuje relativno večina za izvolitev. Hindenburg je prejel za "08.9I2 glasov več kakor pri zadnjih volitvah.
Za Hitlerja je glasovalo 13,417.460 volivcev, to je za 2,078.175 vrč kakor pri prvem glasovanju.
Na komunista Thiilmannn odpade 3,706.388 glasov, to je za 1.276.809 glasov manj knkor pri prvih volitvah. Njegove zgubc so večje, kakor znaša nazadovanje volivne udeležbe.
Volivna udeležba znaša 83%, torej za 3% manj kakor pri prvem glasovanju. 8204 glasov je bilo razkropljenih .
Berlin, 11. aprila tg. Glavni uspeh Hindcnburga je v tem, da je pri drugi volitvi dosegel mnogo več kot absolutno večino. Njegovi glasovi so najbrže narasli od pristašev stahlhcl-movra Diisterberga, ki je pri prvih volitvah zbral zase 2 in pol milijona glasov. Nedvomno pa je. da je tudi Hitler dobil zelo znatno število teh glasov, poleg tega pa tudi zelo številne glasove komunistov, ki so pri drugi volitvi izgubili 1.5(10.000 glasov. Samo dejstvo, da je bila udeležba pri včerajšnji volitvi manjša, še ne daje pojasnila za izpremenieno razmerje glasov. Nauk iz včerajšnje volitve je torej ta, da pristaši radikalnih ekstremistov zelo fluktuirajo. Za bodoče volitve 24. aprila v pruski, bavarski, wirteniberški in anhaltski deželni zbor ni torej mogoče nič-sar prerokovati. Gotovo pa je računati s tem, da bodo narodni socialisti v pruskem deželnem zboru bistveno pomnožili svoje sedeže. Vsekakor bo težko sestaviti v pruskem deželnem zboru večino.
Nihaje spremembe v vladi
Berlin, 11. aprila, tg. Državni kancler dr Bril-ning je danes dopoldne čestital Hindenburgu k zmagi in mu obenem po demokratskih načelih predložil demisijo vsega kabineta. Hindenburg je demisijo odklonil in poveril dr. Briiningu nadaljno vodstvo vlade. Vesti, ki so jih 8'riM komunistični listi že pred volilvami o preosnovi kabineta, se ponavljajo danes tudi v listih desnrčir^ke opoz cije. Govorilo se je, da bo vojni minister dr. Grflner izročil notranje ministrstvo GiJrdelerju, ki je varčevalni komisar in župan v Leipz;gu. Govorilo se je tudi o novem zunanjem ministru, ker sedaj upravlja zunanje ministrstvo državni kancler sam. Kot kandidata zunanjega mirni sira se imenujeta državni tajnik Bttlovv in nemški poslanik v Ang>ri Nndolnv.
V sredo bo dr. Brtining odpotoval v Ženevo, da se udeleži zasednnja Sveta Zveze nnrodov in razorožitvene konference ter da bo vodil mednarodne razgovore o reparacijskem problemu in podonavskem vprašanju. Tam se bo sestal s š°fi in zunanjimi ministri raznih vlad iz Evrope, pa tudi s Stimsonom,

niki v upanju, da bi si v Hitlerjevem III. kraljestvu zopet opomogli.
Borba proti Hitlerju se je začela pozno. Bližnja bodočnost bo pokazala, ako ne sploh prepozno.
Hmdenbarg poziva h edinosti
Berlin, 11. apr. ž. Predsednik nemške republike nlndenburg je izdal ob priliki svoje ponovne izvolitve na nemški narod sledeči proglas: »Zahvaljujem se za zaupanje, ki mi ga je ponovno Izkazal nemški narod, in obljubljam, da bom tudi nadalje z vsemi svojimi močmi služil domovini, ter pri tej priliki sprejemam novo izvolitev za predsednika države. Zvest svoj prisegi, bom svojo dolžnost tudi nadalje vršil nepristrnnsko in pravično s čvrsto voljo, da pomagam naši domovini do svobode in enakopravnosti v zunanji politiki in bom skrbel za notranjo slogo in napredek. Vsem nemškim možem in ženam, ki so me volili, pošiljam opozorilo, naj sedaj mirujejo ter naj se združijo. Kakor pred sedmimi leti, tako tudi danes pozivam ves narod na sodelovanje. Edino z združenimi močmi bomo lahko i/.vojevali svobodo nemškega naroda. Edino, če bomo združeni, bomo lahko izvršili to veliko delo in vladali nad svojo usodo. V slogi je napredek. Z Bogom na delo!
Politični spopadi v Nemčiji
Berlin, 11. apr. AA. Iz Hamburga poročajo, da je v neki tamkajšnji ulici prišlo do spopada med nacionalnimi socialisti in komunisti. Ena oseba je bila ubita, več pa jih je ranjenih. — Tudi iz Sol-dina poročajo, da je prišlo do spopadov, in sicer med komunisti, nacionalnimi socialisti in pristaši železne fronte. Pri spopadu so štiri nacionaliste in dva komunista obili. Več stražnikov je bilo ranjenih, med njimi nekateri nevarno.
Dunajska vremenska napoved. Izpremenljivo vreme hladnega aprilskega značaja s kratkimi vihrami in zapadnimi do severozapadnimi vetrovi.
Zagrebška vremenska napoved. Oblačno, spremenljivo, vetrovno in toplo.
Ugoden odmev v Belgradu
Belgrad, 11. apr. 1. V merodajnih krogih ne prikrivajo svojega iskrenega veselja nad zmago Hindenburga pri včerajšnjih volitvah predsednika nemške republike. Maršal Hindenburg je po .z-javi ueke naše vplivne osebnosti v zunanji politiki ustvaril stvarnost in red v Nemčiji. Ako bi se bilo posrečilo nacionalnim valovom podreti ta hrast, potem nihče ne ve, kakšna bi bila usoda Nemčije v nadaljnjem razvoju. Nemčija predstavlja danes velikansko ozemlje, kjer se v krčevitem metežu borijo za obstoj milijoni, eni gnani od politične ambicije, drugi radi socialnega nezadovoljstva, tretji zopet radi velikega gospodarskega trpljenja. Izgubljena vojna je narodni ponos ponižala. Svetovna kriza je narodno blagostanje uničila. Sredi teli plazov, katere valijo na eni strani od umetne propagande razpaljeni naclonalsiti, na drugi strani zopet socialni revolucionarji komunizma, stoji maršal Hindenburg neomajno, kot znak patriotizma, ki je nesebičen in požrtvovalen. On je živa vez sedanjosti, ki je vsa razdrapana, s preteklostjo, ki je bila red in blagostanje. Dokler bo on predsednik nemške republike, Nemčija, akoravno je prenapolnjena z eksplozivi, »e ni nevarna za Evropo, seveda tudi ne za srednjo Evropo, kamor se prištevamo. Jugoslavija zato lahko odkritosrčno čestita nemškemu narodu, da je znal in mogel zmagati sam nad seboj, kajti zmago samega sebe pomeni izvolitev maršala Hindenburga.
V prestolnici danes govori vse o dogodkih > Nemčiji. Zanimivo je ugotoviti, da vse brez izjeme priznava zasluge, katere je imel v tem boju dr. Brtining, ki stoji na čelu vlade in na čelu centru-ma. Brez organiziranih vr t nemškega centruma, ki je izdal parolo, da je rešitev Nemčije na strani Hindenburga, bi danes plapolale druge zastave po nemških mestih, bi danes bili diplomatski uradi po Evropi bolj nervozni. Centrum je bil edini, ki se je upal in mogel uspešno zoperstaviti hipernaci-onalizmu in komunizmu, zato, ker je znal spraviti velike množice nemškega naroda pod disciplino etičnih načel tnko v privatnem knkor tudi v javnem življenju. Zdi se nam vredno, da zabeležimo to mnenje, ki se je slišalo po Belgradu iz važnih ust že radi tega, ker podaja neomajno resnico.
Nova Tardieujeva ide a
Velihanshi denarni irust na vzame v na cm podonavske železnice
Budimpešta, 11. aprila, ž. V Madjarskl že več let delajo na tem, da bi modernizirali železnice ali pa, da bi se dale v najem, ker država nikakor ne more dobiti večjega ]>osojila, ki jc potrebno za izvršitev velikih del in za investicije. Vsi napori madiarske vlade, ki so bili obrnjeni v to smer, so ostali brez uspeha. Madjarski uradni činitelji so izkoristili preteklo leto obisk francoskega finančnega ministra Flandina, predpreteklo leto pa obisk francoskega državnika, sedaj pokojnega Louchora ter so se spustili z njima v direktna pogajanja. Pa tudi ta pogajanja niso prinesla zaželjenih rezultatov.
»Pesti Tozsde«, glavni in največji madjarski egospodarski list, ki je organ veleindustrije, objavlja, da predsednik francoske vlade Tardieu pripravlja poleg svojega načrta o Podonnvju še en grandiozen načrt, po katerem bi se koncentriral ves velekapital v Evropi. V zvezi s to transakcijo bi se v. okvirju tega načrta izboljšale in rešile tudi finančne razmere v srednjc-evropskih državah V Amsterdamu je na glavni skupščini delavske zvezo mednarodnih vlakov uradno objavljeno, di Tardieu pripravlja ustvaritev novega velikanskega mednarodnega trusta s sedežem v Parizu. Trust bi se pečtl z železniškimi posli ter bi se imenoval »Podonavska žel. družba«. Ta železniški trust bi prevzel železnice skoraj vseh podonavskih in baltskih držav. Trust namerava prevzeti železnice 11 držav v obliki najema za dobo 99 let. Francoski denarni trg bi ustanovil ta velikanski trust s kapitalom 1 milijarde dolarjev. Trust bi prevzel vso železnice onih držav, ki bi na to pristale. Dr-
žave, ki bi oddale svoje železniško omrežje v najem, bi dobile od trusta večje amortizacijsko posojilo. Ta transakcija bi bila naj\f-čja železniška transakcija na svetu. Verjetno je, da francoski denarni trg no bo mogel samostojno ustvarili tako velikanskega trusta, ker ne bo imel sam ves potreben kapital, vsled česar bo najbrže vložila velik del svojega kapitala tudi Anglija. O tem načrtu niso bile še uradno obvi ščene inleresirane države Na Midjarskem so vesti o tem Tardieujeveni načrtu sprejete precej skeptično, ker je malo verjetno, da bi se v današnjih razmerah lahko kon-contriral tako ogromen kapital. Res je, da Francija kaže v zadnjem času zelo živahno zanimanje za avstrijske in madjarske železnice in če se ne bo tnogel izvesti Tardieujev načrt, je zelo verjetno, da bo Francija nekega lepega dno vzela v najem madjarske in avstrijske železnice.
Se'a reparaciishe banke
Basol, 11. aprila, tg. Današnja seja upravtnega sveta mednarodne reparacijske banke je sklenila samo, da se kredit 90 mili j. šilingov za avstrijsko narodno banko, ki zapade 16. aprila, podaljša, ter da se podaljšata tudi termina zn kredit 20 milij. dolarjev za Madjnrsko, ki zapade 18. aprila, in tri milij. dolarjev za Jugoslavijo, ki zapade 28. aprila. Dalje je upravni svet sklenil, da se izda emisija 2C.400 novih delnic po 25% in da se za drugo poslovno leto razdeli O/i dividenda. Prihodnja seja bo 9. maja
Stran 2t>
SLOVENEC«, dne 12. aprila 1032.
Štev. 83.
Dva volilna odmeva pred sodnikom
Ljubljana, 9. aprila.
Velika razpravna dvorana št. 79 deželnega sodišča je danes našla močan odmev voliva« oorbe, ki se je vodila po naših krajih oktobra za novem-berske skupščinske volitve. Pred sodnikom-poedin-cem s. o. s. g. Jakobom J e r m a n o ni sta se vršili dve kazenski razpravi, ki sta imeli za podlago prestopek člena 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Tega prestopka sta bila obtožena dva ugledna slovenska kmeta, češ, da sta v svojih govorih na sestankih iznesla trditve z namenom, povzročiti nerazpoloženje zoper državne naprave, zakone, uredbe in naredbe oblastev in zoper politični in socialni red v državi.
Pred sodnika je točno opoldne, ko je zazvonilo po cerkvah, stopil
prvi obtoženec — mlad bohinjski kmet.
Bil jc Josip Frelih. rojen 9. marca 18So v Kopahiici, občina Oselica pri Siudorju. Njegov nastop je simpatičen, obraza je vedrega in poštenega. Mirno je odgovarjal ua vsa vprašanja. Ozadje njegove obtožbe je neki volivni snod.
Bilo je 3. novembra lani, ko sta v Lesko vit o sklicala volivni shod župan Stanko Jezer še k iu učitelj Ivan š t e f e. Shoda se je udeležilo okoli 30 volivcev, med njimi tudi obtoženec. Po njiju govorih se je oglasil k besedi Josip Frelih, ki je v jedrnatem govoru očrial križe in težave našega kmeta. Iz tega govora, ki je bil pisan in je priložen kazenskim spisom, je državni tožilec danes inkriminira! več odstavkov, v katerih opisuje obtoženi bedni položaj našega kmeta, ki visokih davkov in drugih dajaiev več ne zmaguje. Po običajnih formalnostih in prečitani obtožnici je sledilo kratko zaslišanje obtoženega Josipa Freliha.
Sodnik: >Slišali sle, česa so vas obtožili. Najbolje je, da v?e po pravici poveste!
Res je. je odločno in jasno izjavil obtoženec, res je. da sem lako govoril, toda ne z namenom, da bi hotel povzročiti kako nerazpoloženje proti državi. Opisal sem le težak položaj natega kmeta. Drugače pa nimam niče- 'c povedalLt
Branilec dr. Marko Natlačen: Tam je bil volivni sestanek?
Obtoženec: Da, volivni sestanek.
Predsednik: To »e ni smolo gov- liti!
Obtoženec: Smatral geni in vsi so bili prepričani, da je šlo na tem sestanku za to. da se elišijo nase težnje in težave.;
Sodnik je uato čital razne protokole, ki vsebujejo izpovedi orožnikov in sklicateljev shoda, Dziroma udeležencev. Orožnižtvo je poročalo. d:i obtoženec ni protidržaven element, toda nekoliko borben iu revolucionaren. Ne siiupalizira s komunisti. niti boljševiki niti s fašisti. — Župan Je-zeršek in učitelj Štefe sla izpovedala, kako se jo >!iod vršil, potrdila pa sta tudi, da nista nikdar cula o obtoženea, da bi bil protidriavni elecioDi, ali da bi deloval proti Jugoslaviji. Povedala sta. la je v svojem govoru »likal trpljenje in pomanjkanje sloven-kega kmeta.
Zagovornik je nato zahteval, da se je prečita! zadnji odstavek koncipiranega govora, ki ni bil inkriminiran in ki poudarja:
Slovenski kmetje In delavci! Ni res, da smo protidriavni. Če bo nas država kdaj potrebovala, oomo z našimi glasovi in krvjo ščitili našo domovino Jugoslavijo.
Razprava je dalje ugotovilu. da je obtoženec dobil posebne letake, ki so mu grozili, da se bo ž njim obračunalo, če ne udelež' volilev. Sodnik
tudi ugotovil, da j<- bil obtoženec G. novembra »rotiran iu pridržan \ zaporu do 9. novembra.
Stabilizacija cen
Razmere na deviznem trgu so povzročile v mesecu marcu veliki padec uvo/a. ki ho prihodnji mesec -o bolj očiten. Naš trg jo poslal zaščiten glede inozemsko konkurenco, ki pu je še vodno znatna \ nekaterih panogah. Opažamo pa v nekaterih strokah nekoliko izboljšanja, ki pu bi bilo še večje, če hi bile splošne gospodarske razmere boljše. Marsikateri uvoznik se ne poslužuje pooblastila, da protivrednost /a račun v dinarjih položi pri Narodni banki in ;aka na zopetno otvoritev prometa. V nedeljo je bil tudi zadnji dan z.a prijavo naložb v inozemstvu. Zaenkrat še ne vemo, koliko znašajo naše naložbo v inozemstvu, vsekakor pa morajo hiti znatno. Pravilna gospodarska politika so ne .smo omejevati samo na kontrolo deviznega prometu za trgovino itd., ampak mora preprečiti tudi beg kapitalov in jih privesti plodonosni porabi doina. Samo vprašanje je, kako bo Narodna banka prekontroliralu vse to prijavo, /a kar je treba obsežnega aparata, saj je pri nas ljudi, ki lii bili verzirani \ gospodarskih zadevali. malo.
Vužno dejstvo, ki smo ga opazili zaduje dni. to jc čvrsto torulonco, uam pa potrjujejo tudi podatki o indeksu cen, ki ga jc sestavila Narodna banka za mesec marec. Niso pa čvrste saimo cene uvoznega blaga, ampak tudi cene izvoznih predmetov. Z ozirom na zadnje trditve tekstilne industrije je važno, da pravi Narodna banka v komentarju k gibanju cen. da je bil med industrijskimi proizvodi /aibeležen skok con tkanin in bombaževim predivorn. Največji dvig cen beležijo rastlinski proizvodi, nadalje mineralni, dočim so živalski proizvodi in industrijski proizvodi v celem padli v ceni.
Indeks cen v veletrgovini je bil zadnji mesec naslednji (1926 jc 100):
marec 1932 febr. 1932 marec 1931
rastlinski proizv. "6.0 70.3	73.3
živalski proizv. 55.0	557.6	77.4
mineralni proizv. "6.7 75.7	80.2
industrijski proizv. 68.3 68.8	72.6
izvozni proizv. 66.7 65.3	74-1
uvozni proizv. 65.8 04.4	70.7
-k 11 ijii i indeks 67.8 67.3	"4.6
Med posameznimi predmeti je narasla cena koruze in fižolu, nadalje cena ječmena in rži, dočim so popustile cene pšenice iu pekme/n, med živino je edino cena zaklane živine čvrsta. Med industrijskimi proizvodi so popustile cone špirita in opekarskih proizvodov.
Stare trošarinshe določbe
še v ve tj a vi
Belgrad, 11. apr. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva jo razposlal okrožnico finančnim ravnateljstvom, po kateri morajo finančna ravna-ieljslva preko občin in oddelkov finančne kontrolo obvestili pridelovalce In vse prizadete osebe, da so stare zakonske določbe glede trošarine ua vino in žganje še vedno v veljavi in da se morajo izvajali vse dotlej, dokler se ne razglasi novi iroša-rinski zakon v Službenih novinah.
Državni tožilec je predlagal obsodbo z uteme-■ijo, da je dokazana namera, povzročiti neraz-polozenjc.
Branilec dr. Marko Natlačen je la očitek odločno zavrnil- ter nato podrobno analiziral vsebino obtožbe. Njegova izvajanja so se osobito osredotočila na državnopravni temelj obtožbe, ker po 3. septembru suio dobili ustavo in s tem dosegli nekatere pravice, tako tudi pravico kritike. Inkri-miniranih stavkov pa absolutno ni mogoče podrediti zakonu o zaščiti države.
»Sodba:
Josip Frelih jo kriv prestopka po omenjenem členu in se obsodi na 15 dni zapora in še (500 Din denarne kazni eventualno 10 dni zapora. V kazen se mu vSteje zapor od 0. do 9. novembra.
Branilec dr. Marko Natlačen je prijavil priziv zaradi krivde in kazni ter prekreitve zakona.
Kot drugi obtoženec je stopil pred sodnika
Ivan Štrcin, bivši narodni poslanec,
Po običajnih formalnostih je državni tožilec prečital obtožnico, ki navaja, da je obtoženec dne 20. oktobra lani v Vodicah na Gorenjskem na sestanku >Kmečke zveze med drugim dejal, dn vlade ne bo več poslušal.
Sodnik: Kaj pravile na to?«
Obtoženec: »Razgovor je bil med nami pač tudi o volitvah. Pojasnil som kratko volivni zakon.
Sodnik; >Ali sle rabili besede v obtožnici?«
Obtoženec: Tega nisem govoril, kar je napisano.-
Zaslišanje prič
Sledilo je nato kratko zaslišanje prič. Kol glavna obremenilna priča je nastopil čevljarski mojster V i n k o J e r a s iz Rcpenj. Skušal je na dolgo in široko pripovedovati, kako se je vršil sestanek Kmečke zveze, v društvenem domu. Sam je pozneje pripomnil, da bi za to rabil kar poldrugo uro. Po njegovem se je sestanka udeležilo okoli 60 oseb. Vztrajal je pri tem, da so bile izgovorjene v obtožnici inkriminirane besede.
Branilelj dr. Marko Natlačen: »Zakaj ! šli ovadit stvar orožnikom?«
Priča ogorčen: Nisem šel ovadil Orožnik je prišel k meni.
Branilec: .Orožniško poročilo pravi, da sle prišli k orožnikom.
Priča posestnik Jože Prav h ar iz Repouj: Bil sem ua sestanku. Glavno smo govorili o gospodarskih stvareh, lako o napeljavi elektrike, potem so prišle volitve v razgovor. Štrcin ni nič la-kega govoril, da bi bilo proli državi. O framazon-ski vladi ti i govoril. Tudi o nemški Avstriji ni govoril. Ko mu je sodnik prečital vsebino obtožnice. je priča odločno izjavil: Slišal nisem, če bi kaj takega govoril, bi slišal in se bolj za lo zanimal. In lo bi si ludi zapomnil.<
Priča Peter Jane, župnik v Vodicah: »So-Oi ] bil ves čas na sestanku. Glavno je bil govor o elektrifikaciji. Besed o framazonski vladi nisem slišal, fttrein je samo dejal, da so volitve proste, da i:re vsakdo lahko volit ali pa ne in dn ne moro hiti za to nihče kaznovan. Če bi kaj takega govoril, bi bil gotovo pozoren.
Dr. Natlačen: šta sc babi htilo, to se babi snilo!
Prečitane so bile nato še druge izpovedbe pri sestanku navzočih kmetov. Vsi so zanikali besedilo obtožnice. Po govorih državnega tožilca in branilca dr. Marka Natlačena je sodnik razglasil sodbo:
Obtcienec Ivan štrcin se oproščn od obtožbe.
Obnovitev pogajanj z Avstrijo
Dunaj, 11. apr. AA. Glede nn pogajanja med Avstrijo iu Jugoslavijo za ureditev medsebojnih plačil, ki se začno te dni nn Dunaju, piše »N. W. Journal , da tukajšnji merodajni krogi žele doseči z Jugoslavijo sporazum na temelju kompenzacij. Tn kompenzacijski sistem naj bi nadomestil odpovedani dogovor o kliringu, glede katerega so tudi tu že prišli do spoznanja, da se je pokazal kot neizvedljiv.
Avstriia bo skrčila uvoz
Duu&j, 11. apr. AA. Korbiro poroča: Zvezni kancelar Buresch je imel shod v St. l'61tnu, kjer jo, med drugim naglasi), da jo vlada sklenila izdali seznam vrst blaga, katerih uvoz se lahko omeji. — T<> smo morali skleniti, je rekel kancelar. da. če že ni drugega načina, vsaj zase aktivno delamo. Naš sklep se nanaša na vse tuje države. Dovolili bomo uvoz samo tistim proizvodom, ki so nam potrebni in ki jih bomo lahko plačali. — Ker so se razširili glasovi o redukciji plač, je g. Buresch izjavil, da vladi ni niti v mislih, da bi uradniške plače znova znižala.
Hmeljarji zborujejo
V nedeljo, dne tO. t. m. ob 9. dopoldne se je vršil občni zbor IImeliarskega društva za Slovenijo v Žalcu v Roblekovi dvorani. Občni zbor jo otvoril in vodil podpredsednik društvu g. Miheleič Alojzij. Tajnik in blagajnik g. Petri-eek je podal poročilo o delovanju društva ined letom in letni proračun. G. Miholčič je pojasnil zborovalcem, da bi bil moral oditi na hmeljarsko konfereuco v Ženevo g. inž. Dolinar. ki pa je dobil nekaj dni pred odhodom obvestilo od ministrstva, da naj ostane doma. ker ni kredita. (.. Mihelčič je takrat takoj interveniral, tla bi poslalo društvo na svoj stroške zastopnika v Ženevo, kar se p« žal ni zgodilo, ker ekseku-tivni odbor društva ni pristni na lo, čeprav bi bili hmeljarji v Sloveniji še bolj potrebni zastopnika ua tej konferenci kot pa vojvodinski hmeljarji, ki so ga poslali na lo konferenco. G. inž. Dolinar jo ugotovil, da so zastopali vojvodinski hmeljarji vse jugoslovanske hmeljarje, torej tudi slovenske, čeprav so poprej trdili. du slovenski hmeljarji ne morejo zastopati vojvodinskih v Ženevi. — /n preglcdovalcu ru-riinov sla bila izvoljena g. Narek,s in g. Jošt. — Podružnica v Braslovčah je predlagala, naj bi društvo storilo potrebne korake, da se čim preje vzakoni enotni Iinieljski provonijenčni zakon za vso državo. Nadalje jo predlagala naj bi so vos hmelj od Celja do Vranskega obvezno signiraI kot Spodnjc-štajerski — Savinjska dolina. — Ker je prodaja hmelja otežkočena naj bi hmeljarska proda jna zadruga preskrbela k rodit. s katerim naj bi podprla hmeljarje ob začetku sezone. Nato jo bilo zborovanje zaključeno.
Tri žrtve razdivjane Krke
Trije gimnazijci utonili
Novo mesto, 11. aprila.
Danes popoldne okrog pol 5 so trije gimnazijci Eršte Stanko, doma iz Srednjega, učenec II. b razreda, Škofic Stanko iz Kamnika, učenec II. a razreda iu Rus Ciril iz Krke pri Stični, učenec II. a razreda novomeške gimnazije, vzeli čoln g. Kno-la, ki je bil privezan v bližini mestnega mlina ter odvoslali z njim proti sredini hudo narastle in močno deroče Krke. Sredi reke pa jih je zgrabil močan vodili tok in z veliko brzino gnal proti jezu. Fantje so opazili nevarnost ler pričeli z vsemi silami veslati nazaj. Toda bilo je že prepozno. Vodni tok jo potegnil čoln v trenotku čez jez. lsli hip sla skočila ali pa padla v vodo Škofic in Eršte v razjarjene valove, ki so ju takoj pogoltnili. Rus se je še obdržal v čolnu, katerega so valovi držali tik pod jezom. Fant je pričel obupno klicati na pomoč iu kmalu se je nabralo na obrežju več ljudi, ki so takoj pričeli z reševanjem. Vendar niso na noben način mogli priti blizu z reševalnim čolnom. Končno je skočil v reševalni čoln slaščičarski pomočnik g. tU'ara ter je z g. Lumper-tom veslal proti ponesrečencu. Ko sta priveslala že.
blizu, je Švara vrgel malemu Rusu vrv, katera pa
je zgrešita svoj cilj. švara se je zato naenkrat pognal v velikem skoku iz reševalnega čolua v ponesrečencev čoln, katerega bi skušal odriniti od jeza, da bi potem valovi sami zanesli čoln naprej v mirnejšo vodo. Pri teh poskusih junaškega rešitelja pa je čoln zajel vodo in se prevrnil. Oba sta zginila v deroči reki. Dvakrat je Švara privlekel Rusa na površje, toda obakrat sta oba zopet izginila v valovih. Tretjič pa je Švara priplaval na površje sani, ves onemogel. V zadnjem hipu se je še ujel zn rob prevrnjenega čolna. Med tem pa mu je po Krki šel na pomoč z drugim reševalnim čolnom jetniški paznik g. Pavlin. On in čoln sta bila privezana z vrvjo in polagoma se je spuščal proti jezu. Voda pa je tudi ta težki reševalni čoln potegnila čez jez in č.o 110 bi bil privezan, bi bil iudi ta izgubljen. Z zadnjimi močmi se je Švara oprijel rešev. čolna in oba so potem ljudje z brega srečno potegnili na suho. Junaški reševalec g. Švara, ki je zastavil življenje za mladega fanta, je bil povsem onemogel in so je nezavesten zgrudil. To jo prvi slučaj, da je v teku ene ure pogoltnila Krka kar tri žrtve.
Belgrad, 11. aprila. AA. Z odlokom generalne direkcije državnih železnic se izloči iz izvozno tarife št. 30 za prevoz opeke postavka C 7 a; ta postavka se popolnoma črta v izvozni tarifi.
Iz seje senatorjev in poslancev
Belgrad, 11. aprila. 1. Danes dopoldne so zborovali senatorji iu narodni poslanci na klubski seji, kjer so se pečali predvsem z vprašanji organizacije JRDS. Sklenili so, da se naj takoj imenujejo bano-vinski odbori nove stranke. Pri ustanovil mi se-slanku morajo prisostvovati vsi senatorji in vsi narodni poslanci iz dotičnih banovin. Poudarjalo se je zopet, kakor se je že pred par dnevi, da je sodelovanje drugih zelo zaželjeno. Izgleda, da bodo imenovani te dni banovinski odbori in da. bo stranka potem sla dalje v posamezne okraje.
V parlamentarnih krogih se zopet in zopet ponavlja govorica, da se bo pojavila v najkrajšem času nova stranka, ki bi se naslanjala na načela, izražena v vladni deklaraciji, ter bi imela predvsem socialno nalogo, z drugimi besedami: zdi se, da stojimo pred ustanovitvijo socialistične stranke Jugoslavije, ki si bo morebiti nadela ime delavske stranke ter si stavila nalogo, da zastopa v prvi vrsti socialne interese delavstva. Pogovori v tem smislu so se že vodili na nierodajnih mestih in izgleda, da razlike v mnenjih niso več velike.
Popoldne sla zasedala narodna skupščina in senat ter razpravljala o pravilniku za trošarine. Veliko zanimanje je vzbudilo dejstvo, da je senatni odbor za proučevanje zakonskega predloga o trošarini na vino in žganje predložil nekatere izpre-meinbe, o katerih je poročal že Ponedeljski Slovenec., kar bi v slučaju, da jih plenuni senata sprejme, imelo za posledico, da se trošarinski zakon zopel vrne narodni skupščini v ponovno proučevanje. Za čilatelje, ki niso čilali Ponedeljskega Slovenca . sporočamo, da je bil od senatnega odbora spremenjen drugi oddelek devete točke, in sicer v lem smislu, da bodo gostilničarji v Belgradu iu Zagrebu plačevali letni pavšal (iOu<> Din, medtem ko naj bi plačevali gostilničarji v Ljubljani. Mariboru in drugih mestih samo 4000 Din letnega pavšala. Nadalje je bila spremenjena četrla pripomba, ki govori, du bodo lahko občine mi 1. januarja 1933 pobirale občinsko trošarino na vino 110 v znesku 50 Din, ampak 100 Din za 100 litrov vina. Spremenjena je bila Itidi devela opomba, in sicer lako, dn pobiranje trošarine na vino iu žganje ne preneha s t. aprilom, ampak z 20. aprilom. Velike spremembe je senatni odbor predvidel v tekstu skupščinskega predloga od dvanajste opombe naprej. Senatni odbor je namreč smatral za potrebno, da se zaščiti naša industrija s špiritom v toliko, v kolikor lahko sodeluje pri proizvajanju tekočiu za pogon. Zalo se v navedenih opombah vstavlja gotov privilegij za tovarne s špiritom za one količine, liii so namenjene bodisi za inozemstvo bodisi za tu-zemstvo.
Stanje rek
Belgrad, 11. apr. AA. Včeraj je bila v Belgradu maksimalna temperatura plus 13, prejšnjo noč pa je znašala minimalna temperatura plus 1.7 stjpinj. V hribovitih predelih so sneg naglo topi.
Donava pada do Budimpešte pri normalnem vodostaju. Od ustja Tise rnste povprečno za 8 cm, toda pri visokem vodostaju. Izpod ustja Save je Donava že nad višino, ki zahteva obrambna dela in ukrepe, vendar pa še vedno pod maksimalnim vodostajem.
Drava v gornjem loku pada, v srednjem in spodnjem delu pa v glavnem stagnira pri nizkcui vodostaju.
Tisa rasle na vsej dolžini. Pri Tokaju je Tisa narastla za 4 cm, pri Senti je narastla za 23 cm. lako da znaša vodostaj 843 cm, pri Titelnu znaša 599 cm. torej 49 cm pod maksimalnim vodostajem.
Sava pri Jasenovcu pada, pri Brodu in Samcu raste, nato pa zopet pada, pri Belgradu raste. V zadnjih 24 urah je pri Sisku padla za 24 cm, pri Brodu je naraslla za 5 cm in njen vodostaj znaša I11 827 em, to je 18 cm pod maksimom, pri Sremski Mitrovici znaša 695 cm, torej je 13 cm pod maksimom, pri Belgradu je narastla za 13 cm, vodostaj znaša 570 cm, lo je 84 cm pod maksimalnim. Druge reke padajo. Zaradi snega v planinah je treba pričakovali nadaljnjega porasta Tise, Drave in Donave. Ob Tisi so tamošnje vodopravne zadruge na delu, da zajeze poplave. Zaradi visokega vodostaja so zemljišča ob Savi v dolnjem in srednjem toku poplavljena. Zaradi teh poplav jc vodostaj Save padel.
Bolgarska delegacija v Belgradu
Belgrad. 11. aprila. Snoči ob 17.35 je prispela v Belgrad bolgarska delegacija, ki jo tvorijo gg. Konstantini Barov, kot predsednik, kot člana pa ge-iieralšlabnl polkovnik Ivan Markov in policijski načelnik v Sofiji Nikola Manolov. Predsednik delegacije g. Bačov je načelnik konzularnega oddelka v bolgarskem zunanjem ministrstvu. Delegacija '00 izpopolnjena s tajnikom bolgarskega poslaništva v Belgradu g. Ljubomirjem Kozupovom.
Bolgarska delegacija jc prispela v našo prestolnico, da sestavi z zastopniki naše kraljevine dopolnilno konvencijo o pogodbi z lela 1980. Ta pogodba se. kakor .jo znano, nanaša na likvidacijo preostalih dvolastniSkih posestev na obeh straneh bolgarsko-jugoslovanske ineje.
Nn železniški postaji so bolgarsko delegacijo pozdravili člani naše delegacije gg. dr. Miroslav Jankovič, načelnik upravnega oddelka v zunanjem ministrstvu kot predsednik, brigadni general Bogoljub Ilir, komandant dravske divizije, živojin Simonom-, načelnik oddelka za javno varnost v notranjem ministrstvu in Dobrosav Adamovič, naš konzul v Vanni kot člani.
»Svetu cilji Italije"
—	Belgrad, It. apr. Včeraj jc bila svečana otvoritev italijanske konzularne agencije v Sv. Ivanu Meduanskem. Svečanosti so prisostvovali predstavniki albanskih oblasti in poleg svetnika italijanskega poslaništva v Tirani tudi italijanski konzul iz Skadra. Novi italijanski konzul je v svojem nastopnem govoru podčrtal, da sc to zelo važno konzularno zastopstvo odpre radi toga, ker je Meduanski zaliv postal zadnjo čase vedno bol j živahen in ker mora služiti svetemu cilju, da se prijateljske zveze med Italijo in Albanijo še bolj ukoreninijot.
Značilno za to prireditev, ki je z gospodarskega stališča popolnoma nepotrebna, je dejstvo, da je otvoritvi prisostvoval tudi tajnik fašistične organizacije v Skudru na čelu izbrane čete italijanskih fašistov v Albaniji.
Italijanska vlada jo. tej postojanki dala tako veliko važnost, da jc tja imenovala poleg konzula še tri druge konzularne nastnvljence.
Ameriški list o našem živilu pod Italijo
—	Belgrad, 11. npr. I/, Ne\vyorka poročajo, da je tam ravnokar izšla prva številka nove revije •Istrian Worldnamenjena za obrambo slovanskih narodnih manjšin v Italiji. Prva številka prinaša zelo zanimiv prispevek o položaju slovenskih in hrvatskih narodnih manjšin v Primorju. Uvodni članek prinaša med drugim ludi te-le stavke:
Gortanova smrt kakor tudi tragedija na Bazovici je prepričala svet, da ta preganjani narol vsebuje velikanske latentne sile. Poznejši dogodki so potrdili to vero in danes je bolj kot kdaj prej jasno, da je slovanska narodna manjšina neugnann, da fašistični teror ne more ugonobiti slare slovanske kulture in starega slovanskega narodnega ponosa. Trpljenje rodi mučeništvo, a mučeuištvo je vedno rodilo samozavest in železno voljo za dosego idealov. S ponosom lahko ugotovimo danes, da so Slovani pod diktaturo .fašizma postali politično zreli. Klic po svobodi ni samo klic nekaterih posameznih junakov, ampak klic vsega naroda, katerega sliši Italija in katerega sliši ves svet.
Istrian \Vorld prinaša v posebni rubriki dej-stvn iu pripombe ter zelo zanimiv in izčrpen ina-terijal o najnovejših dogodkih, ki se nanašajo na slovenske in hrvatske Primorce.
Pričakuje so, dn bo ta revija, ki je edina te vrsle v angleškem jeziku, mnogo prispevala k temu, da svet spozna tragedijo, ki sc vrši v srcu Evrope.
Važen sklep češka narodne banke
Praga, 11. aprila, tg. Češkoslovaška narodna banka je z veljavnostjo od današnjega dne zaprla pri vseh češkoslovaških bankah in bančnih tvrd-ktili vse kontokorente in vložno račune oseh, ki bivajo v Jugoslaviji ali Grčiji, ali tvrdk, ki imajo svoj sedež v Jugoslaviji ali Grčiji. Bankam sc naroča. da morajo te račune voditi dalje kot zutvo-rjene račune in da smejo vršiti prenose v inozemstvo, pa tudi doma, samo z dovoljenjem narodne banke. Na podlagi dogovora devizne komisije s finančnim ministrstvom ho narodna banka dovoljevala plačila za blago, ki so uvaža n Jugoslavije ali Grčije, do nadaljnjega samo v dinarjih ali drahmah.
Novi nemiri na Španskem
.Madrid. 11. apr. Ig. štirje mladi ljudje so I10 leli danes zažgali tribune, ki so jih postavljali za vlado o priliki parade, ki bi se imela vršiti dne 14. aprila, na obletnico proklamacije španske republike. Pri (em pa so ravnali tako neprevidno, da so zažgali svoj lastni avtomobil. Eden izmed njih je bil pri tem ranjen. Vsi štirje pa so bili aretirani. V znak protesta proti proslavi republike je izbruhnila danes v Madridu slavka dijakov, ki pa je zajela zaenkrat samo del dijakov, študenti zobozdravniške visoke šole so zmetali vso opravo svojega vseučiliškega instituta na ulico in jo zažgali. V Granadi je izbruhnila stavka 0 do 7 tisoč delavcev.
Mussofim obtožuie ZN
Milan, 11, aprila. Ig. - Popolo di llalia- objavlja uvodnik Mussolinija, ki podčrtava smernice velikega fašističnega sveta. Tako navaja Mussolini v tem članku, da zadeva Zvezo narodov velik del odgovornosti za obstoječi nevarni mednarodni položaj, ker samo brez dela čaka in ne ukrene nič pri. polomih, dasi razpolaga s primernimi sredstvi, tako dn bi mogla pobijati vzroke in nevzdržne razmere. Obenem opozarja 11:1 čl. 10 pakta o reviziji neizpolnjlvih pogodb, češ, da je mir in prospeh vsega svete ogrožen radi nekaterih določb mirovnih pogodb. Treba .jo začeti revizijo, kar je prvi iu neobhodno potrebni predpogoj za vrnitev normalnih razmee.
Ste v. 70.
J SLOVENEC«, dne 7. aprila 1932.
Stran 123.
Brezposelnost v Trbovljah
" ,1- ■<,' „■.■■., .1 >) . ......- — „..,,„...„ .... ......——j ,.,......---
-- ---
iTUU)^' ASPIRIN
TA8lETE
I ^^

Trbovlje, 11. marca.
Največje zlo je danes brezdvomno brezposelnost. Tudi pri nas v Trbovljah se dan za dnem bolj čutijo te žalostne posledice gospodarskega kaosa, kateri je posebno v rudarski stroki na , višku. Ne samo da se vrste brezposelnih množe vsled stalnih redukcij po vseh rudnikih Slovenije, njihovo število se tudi množi s stalnim dotokom iz južnih krajev naše države, iz inozemstva in tudi z doraščanjem rudarskih sinov. Nihče se pa danes še ne vpraša, kaj bodo ti mladi ljudje jedli, kaj bodo oblekli, kje bodo spali, in k*ko se bodo izobrazili. Za starejše, ki so že oženjeni in z otroci, je bodočnost še žalostnejša.
Do sedaj so se brezposelni sinovi rudarjev še za silo prehranjevali pri starših, a za naprej je to popolnoma izključeno, ker so vsi rudarji delno brezposelni. Ako delajo samo po tri dni v tednu, kakor sedaj, potem je seveda nemogoče preživljati večje družine.
Slika nam kaže samo majhen del brezposelnih iz ene kolonije v Trbovljah, iz petih večjih kolonij bi jih sploh na eno sliko ne bilo mogoče posneti.
Močne mlade roke so prisiljene počivati, nadebudne oči gledajo samo bedi in pomanjkanju nasproti, še ne popolnoma razvila telesa bodo čezdalje manj odporna raznim boleznim posebno jetiki, veselje do življenja vedno bolj izginja iz njih obrazov in tudi duševno se čutijo vedno bolj potrti.
Vse te bede in pomanjkanja brezposelnih so pač krivi tisti, ki pri obloženih mizah rešujejo krizo, meneč, da jo bodo odpravili, če reducirajo delavstvo, znižujejo plače in zmanjšujejo število delavnikov. Tu ne pomnga zmigavanje z ramami.
Dvanajsta ura je, da se tudi rudarskim brezposelnim odpomore, bodisi da se jim nudi delo, kar je najbolje, ali pa da se jim da dovolj podpore za ohranitev življenja.
toklnie 8 V aginalnih omotih
raoiere jamčijo, da so pristne.
Odobreno od Ministarstva z a socijalno politikoin narodnogo zdravje S St.»,273,12/3 1932
Ponarejevalci pred sodiščem
ogorčeni nad Potočnikovo in to jiih je pokopalo. So znanjli so se namreč s človekom, ki je bil policijski konfident, toda obtoženim se je izdajal za prijatelja in za strokovnjaka v tiskarskih zadevah. S pomočjo svojega zaupnika je bila na ta način policija v Mariboru točno poučena o delovanju osumljencev ter je čakala na ugoden trenutek, da je dobila vse v svojo pest. Obdolženci dejanja deloma priznavajo, ne čutijo pa se krive. Nekateri trdijo, da so hoteli pripraviti glavne obtožence tako daleč, da bi pričeli s ponarejevanjem, nakar bj jih izdali oblastem, drug zopet pravijo, da so glavnim obtožencem samo posodili denar, ne vedoč za kaj gre. Vendar pa je iz vseh okolnosti jasno, da je bilo vsem obtožencem znano, da gre za ponarejevanje denarja. Vedel je za to celo širši krog oseb, ki pa drugače niso neposredno prizadete ter se radi tega ni napram njim dvignila obtožba.
Sodba
Izgnanci iz Francije
Ljubljana, 11. apr.
Težko je danes revežu v domovini, še težje pa mu je v tujini. Tujina te izvabi k sebi, kadar te potrebuje. Ko pa ji postaneš odveč, odhajaš iz nje s krvavečimi žulji na dlaneh. Teh 26 izgnancev iz Francije, ki so včeraj priromali v Ljubljano, je moglo z žalostjo pokazati na žulje, edino, kar so si po dolgem delu v tujini pridobili. 23 mož, utrujenih do smrti je bilo vmes, eden od teh pa je imel s seboj družino, ženo in dva otroka. Doma so bili iz Dalmacije, Hrvatske, iz Slavonije in drugod z juga. Zgodba vseh je enaka: najprej so delali po rudnikih, pri lesnjh podjetjih aH pa v tovarnah. Podjetja so pričela opuščati svoj obrat, pričela so odpuščati tudi delavce, tujce seveda najprej, tudi v Franciji je tako, kakor po vsem svetu, razen pri nas, kjer je tujec zadnji, ki bo odpuščen z dela! Nato so si morda še poiskali dbla pri najnižjih in pri najtežjih delih, ki jih ne prime sicer noben Francoz, pri kopanju cestnih jarkov, pri delih za utrditev meje, v kamnolomih in drugje, dokler niso bili ob ta poslednji zaslužek in so se znašli naenkrat brez dela, brez sredstev, povrhu vsega pa še v tujini!
Kako in kam? Kako v domovino, ko pa niti za kruh nimaš? Usmilile so se jih francoske in naše konzularne oblasti, preskrbele jim pot do Jesenic, kjer so izgubili smer, kam dalje. Okrajno glavarstvo jih je odpremilo do Ljubljane. Prišli so sem včeraj popoldne. Čeprav je bila nedelja, je vendar mestni ječar poiskal enega uradnika s socialnega urada, ki je preskrbel vse potrebno, da ubogi izgnanci ne bodo povsem zapuščeni. Saj je bilo dovolj dela že s pisanjem imen in podatkov! Veliko jim seveda ni bilo mogoče dati: Včeraj kosilo in davi zajtrk, družina je prenočevala v mestnih zaporih, možje pa tega niso hoteli. Ostali so v svojem vagonu, čuvajoč svojo skromno prtljago, to je nekaj obleke, pa še za to so bili v skrbeh, da jim je kdo ne odnese. Kdor je doživel v življenju toliko razočaranj, kakor so jib ti j^ožje s krvavimi žulji na rokah, ta ostane vse življenje nezaupljivi
Davi so se odpravili dalje. Mestna občina jim Je izstavila odtfonske liste, s katerimi so se ti nbogi ljudje mogli vrniti v svoje domače kraje. Proti jugu sta jim bila za spremstvo, kakor to zahtevajo predpisi, prideljena mestni ječar in njegov sin. Tako je žalostno priromala ta kolona naših trpinov v domovino. Ni prva, pa tudi zadnja ni, koliko jih je še naših ljudi v Franciji in drugod po svetu, ki bi bili srečni, da so v istem položaju, kakor teh opisanih 26: namreč vsaj v domovini!
Če katero leto, potem bo gotovo letos doseglo rekord število gostov, ki so morali uživati vsakomur neprijetno gostoljubje mestnih odgonskih zaporov. Ti in taki slučaji, kakor je zgoraj opisani,
naraščajoče število brezposelnih v mestu in vsa druga socialna zla so povzročila, da je že v prvem četrtletju tega leta prenočevalo v odgonskih zaporih 419 ljudi, odgoncev in izgnancev. Samo za hrano za te ljudi je mestna občina izdala prve tri mesece 3P51 Din, za spremljevanje 4817 iDn, za vožnjo 1C09 Din, za čiščenje odgonskih zaporov 456 Din in za potrebno obleko mnogim, skoraj napol nagim izgnancem 996 Din. Skupno še z nekaterimi drugimi manjšimi stroški so veljali od^on-ski zapori mestno občinstvo v Frvem četrtletju 10.910 Din. Samo ta mesec do danes pa je v odgonskih zaporih prenočevalo že 60 ljudi. V primeru z velikim številom odgnancev, stroški niso niti tako veliki. Število gostov v mestnih zaporih pa je tudi ena malih, a značilnih ilustracij naših težkih dni!
Smrtno ponesrečen rudar
Senovo, 10. aprila.
Ko je šel v soboto 9. t. m. rudar Anton Pozvek na šiht, je bil čudno pobit Trikrat se je vrnil v stanovanje k svoji družini. Kakor da so neke temne slutnje zašepetale nerazumljive besede njegovi duši. Zelo težko se je ločil od svoje družine in od svojega doma, kakor še nobenkrat prej. Ko je prišel na delo, — je bil zaposlen v rudniškem kamnolomu na Reštajnu. — Komaj je pričel, že se je na višji točki utrgal kakih 200 kg težak kamen ter se zvalil nanj, ter mu razbil glavo, da so mu izstopili možgani in raztrgalo čeljusti. Bil je na mestu mrtev.
Pokojni Anton Pozvek je bil dema nekje iz Prekmurja ter je že več let bil zaposlen pri tu-kajšnem rudniku. Tukaj se .je oženil kupil malo posestvice, na katerem je bil še zadolžen, kar je pa upal polagoma izplačati. Bil je varčen, trezen, res mož poštenjak ter kot tak priljubljen pri vsakemu. Star je bil še le 31 let ter zapušča ženo in troje malih otrok.
Pokojni je bil seveda tudi reduciran ter bi bil z 15 aprilom odpuščen, kruta usoda je pa hotela da je samo par dni pred odpustom postal žrtev v borbi za kruh. Pokoj njegovi duši, družini pa iskreno sožalje.
Danes smo pokopali tudi Kosovo mamico iz Senovega. Bila je stara že 89 let. Vse svoje sorodnike ima v Ameriki in je bila kar sama. Po njeni lastni izjavi je bila več ko stotim krstna in birmanska botra. Vsi ti krščenci in birmanci so že sedaj večinoma osiveli možje in žene. Svoj čas je bila gostilničarka na Senovem. N. v m. p. I
Maribor, 11. aprila.
Pred malim senate, mariborskega okrožnega sodišča se je danes nadaljeval proces, ki se je pričel lanskeo poletje, dne 25. avgusta z razpravo proti 8 ponarejevalcem bankovcev, bil pa je nato preložen, ker so bile obtožene sokrivde še nove osebe. Prvotnim 8 obtožencem se je pridružilo še novih osem, da je sedelo danes na zatožni klopi pred sodniki skupno 16 oseb, samih mariborskih okoličanov. O slvari smo svoječasno že poročali. Gre za poskus ponarejanja tisoč- in stodinarskih bankovcev, ki se vleče že leta sem ter ima svoj početek v ponarejevalsluli poskusili mojstra Jurija Potočnika. Njega niso izdali njegovi falsitikati, ki so bili tako mojstrski, da jih niilti oko strokovnjaka ni zamoglo razločevati od pravih, ampak slučaj je povzročil, da je prišlo njegovo delovanje na dan ter mu neslo 20 letno težko ječo, katere pa ni dol-pto vzdržal. Podlegel je že po nekaj letih jetiki. Zapustil pa je sorodnikom orodje in materijal, katerega se je posluževal pri svojih poskusih in pa neke meglene pojme o samem postopanju ponarejanja. To je bilo dovolj, da se je okrog teh ljudi stvorila v krogih njihovih znancev neka legenda, da so jim znane vse skrivnosti rajnega mojstrskega ponarejevalca. In kakor je že običajno, ljudje so jim nasedali ter zaupali svoje prihranke, misleč, da bodo čez noč obogateli. Vsega početja skupaj pa ni jemati resno, ker nobeden od obtožencev ne poseduje primernega znanja in spretnosti, da bii zamogel nekaj takega ustvariti, kakor pokojni Jurij Potočnik. Najnevarnejši je morda še France Rupnik, ki je bil pomočnik pokojnega Potočnika ter zna izdelovati klišeje, poleg tega pa je dober fotograf. Toda tudi njemu manjka ona temeljitost in ženijalnost, ki je bila svojstvena njegovemu učitelju. Povrhu so njihove priprave tako primitivne, da bi bilo pač težko nekaj primernega ustvariti.
Vsi ponarejevalci, ki so sedeli danes na zatožni klopi ,so doma iz širše mariborske okolice. Nekaj je med njimi že starih znancev, luaterim je prešla srast ponarejanja v kri ter so imeli s sodnijo radi tega že opetovano opraviti. Pri prvi razpravi dne 25. avgusta so se poleg Rupnika Franca, Gašperja in Marije Potočnik zagovarjal še Anton Gra-brijan, posestnik iz Vrščaka, Berdnik Jernej, železničar in posestnik iz Poljčan, Br.ačič Alojz, posestnik iz Vrhloge, Klajnšek Matija, kovač iz Ptuja, in Žitnik Valentin, posestnik iz Budine. Danes so se jim pridružili še Orgolič Anton, mizar od Sv. Jakoba, BabifViljem, posestnik iz Počehove, Ferlež Leopold, posestnik iz Ilotinje vasi, PPder Franc, natakar iz Maribora, Potočnik France, brat pokojnega Jurija in soobtoženega Gašperja, posestnik iz Rošnje, Kos Josip, posestnik na Vršniku, Potočki Gašper, posestnik v Hla.piu, in Škof Josip, mlinar i7, Gorenjih Zerjavcev. Obtožnica drž pravdništva obširno opisuje delovanje celotne družbe. Iz te obtožnice posnemamo sledeče:
Meseca marra 1931 je prišlo orožništvo na sled ponarejevalcem bankovcev Francu ltupniku in Gašperju Potočniku. Posledica tega je bila aretacija osumljencev in že opisana prva razprava, ki je bila nato preložena. Najprej sla bila aretirana Rupnik in Gašper Potočnik. Inicijativo za nadaljnje delo pa je nailo prevzela Gašperjeva žena Marija, ki je vedela, da je stroj za satiniranje, s katerim so hoteli tiskati bankovce, skrit pri posestniku Kosu, ter ga oblasti niso našle. Marija Potočnik je med tem, ko se je nahajal njen mož v zaporu, stopila v tesne stike z obdolženim Orgoličem, s katerim sta skovala ves načrt, kako se bo delalo dalje. Najprej so dobili od Kosa stroj ter ga sestavili, poleni so izvabili ob obtoženega Berdnika denar za kemikalije in razne druge potrebščine. Skrivališče so si uredili pri posestniku Babiču, kamor so prinesli vse priprave. Ker je bil fotografski aparat Potočnikove za fotografiranje tisočdinarskih bankovcev premajhen, so nabavili nov aparat od Franca Potočnika. Pričeli 90 se nato prvi poizkusi, ki so se pa končali brezuspešno. Tudi nadaljnji poskusi Potočnikove, da bi prenesla fotografijo na cinkovo ploščo, so se kljub navodilu, katerega je zapustil Jurij Potočnik v svojem zvezku, izjalovili. Ostali soudeleženci tega početja so radi tega poslali nestrpni jn
Današnjo razpravo je vodil višji sodni svetnih dr. 1'omba.k. Prisednika sta bila dr. čemer in Kolšak, državno pravdništvo je zastopal Sever, obtožence pa je branilo 7 zagovornikov. Zasliševanje obtožencev ni prineslo novih momentov z izjemo Gašpnrja Potočnika, ki je kakor svoječasno že pri prvi razpravi 25. avgusta t. I. tudi to pot katergorično zanikal vse izpovedbe, katere je podal preiskovalnemu sodniku in z njimi svoječasno obremenjeval svoje sedanje obtožence; izjavil jc, du je bil takrat pred preiskovalnim sodnikom poginoma zbegan ter ni vedel, kaj govori.
Tudi Marija Potočnik je vse po vrsti tajila, prav tuko tudi Bernik. Razprava je trajala ves dan in šele pozno popoldne je bila izvedena razsodba, ki je zadela vse obtožence z izjemo Alojzija Bračiča.
Glavni obtoženci so dobili ostre kazni, zlasti Rupnik, dočim so bili ostali obsojeni samo pogojno. France Rupnik je bil obsojen na 6 let robije, 1800 Din denarne globe in na trajno izgubo častnih pravic. Gašper Potočnik je bil obsojen na leto in pol robije, 1500 Din globe in 5 leta testne izgube. Njegova žena Marija Potočnik na I leto robije, 600 Din (dobe in 3 letno izgubo častnih pravic. Anton Grabrijan na 6 mesecev strogega zapora in 600 Din denarne globe. Anton Orgolič <> mesecev strogega zapora in 300 Din kazni. Berdnik nn 4 mesece strogega zapora in 600 Din globe, pogojno na 4 lota, Klanjšek Matija na 4 mesece strogega za-w>rn in 600 Din globe pogojno na 4 let« Žitnik Valentin na tri mesece strogega zapora, 300 Din globe, pogojno na 4 leta. Bnbič Viljem na 4 mesece strogega zapora in 300 Din denarne globe, pogojno na 4 leta. Ferlež Ix'opold na 4 mesece strogega zapora in 300 Din denarne globe, pogojno na 4 leta. Pihler Franc na 4 mesece strogega zapora, 300 Din denarne globe, pogojno nn 4 leta. Potočnik Franc na 6 mesecev strogega ztiporn in 3(X> |)jn denarne globe. Josip Kos na 3 mesece strogega znjiora in 3(10 Din. Gašper Potočki na 2 meseca zapora in 300 Din denarne kazni, pogojno na 2 leti in škof Josip na en mesec zapora, pogojno na t leto. Alojz Bračič je bil oproščen.
I"
Ogenj v Trbovljah
Trbovlje, 11. aprila.
V soboto okoli osmih zvečer je začelo goreti v Tomanovi trgovini v novi Pravdičevi hiši. K sreči so ogenj kmalu opazili in pogasili domači. Takoj pa so bili tudi g.asilri pri roki. Ogenj je nastal, ker so se cevi od peči razklenile in je morala pasti iskra na blago, ki je začelo v višini rnzklenjenih počenih cevi tleli. Ker ni bilo zraka oz. prepiha, ni moglo začeti prav goreti. Največ škode je nn speceriji pri gašenju 7, vodo Precenjena je škoda na 41.000 Din. Vsa zaloga trgovine pa je bila zavarovana za 175.000 Din.
AJasi ljubi gostje
Večeri so še vedno jako vlažni, in luže zmrzu-jejo ponoči, a moj stari znanec, rumenokljuni kos, je že pričel peti pod oknom, Kos ima to značilno lastnost, da se nikoli ne zmeni za policijsko uro. Petelin je že davno odkorakal z družino v kurnik, jate neugnanih vrabcev so obmolknile, solnce je zatonilo za Rožnikom — in nenadno nekje prav blizu, v grmovju ali na plotu zadoni ubrana kosova pesem. Pevca samega boste lahko razločili v somraku le s pomočjo dobrega kukala. Sedi naježen, ker piha mrzel veter, in najbrž na tihem ugiba, da bi itak najbolj kazalo vtakniti glavo pod perot, kakor so to storili Že vsi ostali ptiči. A kljub temu vztrajno žvižga vedno naprej. — »Poješ tako zgodaj že?« — se spomnim na staro vprašanje. Kos sam ne ve, zakaj mora peti. Najbrž dela tako,ker se zaveda svoje dolžnosti do Breh-ma, Erjavca in dr. zoologov, ki pišejo v strokovnih delih, da »se razlega že v koncu februarja in vsekakor v marcu kosovo zategnjeno žvrgolenje kot eden izmed prvih znanilcev pomladi«. Najbrž so imeli nekoč pred sto leti dokaj milejše podnebje s toplimi večeri v februarju. Zdaj morajo potomci takratnih pevcev tudi v slabem vremenu slediti strogim znanstvenim predpisom. Kos pod mojim oknom hiti klicati zakasnelo pomlad in četudi bo moral deliti usodo pomilovanja vredne prve lastovke. Vremenska služba je res težka in nehvaležna. — »Vsi pojte rakom žvižgat, lainjivi pratikarji!«
Naši dnevniki vsako zimo skrbijo za ptice pevke, bržko zapade sneg, ki jim grozi z lakoto. Društvo za varstvo živali poziva usmiljene ljudi, da bi stradajočim polagali pičo. A vprašanje je,
kje je to storiti? Vsi nimamo na razpolago pri hiši vrta s posebno ptičjo hišico, kakor so postavljene v Zvezdi. Če bi sejali pičo po cesti, bi nemara prišli v nasprotje s prometnimi predpisi in stražniki, ali pa bi naposled vse odstranili mestni po-metači. Zato je še najbolj pripravno potresati zrnje na okensko polico. Čeprav ga bodo po večini pozobali nepridipravi vrabci, vendar bodo pokazali pot tudi drugim boljšim obiskovalcem: se-nicam, konopkam, kalinom in dr. Zimski gostje na oknu nudijo priliko za zanimivo primerjalna opazovanja. Ugotovil sem na primer, da je za goloba najbolj značilna lastnost ravnodušna lenokrvnost, narobe stran njegove, po narodnih pesmih poznane krotkosti. Če prileti golob na moje, kakor vedno nekoliko poševno in s pločevino pokrito gladko okensko polico, mu večkrat zleti izpod kljuna drobtina ali zrno in zdrči čez rob pod okno na tla. Golob se ne zmeni za to in nadaljuje kosilo. Nisem štel, kolikokratt je čofnil s kljunom po železu, a dobro vem, da je bila vsaj polovica teh sunkov zaman. Prišli so prav samo vrabcem, ki pobirajo na tleh vse, kar prileti od zgoraj. Vse to ne kaže, da bi bili golobi posebno pametni. Naposled sem moral pod oknom pritrditi mal žleb, da bi prestregel padajoče zrnje: golobi so ga pa kmalu razmetali, da ni ostalo ničesar za kose.
Nasprotno so izredno duhovite in spretne kavke, ki me kljub prirojeni nezaupljivosti tudi v £aS'h obiskujejo v najhujši zimi. Kavka takoj ve, kaj ji je storiti. Nikoli ne izgubi nobenega zrnca. Ko opazi, da je okno poševno, prične s kljunom bobnati po železu od spodaj navzgor, in zrna ji drugo za drugim sama letijo naravnost v odprla usta. Nerodni golob pač ne bi nikoli prišel na slično pametno misel. O kosih je treba povedati, da so nestrpni in prelepaški. Če se masti eden
od njih 7. naglimi hlastnimi zalogaji ob koritcu, kamor polagam namočeno koruzo in grah, ostanke krompirja in kruha, kožice od slanine in si., ter prileti drugi lačni brat, takoj odpre kos štev. ena kljun in peroti pa se zakadi v njega. Nevoščljivo ga podi, dokler sc drugi ne umakne. Kos štev. dve se nič nc brani, temveč potrpežljivo čaka kje v bližini, da bo prišel na vrsto. Pohiti h koritcu, ko odleti siti kos štev. ena, in zdaj zopet podi proč tretjega, četrtega in t. d. kosa. To se nadaljuje vedno naprej ves ljubi dan. A najbolj čudno je, da velja ta nevoščljivost samo lastnim sorodnikom. Isti kos, ki neusmiljeno podi svoje brate, se sploh ne zmeni za druge ptice. Jata nesramnih vrabcev mu odnaša najboljše kose naravnost izpod nosa, a kos jih ne vidi. Med tem brezobzirno pretepa vrabce od kosa dokaj manjša zelenkasta konopka, ne da bi govoril o škorcih. Ni zabavnejšega prizora kakor je d^ložiiatlje vrabcev, ki so zasedli škorcem namenjene hiše, preden so se povrnili pravi gospodarji iz Afrike. En sam par škorcev v tem primeru z lahkoto razprši jato vrabcev, ki jo skliče na pomoč ogrožen »podnajemnik« v pričakovanju boja.
Vsaka ptica ima svoj značaj in navade. Če stojim ob oknu, nimam nič manj gradiva za opazovanje kakor na plesu v veliki Unionski dvorani. Kosova simpatična poteza je skromnost, ki jo kaže v sili. Najrajši ima menda deževnike, jeseni rad obira jerebiko in pozimi mu je vse prav. Med tem je nesramni vrabec vedno izbirčen. Če se mu zdijo krušne drobtine presuhe, stf jih ne dotakne tudi, če leži globok sneg. Poprej bo poiskal kaj boljšega. Če nadrobim svežo zemljo ali celo mlečni kruh o praznikih, nikoli ne bo zadovoljen s prvim najbližjim grižljajem. Ozrl se bo po največjem kosu, če ie ludi debelejši od nje-
gove glave, ga mukoma odvlekel kam na streho v varno skrivališče, se v naglici davil in vse do zadnjega požrl... Tako živijo ptice pozimi, kadar se spreminja rodovitna zemlja v trden kamen. Naježeni kosi na vse zgodaj priletijo na okno in potrpežljivo čakajo, da jim bom prinesel snoči pripravljene ostanke. Vrabci imajo najboljše zimsko stanovanje pod streho. Kosi se stiskajo v globini grmovja ali med gostim vejevjem ob deblu smreke. Ne morejo prenočiti zunaj. Drevesa so gola. Dež in veter neusmiljeno razdirata lanska gnezda.
Ko zavlada bolj toplo vreme, hitijo kosi na letovišče. A njih življenje na vrtu je zopet polno nevarnosti, Večkrat se razlega pozno ponoči obupen krik. Pomeni, da se je prikradla hinavska mačka do zaspanega ptiča in mu z ostrimi zobmi zdrobda perot. Jutri zgodaj bom zopet naše! pod drevesom samo peščico perja ali morebiti opu-stošeno gnezdeče. Tisoči drobnih ptic pevk poginejo letno na ta način po naših zasebnih in javnih vrtovih. Če hočemo preprečiti slične stalne drame, napovedati moramo neusmiljeno vojno podivjanim mačkam, ki vsak večer hodijo na lov v nasade, oblazijo grmovje in drevje. Na Nemškem zahtevajo prijatelji ptic poseben zakon o preganjanju mačk brez gospodarja. Če polovijo konjo-derci pse pritepence, bi morali skrbeti tudi za uničenje škodljivih mačk. Časopis »Cosmos«, ki izhaja v Stuttgartu, jim priporoča nastavljati posebne pasti. Pri nas žal še vedno nimamo potrebnega nadzorstva. Javni organi se ne zmenijo za zasebne nasade, in se vsled tega število ptic pevk stalno krči. Naši vrtovi postajajo vedno manj oživljeni. Kmalu bodo povsod gospodarili samo požrešni vrabci, ki so preštevilni in tudi preveč prebrisani, da bi jih resno ogrožala katerakoli nevarnost
Stran 4.
jSLOVENECk, diie 12. aprila 1932.
Stev. 83.
Ljubljana
Težka nesreča v novi carinarnici
Ljubljana, 11. aprila.
Na novi carinarnici na Vilharjevi cesti se je danes popoldne pripetila težka nesreča. Dijaki srednje tehnične šole so ogledovali poslopje iti proučevali način gradnje. !!> letni dijak Leopold Uauer, stanujoč v Mencingerjevi ulici 15 in doma iz Ljutomera, je okoli pol 5 popoldne v drugem nadstropju gledal skozi okno, se pri tem preveč nagnil in padel v globino ter obležal nezavesten. Dobil je težke poškodbe po vsem telesu. Tako lina komplicirano frakturo na levi roki, izpahnjeno desno roko in težke notranje poškodbe. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Med vožnio se ie ,-icer zavedel, vendar pa je njegovo stanje slej ko prej zelo resno in skrajno nevarno.
Kaj bo danes?
Drama: Zaprta.
Opera: Židinja . Red C.
KiHo Kodeljevo: Ob 8 zvečer premijera lilma .■Sveta Elizabeta .
Sočno službo imajo lekarne: mr. Bafaovec, Kongresni trg "12; mr. Ustar, Sv. Petra cesia 78, in
inr. liočevar. Celovška cesta 94.
★
0 Pred znižanjem cen kruhu. Cena beli krušni moki je padla od 4.50 na 3.50 Din. Banska uprava jo' sedaj razveljavila do sedaj veljavni cenik kruhu in pozvala mestno tržno nadzorstvo ter druge podrejene oblasti, naj takoj ukrenejo vse potrebno, da se sorazmerno znižajo tudi cene kruhu. Cene kruhu so namreč ostale sedaj prav iste, kakor so bile poprej, ko je bila moka še po 4.50 Din, namreč beli kruh 4.50 Din, polbeti 4 Din in črni' ali rženi kruh 3.40 Din. Gospodinje pa sedaj še v mnogo večjem obsegu same kupujejo moko in same pečejo, ker se jim to še bolj izplača kakor
kdaj prej.	. .
0 Mestno tržno nadzorstvo se preseli. V prihodnjih dneh se mestno tržno nadzorstvo preseli iz dosedanjih svojih prostorov v Mahrovi hiši v prostore, kjer je bila pred kratkim pisarna mestne elektrarne v Mestnem domu. Novi prostori pa za občinstvo ne bodo prav nič pripravni, ker mora biti tržno nadzorstvo vedno v pritličju in blizu trga. da ima občinstvo lahek dostop do urada. V dosedanjih "prostorih tržnega nadzorstva pa si uredi mestna elektrarna svoje skladišče.
•) Državni nastavljemi, ki stanujejo v mestnih hišah, so vložili na mestno občino kolektivno prošnjo, naj jim mestna občina zniža najemnine v sorazmerju z njihovimi znižanimi prejemki.
© Rojstva in smrti v marcu. Meseca marca je bilo v Ljubljani rojenih 124 otrok. Od teh jc bito 99 fantkov in 25 punčk. Mrtvorojenih je bilo ."> punčk iu 4 fantki. Umrlo pu je 58 moških in 50 žensk, skupaj 108. Domačih je bilo vmes 25 moških in 33 žensk, skupaj 38. Tujcev je bilo 33 moških in 17 žensk, skupaj 50. »V zavodih je umrlo: 48 moških in 30 žensk. Za ošpicami jih je umrlo 7, za davivo 2, za influenco 2, za drugimi nalezljivimi boleznimi 1, za jeliko sopil 14, za drugo .vrst« jetike 1. za rakom in zlemi novotvorbami 15, za vnetjem možganske mrene 1. za boleznimi sna tO. za akutnim bronhilizom 1, za pljučnico 9, za drugimi boleznimi 1111 sopilih 2, za vnetjem slepiču 1, za krčem jeter 1. za porodniško mrzlico 1, zaradi slabosti in prirojenih napak 13, zaradi starosti 11, zaradi nezgod 2, zaradi samomora 1. za dragimi boleznimi 13. V starosti tSO do 70 let je umrlo 8 moških in 7 /.ensk, v starosti nad 7t> let (1 moških in 14 žensk.	.
0 Nalezljive bolezni > Ljubljani. V okolici Ljubljane boleha precej ljudi za influenco. V Ljubljani so la bolezen ne pozna »e toliko in so čez zimo za to boleznijo umrle le -I o»ebe. V mesecu marcu je bilo skupno prijavljenih v Ljubljani 10 slučajev težje influenee. Od drugih nalezljivih bolezni so bili prijavljeni 3 slučaji žena, 4 davice in ti ikrlaUnke.
0 Poostrena kontrola mleka. Mestno tržno nadzorstvo namerava poostriti kontrolo mleka in sicer dogovorno 7, dohodarslvenim uradom. Mleko .-e bo bodoče pregledovalo že ua mitnicah in tam se bodo tudi odvzemali vzorci sumljivega mleka.
Smrtna nesreča s plinom. Včeraj zjutraj se je na Aleksandrovi cesti 10 pripetila nesreča, ki • zahtevala smrtno žrtev. Okoli pol S zjutraj so našli v njeni sobici nezavestno 3-1 letno služkinjo pri ing. Ilofmannu. Iz kuhinje, kjer je bila pipa
KINO KODELJEVO :: 'IVI. I-62
Danes ob 8 in jutri ob '5 in 8 nemi film:
Sveta Elizabeta
Premijera!
Premijera!
Vstopnina samo 6, 5, 4, 3 in 2 Din
pri plinski cevi odprla, je namreč uhajal plin skozi ventilator v sobico ponesrečenke ter jo nevarno omamil. Poklicani so bili reševalci, ki so nezavestno ponesrečenko prepeljali z avtom v bolnišnico. Takojšnja pomoč pa je bila brezuspešna, zakaj ponesrečenka je kmalu nato v bolnišnici umrla.
O Smrtna nesreča o trnka. Včerajšnji »Pone-deljski Slovenec« je poročal o nesreči, ki so je pripetila triletnemu sinčku delavca Martinu Marlin-šku z Verda 20. Malček se je v nedeljo opoldne močno oparil z vrelo juho. Opekline so bile tako hude, da je malček včeraj v bolnišnici umrl.
0 Žrtev noža. Nedelja seveda ni minila, da ne bi pripeljali v bolnišnico nekaj žrtev pretepov, V Notranjih Goricah so se v nedeljo zvečer stepli fantje in nekdo je z nožem obklal 32 letnega pro-govnega delavca Mihaela Sojerja z nožem v obe lici. Obe rani sta z.elo hudi. Ljubljanski reševalni avto je Sojerja prepeljal v bolnišnico.
O lz policijske torbe. Aretiran je bil neki 3-1 letni Štefan Škrlj, ki je bil zasačen v momentu, ko je hotel neki natakarici v Kolodvorski ulici izmakniti iz žepa denarnico. — Policija je aretirala še tri sumljivce, tako dva potepuha, ki sta se splazila v neko hišo na Mirju, ter nekega delavca, pri katerem so našli okoli deset lopat in s?kir, ki so bile najbrž kje ukradene.
Zopet dva požiga na Polskavi
Gornja Polskava, 10. aprila.
V nedeljo, po natančnem sporedu, je ob 7.45 zvečer začela goreti Rečnikova viničarija na Bukovcu in je tudi popolnoma pogorela. Popolnoči ob 1 pa so pogorela gospodarska poslopja Prsteca, tudi na Bukovcu.
Kmalu bo občina Bukovec velika ruševina; izdatno pomoči pa ni od nikoder. Gornje-polskav-ska požarna hramba je sicer neumorno delavna, toda vsega pa sama tudi ne premore.
Naznanila
Liubljana
Sestanek treznikov je odslej vsak torek ob S zvečer v Rokodelskem domu: druga gostilniška soba (v pritličju na desno), ako bo zadostovala; ako ne. pa v dvorani. Ta teden pričnemo tudi s pevskimi vajami. Tudi tamburica nam je zagotovljena. Pridite danes zvečer vsi dosedanji pristaši in prijatelji — in tudi kaj novih!
Slovensko planinsko društvo. Osrednje društvo v Ljubi .ni, bo imelo svoj redni občni zbor dne 29. aprila 1932 ob 20. uri v dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Obračun. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Proračun. 6. Volitve delega'tv za skupščino. 7. Raznoterosti.
Akademska smučarska organizacija, Drevi ob 18 II. redni občni zbor Akademske smučarske organizacije na univerzi, soba 69. Vabimo vse akademike smučarke in smučarje, da gotovo pridejo; določil se bo program za prihodnjo sezono in istočasno predložilo pravilo za kombinirano akademsko prvenstveno tekmovanje. Pozivamo vse odbornike in poverjenike na kratek sestanek, ki bo drevi ob po! 18 v isti sobi. Odbor.
Francoski institut v Ljubljani vabi na dvoje zanimivih predavanj francoskega univerzitetnega profesorja g. Tian-a iz Marseille-a in sicer v torek 12. t. m. ob 21. v društvenih prostorih v Narodnem domu: skioptično predavanje o Provenci, Marseil-le-u in njegovem pristanišču in v sredo 13. t. m. ob 18 v univerzitetni zbornici: predavanje o kemiji in modernem življenju.
Mladinski doni Kodeljevo. Danes ob 8 ter jutri ob 5 in 8 se bo predvajal v kinu Kodeljevo film Sveta Elizabeta . Film je popolnoma nov in se še nikjer v Sloveniji ni predvajal. Da bo mogel vsak la film videti, je nastavila uprava kina cene izredno nizko: samo 0, 5, 4, 3 in 2 Din.
Društvo zelenjadarjev v Ljubljani vabi vse člane na poučno predavanje s filmom o vrtu in vrtnem škodljivcu. Predaval bo strokovnjak g. Kalol, tajnik Kmetijske družbe. Predavanje in članski sestanek bo v četrtek, 14. t. m. ob pol 8 zvečer v dvorani Prosvetnega društva, Karunova ulica 14. Vabljeni vsi ljubljanski pridelovalci zelenjave. Vstop prost.
Društvo ; Bela Krajina« vabi vse Belokranjce, ki žive v Ljubljani, na društveni sestanek, ki bo v sredo, .18. t. m. ob osmih zvečer v restavraciji hotela Skiii'. Na programu je poleg drugih vprašanj tudi razpravljanje o propagandi za Belo Krajino, zato prosimo čhnvečje udeležbe. — Odbor.
Maribor
SSK Maraton, plavalna sekcija. Danes ob pol 7 trening za člane.
Maribor
□	Veliko soeijaluo delo. 10 let obstoja v Mariboru društvo nižjih poštnih in brzojavnih nameščencev in med to kratko dobo je izvršilo v korist vdov iu sirot po svojih umrlih članih veliko soeijaluo delo. Nič manj, kakor nad 300.000 Din je društvo razdelilo tekom te dobo na podporninah in pogrebninah. Vso to ogromno vsoto so zbrali naši poštarji potoni dobrodelnih prispevkov in raznih prireditev, za katere so znali zainteresirati mariborsko javnost, ki je znala ceniti njihova nesebična prizadevanja ter jih je vselej radevolje podpirala. Duša celega društvenega delovanja je neumorni Matko Božičev, kateremu gre v prvi vrsti zahvala, da je dobrodelna akcija društva zavzela tako velik obseg ter dosega tako lepe uspehe. Prepričani smo, da bo mariborska javnost tudi v bodoče pokazala za nesebično in človekoljubno stremljenje mariborskih poštarjev svojo radodarno roko ter jim bo ostala naklonjena v enaki tneri, ko doslej.
□	Cene kruha se znižajo. Pričenši s sredo, 13. t. ni. se bodo v Mariboru znižale cene belega in polbelega kruha in sicer na 4 in 3.50 Din za Ai kilogram. Znižanje krušnih cen je posledica znižanja cen moke, ki je nastopilo včeraj. Cena moki se je znižala v Mariboru za 1 Din pri kg.
U Nov okrajni predstojnik v V. okraju. Dosedanji okrajni predstojnik V. magdalenskega okraja g. Beranič jo zaprosil za razrešitev svoje funkcije. Za novega predstojnika je predlagan g. Franc Ramelli, vpok. železniški revident in hišni posestnik v Stritarjevi- ulici.
□	Spremembo v občinskem odboru na Po-brežju. V občini Pobrežje pri Mariboru so bili razrešeni naslednji občinski odborniki: Breznik Fr., Kacijan Josip, Ferdo Trinker ter Mihael Scliadel. Namesto njih so bili imenovani v odbor: šolski upravitelj Jožef Klemenčič, poštni poduradnik Simon Lefcmija, mizar Rudolf Staniec, mehanik Blaž Zeleznik.
□	Dva tečaja za šivanje priredi Slovensko žensko društvo v Mariboru od 15. aprila dalje, ki bi trajal« po 6 do 8 tednov. Prijave se sprejemajo v trgovini gospe Zlate Brišnikove do 13. aprila 1932, kjer sc dobe vsa natančnejša navodila.
TrbovVe
Učiteljsko zborovanje. Kakor je bilo že objavljeno, je zadnjo soboto zborovalo v Trbovljah uči-teljstvo treli okrajev skupaj. Mladinski zbor jim je priredil koncert. Pevovodja g. učitelj Šuligoj je predaval o metodiki pevskega pouka, predsednik g. Dimnik iz Ljubljane pa o tekočih učiteljskih Zadevah. Povedal je, da je silna nadprodukcija učiteljskega naraščaja v Sloveniji, v drugih delih države pa še ne. Zato je priporočal, da gredo učitelji, ki imajo že 35 službenih let, v pokoj. Radi znižanih plač ni mogel dali zadovoljivih pojasnil. Povedal je tudi. iz katere banovine prihaja največ tožarenja v Belgrad. Organizacija ne bo ščitila učiteljev, ki bi bili preganjani radi Sokola, ker je to državna ustanova. Želi pa tudi, da se Sokol no vtika v nastavljanje učiteljstva. Sedaj se bodo zopet pojavile politične stranke, a učiteljska organizacija se ne bo na nobeno naslanjala in ostane ] strogo nepristranska.
Še ni rešeno. Banovina še ni rešila pritožbe župnega urada zoper odlok okrajnega glavarja Pinkave, da cerkev ne odgovarja higienskim predpisom in se zato tam ne sme otrok pripravljati za sv. birmo in druge sv. zakramente. Zadnjo nedeljo je bilo v cerkvi oznanjeno, da naj se otroci prijavijo v župnijski pisarni radi priprave za sprejem sv. zakramentov.
KOVINA m
JOSSP HAFNER, MH&tsaiia, Prlso m ni. 5
V našili delavnicah izdelujemo (popravljamo):
za dom, restavracije
in Uoiefc
moderne lestence, sveliljke in ostalo moderno in starinsko kovinsko opremo; srebrnino, popravljamo obrabljeno jedilno in servirno orodje.
/a niizaric
moderne obloge za vrata, ročaje, okrase iz pločevine ild.
zo homnosehe:
nagrobne svetiljke, vratca za kamine, kovinske okraske /.a spomenike itd.
zo trgovce
stojala za izložbo — za vsako stroko, napisne črke iz izbočenega bakra itd.
Vsaho naroČilo se izvrši strogo solidno in na$-vestneje, po priznano honhurenCnih cenali!
Zadnja poroiila
Irski predsednik govori
Dublin, 11. aprila, ž. Predsednik irske vlada do Valera je imel včeraj svoj prvi javni govor po volitvah. Izjavil je, da je irski .narod pri zadnjih volitvah izrazil svojo voljo, da se ukine prisega zvestobe angleškemu kralju in da se nič več ne plačujejo letne anuitete Angliji. Obenem je rekel, da se uvedejo zaščitne carine, da bi se na ta način dala delavcem priložnost, da najdejo delo v državi. Irska ni nobena kolonija in ima starejše pravice na neodvisnost kakor sama Anglija. Sporazum med obema državama se lahko doseže le na temelju popolne enakopravnosti-!
Komunistična šota za otroke
Budimpešta, 11. aprila, ž. Politična policija je v Jožef oveni odkrila komunistično šolo za mladino, v kateri so se izobraževali osem- do štirinajstletni otroci. Šola je bila v stanovanju privatne uradnice Inne Erdos. šola je bila opremljena z vsemi najmodernejšimi komunističnimi vzgajalnimi sredstvi, knjigami, slikami itd. Razen Erdosove je bila aretirana še druga zasebna uradnica, ki je istotako delovala kot komunistična učiteljica, ter štiri druge osebe, ki so imele nalogo,'da poučujejo mladino o komunistični doktrini, otroke pa so sprejemale v šolo ■/. izgovorom, da jim pripovedujejo razne povest ice. Ob priliki preiskave je bilo v stanovanju Erdosove sedem majhnih otrok, ki šo bili po zasli-j šanju policije zopet izpuščeni.
Kital in Mandžurija
Nanking, 11. apr. ž. Kitajska narodna vlada je prejela od mandžurske vlade brzojavko, v kateri ji sporoča, da prekinja z njo vse diplomatske 0'1-nošaje. Nankinška vlada je odgovorila, da ne mora sprejeti izjave vlade, ki sploh ne obstoji.
Japonska in Rusija
Moskva, 11. apr. ž. :>Izvestja: napadajo v nekem članku nemirne elemente v Japonski, ker do-lajo na tem, da izzovejo spopade in vojno. Smešno je pomisliti, pišejo Izvestja , da bi Sovjetska unija pri takih spopadih podlegla. Toda ona želi iskre-. 110 mir in po tem potu bo šla, dokler bo le mogoče. Čo pa bodo drugi izzvali vojno, pa je jasno, da se bo branila.
Število konkurzov letos in lani
Belgrad, 11. aprila. AA. Državna statistika pri ministrstvu notranjih poslov uradno razglaša, da je bilo meseca marca 1932 po vsej državi 78 stečajev in 132 prisilnih poravnav izven stečaja. Po banovinah so ti stečaji in poravnanja izven steca-čajev takole porazdeljena: Vardarska bonpviina 9 stečajev, 1 poravnava, vrbaska —- sleč., K por., dravska 10 steč., 23 por., drinska (i steč., 15 por., donavska 14 steč., 32 por., zetska 10 steč., 2 por., primorska (i steč., 7 por., savska 0 steč., 34 por., Belgrad 2 steč., 7 por.
V istem mesecu lanskega lela je bilo 14 stečajev iu 68 poravnav in sicer po banovinah takoM: Vardarska 8 steč., I por., vrbaska — steč., 2 por., dravska 0 steč., 8 por., drinska 1 steč., 0 por., du-navska I 1 steč., 34 por., zetska 1 steč,. — por., mo-ravska 2 sieč., 2 por., primorska t steč., 1 por., savska 1 steč., 12 por., Belgrad 4 steč., 2 por.
Pozor!
Strokovnjak oddaja sadna drevesa najboljših vrst, obrezuje najlepših oblik. Sentpetcrska 81, dvorišče.
3109
Zahtevajte ga po vseh mlekarnah in kavarnah.
Oves in koruzo
kupite najceneje pri Ivrdk
A. VOLK, LJUBLJANA
Veletrgovina t Sitom. Resi jeva eeeta 24.
Kulturni obzornik
KONCERT MARIBORSKIH DIJAKOV
Pred leti je organiziralo Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani skupen /bor srednješolcev z namenom, da hi .gojil v skupnih vajah iu skupnih nastopih /lasti med njimi samimi ljubezen do nuše pesmi preko mej šol. obveznega j petja. T.i /bor (okrog 300) je nastopil dvakrat: 17. de<\ 1926 pri skupni slavnosti vseh sred. šol. ob priliki kraljevega roj. dne k koncertom v In ionu in pozneje pri Suttiicrjevotn koncertu, ki ga je priredilo omenjeno društvo. Tu lepa ideja je pognala krepko, o so jo kmalu lidušila tic v zadnji vrsti osebna nasprotstva. Maribor, ki je v marsičem pred Ljubljano, je zbral pod vodstvom prof."švnjgorja v okvirju Počitniške zvezo krog 9(1 mladih pevk iu pevcev in pokazal to svežo skupino, polno mladinskega zanosa. Ljubljani na koncert dtie '». aprila. Spored je obsegal po veliki večini sloveli, narodne (ljudske) pesmi v raznih oblikah. Pel je meš., nioš. in ženski zbor vmes tlv.i solista, vsul« dve pesmi. Zbor je v vseh oblikah dobro /lit, ne manjka mu prožnih sopranov, ki so peli kar moči z dušo in so boljši od altov: teuori so mladi, znto ne šo povsem izraziti in jasni, o jo njih 'mladinska barva prav prijetna. Basi so si1 prav dobro držali, culi smo nekaj krati celo D. I«i je zvenel prav dobro. Prof. švajger je čvrst delavce in miren pevovodja, ki mu /nor prav lepo sledi. Zbor je zapustil prav dober litis in ee razumemo in občutimo ž njimi mladinsko idealno ljubezen <!o lepe pesmi, potem razumemo tudi velikansko navdušenje, ki je spremljalo vsako njihovo pesem, Duncs, ko jc vso življe-
nje tako odtujeno idealnemu delu. moramo to še prav posebno ceniti in se mladih pionirjev i/ srca veseliti. Težko pa jim je moralo biti pri srcu. ko so stopili pred prazno dvorano. Zazijalo je pred njimi 16 praznih v rs. t, zastavljenih krog in krog s stojišči in obkroženih z dobro zasedenim balkonom. Ljubljana je prezrla to dragoceno prireditev in prepustila vse tlelo v dvorani mladini. Tudi te bi bilo moralo biti več navzoče. Ni samo kriza vzrok, saj so kinematografi vsi polni in šibki krogi so bili zastopani. Med današnjo družbo in pcv. umetnostjo zija globok prepad, dokaz temu tudi koncert učiteljskega zbora in še bolj Hubadove /upe. Kako neprijetno mora <1 i miti mlada srca, ee morajo sama ugotoviti, (la se odrasli ne brigajo /a njihovo delo iu ga ne cenijo. Nov dokaz. <lu ideja sumu nič več ne velja, važna jc le povsod konkretnu korist...
K sporedu bi pripomnil, da je bila izbira morda premalo vestna. S pedagoškega stališča l>i treba več erotičnih, mladi mešani družbi manj primernih pesmi zamenjati z boljšimi, ali pa i/,pustili n. pr. !'otl k lune kom sva so srečala, morda Ko so fantje proti vasi šli. Ti si urce zamudila, ki je bila pevcu previsoka. Illadnu jesen /e prihaja, l'a moje ženkc glas. Nadomestile bi jih is pridom nt/.ne šaljivke, ki bi tudi neprimerno bolj učinkovale. Nič mladini bolj no pristoja ko zdrav humor, malokdaj slabše ko melanholija. Izvajanje je bilo živo, primerno, le neutemeljeno sekanje, podčrtavanje brezpomembnih /logov itd. stvari škodi. n. pr. kje« /ateglo in dvignjeno do ff. dolgu ostra diure/a, potem staccnto fantič« zopet dinrc/.a in rit. »moj bo" in dr. Ta moda se jc v Škodo naši pesmi žal zelo razpasla in jo je treba s korenino iztrebiti, kjerkoli sc pojavi. Marsikaj v izreki gre na račun štajerskega narečia: ...ni-sčin (nisem), ves (ves) i. dr,
Prof. švajgerju in njegovi mladi četi na krasnem iispelm čestitamo in želimo lepi ideji
krepkega napredka.
-ok.
GLASNIK MUZEJSKEGA DRUŠTVA Z.V SLOVENIJO L. XII (1931).
Historična sekcija naše najstarejše domoznanske institucije je vprav zn velikonočne praznike razposlala svojim članom svoj časopis z razpravami in poročili iz naše domače zgodovine.
Prof. B. Saria razpravlja na osnovi izkopane posvetilne are v okolici Sombatelja o zvezi Enion-čanov, ki so po svojih opravkih prebivali v rimski Savariji. Bili so to emonski priseljenci, ki so se nastanili v Savariji, bodisi kot trgovci, obrtniki ali pa odsluženi in upokojeni vojaki ter posvetili oltar svoji lastni, domači boginji Ekorni. Zanimiv je pisateljev ekskurz o sličnih cehovskih združbah (collegia) v območju rimskega cesarstva.
V. Steska je v svojih Imcnoslovhih črticah (vpoštevajoo in navajajoč vso zadevno strokovno literaturo) deloma ponovno deloma prvič načel razlago in izvor nekaterih naših krajevnih imen. Tako n. pr. izvaja ime Bohinj jz romanskega fo-chlno po železnih varilnicah, Kočevje po presiha-joči vodi »HoČevec , ki teče takorekoč kadar sama hoče. Krajevno ime Ud mat spravlja v zelo verjetno zvezo z Viduniat-Videm , t. j. cerkvenim posestvom. Potemtakem bi bil Udmat jezikoslovno drugega izvora kot Admonl- Vodmont, t. j. kraj z motnim vodnim izvorom. Vižmarje izvaja i/, osebnega imena Vismar ali podobno, Žiri pu razlaga po ruščini kot preplavljen, vlažen svel.
Graški uuiv. prof. dr. Arn. Lusehin je v tem Glasniku priobčil kot drugi del svoje gencaloške študije o Rakovcih-Raigersfeldih dnevnik barona Franca llonr. Raigersfelda iz I. 1097—1732, ki vsebuje zanimive podatke za našo domačo gospodarsko in kulturno zgodovino.
Ravnatelj dr. Mal priobčujc v članku »Iz torbe predmarčne birokracije« več biografskih podrobnosti iz življenja in delovanja slikarjev Lan-gusa, Stroja, Karingerja, Brodnika, Pernatu-Pern-harta iu Cetinoviča. Zlasti so važne ugotovitve glede zadnjih treh, o katerih doslej nismo imeli zanesljivih rojstnih in drugih življenjskih podatkov.
Župnik Iv Vrhovnik zaključuje svojo arhi-valno studijo o Gostilnah v župniščih«, ki bodo mogli iz nje naši lokalni in kulturni zgodovinarji črpati marsikako zanimivo podrobnost.
Med Zapiski objavlja dr. Fr. Zvvitter dva nova seznama frankofilov v Napoleonovi Iliriji, prof. Saria pa kratko, začasno poročilo o rimskem vodovodu pri Neviodunu odkritem ob priliki kopanja vodovoda za novozgrajeni Zdravstveni doni v Cerkljah ob Krki (1. 1030).
Bogata in zanimiva so tudi slovstvena poročila iz vseh mogočih področij našega domoznanskega raziskovanja. Print. n. pr. lo Kosov referat o dr. Rusovih gotskih Vsevladičih, dr-ice. Pivec o študiji Rusa Tarleja o kontinentalnem bloku, prof. Lukmana o janzenizmu, prof. Pol ca o Pivčevi knjigi La vie econoinique des Prov. Illjrr. odn. o Pitreichovi objavi o vprašanju slovenščine pred avstrijskimi sodišči ali dr. Mala o dnevniku policijskega ministra Kempna, ki odgrinja nove vire za spoznavanje jugoslovanskih razmer v dobi absolutizma cesarja Franca Jožefa L
Iz Priloge razvidlmo, kako visoko cenijo tu-iu inozemske znanstveno organizacije delo Muzejskega društva, ki mu za -•Glasnik' pošiljajo v zameno lastno publikacije. Pri nizki članarini (30 Din /.n vsako sekcijo) bocfo gotovo ostali društvu zvesti vsi stari člani, časopis sam pa bo s svojo tehtno vsebino privabil v krog društvenikov šo novo ljubitelje našo domače zgodovine.
Stev. 8b\
Stran 5.
Dnevna kronika
Odločitev je bila težka!
Pod tem naslovom priobčujemo na drugem mestu odlomke i z pisem naših bralcev k -Slovenčeve-mu« glasovanju. V njih poudarjajo, da jo bila odločitev, katerih pet inseratov je najučinkovitejših, /,elo težka, ker »v ,Slovencu' so vsi inaorati od najmanjšega pa do največjega zelo učinkoviti.«
Mala gdč. Anica, ki je dvigala iz koša glasovnice za nagrade, je imela zelo srečno roko, kakor dokazuje pismo ge. Antonije Krakerjeve iz Studencev pri Mariboru.
»Nikakor se ne moreni dovoli zahvaliti in se hvaležno izkazati za izžrebano 1 'ado v znesku 300 Din, ki sem jih z velikim veseljem in s solzami v očeh sprejela, ker se je ljubi Bog tako o pravem času name ozrl.
Že čez mesec dni sem v postelji. Zdaj bom lahko poslala po zdravnika in po zdravila. Drugače ai ne mogla, ker moj mož premalo zasluži za vse.
»Na »Slovenca« smo naročeni od 1. 1927. in bomo, dokler bo le količkaj mogoče. Ker »Slovenec« je list čez vse druge, zdaj pa še posebno, ker mi je v stiski naklonil tako pomoč.
Saj to je resnično, da Bog ne zapusti svojih, ki zaupajo vanj in pomoči prosijo. Zato se je zdaj name ozrl in navdihnil gdč. Anico, da je dvignila vavno mojo glasovnico izmed tisočev drugih.
Antonija Ivraker
Koledar
Torek, 12. aprila: Julij I., papež; Angelus, ^poznavalec.
Novi grobovi
•f- V Ljubljani je umrla ga. Ivanka M e r k u n roj. Kompare. Pokopali jo bodo danes popoldne ob pol 3. — V splošni bolnišnici .je umrla gdč. Tončka (i al iz Orehovca pri Kostanjevici. Pogreb bo v sredo ob 2 popoldne. Svetila jima večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f V Št. Jerneju jo po dolgi, mučni bolezni umrla g. Frančiška I! e i t z, stara 80 let. Blaga pokojuica je bila pravi zgled krščanske matere, ki je tudi svoje otroke vzgajala v duhu Kristusovem. Bila je izredno dobrega srca, noben ubožec ni odšel praznih rok iz njene hiše. Bog ji bodi bogat plačnik za vsa njena dobra dela. Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f- V Itadečah je mirno v Gospodu zaspal g. Jožef S im o n č i č , železničar v pokoju, star 74 let. Bil je mož, ki' se ni nikdar sramoval svojega katoliškega prepričanja. Blag 11111 spomin! Preostalim naše sožalje!
Osebne vesli
—	Diplomiral je z odiiko na zagrebški univerzi za mr. ph. gosp. Anton Hočevar, sin portirja v hotelu Union v Ljubljani. Čestitamo!
= Poročila sta se preteklo nedeljo na Trsatu ,g. France Prelesnik, posestnikov sin v Dobrepoljah. in gdč. Tončka Janša, knjigovod-kinja Posojilnice in Kmet. zadruge v Dobrepoljah. Oba sta vnela sodelavca Kat prosvetnega društva v Dobrepoljah. — Na Taboru pri Loškem potoku se je poročil posestnik in gostilničar g. Ferdinand Miklič z gdč. Marijo Levstik iz Travnika pri Loškem potoku. Novoporočencem obilo sreče!
Ostale vesti
—	V Službenih novinah št. 82 od 9. aprila je objavljen Zakon o ženskih obrtnih iu ženskih «lrokovnih učiteljskih šolah in Zakon o srednjih tehničnih in moških obrtnih šolah .
—	Telefonski promet. Ministrstvo prometa je odobrilo, da se otvori telefonski promet na progi Ljubljana—Varnsdorf (Češkoslovaška) z 10. aprilom. Taksa za triminutni pogovor je 5.40 zl. fr.
—	Ker so vsi zavodi /a oddajo umobolnih zopet prenapolnjeni, je vsak sprejem brez predhodnega vpoklica na podlagi pismene prošnje, opremljene z zdravniškim spričevalom, nemogoč. Na lo se opozarjajo v lastnem interesu vsi prizadeti.
—	Še en divji prašič padel. Iz Brusnic nam poročajo: Naši brusniški lovci so v soboto, 9. t. m. zopet priredili lov na divje prašiče v Gorjancih. To pot se je posrečilo 'Gregorju Mikoliču iz Vel. Brusnic št. 16, da je 85 kg težkega divjega prašiča zadel naravnost od spredaj v glavo ter sc ja krogla zarinila šc kakih 20 cm naprej v meso nad močno vkrivljeno hrbtenico. Lovci pravijo, da je. najbrže še kakih pet divjih prašičev v gorjanskih gozdovih. Tega so ustrelili blizu studenca »Gospodična«, ki je obiskovalcem Gorjancev dobro znan.
—	Hercegovina potrebuje nujno pomoč. Iz
Mostarja poročajo: V mnogih krajih Hercegovine vlada huda lakota, lako da se nekod ljudje hra-siijo z neke vrste čebulnico, ki ni primerna za -•loveško hrano in jih je veliko že zaradi tega obolelo. Tudi krme je popolnoma zmanjkalo in ljudje ne vedo. kam bi z živino.
—	Pri reševanju psa sam utonil. Te dni je neki delavec našel v vodi truplo 12letnega dečka Mija Horvata, ki so ga pogrešali že od 30. marca. Mi.jo je nesel mladega psička, da bi ga vrgel v vodo. Z njim je šla ludi stara psica. Ko je deček vrgel psička v vodo. .ie za nJim skočila tudi psica. Deček se je bal, da ne bi psica utonila, pa .ji je priskočil na pomoč. Pri leni mu je spodrsnilo in padel je v vodo ter utonil.
—	Zaradi par krompirjev ubil brata. V Cit-lultu pri Mostarju je Mate Rami lak ubil svojega brata Franja Ramljaka, ker je tega glad prisilil, ila je vzel iz bratove shrambe par krompirjev. 1'ranjo Rami,jak zapušča vdovo in dva otroka, medtem ko ima Mate pet otrok.
—	Dr. Mih. Gpekova najnovejša knjižica Očetov klie je pravkar izšla. Vsebuje sedem govorov o katoliški akciji, in sicer: 1. Kaj je katoliška akcija? 2. Apostolat zgleda. 3. Apostolat molitve. 4. Apostolat bespde. 3. Dela ljubezni do bližnjega.
ti. Kako tedaj? (Nazorna slika katoliške akcije). 7. šola za izbrane čete (Duhovne vaje). — Ker je vsa tvarina zelo aktualna, naj bi gospodje duhovniki pa tudi laiki, sotrudniki pri katoliški akciji, hitro posegi i po tej knjižici. Naroča se v Prodajalni 11. Nlčmanovi (Kopitarjeva ulica) v Ljubljani in stane broširana samo Din 10, po pošti 1.50 Din več.
—	Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzgajamo in oskrbujemo. Priredil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din 10. Malokateri naših sadjarjev zna gojiti in pravilno ravnati z breskvijo in marelico, ki rodita izmed vseh naših sadnih plemen najplemenitejši sad. Knjiga je vsled tega za naše sadjarje eminentne važnosti. Peča se v vrsti z negovanjem in pridelovanjem breskve, v drugi vrsti pa z vzgajanjem marelice. Obsega izredno zanimiva poglavja in je okrašena z 22 slikami in z dvema barvnima prilogama. Knjigo priporočamo vsem, ki imajo priliko gojiti lo žlahtno drevje, oziroma se zanimajo za sadjerejo.
—	Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kislino, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josef« grenčica brez napora iu bolečin lahno izpraznetije črov vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. Najodličnejši "zdravniki stoletja so vporabljali » Franz-Josei« vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Celfe
JSr Iz občinske soje. V jietek, S. t. m. se je vršila po daljšem odmoru zopet redna javna seja mestnega občinskega odbora. Referent finančnega odseka dr. Vrečko je poročal, da je finančno ministrstvo vrnilo občinski proračun potrjen ampak z zahtevo, da ue sme biti višji od lanskega leta in da se mora predvideni primanjkljaj v proračunu 150.000 Din znižati. Izdatki naj bi bili znižani pri raznih postavkah glede službenih oblek, cestnega orodja, bolniških stroškov, plač veroučiteljem, raznih podpor za društvene zadeve in drugih izdatkov. Prav tako je deficit pri vinu in vinskem moštu v višini 233.0CO Din, ki se naj krije z 50% naklado na neposredne državne davke. Deficit pa ostane še vkljub temu precej velik. Občinski svetnik g. Voglar je predlagal, ila se naj protestira proti znižanju proračuna okrajnega šolskega sveta, ki je bit odobren iti sprejet od mestne občine. — Uredilo se je vprašanje glede premestitve vojaškega munieijskega skladišča z Golovca na primernejši kraj.
Učiteljsko zborovanje. V soboto, 9. t. in. je zborovalo v Celju celjsko učiteljsko društvo. Sprejete so bile resolucije, naj se z znižanjem plač sorazmerno znižajo vse dajatve za življenjske potrebščine, članarine in druge dajatve. — Predlaga se, da se poenostavi šolska administracija, ki je v škodo šolskemu in izvenšolskemu delu učiteij-stva in jn-ekomerno obremenjuje šolske proračune. Sledilo jc poročilo o učiteljskih organizacijah. — Državni tožilec g. dr. Juhart je razpravljal v izredno zanimivem predavanju o ciljih mladinske zakonodaje in sodstva v Jugoslaviji in dajal šolskim upraviteljem primerne nasvete za poročila sodiščem. — Zborovanje je trajalo nad 8 ur.
J3r Zanesljivo kaljiva semena vseh vrst. vrtna in poljska pri tvrdki Anton Fazarinc, Celje.
Ptw
Brezvestni starši. Dva zakonca iz Pobrežja pii
Ptuju sta vodila svojega petletnega otroka po gostilnah pri Sv. Vidu ter ga tako upijanila, da ni mogel stali na nogah. Splošno ogorčenje in razburjenje je navdajalo gledalce pri tem žalostnim prizoru. Orožniki so starše prijavili sodišču.
Preklic. Ptujsko okrajno sodišče jc preklicalo Ivana Travnika, upokojenega železniškega revi-denla. radi umobolnosti.
Štorkljo potujejo. Nenavaden prizor so opazovali le dni Ptujčani. Nad mestom sla so pojavili dve veliki jati mogočnih štorkelj ter obkrožali mesto kakor dve sovražni aeroplanski eska lrili. Velike ptice so dolgo krožile nad mestom, nato pn odjadrale dalje proti Ogrski.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE.
Drama.
Začetek ob 20. Petek, 15. aprila: KAR HOČETE. Red D. Sobota, 16. aprila: Ob 15 VZROK. Dijaška predstava po znižanih cenah. Ob 20 KVADRATURA KROGA. RED E.
Opera.
Začetek ob 20. Torek, 12. aprila: ŽIDINJA. Red C. Sreda, 13. aprila: ROBINZONA.DA. Red A. četrtek, 14. aprila: ČARDAŠKA KNEGINJA, opereta. Igrajo Jeseničani na korist pomožne akcije na Jesenicah, Izven. Znižane cene.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Torek, 12. aprila ob 20: TRAVIATA. Ab A. Gostovanje ge. Tinke \Vesel-Polla.
Rane in kožne bolezni
razpokline, brazgotine, srbež, izpuščaje, razjede od potu in vlage, volka od hoje. zlasti pri otrocih, hraste, zobne otekline, opekline in ozebline zdravi in po redni uporabi preprečuje splošno znana BARTULICEVA ZDRAVILNA MAST ki jo proizvaja in razpošilja stara, I. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20. — Cena škatljici 10 Din. — Dobi se v vsaki lekarni.
Gospodarstvo
Prijave mlinov
Belgrad, lJ. npr. AA. Na podlagi zakona o pro-melu s pšenico v tuzenistvu in pravilnika z dno 5. aprila t. 1. morajo vsi avtomatični in drugi mlini z ustrojstvoni za čiščenje, sejanje in sortiranje muke predložiti prijavo delegatu mini^rstvu za trgovino lil industrijo j>ri Priv. izv. družbi o tem-le:
a) število mlinskih kamnov in dolžina njihovih premerov; b) število in dolžina valjev in sicer posebej glede dvojnih in posebej o enostavnih; c) šle-vilo in velikost naprav zu sejanje čiščenje in sortiranje moke; d) pogonska sila, ki ž njo mlini razpolagajo; e) kapaciteta mletve pri polnem pogonu za 21 ur; f) podatki o napravah za čiščenje pšenice, presojanje In sortiranje moke.
Pod kapaciteto je treba razumeti največjo tnle-tvo vseh mlinskih naprav pri polni pogonski sili v 24 urah.
V prijavi je treba točno navesti naslov mlina, ime lastnika (zakupca), pošto in okraj. Prijave morajo biti podpisane.
Prijavo je treba predložiti tudii v primeru, če je mlin vložil jicdobuo prijavo kakemu drugemu oblastvu.
Avtomatični in drugi mlini z napravo za čiščenje pšenice, sejanje in sortiranje moke, ki so predložili svoje prijave delegatu ministrstvu za trgovino in industrijo pri Privilegirani družbi za izvoz poljskih pridelkov, ki pa niso v teh prijavah navedli instalacij in strojev teh naprav, morajo predložiti naknadno prijavo, ker jim predložene prijave ne bodo potrjene.
Pri predložitvi prijav je treba vpoštevati, da na podlagi zakona o prometu s pšenico z mlinskim pavšalom ni obremenjena kapaciteta mletve pšenice, marveč kapaciteta mletve vseh žitaric.
Kmečki mlini so mlini brez valjev in brez instalacij za čiščenje pšenice ali za sejanje in sortiranje moke, ne glede na število kamnov, poganske sile in kapacitete.
Mešani mlini, t. j. mlini, ki nieljejo tipizirano in kmečko moko, ne smejo pri prijavi kapacitete ločili kapacitete kamna od kapacitete valja in predložili posebno prijavo za eno ali drugo. Prav tako se ne sine pri teh mlinih ločili kapaciteta mielve drugih žitaric.
Po čl. 10 pravilnika je bil določen mlinski pavšal za mesec april tako-le:
1. od 1000 do 2500 kg Din '2000; 2. do 5000 kg Din 4000; 3. do 7500 kg Din 6000 ; 4. do 10.000 ki? Din 10.0000; 5. do 15.000 kg Din 14.000; 0. <l'u 20.000 kg Din 18 000 ; 7. do 25.000 kg Din 23.000; 8. do 30.000 kg Din 29.000 ; 9. do 35.000 kg Din 31.000; 10. do 40.000 kg Din 31.000; 11. do 43.000 kg Din 36.000; 12. do 50.000 kg Din 38.000; 13. do 60.000 kg Din 46.000; 14. do 70.00 kg Din 52.000; 15. do 80.000 kg Din 61.000; 16. do 100.000 kg Din 76.000.
Ta pavšal morajo mlini plačati brez predhodnega poziva delegata ministrstva za trgovino in industrijo jjo prijavljeni kapaciteti in tej kapaciteti odgovarjajoči kategoriji na poštno-čekovni račun št. 56.026 najdalje do 16. aprila t. 1.
Na jKKllagi čl. 7 pravilnika morajo mlini, ki ne bodo več obratovali, predložiti prijavo o tem ministrstvu za trgovino in industrijo, oziroma delegatu ministrstva ali Privilegirani izv. družbi najkasneje do 12. aprila t. 1., sicer bodo morali plačati mlinski pavšal.
Mlini, ki bodo predložili prijavo o ustavitvi obrata, ne bodo smeli v nobenem primeru obratovati do 30. junija t. 1.
Mlini, ki so obratovali med uveljavitvijo zakona o prometu s pšenico v tuzenistvu in ki se niso redno prijavili, bodo obtoženi za prekršitev navedenega zakona in bodo morali plačati predpisani pavšal do 30. junija 1932.
Po tj 7 zakona o prometu s pšenico bodo lastniki (zakupci) mlinov, ki bodo kršili predpise tega zakona ali ki bodo vložili lažujive prijave, kaznovani z zaplembo vseh zalog In z denarno kaznijo do 100.000 Din, z ustavitvijo obrata in z zaporom od 3 mesecev do enega leta.
Ako lastnik (zakupec) mlina sam ne vod i mlina, bo z zaporom kaznovana oseba, ki jc postavljena, da vodi mlin, druge kazni pa bodo zadelo lastnika (zakupnika) mlina.
- Kazni bodo izrekala krajevna pristojna redna sodišča prve stopnje (okr. sodišča, kjer pa teh ni, prvostojma ozir. okrožna sodišča) po kratkem postopku, ki pa ne sme trajati delj kot 14 dni. Sodišča se bodo ravnala po določbah kazenskega sodnega jx>stopka, ki je zanje obvezen. Razsodba drugostopnega sodišča jo izvršna. Pristojna občinska in upravna oblastva bodo na zahtevo ministrstva trgovine in industrije zaplenila zaloge pšenice in moke in ustavila obrale dotlej, dokler sodišče ne izreče končnega sklepa o ložbi (ovadbi).
(Iz min. za trgovino in industr.)
Borzo
Dne II. aprila 1952
Denar
Med deviznimi tečaji so ostali tečaji Ciirihu, Newyorka in Prage, slabejši so bili tečaji Amsterdama, Pariza in Trsta, dočini so bili ostali tečaji čvrstejši.
Ljubljana. Amsterdam 2276.28—2287.64, Berlin 1330.86—1841.06, Bruselj 787.39-791.33, Curih 1094.35—1099.85, London 213.68—215.28, Newyork 5594.73—5622.99, Pariz 221.87—222.99, Praga 166.32 do 167.18, Trst 288.43—290.83.
Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji kot na ljubljanski borzi / izjemo Ncvvvorka kaibel, ki je v Zagrebu noti ra I 56.1673-56.4499.
Skupni promet brez kompenzacij je znašal na zagrebški borzi Din 136.048.
Curih. Belgrad 8.93, Pariz 20.2725, London 19.52, Nevvvork 513.37, Bruselj 71.95, Milan 26.10, Madrid 39, Amsterdam 208. Berlin 121.80, Stock-holm 100.25, Oslo 101, Kopenhagen 106.50, Sofija 3.72, Praga 15.20, Varšava 57.55, Atene 6.60, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.07, Helsingfors 9.
Dunaj. Dinar notira: valuta 12.20.
Cenjene dame!
Ako hočete imeti za pomlad lep prilegajoč plašč ali športni trenchooal, zberete istega najlažje in najceneje pri
F. I, Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
Vsa konfekcija je izdelana slrokovnjaško v lastnem modnem salonu ter so vsled lega cene brezkon-kurenčne. — Na zalogi vedno velika izbira v posebnem oddelku za konlekcijo.
Vrednostni papirji
Tendenca jo za drž. papirje nadalje'slaba iu su tečaji danes popustili. Promet na zagrebški borzi je bil danes manjši in je znašal le: 8% Blerovo posojilo 3000 dol., T/c Blerovo posojilo 5000 dol.. T,, pos. Drž. lii|). banke 3000 dol. in begi. obveznice. 25.000. V domačih papirjih je bil znatnejši promet na belgrajski borzi, ki je zabeležila tele zaključke: vojna škoda 769 kom., begi. obv. 150.000, agrarji 73.000, 7% Blerovo posojilo 3000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 7 kom. delnic Narodne banke In 329 kom. delnic Priv. agrarne banke.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 53 bi., 7% Bler. pos. 50 bi., Stavbna 40, Ruše 125 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 61 Id., agrarji 27—30, vojna škoda 2. kaša 217—220, I. in 3. 213 do 220; 8% Bler. pos. 52—52.50 (53, 52.50), Bler. pos. 47.73 -48.23 (30, 47.75, 48), 7% pos. Drž. hip. b. 50—51 (31), 6% begi. obv. 36—37 (36).
Belgrad. Narodna ban ka 7. 4730, Priv. agr. h. 7. 229.75, 229; 7% inv. pos. til bl„ agrarji z. 28, 30; vojna škoda 221—223, 5. 223 bi.; 6% begi. oliv. z. 38, 7% Bler. |>os. z. 48.
Dunaj. Podon.-savska- jadrali. 69.60, \Viener Bankverein ti, Escompteges. 106, Žiivno 50. Aussi-ger Chemischc 69, Alpiue 9, Trboveljska 21.60.
Žitni trg
Položaj 11 či žitnem trgu je bil danes ucizpre-menjen, in vendar je bila pšenica nekoliko sla-bejšn v zvezi s slabšimi inozemskimi tendencami. Za pšenico zahtevajo danes 150—132.50. dočini stane koruza po postaji 92.50—95. okrogla koruza pa stane 115. Na ljubljanski borzi so ostale cene ueizpi emenjene.
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 107,'5 vagonov.
Budimpešta. Tendenca slabša, koruza stalna. Promet miren, cnicn: maj 12.70—12.88, zaklj. 12.75—12.70, juti. 13.08—13.16, zaklj. 13.10—13.12; ri: maj 13.18—15.70, zaklj. 13.30—15.-54; koruza: maj 15.05—15.20, zaklj. 15.10—15.15; jul. 14.95.
Živina
Dunajski goveji sojeni. (Poročilo tvrdke Ud v. Saborsky in Coni., Dunaj.) Prignanih je bilo 2247 goved, iz Jugoslavije 88. Cene: voli najboljši 1.75, I. 1.40—1.60, 11. 1.15—1.30, 111. 0.87—1.05. kravo 1. 0.90—1.0, II. 0.82—0.90, biki 0.75—0.90, najboljši 0.96, klavna živina 0.50—O.80. Tendenca: cene za najboljše vole so se slabo držale, ostale kvalitete so bile za 2—3 groše dražje, biki pa za 5 grošev cenejši.
Jajca
Jajčno tržno poročilo št. S!). V Hali.j i je vsled prenapolnjenosti trga cena lako nazadovala, da so bili naši izvozničarji primorani znižati ceno nu 35 par. Ker je pa v zadnjih dneh radi konzerviranja zopet Švica nastopila kot odjemalka našega blaga, se je nakupna cena zopet zvišala na 40 par. Sv. Jurij ob j. ž., dne 0. apr. 1932.
FTnrftmmi tš&dhi-!LiubWrmn p
Torek, 12. aprila: 11.30 Šolska ura: V tovarni železa (Žabkar Josip). 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Ca s, plošče, borza. 17.30 Otroški količek (Manea Romanova). 18.00 Salonski kvintet: 19.00 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 16.30 Dr. Fr. Štele: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini. 20.00 Univ. asist. ing. Bedjanič: Eleklro-magnetizem. 20.30 Prenos iz Zagreba: Romunski večer, pevski koncert »Svobode«. 22.30 Čas, poročila.
Sreda, 13. aprila: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17,30 Salonski kvintet. 18.30 Prof. P. Breznik: Pupin Mihajlo, jugosl. iznadilelj. 19.C3 Dr. N. Preobraženskij: Ruščina. 19.30 Literarna ura: Magajna: Gornje mesto (Fr. Vodnik). 20.00 Prenos iz Prage: Simfon. koncert. 22.00 Čas in poročila.
L)rugi programi i
Sreda, 13. aprila.
Budapest: 20.20 Večerni koncert. 21.20 Hayd-nov koncert. 22.20 Pester koncert. Jazz. _ Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 12,15 Brucknei : Vil. simfonija — E-dur. — 21.40 Klavir. — Praga: 19.20 Mandoline. 19.55 Prenos iz Zagreba. — Lan-genberg: 20.30 Koncert nove glasbe. 22.20 Plesna glasba. — Rim: 12.45 Vokalni koncert. 20.45 Prenos iz gledališča. — Belgrad: 19.30 Narodne pesmi. 20.00 Praga. — Berlin: 20.00 »Marta«, opera v 4 dejanjih. — Stutlgart: 20.00 Koncert. — Barcelona: 22.00 Prenos iz gledališča. 22.15 Vokalni koncert. — Milano: 13.10 Orkestralni koncert. 20.45 Komedija. Orkestralni koncert. — Zagreb: 12.30 Ploiiče. 20100 Simfonični koncert. 22.00 .Prenos, zvočnega filma. — Trst: 13.00 Radio kvintet. 20,ii Komedija, Orkestralni koncert.
Tudi v današn jih časih kupi to najceneje
ure in zlatnino [>ri
FR P. ZAJEC
LJUBLJANA, Stari trg 9
Kilavosl, pobešen že'odec, potujoče ledvice, otrpli organi, zabreklost žil. Gospod Kleber, diplom, specialist, glavni direktor zavoda za kilavost, Lyon (Francija), bo sprejemal v spremstvu gosp. Boroviča, lekarnarja iz Beograda, v Mariboru, hotel Meran dne 13. in 14. t, m., v Celju, hotel Union dne lfc! t. m., v Zagrebu, hotel »Tri gavrana« dne 17. in 18. t. m. Uspeh zajamčen. Posvet in poskušnja zastonj. — Za informacije drogerija »Sanitas", Beograd, Knez Mihajlova ulica 6.
Vabilo na VIII. občni zbor
Zadruge za zavarovanje živine v Laznici, r. z. z o. z., ki se vrši v nedeljo dne 24. aprila 1932 ob 9 dopoldne v prostorih g. R. Kranjca v Laznici šl. 4 Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1931.
3.	Volitev dveh članov v odbor načelstva.
4.	Določitev članarine in odškodninskega ključa za II. polletje 1931.
5.	Sprememba pravil § 41.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil ob določenem času sklepčen radi premale udeležbe članstva, se vrši pol ure kasneje drug občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki sklepa veljavne nt glede na število navzočih zadružnikov. — Radi važnosti dnevnega reda, sc vabijo člani k obilni udeležbi.
Laznica, dne 10. aprila 1932. — Načelstvo.
■• '■■/'h? '''M--;/', i'*vi''*v-Hi'•■' >'•.- v::-: ■'■
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem T in znancem pretužno vest, da je danes nenadoma v Gospodu zaspala nasa ljubljena sestra
Tončka Gal
iz Orehovca pri Kostanjeve!. — Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo, dne 13. t. m. ob 2 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. aprila 1932.
Žalujoča sestra Micka, bratje in ostali sorodniki.
Štev. 83.
Stran 6.
„Poštna pokora"
Največja inonakovska tržnica je to dni pogorela
Varčevanje
Varčevanje je beseda, ki jo marsikdo izgovarja, a malokdo upošteva. »Izključiti vse nepotrebne izdatke* velja za prvi pogoj, da se doseže zaželjeno blagostanje in se zagotovi brezskrbna bodočnost. Nahajati se v dobrih razmerah, prištevati se k srečnikom. ki mu ne groze denarne skrbi, je pač želja vsakogar, ki ni imel sreče, da inu je stal ob zibeli bogat oče —, vendar imajo ravno ti najmanj veselja do varčevanja, štedi pravi čas, pn boš imel v sili prazen žep, pravi večina. Drugi pa menijo: Od jutri dalje bomo štediii.« Volja štedenja pa je redko tako močna, da bi mogla obvladovati želje in slrasti, tako da pričnemo štediti šele takrat, ko nas v io prisili neizprosni »moraš«.
Ravno v današnjih časih je varčnost jako redka krepost. Nihče se ne mara omejevati v svojih izdatkih. Vsak meni, da ponižuje svojo čast in dostojanstvo, ako se more pri tej ali oni priliki pokazati kol oni, ki si česa ne morejo privoščiti.
Predvsem je baš »srednji stane listi, ki mu manjka te čednosti. Pojm srednji stan- si je zadnje čase prisvojil poseben stranski slan, ki povzroča, da izzveni beseda kot nekak opis za stan pomilovanja vrednih«. Ta stan ima tudi v resnici mnogo težav in križov, ki temelje samo na njegovem socialnem položaju. Pomanjkanje kreposti dobrega gospodinjstva ima deloma podlago v posebnosti življenjskih pogojev srednjega stanu.
Osebe, ki sestavljajo srednji stan: lastniki manjših in srednjih trgovin, državni, občinski in zasebni uradniki, nameščenci itd., v splošnem žive v nekem visečem stanju. Pod njimi se nahaja široki razred »nižjih slojev<, onih, ki nimajo ne imetja, ne imena. Od teh se »srednji stane hoče očividno razlikovati. Nad njimi pa stoje ljudje, ki jim imetje podeljuje pravico in moč. da nastopajo kot mogočniki, ko morejo zadostiti vsem svojim željam. Tem se »srednji stan' želi čim bolj približati, ker želi pokazati, da ne zaostaja za njimi, da nimajo samo . višji« denarja in da ne znajo živeti samo oni; dalje tudi, ker pričakuje od stikov z »višjimi« družabnih in gospodarskih koristi.
V ta namen se zboljšava vsakdanje življenje, in sicer često tako, da seže, kakor pravimo »preko razmer«. Za vzor jemljemo življenje drugih, imo-vitejših ljudi. »Kar morejo oni, moremo tudi mi,« to je stalen refren naše družbe. V to svrho se izmetava denar za razne malenkosti, ki bi jih ne bilo treba, končno se pa čudimo, kam je šel ves ta denar in obdolžujemo težke razmere in drage čase.
Zadoščenje raznim muham in razvadam zahteva denarja, in ako dohodki niso v pravem razmerju z izdatki, je družabni polom neizogiben.
lonia« Hamburško-Ameriške plovidbe. Holjševiki nimajo potniških primernih ladij in so zato sklenili z nemško družbo pogodbo o prevozu pričakovanih turistov. Vabijo lovce: kmalu se bo končala doba za odstrel losov, medvedov, volkov, merjascev. Ribičem priporočajo drstitev lososov ob finski meji »s poraznimi rekordi«. Oni, ki hočejo videti sovjetsko slavo, so povabljeni za prvi maj v Moskvo. Dobili bodo prostore na posebni tribuni v bližini Stalina samega. Razločno bodo čuli njegov govor na Krasni ploščadi. Vse skupaj: petdnevno potovanje, všlevši vožnjo tja in nazaj, stane samo 168 nemških mark... Avgusta meseca bo peljala Polonia* največje skupine turistov. Prepotovale bodo vso Rusijo od Leningrada do Odese, se ustavili v Moskvi, Caricinu, Kijevu itd. Sovjeti so tako potrebni denarja petičnih' tujcev, da so celo pozabili na protiversko politiko iu sovraštvo do krvave carske preteklosti«. Carski orel in zlate cerkvene kupole so neprimerno bolj privlačne za tujce kakor sovjetsko kladivo in srp. Turist i ne poznajo ruske sedanjosti in pričakujejo v svoji nevednosti iste čudeže, o katerih so čitali kot otroci. Sovjeti so vpoštevali to duševnost in naročili primerne plakate.
Francozi so zelo varčno ljudstvo. Hrai<y«e vloge so važen činitelj v življenju najbolj skromnih ljudi. Ministrstvo za tujski promet ozir. njegov oddelek za prometno službo (National Touring Office) je sklenil izrabiti to nacionalno lastnost in sicer na izredno duhovit način. Natisnil je »počitniške znamke« po en, dva, pet in deset frankov, ki jih bodo prodajali vsi poštni uradi. Vsakdo, ki bo v stanju namesto cigaret ali požirka vina. kupovati posamezne znamke, bo na ta način z malimi zneski lahko plačal na obroke počitniško vožnjo. Prometni uradi delijo v to svrho brezplačno posebne knjižice, v katere je treba nalepiti počitniške znamke. Knjižice so različne velikosti. imajo večje ali manjše število strani. Prometni uradi zamenjajo izpolnjene knjižice za počitniške legitimacije, ki se glasijo na vplačan znesek. Lastniki izkaznic dobivajo nakazila za vožnjo z železnico ali parnikom ter za prehrano in sobo v kateremkoli določenem letovišču. Bivanje v morskem kopališču, planinah itd. lahko traja dva tedna, Iri tedne, en mesec itd. primerno vplačanemu znesku. Prometni urad je sestavil dolgo listo počitniških krajev, ki bodo sprejemali nakaznice. Mnogo manjših hotelov in zdravilišč se živahno zanima za počitniške znamke v pričakovanju, da bodo izdatno povečali dotok tujcev.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-lkon, Roden-stock. Voigtlander, Welta. Certo itd ima vedno v zalogi
(olocdd. Jugoslovanske knjigarne v L ub1'an<
Zahtevajte
enikl
Izjemno stanje v Čili. Vlada republike Čile je sklenila odpraviti zlasti standard. Ker so se vsleo lega mnogi trgovci upirali sprejeti papirnat denar, je prišlo v mestu Santingo do ponovnih krvavih izgredov. Vsled tega je vlada odredila izjemno stanje. Na levi predsednik republike Don Juan
Esleban Moniero; parlament v Santiagu.
Vse postave in pravilniki na svetu so nepopolni v tem oziru, da niso v stanju predvideti vseh možnih zlorab in posledic. To velja tudi za dokaj zastarele angleške poštne predpise. Številne nejasnosti teh določb nudijo sovražnikom pošte obilo prilik za več ali manj duhovite potegavščine. Na nesrečo britske uprave pošte in brzojava stanuje v Londonu stari bogati čudak Reginald Bray, ki mu pomeni to področje edino vsebino njegovega življenja. Tako na pr. ni nikjer povedano v poštnem pravilniku, da morajo biti spisana pisma izključno na papirju. Zato ima mr. Bray priliko spuščati v
slov po predpisih čitljiv, bo morala slona prevzeti.
Tako se je pričela odkrita vojna in mr. Bray bo ostal v poštni zgodovini kot povzročitelj zakonov zoper poštne škodljivce. Pred kratkim je objavilo poštno ministrstvo razglas na Angležinje, kjer jih opozarja na stalne, po njih povzročene velike izgube. Obrazci za brzojavke so na Angleškem namreč brezplačni. Zračunano je, da se porabi v Londonu samem letno do 58 milijonov teh lističev. A ugotovljeno je tudi, da se porabi od njih samo 32 milijonov za pošiljanje brzojavk. Ostalih 26 milijonov obrazcev kratkomalo izgine. Pošta ima na ta način tisoče funtov škode. Detektivi, ki so pričeli opazovati škodljivce, so kmalu dognali, da pokvarijo ženske največ papirja. Dočim prinašajo moški vnaprej sestavljeno besedilo, pokvari povprečna ženska pri pošiljanju brzojavke najmanj tri obrazce. Zelo dolgo čečka in popravlja tudi še četrti list. preden bo z njim zadovoljna. Zato so poštne košare za smeti dnevno natlačeno polne. Število pokvarjenih lističev gre v desettisoče. Pošiljateljica zapiše naslov in prehaja k besedilu: »Draga Emmie danes poroka Londonu Jaz Jake neskončno srečna Stanujeva ...« Zdaj je treba dodati še naslov in podpis. Mlada gospa nenadoma opazi, da šteje brzojavka več kakor deset besed, torej bo predraga. Zmečkan listič leti v koš. Gospa odtrga novega in prične pisariti z istim uspehom naprej... To je tipičen slučaj za navadne škodljivce. A dogajajo se tudi izredne, težko umljive zlorabe. Neka premožna gospa je pet let pisala na brzojavnih obrazcih svoj dnevnik. Skoraj dnevno je prihajala zvečer, preden so pošto zaprli, po novo zalogo obrazcev in se z njo takoj odstranila. Druge ženske zopet rabijo ta papir za osebno dopisovanje, ker jim ugaja oblika. Zopet druge štedljive gospodinje jemljejo te obrazce, da bi sešile zvezke za kuhinjska navodila in slično. Poštna uprava poziva občinstvo, naj štedi in ne povzroča nepotrebnih siroškov pod pretnjo globe. Vsi londonski poštarji pa željno pričakujejo, ali ne bo mogoče kaznovati tudi hudobnega mr. Reginalda Brava.
Mussolini med delavci. V svrho zmanjšanja števila brezposelnih je italijanska vlada razvila izredno živahno gradbeno delavnost. Gradijo nove ceste in mostove, regulirajo reke in sedaj so pričeli z
izsuševalnimi deli na močvirju pri Pentinu.
Vse za denar
Povsod ob vhodu v neštevilne postaje londonske podzemeljske železnice visi eden in isti pestro poslikan plakat. Kaže velikanskega ruskega carskega dvoglavega orla. V ozadju se dvigajo zlate kupole pravoslavne cerkve. Napis priporoča udeležbo pri izlelih na Rusko z največjim, najboljšim. najhitrejšim, najudobnejšim parnikom »Po-
Profesor in pometač
Ostavka ravnatelja pariške opere dobiva vedno širši pomen. Razen vprašanja o stalnem primanjkljaju državnih gledališč je vrgla luč na splošne nevzdržne razmere, pod katerim životarijo francoski umetniki. Tajnik francoske akademije Charles Vidores je opozoril v posebnem razgovoru zastopnike dnevnega tiska na izredno težko gmotno stanje učnega osebja državnega kon-zervatorija in visoke šole umetnosti. Člani umetniške akademije, ki uživajo svetoven sloves, prejemajo isto letno plačo: 22.000 frankov, kakor povprečni strokovni učitelji za risanje na pariških srednjih šolah. Profesorji na konzervatoriju so slabše plačani kakor pariški cestni pometači! Povprečna celotna plača znaša namreč na konzervatoriju 17.000 frankov. Pometač ima med tem poleg plače še posebne stanovanjske, družinske in druge doklade, prejema prispevek za nabavo delovne obleke itd. Vse skupaj znaša 20.000 frankov letno. Poglejmo tako zvano obubožano Nemčijo, — je sklenil tajnik. — Nastavljenci nemških glasbenih in umetniških šol prejemajo po večjih mestih 60 do 90 tisoč frankov plače na leto. Francoski profesorji ne morejo niti sanjati na slično dohodke.
Počitnice na obroke
Volivno borbo v Franciji je pričel Tardieu na shodu v Parizu. Volivna borba bo zelo živahna. Foznavalci francoskih razmer so mnenja, da bo zmagala levica.
Razklana cerkev. Znamenito samostansko cerkev sv. Avguština v mestu Jupille pri Liittichu v Belgiji so podaljšali za 8 in pol metra na ta način, da so prednji del s hidravličnimi žerjavi nremaknili.
nabiralnike pisma, ki jih piše na klobukih, copatah, ovratnikih ali celo kosih čajnega peciva. Včasih, dasi bolj redko, se dogaja, da se slična »pošiljatev« izgubi. V tem primeru takoj zahteva »poštna pokora« (kakor imenujejo mr. firaya pismonoše) po svojem stalnem odvetniku primerno odškodnino. Nesrečna poštna direkcija mora poizvedovati, kam je izginilo na cigaretni stročnici spisano pismo na naslov g. N. N., ki je bilo vrženo v nabiralnik št. X dne ... meseca ... ob ... uri. Ob lanskem božiču je odkril mr. Bray, da stane poštna nakaznica za en penny dokaj manj kakor navadna dopisnica. Takoj je nakazal vsem svojim znancem po en penny in zraven voščil »vesele praznike«, da ne bi po nepotrebnem razmetaval denarja za znamke.
Kolesa uživajo na Angleškem posebno znižano poštnino. Mr. Bray se je dal privezati na kolo, se je osebno prijavil kot priporočena pošiljatev ter ga je moral pismonoša peljati domov, ker ga ni mogel z ostalimi kolesi vred natovoriti na streho poštnega avtobusa. Ta zgodba je povzročila veliko ogorčenje
Ppri poštarjih in dosti smeha pri občinstvu na vsem
ja Angleškem.
V Po dolgem študiju brzojavnega pravilnika je prišel mr. Bray na nov sijajen domislek. Dolga Krajevna imena kot Loch Lomond, Wormwood Scrubs ali celo Sv. Peter pod Svetimi Gorami se računajo v brzojavkah za eno samo besedo. To velja r 'vadno za naslove. A »peštna pokora« je prebrskala ves imenik angleških vasi in mest in oddala brzojavko, ki je vsebovala samo 12 plačljivih besed. dasi jih je štela 32. Seveda je moral uradnik tudi pregledati ves zemljepis, ker ni bilo mogoče drugače ugotoviti, da vsebuje brzojavka sama krajevna imena.
Zadnjič se je mr. Bray le urezal. Prinesel je na pošto novorojenčka neke služkinje in ga hotel poslati kot paket. Pošta je bila pripravljena sprejeti paket, a izjavila, da ne bo jamčila za vsebino. Uradnik je pomolil pošiljatelju paragraf, ki se nanaša na skazljive snovi. Mr. Bray je bil nepopisno ogorčen, ker so ga zavrnili s pomočjo njegovega lastnega orožja. Prisegel je maščevanje, ker je zvedel, da mu je poštni minister hudo zameril iz različnih londonskih pošt dvajsetkrat odposlano ?ceno brzojavko«. Pravni izvedenci poštnega ministrstva so se zdaj lotili sestavljanja »nnredbe zoper škodljivo delovanje oseb, ki izrabljajo poštne in brzojavne naprave v osebne svrhe brez vsakega praktičnega pomena«. Mr. Bray se ni prestrašil. Objavil je v londonskih dnevnikih, da bo kmalu moral poslati kot poštni paket živega slona. Čim ga dobi. bo napisal na oklih naslov in odkorakal na pošto. Videl bo, ali se bo upala angleška pošta zavrniti britskega državljana in davkoplačevalca. Če bo na-
Stev. 83.
»SLO ViiiNKUs:, dne 12. aprila 1982,
Stran b7.
„Inserati v „Slovencu" imajo vedno uspeh!"
»Odločitev je bila zelo težka!"
V »Slovencu" so vsi inserati zanimivi, — Iz pisem naših bralcev
k glasovanju.
Ali pa:
Eno jo vedno važno! Kje kupujete? Naravno, da pri : Juiijani ! — Prepričajte se tudi Vi, zakaj sledi domski in moški svet našemu klicu: Obiščite Julijnno! :
Atelje »Julijana«, Rožna dolina. Za spremembo v verzih:
Kdor hoče dobro kavo piti, Mora le k meni priti. Dobi se tudi kava I Ing. Katero pije lahko vsak.
Josip Kobe, Novo mesto.
In še eno:
Zvonovi tvrdke Zvonoglas Se slišijo v deveto vas; Kdor iste tam si naroči. Bo vesel vse žive dni. Odločite se, sedaj je čas Za lepih zvonov mili glas; Pošteno vlivajo se tam, V veselje Vam, reklamo nam.
Livarna »Zvonoglas«, Maribor. Nekateri so menjavali besedilo, kakor »Lu-stra« V. Laznik iz Ljubljane. Ugaja mi, da je kar naravnost povedal: Rad bi imel veliko prijateljev, zato vabim vse... v mojo trgovino, kjer boste res imeli občutek, da st eprišli k dobremu prijatelju, ki ne gleda samo na svoj dobiček, ampak ludi na Vaš dobrobit.
Marica Glušič, kuharica, Maribor, Jezdarska 19: Nisem naročnica Vašega lista, ampak je gospod, pri katerem sem v službi. Jako rada p« Pitam. Če le imam čas, že pohitim k njemu. t!o sem se tudi zanimala za Vašo inseratno tekmovanje. Mnogo lepih oglasov prinaša Vaš list, da se skoraj ni mogoče odločiti, kateri l»i bili najučinkovitejši. Jaz smatram, da je najučinkovitejši »Slovencev: inserat med malimi oglasi.. Saj bi brez njega tudi drugih lepih inseratov ne bilo.
Stalni inserenti so si ustvarili lep krog odjemalcev.
Albin Klammer, ki mu je prisodil žreb prvo na. grad« v znesku 3000 Din.
Iz njegovega zahvalnega pisma upravi »Slovenca« :
»Prepričan sem, da je reklama v »Slovencu« najcenejša in obenem najučinkovitejša.«
Albin Klammer,
Dolenja vas pri Rakeku, dijak IV. razr. mešč. šole,
Našemu razpisu nagrad, združenemu z ljudskim glasovanjem: Katerih pet inseratov smatrate za najučinkovitejše? se je odzvalo lepo število in-serentov, ki so vsi več ali munj prišli na svoj račun. Naši bralci se namreč niso ustavljali le pri večjih inseratih, temveč tudi pri najmanjših, tako da je bil vsem zagotovljen uspeh. O tem pričajo poleg obilne korespondence naših bralcev iz vseh krajev v državi tudi priznalua pisma insereutov samih. N. pr.:
Prejeli smo račun št. 2859/32, ki je v primeri % uspehom res prav zmeren. Vljudno prosimo, blagovolite inserat: »Češnje, mama, češnje!« ponoviti v enaki obliki in velikosti v velikonočni številki.
Drevesnica Bratov Dolinšek, Kanuiica, p. Maribor.
<	»Pozornost vzbujajo vsi inserati«.
Naše inserente bodo nedvomno zanimali oni odstavki iz pisem naših bralcev, v katerih govore, kako težko jim jc bilo izbirati, katerih pet inseratov je najučinkovitejših. Samo par zgledov:
Janez Dobrovoljc, Verd štev. 21, p. Vrhnika: Zelo težka odločitev!
A. Kristan in Fr. Marinsek, Naldo pri Kranju: Izbira je bila zelo težka, ker so v »Slovencu« vsi ■ inserati zairimivi.
Mitnica Kuretova, Zagorje ob Savi: Sploh pa vzbujajo pozornost vsi inserati in jc »Slovenec« vreden toplega priporočanja.
Stanko Berne, Straža pri Novem meslu: Težka odločitev, ker so bili učinkoviti tudi inserati, uvrščeni med tekst, pa čeprav so bili znatno manjši!
Jakob Počkaj, sekretar banske uprave. Niš: Priznati moram, da so vsi inserati zelo učinkoviti ter' da mi je bilo zelo težko, odločiti se za omejeno število.
Friderik Pire, Pobrežje pri Maribora: Danes pri teh težkih časih in pri splošni gospodarski krizi človek pridno bere in premišljuje, kaj bi bilo storiti, da se ta kriza kolikor mogočo olajša. Če človek inserate bere, tudi marsikaj zve.
Joža lnglič, cand. phil.: Težko je odgovoriti. Učinkovitost je odvisna od besede, od slike, precej pa tudi od. velikosti. Mnogo odločajo pri določanju učinkovitosti okus, značaj in izobrazba bralca. Velik inserat vpliva na vsakega bralca, ker ga ne moro prezreli. Če jc slika zanimiva, če se slike celo dan za dnem menjajo, kakor smo videli pri zaključeni seriji inseratov Stermeckega, privlačuje to vsakega bralca, ker bi rad zvedel, kakšen bo konec. Moške zanima inserat z lepim ženskim obrazom, prav tako pa tudi moderne ženske, Id bi rado imele slioen obraz. Zgled: inserat Elida crerne št. 2048.
Eden, ki noče bili imenovan, nam je poslal celo razpravo: Po vzgledu mojih prijateljev sem si tudi jaz sestavil listo inseratov, priobčonih 0., {). in 13. marca. Dognal sem, da se jo udeležilo inseralnega tekmovanja 73 inserentov.
Odločitev jo bila zelo težka. Všeč so mi bili vsi inserati s slikami, potem pa inserati z nenavadnim besedilom. Nekaterim vsa čast!
Brez vode ni črnega kruha! Občinske in vaške vodovode, sanitarne naprave, solidno in najceneje od tvrdke K. Bocak, Tržič, telef. št. 22.
Mnogi inserenti, ki stalno inserirajo, so si znali ustvariti lop krog odjemalcev, ki so vsi navdušeni zanje. Na glasovnice so pod številkami inseratov pisali: Najbolj pa mi je všeč inserat dr. Oetkerja!« Ali pa: »Najbolj pa je učinkovit inserat Ivana Jemca iz Maribora. V tej zvezi so zbrali zelo laskave izjave inserati Šimenca, Cotiča. Livarne > Zvon ogla s., Težaka, Tiskarne sv. Cirila, Ornika, pecilnega praška Adrie, Tea import, Beli-harja in Velepiča, Bohinca,' Zastopstva Vzajemne zavarovalnice Munda iz Novega mesta. Koširja, Ko-beta, Hrnjaka, Kara, Miklavca, Picka itd. Treba bi bilo pač vse našteti! Dokaz za .učinkovitost reklame v »Slovencu !
Zorko Melhior, župnik s Pragerskega, je na robu glasovnice zapisal:
Ze letim od Matek & Mikeša
v Terčeljevo hišo po Cloven,
da si namažen kurja očesa,
da lahko hitro posejem oves,
potem pa z Jemčevo vrtnico v gumbnici
čitam Slovenca" skozi vas.
Vse bere »Slovenca«. — »Slovenec« jim je najbolj všeč!
Pod svoj podpis na glasovnici so premnogi zapisali izrek: Vse bere »Slovenca«! V priloženih pismih so navajali zglede, kako je »Slovenec priljubljen in kako hilro je razprodan v kolportaži. S ponosom pa so nam premnogi zatrjevali, koliko let so že naročniki Slovenca«. Rekord je dosegel Mihael Omahen st. iz Višnje gore, ki nam je poslal pesemeo:
»Sem 59 lel »Slovenca« naročnik, Bil vedno točen plačnik, Redno za pol leta naprej, Kar bom držal tudi odslej. Kolikor sem medlem inseriral. Sem se vedno na »Slovenca« oziral. Zato imam trdnn nada, Da bo moja prva nagrada.
Veliko je bilo pisem, v katerih so bralci izrazili upanje, da dobe eno izmed 75 nagrad. Nekateri kar v verzih, kakor Alojz Ppcelj, orgauist, in Anion Mihelič, oba iz Ribnice:
Lojze in Anton sta se domenila: Saperlot, nič bi ne bilo slabo, če eno Slovencevo nagrado bi dobila. Dogovorjeno i« storjeno! Kupita nedeljskega »Slovenca«, v njem nahaja se glasovnica. Z novicami nista imela dosti potrate, spravila sta se kar med inserate I V izkaznico sta jih dala vsaki pel, kateri najbolj kričijo v ta božji svet.
Lojze predlaga Schichtov Radion, Anton pravi Arhar, spalnica zastonj! In češnjo — Dolinšek Kanuiica, pa
Ilirija Oblačilnlca. Mizarstvo čufer, Jesenice. Čez pet pa nimava pravice! še se oglasi Lojze: Počas'1 Največji pozabila sva oglasi Iz Belgrada katedrala, In bi nam še največ dala! Pomisli: za slo dinarjev čez milijon, bi spravil kot za božji Ion! In lo brez šalo gre zares! Dobiš še prej ko bode kres! So pa le »Siovenčeve. nagrade bolj poceni! rekel je Anton. Ker lahko zadenevn tri tisočake
kar zastonj! Če bode pa sreča nama mila, da bodeva kaj dobila, ludi v Belgrad u katedrale ne bova pozabila. Tako sta se Lojze in Anion domenila.
Malči C., Selo, p. Žiri: Mislim, da dobim jaz liste tri tisočake. Neizmerno Vam bom za to hvaležna.
Leopold M„ čevljarski pomočnik, Šmartno: Težko jo izbirati med Vašimi inserati, ker je eden boljši in učinkovitejši od drugega. Upam, da do. bi ni jaz tistih 3000 Din. Berem vse liste, a mi izmed vseh še najbolj ugaja »Slovenec«. Seveda nisem na nobenega naročen, ker premalo zaslužim. Ko boni poslal samostojen obrtnik, se bom pa takoj naročil na »Slovenca«.
Olga V., Podgorica pri Ljubljani: Bog dal obilo uspeha! Z upanjem vsaj na najmanjšo nagrado!
Kakšni naj bodo inserati
Precej je biio tudi pisem, v katerih so nam bralci sporočali ne glede na inseratno tekmovanje svoje misli o učinkovitih inseratih:
Valentin Debelak, Kaplja vas, Sv. Pavel pri Prebold u: Moje mnenje in prepričanje je, da so inserati najučinkovitejši: I. če so originalni in duhovito ilustrirani, 2. če jc besedilo kratko in jedrnato. 3. če so pogosto objavljeni. Taki inserati vzbujajo pozornost že na prvi pogled in silijo interesenta, da se nehote začne zanimati za dolični predmet. Da ga torej kup, oziroma naroči.
Feliks Borušak, Trbovlje: Po mojem mnenju so dandanes, ko živimo vsi v tej veliki gospodarski in finančni krizi najučinkovitejši oni inserati, ki nudijo bralcem možnost za mai denar veliko dobiti in ki so obenem tudi vidni po vnanjosti in poleg tega prikupljivi.
Martin Itojko, posetnik, Sv. Marjeta pri Mo-škanjcih: Vsak inserat naj bi imel k besedilu primerno sliko. Slika nas najprej pritegne nase in nehote prečita človek tudi besedilo, ki sledi sliki. Mnogo bolj bi se vsak zanimal za inserate, kakor se sedaj zanima za prazno, suhoparno besedilo. Seveda, če je besedilo nenavadno, tudi privlačuje bralca. Najbolj me zanima, kakšni bodo inserati po 18. marcu, saj mislim, da so od 0. do 13. marca bili precej preštudirani po vseh hvaležnih bralcih Slovenca-.
Avgust Čadež, Ljubljana: Vsekakor moram pohvaliti upravo »Slovenca«, ker posveča estetični in učinkoviti izvedbi inseratov veliko pažujo. Inserati za ponudene predmete, naj bodo po možno-
sti, če jc le mogoče, ilustrirani, ker dobro pogo-dena slika jitko učinkovit« deluje na bralca. V tem
oziiu je »Elida- prvovrstna. Tudi naj imajo inserati kolikor mogoče kratko besedilo. Prazen prostor pri inseratih večjega formata vpliva zelo blagodejno in efektno. Želim Vam nadaljnjega najboljšega uspeha!
Le (ako naprej!
Zelo so nas razveselila pisma, ki so po vsebini slična temu pismu:
N' veliko »adoščenjo mi je, ko vidim, da ml lepi, moderni inserati pomagajo prodajati. Lo tako naprej!
Alojzij Mlakar, trgovec, Iga vas, p. Sluri trg pri Rakeku,
Ali pa:
Podpisani na glasovnicah, Ui Vam jili pošiljamo obenem s tem pismom, kupujemo redno vsak dan Slovenca , ker to je edini pravi slovenski list!
Vinko Piber. kovaški mojster, Travnik 17, Loški potok.
potok
Priloženo Vam pošiljamo glasovnico z željo, da bi tudi Slovenec« kot miš najboljši list imel največje korisli od le največje reklamne prilike pri nas.
Ivan Lorenčič, posestnik Cogetinci 34, Sv. Anton v Slov. gor.
Cenjenim damam
priporočam Irajno kodranje z novim aparatom model 32 od od 80'— Din naprej. Trajno kodrom tudi moške.
-i —■ - -i —. - - — ■- • - i - ■-«_■- _i-irn-i- r r -	- ---.■--.-.- , ■
Frizerski salon za gospode in dame
Franc Loborec
Ljubljana, Borštnikov trg št.4
Hranilnica dravske banovine, llubilana
prej
Krimsko hranilnico, Lšublšona
RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠT. 10.680	TELEFON ŠT. 2483
Hranilnica dravske banovine, Naribor
s podružnico \ Celja
MARIBOR:
RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠT. 12.363
CELJE:
RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠT. 10.727
TELEFON ŠT. 2281
TELEFON ŠT. 93
Za obveznosti in vloge famč! Dravska banovina z vsem svofim premoženjem fn svojo davčno močjo. NAJVARNEJŠA IN NAJBOLJŠA NALOŽBA PRIHRANKOV.
J4KJ: « .
^ o
rt,
nO®
S a. j=
a
5=0 j.
o m .3 No = So N
M6- ^
..
'5 S os
3.2S-.
-? a -s h u j
► i?
a ži o « a>N
e.2
N rf"
€2 .
P M S
e —o
E -.BS TJaf, M N O •• £-.
S ^
T* N
— ^ O c: mC
!'§ |Cs|
O
03
i« >'/, n
• 5 , o-
>5 ® M >
S
:rs . <o c
1 a ©'
•IS! "i
. so
ci N
«3 <U •• t* J£
S d 8
> .E <v
c s s
t W
Š9.S
■JNoo, «ii:
S
■n;
'S ^ 3
i60 <3
— Ol ■■>	n
D
5-2
Roland Dorgeles:
«r	• ^ ® v ®	8
Lesem kmzt
Gilbert Demachy ga je nemo poslušal. Ta široko-ustnež s ščetinasto brado je bil v resnici špasen. Gilbertov pozorni molk jc Sulphartu ugajal.
: Saj seve, Brčval, ta klada, ti ni rekel, da vzemi s seboj vedrico ali par kvartinov za vino. Tak v čem ga boš pa nesel, povej? Nemara v robcu? Na, še dobro, tla sem jaz mislil na 1o. Tu je čebriček, in vzel sem s seboj tudi čutaro, če bo kaj žganja... To je enkrat ena vse vkup nič, kjer krapar ue hodi sam prejemat; tega tudi ni nikjer drugje kakor pri peti... Tiči doma in piše svoji stari... Ritnik ritasti!
Sulphartu se je zdelo za malo, da bi se umešaval v razdeljevanje mesnih konzerv; to je bila piča, ki jo je preziral. Kljub temu je vpil: Meni manjka ena! samo zato, da bi pokazal, da je tu.
: Sedaj pa vino! je zaklical furir.
Sulphart je bil prvi na mestu in med vso delitvijo ni več dvignil glave. Čim bolj se je polnila kaka ve-drica, tem huje je stokal in kričal, kakor da bi pretakali njegovo kri.
>Dosti... dosti... je kričal... Saj ima že več, kakor mu pripada ... Tat latinski!
Toda drugi, ki so bili na lo že vajeni, so žalitve tilio požrli in obdržali svoje vino. Ko je prišel sam na vrsto, si je dal vedrico napolnili do robu; rotil se je, da je prišlo šest novakov, da se bo krapar pritožil, da bi bili prejšnji večer itak že skoraj pogagali od žeje, da bo stotnik ...
»Tu imaš in glej, da se zgubiš!« mu je dejal razkačeni furir ter mu prilil v vedrico še zadnjo četrtinko. >Fej tc bodi, tako rokodelstvo ..
Zadovoljen sam s seboj je Sulphart zmagoslavno odšel; v eni roki je nesel vedrico, krušno bisago si je vrgel čez ramo. Počasi sta jo cijazila skozi vas, kjer so pohajkovali brezposelni vojaki in iztikali za kako krčmo; medpotjo je skušal novaku vbiti v glavo najvažnejše vojaške zvijače in pojme, ki so vojaku na fronti kratko in malo potrebni.
Vsak zase, razumeš. Raje jaz drugim popijem njihovo vino, kakor pa, da bi oni popili mojega ... Sramežljivcem vedno slaba prede.
Na nekem voglu, kjer ni bilo nikogar mimo, se je ustavil, zajel vina v svojo četrtinko in ga jjomolil Gilbertu.
. Na, pij! mu je clejal, saj si zaslužil.<
Dejansko si je bil v duhu sestavil nekaka pravila za lastno uporabo o vojakovih dolžnostih in pravicah, in po tem pravilniku si je smel prejemalec živil privoščiti četrtinko vina za plačilo. Tudi sam ga je pil, kajpak, saj je bil juharju pomagal. Grede je pripovedoval Gilbertu vsakovrtne zgodbice, govoril o svoji ženi, ki je bila šivilja, o bitki pri Guise, o tovarni, v kateri je delal v Parizu in na kraju o naredniku Mo-rache-u, podajniku, črni ovci pete stotnije. Ko sla dospela v stanoval išče, je postavil vedrico na tla in se zarolil, da vina nI niti pokusil; v dokaz nas je pozval, naj poduhamo njegovo sapo. Potem je. šel k Dema-chj>ju, ki se mu je jjolagoma nekam prikupil.
• Če bi bil tako petičen, kakor si ti, mu je dejal, in če bi imel tvojo izobrazbo, potem me fronta ne bi bila tako izlepa videla, to li lahko povem. Prijavil bi se bil za častniški tečaj, tičal par mesecev v vežbal-nem taboril in tako-le sredi 1915. bi me imenovali za podporočnika. No, in dotlej bo vojne konec ... Po moji misli, se nisi znal izmazati.:
III.
Bdeči prapor.
Od prve zore se je polk vil po cesti kakor dol' moder trak. Noge so melc cesto, pogovor in smeh sli odmevala vsepovsod in lirupeč in hrumeč je vrst; spela dalje. Neutrudljivo so tovariši, hodeč vštric, pogrevali stare vojaške zgodbe, ki so si bile tako podobne, da bi bil človek dejal: vse so iz taiste kosarne. Od redi do redi so se razpredali prepiri; v curkih so si vlivali pijačo v odprta usta i/, čutar, ki so si jih med počinkom vedno znova polnili. Nagovarjali so cestarja ob kraju ceste, kmetica v njegovem vinogradu, ženo, ki se je vračala s polja. Včasih je bilo videli tudi kakega orožnika.
Ha, starina ... tod ne prideš v strelske jarke!
Živ krst ni mislil na vojno. Bili smo brez skriti in dobre volje. Vročine ni bilo prehude, pokrajina je bila vedra in gledali smo stvari okrog sebe z veselimi očmi, kakor da bi bili na manevrih.
Blesteči Bouffioux-jev obraz je bil črno oprižan: sledovi njegovih prstov in potnih srag, ki so mu lile izpod čapke. Pridružil se je Hanielu, tlu hi mogel /. njim čebljati o Le Havreu. Ob imenih znanih cest in krčem sta se vedno tesneje bratila in se že stolipol čudila, da se v civilu nista bila poznala.
Saj li imaš vendar tako široko lice, da bi te človek prav za prav moral spoznati, je vsakokrat pu-novil Hamel.
Trden možakar, kakor je bil, je delal velike korake; debeli Bouffioux ini jo je nasprotno drobil s
'.AilLn W	•>. . A l K ,. I Ll JV L lit \
sanim robcem za vratom, ki je hodil za prestano revskal:
, / p,, njim.
f je
ne
0202000101000001020230010007080302021102010100010105041004090001000100020201010001020101010201020202020001000200020001020100010002010201000202
Stran 8.
>SLOVENECk, dne 12. aprila 1932.
Štev. 83.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši ogla* • S Din. Oglasi nad de vol vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja bre* znamke ne odgovarjamo.
Službe iščejo
Beseda samo 50 par Kmečko dekle
staro 18 let, išče službe pri krščanski družini kjer bi se učila tudi kuhati. Naslov v oglasnem od-delku pod št. 4959. (a)
Opekarski mojster
z dobrimi spričevali želi prevzeti ročno opekarno ali manjše obratovanje okrogle peči. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod
št. 5011._(a)
Kmečki fant
zdrav, delaven, pošten, išče zaposlitve v mestu ali na kmetih. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5114._(a)
Mladenič
pošten, kavcije zmožen, išče primerno službo. Ponudbe je poslati podružnici »Slovenca« v Celju pod »Zanesljiv« št. 5150.
mm\
Beseda samo 50 par Vajenec
za strojno mizarstvo se sprejme. Iv. Mrhar, Sta-ležiče, Št. Vid n. Ljubljano^_(v)
Trgovsko vajesko
pošteno, marljivo, z deže-je in s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj Marija Piselj, trgovina, Grajska vas, p. GomilsVo. Savinska dolina.	(v)
Beseda samo 50 par Krojači, šivilje
nešivilje! Brezplačen dopisni tečaj prikrojevanja ; nudi krojačem, šiviljam, nešiviljam Strok, krojno učiiišče, Ljubljana, Šmar-I tinska cesta 24. — Radi | ločne evidence pošiljk se sprejema prijave do 20. t. m.	(u)
Beseda samo 50 par
Službo dobi
starejša, priprost.i prodajalka, mešane stroke, s kavcijo ali garancijo, za podružnico blizu Ljubljane. Ponudbe pod • Satno-r.ojna št. 5050. na upravo »Slovenca«.	(b)
Prodajalko
r.a galanterijo in trafiko, starejšo verzi rano moč, sprejme takoj večja trgovina v mestu na Gorenjskem. Tozadevne ponudbe na upravo »Slovenca« pod -»Zanesljiva moč 100« št. 5040.__(b)
Samec
pošten, delaven, ki se dobro razume na splošno vrtnarstvo, sadjerejo ter je priročen za vsa domača in po možnosti tudi za mala tesarska dela, dobi takoj stalno službo pri dobri obitelji. Je lahko tudi krepak starejši mož, ki reflektira na doživljenjsko članstvo v družini. Naslov pove uprava »SI.« pod št. 5133._(b)
Ženska
krepka, zdrava, ki je zmožna in se razume na obdelavo vrta, se sprejme za stalno. Pogoji po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5130. i (b)
Beseda samo 50 par
Šoferju
z 10—15.000 Din se nudi lep zaslužek. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko Avto« 5012. (z)
Beseda samo 50 par Lepo stanovanje
3 velike sobe, 1 manjša, kuhinja, shramba, velik solnčen balkon, s popolnoma separiranim stopniščem, v I. nadstr. dvoriščnega trakta, se odda za 1. maj mirni in solidni stranki za zmerno ceno na Sv. Petra cesti 29. (č)
Opremljeno sobo
oddam boljšemu solidnemu gospodu — blizu glavnega kolodvora. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4943.	(s)
Sobo s štedilnikom
veliko, svetlo, opremljeno. periferija novih vil — oddam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4925. (s)
Prazno sobo
veliko, suho, z elektriko, posebni vhod, oddam. — Friškovec 6,	(s)
Meblovano sobo
z elektriko oddam na Sv. Petra cesti 44-1.	(s)
Prazno sobo
s posebnim vhodom oddam. Društvena 27, Novi Vodmat.	(s)
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, takoj oddam Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5109.	(s)
Mesečna soba
meblovana. se ugodno od-Bežigrad. Apihova ul. 17.	(s)
Soba
lepa, solnčna, se odda s 1. majem. Maribor, Tom-j šičev drevored 12. (s)
Krasna soba
parketirana, kletna, dve postelji, se odda. Einšpi-lerjeva 25, Bežigrad, (s)
Beseda samo 50 par Lokal
Šivilie	se tak°i odda. Sv. Flori-
jana ulica 28. Vpraša se spretne in izurjene, po- | v trgovini.	(n)
polnoma samostojne v iz-
lelovaniu boliših damskih toalet, se takoj sprejmejo za čas seziie pri F. I. Go-ričar, Ljubliana, Sv. Petra cesta 29.	(b)
Tr^ov. pomočnika
sprejmem. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod .Zanesljiv« št. 5171. (b)
Beseda samo 50 par
Klavir
poceni proda Kesler, Jernejeva 19.	(g)
'mm
Dvignite ponudbe
Brezhibna nemščina, Brez posredovalcev, Čedna in zdrava, Dalmaciia, Delaven, Gospa, Hiša 3213, Kultura, Last. dom, Ljubljana 4930; Ljubljana 4956 Ljubljana ali okolica, Najraje na deželo, Nemški klasiki 3839, Pekarna 4874, Podjetna 2145, Posestvo 4312, Potnik 27, Pridna 63, Provizija 4789, Samo sredi Ljubljane, Skrbna 2180, S. M. 90, Solidno 2947, Sreče dom, Srečna bodočnost, Stalna služba2761, Tovarn, ravnatelj 2663, Trije člani 3728. Trije odrasli, Ugodno 4858, Uradnik 28*4. Vestna, Voziček 4529, Vrtnariia 4148 Vzamem takoi 2362, Zdrav fant 1680, Zelo glasan, Zima 40. Zvesti hlaoec 3699, 1-5 št. 3547, 21.400. 4004.
Beseda samo 50 par Večja vila
naprodaj. Lega najugodnejša, zgradba izredno solidna. Vprašati: Maribor-Krčevina, Tomšičev drevored 13.	(p)
Dobro naložen denar
Naprodaj je nova, moderno zgrajena hiša, enonad-stropna, z zelo dobro ido-čo pekarno, na zelo prometnem kraju na periferiji Ljubljane. - Ponudbe na upravo -Slov.« pod »Pekarna« št. 4874. (p)
Stavbno parcelo
travnik 2000 m2, ob glavni cesti vzporedno s kolodvorom Videm-Krško, lepa solnčna lega, pripravno za event. vrtnarstvo, stanovanjsko hišo ali vilo, proda Bernat, Brežice 80. Osebne informacije da Kodela v Vid-mu.__(p)
Hišo
dve stanovanji in pritikli-ne — proda v Višnji gori Jože Zupančič. — Kupci vabljeni.	(p)
Hišo
dam v najem. Mlačeva št. 2. Cena po dogovoru. Matjašič Franc.	(n)
Poizvedbe
Beseda samo 50 par Zlata damska ura
je bila izgubljena v nedeljo popoldne na poti od Ciglarjeve ulice v Mostah, mimo kemične na pokopališče. Pošten najditelj naj jo odda v Ct-garjevi ulici 25.
Moderna hiša
v sredini mesta, z odgovarjajočimi najemninami, za kupno ceno do 1 milijona Din se išče. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Milijon« št. 5117. (p)
Proda se
krasno manjše posestvo. Sp. Radvanje pri Mariboru 48.	(p)
Hišo
pritlično, 4 sobe, kuhinja, pritikline, kleti, 500 m3, v Spod. Šiški, za 180 000 Din proda »Posest«, Miklošičeva cesta 4. (p)
Novo hišo
enonadstropno, prodam v Ljubljani v Trnovem. Cena jako nizka, hipoteke 100.000 Din, mesečni donos 1500 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5157.
Kupim hišo
v Ljubljani ali okolici za ca. 80.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« jjod št. 5160.	(p)
To Vas Do zanimalo!
Iznajdljivosti
Povsod je velikega pomena, v trgovini pa še prav posebno!
Iznajdljivost je že mnogokrat pripomogla, najti novih odjemalcev.
Nekemu trgovcu je ostalo v skladišču več tisoč vrčev za pivo še iz starih, dobrih časov. V skladišču so mu zavzemali velik prostor. Tedaj mu je šinila v glavo dobra ideja. Bilo je ravno jeseni. Napolnil ie vso svojo izložbo s temi vrči in napisal: »Pozorl Moderni vrči za mošt!« Tedaj jih je prodal v najkrajšem času.
Neki drug trgovec v majhnem podeželskem mestu je kupil večjo množino medu, ki ga pa nikakor ni mogel prodati. Medtem je nastalo deževje in ljudje so dobili hripava grla. Nekega večera je zahteval neki odjemalec medu, češ, da mu bo gotovo dobro storil. Tako se je vzbudil trgovcu učinkovit domislek: »Med ozdravi hripava grla!« Takoj ko je poskrbel za reklamo, je med v kratkem prodal.
Zimska sezona ni nič več zadostovala trgovcem s kožuhovino in tako so prišli poletni kožuhi v modo. Kdo se briga za logiko? Ustvariti je treba nova prodajna področja! Prav tako so napravili iz svilenega perila zimske oblačilne predmete, čeprav ne pri-haia vpoštev za gorkoto.
Tukaj pet vzpodbud, da najdete za gotov predmet novih odjemalcev:
Predstavljajte si, da niste predmeta še nikdar videli. Za kaj bi se dal uporabiti?
Predstavljajte si, da je trg popolnoma odpovedal. Kaj naj bi se naredilo s predmetom?
Bodite do skrajnosti pozorni, da ugotovite nenavadne uporabne možnosti svojega predmeta. Potem skrbno preštudirajte razvojne možnosti trga. Mogoče si pomagate z razpisi nagrad.
Če kupuje predmet le en spol, bi se morda dalo z majhnimi spremembami vzbuditi zaniminje tudi drugega spola.
Če promet omejuje sezona, kaj naj bi se storilo, Ha postane predmet uporaben tudi za ostale letne čase?
Nadaljevanje v četrtek, 14. aprila, med malimi oglasi.
>V trenutku je občinstvo na nogah, če in-serirate v ,Slo>cncu'!«
Krojaške mize
za prikrojevanje, likanje, šivanje, krojaški stolčki, manjši pult z nastavkom, večji obešalnik za obleke, kartotečna skrinjica, več vzorčnih kovčkov (Mu-sterkofer) za trg. potnike itd., zelo ugodno naprodaj. Pojasnila pri tvrdki Drago Schvvab v Ljubljani.	(1)
Sode
dobro ohranjene, od 25— 100 litrov, dve vinski se-salki, kompletni, in filter aparat ugodno proda ali zamenja za vino Pačnik, Laško.	(1)
Beseda samo 50 par Fižola
kupim vsako količino. Na ponudbe brez vzorcev in cene se ne ozira. Ponudite tudi krompir in seno. Viktorija, Zagreb, Kraljice Jelene 4.	(k)
Najnovejše
damsko letno blago vseh vrst Vam nudi najceneje O. Šlibar, Ljubljana, Stari trg 21._(1)
Malinovec
pristen, iz gorskih malin, po 10 kg in več, nudi po utfodiih cenah Franc Pu-stotnik, Blagovica, Domžale_(1)
Črne detelje
in slame več voz proda Jernej Sojer, Plešivica 38, p, Brezovica.	(1)
Jajca za valenje
od atajerk, prodaja po 2 Din komad Potornik Ivan, Dobračeva, p. Žiri. ___0)
Avto
malo rabljen, štirisedežen boljše znamke, prav poceni prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5014.	(1)
Duhova drva in oaiie
kupuje stalno
Uran Franc
Ljubi ana
Sv. Petra c<?sla 24.
Beseda samo 50 par Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14, Ljubljana.	(1)
Avtomobile
in motocikle, rabljene, v najboljšem stanju, raznih znamk, po nizkih cenah proda O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (1}
Predno oddaste sobosliknrska. pleskarska dela. zahtevaite našo ponudbo. Najmodernejši sobosl karski vzorci vedno na razpolago. So-idnn in točna izvršitev z večletno garancijo.
druJb"
T. O, Z
TONE MALGAJ
stavbeni pohištveni pleskar in liCar, sobo in črkoslikar
Ljubljana, Kolodvorska ul.6
Srečke delnice,
obligacije
kupuie Uprava -Merkur« Liubhana — Selenburgova ulica 6 II nadstr
Vsakovrstno
<&S«itP <«ftf»!r»
do oaivišjib cenab ČERNE luvelu Liuhliana Wollova ulica «t 3
kitajte in širite »Slovenca«!
Spalnice
nove, eno za 2200 Din, eno za 1200 Din, prodam. Naslov v upravi »Slov« pod št. 5151.	(1)
Beseda samo 50 par Lesne industrije,
j žage in drugi interesenti! Kdor si hoče nabavili, povečati ali preurediti električno napravo, mu vzamem za celotno proti-| vrednost žagan les v ra-| čun. — Naslov v upravi ' »Slovenca« pod 3431 (t)
Na vsak liter bencina
dosežete K do Vi več ., , , ., , kilometrov, ako priključi-1 m* žaganih bukovih drv te avtomobilu varčevalec prima kakovosti — nudi	bencina.
Velepič, Sv.^Jerneja^ce- p0 vsch večjih krajih se sprejmejo preprodajalci (z lastnim avtomobilom). Zahtevajte prospekte. F. ŠUŠEL
Pozor, vinogradniki!
Škropilnica za trte z modro galico poceni naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 5155. (1)
125 Din
f so





ZDELEK
Iščite pri Vašem čevljarju PALMA-OKMA gumi podplate, ker so trpežnejši in cenejši kot usnje. Za črni in rujavi čevelj.
Pomladi se odeva vse o nove barue/
Dajte tudi Vašim hišam novo prijazno lice!
FASADE
obnavlja trafno, solidno, po Izredno nizkih cenah!
—-t3s .j. liubliana J.	-fjll ~ ^— m -J * TELEFON -
* 2IBERTOVA7 *	| * INT-1005 * S
»GRADBENO PODJETJE	
Težkega trpljenja je rešil Gospod in snoči poklical k Sebi našo ljubo mamo, taščo, sestro in svakinjo
/1
vanko Merktrn
roj. Kompare
Pogreb naše rajnice bo jutri, v torek 12. aprila ob pol 3 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu.
Priporočamo dušo naše ljube rajnice vsem znancem in pri)atel|em v toplo molitev!
Sv. maša zadušnica bo v sredo ob 7 zjutraj v cerkvi Sv Jakoba v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 11. aprila 1932.
Dari, por. Rotter, hčerka; Antonija Lebar, sestra; Rudimir Rotter, zet; župnik Anton Merkun, svak
sta 25.
Telefon 2708.
(""ifn.jte in širite »Slovenca«!
Črna pri Prevaljah.
Brez posebnega obvestila
Herman, Kari in Edmund Hofer naznanjajo v svojem, kakor v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je njih iskreno ljubljena, nepozabna mati ozir. tašča, stara mati in teta
Adriemi Hoier
roj. Tischter
vdova trgovca
v nedeljo, dne 10. aprila 1932 ob pol 22 nepričakovano, na posledicah srčne kapi, v 62. letu svoje dobe, izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb blagopokojnice se bo vršil v torek dne 12. aprila ob 16 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek dne 14. aprila ob 7 v stolni in mestni župni cerkvi.
Maribor, Wien, dne 11. aprila 1932.
Z s Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Cefi,
Izdaiateli: Ivan Itokuvec.
Stev. 85.
»SLOVENEC«, dne 14. aprila 1932.
Stran 67.
Brezposelnost v Trbovljah
• '
ASPIRIN
TABLETE
mum
uLi.t V originalnih omofih rdPiere jamčijo, da so prisrne.
Odobreno od Minlstarstva z o socijalno politik o in narodnego zdravje S St. 4273,12/3 1932
Ponarejevalci pred sodiščem
Trbovlje, 11. marca.
Največje zlo je danes brezdvomno brezposelnost. Tudi pri nas v Trbovljah se dan za dnem bolj čutijo te žalostne posledice gospodarskega kaosa, kateri je posebno v rudarski stroki na višku. Ne samo da se vrste brezposelnih množe vsled stalnih redukcij po vseh rudnikih Slovenije, njihovo število se tudi množi s stalnim dotokom iz južnih krajev naše države, iz inozemstva in tudi z doraščanjem rudarskih sinov. Nihče se pa danes še ne vpraša, kaj bodo ti mladi ljudje jedli, kaj bodo oblekli, kje bodo spali, in knko se bodo izobrazili. Za starejše, ki so že oženjeni in z otroci, je bodočnost še žalostnejša.
Do sedaj so se brezposelni sinovi rudarjev še za silo prehranjevali pri starših, a za naprej je to popolnoma izključeno, ker so vsi rudarji delno brezposelni. Ako delajo samo po tri dni v tednu, kakor sedaj, potem je seveda nemogoče preživljati večje družine.
Slika nam kaže samo majhen del brezposelnih iz ene kolonije v Trbovljah, iz petih večjih kolonij bi jih sploh na eno sliko ne bilo mogoče posneti.
Močne mlade roke so prisiljene počivati, nadebudne oči gledajo samo bedi in pomanjkanju nasproti, še ne popolnoma razvita telesa bodo čezdalje manj odporna raznim boleznim posebno jetiki, veselje do življenja vedno bolj izginja iz njih obrazov in tudi duševno se čutijo vedno bolj potrti.
Vse te bede in pomanjkanja brezposelnih so pač krivi tisti, ki pri obloženih mizah rešujejo krizo, meneč, da jo bodo odpravili, če reducirajo delavstvo, znižujejo plače in zmanjšujejo število delavnikov. Tu ne pomaga zmigavanje z ramami.
Dvanajsta ura je, da se tudi rudarskim brezposelnim odpomore, bodisi da se jim nudi delo, kar je najbolje, ali pa da «e jim da dovolj podpore za ohranitev življenja.
Izgnanci iz Francije
Ljubljana, 11. apr.
Težko je danes revežu v domovini, še težje pa mu je v tujini. Tujina te izvabi k sebi, kadar te potrebuje. Ko pa ji postaneš odveč, odhajaš iz nje s krvavečimi žulji na dlaneh. Teh 26 izgnancev iz Francije, ki so včeraj priromali v Ljubljano, je moglo z žalostjo pokazati na žulje, edino, kar so si po dolgem delu v tujini pridobili. 23 mož, utrujenih do smrti je bilo vmes, eden od teh pa je imel s seboj družino, ženo in dva otroka. Doma so bili iz Dalmacije, Hrvatske, iz Slavonije in drugod z juga. Zgodba vseh je enaka naiprej so delali po rudnikih, pri lesnih podjetjih ali pa v tovarnah. Podjetja so pričela opuščati svoj obrat, pričela so odpuščati tudi delavce, tujce seveda najprej, tudi v Franciji je tako, kakor po vsem svetu, razen pri nas, kjer je tujec zadnji, ki bo odpuščen z dela! Nato so si morda še poiskali dela pri najnižjih in pri najtežjih delih ki jih ne prime sicer noben Francoz, pri kopanju cestnih jarkov, pri delih za utrditev meje, v kamnolomih in drugje, dokler niso bili ob ta poslednji zaslužek in so se znašli naenkrat brez dela, brez sredstev, povrhu vsega pa še v tujini!
Kako in kam? Kako v domovino, ko pa niti za kruh nimaš? Usmilile so se jih francoske in naše konzularne oblasti, preskrbele iim pot do Jesenic, kjer so izgubili smer, kam dalje. Okrajno glavarstvo jih je odpremilo do Ljubljane. Prišli so sem včeraj popoldne. Čeprav je bila nedelia, je vendar mestni ječar poiskal enega uradnika s socialnega urada, ki je preskrbel vse potrebno, da ubogi izgnanci ne bodo povsem zapuščeni. Saj je bilo dovolj dela že s pisanjem imen in podatkov! Veliko jim seveda ni bilo mogoče dati: Včeraj kosilo in davi zajtrk, družina je prenočevala v mestnih zaporih, možje pa tega niso hoteli. Ostali so v svojem vagonu, čuvajoč svojo skromnb prtljago, to je nekaj obleke, pa še za to so bili v skrbeh, da jim je kdo ne odnese. Kdor je doživel \ življenju toliko razočaranj, kakor so jih ti i~°žje s krvavimi žulji na rokah, ta ostane vse življenje nezaupljiv!
Davi so se odpravili dalje. Mestna občina jim }e izstavila od<tonske liste, s katerimi so se ti ubogi ljudje mogli vrniti v svoje domače kraje. Proti jugu sta jim bila za spremstvo, kakor to zahtevajo predpisi, prideljena mestni ječar in njegov sin. Tako je žalostno priromala ta kolona naših trpinov v domovino. Ni prva, pa tudi zadnja ni, koliko jih je še naših ljudi v Franciii in drugod po »vetu, ki bi bili srečni, da so v istem položaju, kakor teh opisanih 26: namreč vsaj v domovini!
Če katero leto, potem bo gotovo letos doseglo rekord število gostov, ki so morali uživati vsakomur neprijetno gostoljubje mestnih odgonskih zaporov. Ti in taki slučaji, kakor je zgoraj opisani,
naraščajoče število brezposelnih v mestu in vsa druga socialna zla so povzročila, da je že v prvem četrtletju tega leta prenočevalo v odgonskih zaporih 419 ljudi, odgoncev in izgnancev. Samo za hrano za te ljudi je mestna občina izdala prve tri mesece 3651 Din, za spremlj.evanje 4817 iDn, za vožnjo 1000 Din, za čiščenje odgonskih zaporov 456 Din in za potrebno obleko mnogim, skoraj : napol nagim izgnancem 98* Din. Skupno še z nekaterimi drugimi manjšimi stroški so veljali od^on- 1 ski zapori mestno občinstvo v prvem četrtletju ) 10.910 Din. Samo ta mesec do danes pa je v 1 odgonskih zaporih prenočevalo že 60 ljudi. V primeru z velikim številom odgnancev, stroški | niso niti tako veliki. Število gostov v mestnih zaporih pa je tudi ena malih, a značilnih ilustracij naših težkih dni!
Smrtno ponesrečen rudar
Senovo, 10. aprila, i
Ko je šel v soboto 9. t. in. rudar Anton Pozvek na Silit, je bil čudno pobit. Trikrat se je vrni! v stanovanje k svoji družini. Kakor da so neke temne slutnje zašepetale nerazumljive besede njegovi duši. Zelo težko se je ločil od svoje družine in od svojega doma, kakor še nobenkrat prej. Ko je prišel na delo. — je bil zaposlen v rudniškem kamnolomu na ReStajnu. — Komaj je pričel, že se je na višji točki utrgal kakih 200 kg težak kamen ' ter se zvalil nanj, ter mu razbil glavo, da so mu izstopili možgani in raztrgalo čeljusti. Bil je na mestu mrtev.
Pokojni Anton Pozvek je bil doma nekje iz ■ Prekmurja ter je že več let bil zaposlen pri tu-kajšnem rudniku. Tukaj se je oženil kupil malo ' posestvice, na katerem je bit še zadolžen, kar je j pa upal polagoma izplačati. Bil je varčen, trezpn, res mož poštenjak ter kot tak priljubljen pri vsa- , kemu. Star je bil še le 31 let ter zapušča ženo in troje malih otrok.
Pokojni je bil seveda tudi reduciran ter bi bil z 15 aprilom odpuščen, kruta usoda je pa hotela da je samo par dni pred odpustom postal žrtev v borbi za kruh. Pokoj njegovi duši. družini pa iskreno sožalje.
Danes smo pokopali tudi Kosovo mamico iz Senovega. Bila je stara že 89 let. Vse svoje sorodnike ima v Ameriki in je bila kar sama. Po njeni lastni izjavi je bila več ko stotim krstna in birmanska botra. Vsi ti krščenci in birmanci so že sedaj večinoma osiveli možje in žene. Svoj čas je bila gostilničarka na Senovem. N. v m. p.!
Maribor, 11. aprila.
Pred malim senati mariborskega okrožnega sodišča se je danes nadaljeval proces, ki se je pričel lanskeo [toletje, dne 25. avgusta z razpravo proti 8 ponarejevalcem bankovcev, bil pa je nato preložen, ker so bile obtožene sokrivde še nove osebe. Prvotnim 8 obtožencem se je pridružilo še novih osem, da je sedelo danes na zatožni klopi pred sodniki skupno 10 oseb, samih mariborskih okoličanov. 0 stvari smo svoječasno že poročala. Gre za poskus ponarejanja tisoč- in stod tolarskih bankovcev, ki se vleče že leta sem ter ima svoj početek v ponarejevalskih poskusih mojstra Jurija Potočnika. Njega niso izdali njegovi falsifikati, ki so bili tako mojstrski, da jih nM oko strokovnjaka ni zamoglo razločevati od pravih, ampak slučaj je povzročil, da je prišlo njegovo delovanje na dan ter mu neslo 20 letno težko ječo, katere pa ni dolgo vzdržal. Podlegel je že po nekaj letih jetiki. Zapustil pa je sorodnikom orodje in materijal, katerega se je posluževal pri svojih poskusih in pa neke meglene pojme o samem postopanju ponarejanja. To je bilo dovolj, da se je okrog teh ljudi stvorila v krogih njihovih znancev neka legenda, da so jim znane vse skrivnosti rajnega mojstrskega ponarejevalca. In kakor je že običajno, ljudje so jim nasedali ter zaupali svoje prihranke, misleč, da bodo čez noč obogateli. Vsega početja skupaj pa ni jemati resno, ker nobeden od obtožencev ne poseduje primernega znanja in spretnosti, da bi zantogel nekaj takega ustvariti, kakor pokojni Jurij Potočnik. Najnevarnejši je morda še France Rupnik, ki je bil pomočnik pokojnega Potočnika ter zna izdelovati klišeje, poleg tega pa je dober fotograf. Toda tudi njemu manjka ona temeljitost in ženijalnost, ki je bila svojstvena njegovemu učitelju. Povrhu so njihove priprave tako primitivne, da bi bilo pač težko nekaj primernega ustvariti.
Vsi ponarejevalci, ki so sedeli danes na zatožni klopi ,so doma iz širše mariborske okolice. Nekaj je nuni njimi že starih znancev, katerim je prešla srast ponarejanja v kri ter so imeli s sodnijo radi tega že opetovano opraviti. Pri prvi razpravi dne 25. avgusta so se poleg Rupnika Franca, Gašperja in Marije Potočnik zagovarjal še Anton Gra-brijan, posestnik iz Vrščaka, Bordnik Jernej, železničar in posestnik iz Poljčan, Bračič Alojz, posestnik iz Vrhloge, Klajnšek Matija, kovač iz Ptuja, ut Žitnik Valentin, posestnik iz Budine. Danes so se jim pridružili še Orgolič Anton, mizar od Sv. Jakoba, Babii^Viljem, posestnik iz Počehove, Ferlež Leopold, posestnik iz Hotinje vasi, Pihler Franc, natakar iz Maribora, Potočnik France, brat pokojnega Jurija in soobtoženega Gašperja, posestnik iz Košnje, Kos Josip, posestnik na Vršniku, Potočki Gašper, posestnik v Hlapju, in Škof Jnsip, mlinar iz Gorenjih Zerjavcev. Obtožnica drž pravdništva obširno opisuje delovanje celotne družbe. Iz te obtožnice posnemamo sledeče:
Meseca marca l!)3l je prišlo orožništvo nn sled ponarejevalcem bankovcev Francu Rupniku in Gašperju Potočniku. Posledica tega je bila aretacija osumljencev in že opisana prva razprava, ki je bila nato preložena. Najprej sta bila aretirana Rupnik in Gašper Potočnik, Inicijativo za nadaljnje delo pa je nailo prevzela Gašperjeva žena Marija, ki je vedela, da je stroj za satiniranje, s katerim so hoteli tiskati bankovce, skrit pri posestniku Kosu, ter ga oblasti niso našle. Marija Potočnik je med tem, ko sc je nahajal njen mož v naporu, stopila v tesne stike z obdolženim Orgoličem, s katerim sta skovala ves načrt, kako se bo delalo dalje. Najprej so dobili od Kosa .-troj ter ga sestavili, potem so izvabili ob obloženega Berdnika denar za kemikalije in razne dru<;e potrebščine. Skrivališče so si uredili pri posestniku Bibiču, kamor so prinesli vse priprave. Ker je bil fotografski aparat Potočnikove za fotografiranje tisočdinarskih bankovcev premajhen, so nabavili nov aparat od Franca Potočnika. Pričeli 90 se nato pno poizkusi, k'i so se pa končali brezuspešno. Tudi nadaljnji poskusi Potočnikove, da bi prenesla fotografijo nn cinkovo ploščo, so se kljub navodilu, katerega je zapustil Jurij Potočnik v svojem zvezku, izjalovili. Ostali soudeleženci tega početja so radi tega poslali nestrpni in
ogorčeni nad Potočnikovo in to jiih je pokopalo. Se zuan.ili so .se namreč s človekom, ki je bil policijski koniident, toda obtoženim se je izdajal za prijatelja in za strokovnjaka v tiskarskih zadevah. S pomočjo svojega zaupnika je bila nn ta način |w>lic.ija v Mariboru točno poučena o delovanju osumljencev ter je čakala na ugoden trenutek, da je dobila vse v svojo pest. Obdolženci dejanja deloma priznavajo, ne Čutijo pa se krive. Nekaleri trdijo, da so hoteli pripraviiti glavne obtožence tako daleč, da bi pričeli s ponarejevanjem, nakar bi jih izdali oblastem, drug zopet pravijo, da so glavnim obtožencem samo posodili denar, ne vedoč za kaj gre. Vendar pa je iz vseh okolnosti jasno, da je bilo vsem obtožencem znano, da gre za ponarejevanje denarja. Vedel je za to celo širši krog oseb, ki pa drugače niso neposredno prizadete ter se radi tega ni napram njim dvignila obtožba.
Sodb«
Današnjo razpravo jc vodil višji sodni svetnih dr. Tombak. Prisednika sta bila dr. Čemer in Kolšak. državno pravdništvo je zastopul Sever, obtožence pa je branilo 7 zagovornikov. Zasliševanje obtožencev ni prineslo novih momentov z izjemo Gašparja Potočnika, ki jc kakor svoječasno že pri prvi razpravi 25. avgustu t. 1. tudi to pot katergorično zanikal vse izpovedbe, katere je podal preiskovalnemu sodniku in z njimi svoječasno obremenjeval svoje sedanje obtožence; izjavil jc, da je bil takrat pred preiskovalnim .sodnikom popolnoma zbegan ter ni vedel, kaj govori.
Tudi Marija Potočnik je vse po vrsti tajila, prav tako tudi Bernik. Razprava je trajala ves dan in šele pozno popoldne je bila izvedena razsodba, ki je zadela vse obtožence /. izjemo Alojzija Bračiča.
Glavni obtoženci so dobili ostre kazni, zlasti Rupnik, dočim so bili ostali obsojeni snnto po-
gojno. France Rupnik je bil obsojen na 6 let robije, 1800 Din denarne globe in na trajno izgubo častnih pravic. Gašper Potočnik je bil
........ 1. , ':.. . 1 ....i-:..	iv 1 Ji
V
obsojen na leto in pol robije, 1500 Din globe in 5 leta častne izgube. Njegova žena Marija Potočnik na I leto robije, (>00 Din globe in 3 letno izgubo častnih pravic. Anton Grabrijan nn 6 mesecev strogega zapora in 600 Din denarne globe. Anton Orgolič 6 mesecev strogega zapora in 300 Din kazni. Berdnik nn 4 mesece strogega za|>ora iu 600 Din globe, pogojno na 4 letu. Klanjšck Mutija nn t mesece strogega za-K>ru in 600 Din globe pogojno na 4 leta. Žitnik Valentin nn tri mesece strogega zapora, 300 Din globe, pogojno na 4 leto. Babic Viljem na 4 mesece strogega zapora in 300 Din denarne globe, pogojno na 4 Ietn. Ferlež Leo|x>ld na 4 mesece strogega zapora in 300 Din denarne globe, pogojno nn 4 leta, Pihler Franc na 4 mesece strogega zapora. 3fl<) Din denarne globe, pogojno na 4 letu. Potočnik Frane nn 6 mesecev strogega zapora in 300 Din denarne globe. Josip Kos na 3 mesece strogega zapora in 3oo Din. Gašper Potočki na 2 meseca zapora in 300 Din denarne kazni, pogojno na 2 leti in škof Josip na en mesec zapora, pogojno nn I leto. Alojz Bračič jo bil oproščen.
Ogenj v Trbovljah
Trbovlje, 11. aprila.
V soboto okoli osmih zvečer je začelo goreti v Tomanovi trgovini v novi Pravdičevi hiši. I< sreči so ogenj kmalu opazili in pogasili domači. Takoj pa so bili tudi gasilci pri roki. Ogenj je nastal, ker so se cevi od peči razklenile in je morala pasti iskra na blago, ki je začelo v višini razklenjenlh počenih rovi tleti. Ker ni bilo zraka oz. prepiha, ni moglo začeti prav goreti. Največ škode je na speceriji pri gašenju z vodo Precenjena je škoda na 41.000 Din. Vsa zaloga trgovine pa jc bila zavarovana za 175.000 Din.
Maši liubi gostje
Večeri so še vedno jako vlažni, in luže zmrzu-jejo ponoči, a moj stari znanec, rumenokljuni kos, je že pričel peti pod oknom. Kos ima to značilno lastnost, da se nikoli ne zmeni za policijsko uro. Petelin je že davno odkorakal z družino v kurnik, jate neugnanih vrabcev so obmolknile, solnce je zatonilo za Rožnikom — in nenadno nekje prav blizu, v grmovju ali na plotu zadoni ubrana kosova pesem. Pevca samega boste lahko razločili v somraku le s pomočjo dobrega kukala. Sedi naježen, ker piha mrzel veter, in najbrž na tihem ugiba, da bi itak najbolj kazalo vtakniti glavo pod perot, kakor so to storili že vsi ostali ptiči, A Idjub temu vztrajno žvižga vedno naprej. — »Poješ tako zgodaj že?« — se spomnim na staro vprašanje. Kos sam ne ve, zakaj mora peti. Najbrž dela tako.ker se zaveda svoje dolžnosti do Breh-ma, Erjavca in dr. zoologov, ki pišejo v strokovnih delih, da »se razlega že v koncu februarja in vsekakor v marcu kosovo zategnjeno žvrgolenje kot eden izmed prvih znanilcev pomladi«. Najbrž so imeli nekoč pred sto leti dokaj milejše podnebje s toplimi večeri v februarju. Zdaj morajo potomci takratnih pevcev tudi v slabem vremenu slediti strogim znanstvenim predpisom. Kos pod mojim oknom hiti klicati zakasnelo pomlad in četudi bo moral deliti usodo pomilovanja vredne prve lastovke. Vremenska služba je res težka in nehvaležna. — »Vsi pojte rakom žvižgat, lažnjivi pratikarji!«
Naši dnevniki vsako zimo skrbijo za ptice pevke, bržko zapade sneg, ki jim grozi z lakoto. Društvo za varstvo živali poziva usmiljene ljudi, da bi stradajočim polagali pičo. A vprašanje je,
kje je to storiti? Vsi nimamo na razpolago pri hiši vrta s posebno ptičjo hišico, kakor so postavljene v Zvezdi. Če hi sejali pičo po cesti, bi nemara prišli v nasprotje s prometnimi predpisi in stražniki, ali pa bi naposled vse odstranili mestni po-metači. Zato je še najbolj pripravno potresali zrnje na okensko polico. Čeprav ga bodo po večini pozobali nepridipravi vrabci, vendar bodo pokazali pot tudi drugim boljšim obiskovalcem: se-nicam, konopkam, kalinom in dr. Zimski gostje na oknu nudijo priliko za zanimivo primerjalna opazovanja. Ugotovil sem na primer, da je za goloba najbolj značilna lastnost ravnodušna lenokrvnost, narobe stran njegove, po narodnih pesmih poznane krotkosti. Če prileti golob na moje, kakor vedno nekoliko poševno in s pločevino pokrito gladko okensko polico, mu večkrat zleti izpod kljuna drobtina ali zrno in zdrči čez rob pod okno na tla. Golob se ne zmeni za to in nadaljuje kosilo. Nisem štel, kolikokratt je čofnil s kljunom po železu, a dobro vem, da je bila vsaj polovica teh sunkov zaman. Prišli so prav samo vrabcem, ki pobirajo na tleh vse, kar prileti od zgoraj. Vse to ne kaže, da bi bili golobi posebno pametni. Naposled sem moral pod oknom pritrditi mal žleb, da bi prestregel padajoče zrnje: golobi so ga pa kmalu razmetali, da ni ostalo ničesar za kose.
Nasprotno so izredno duhovite in spretne kavke, ki me kljub prirojeni nezaunljivosti tudi v časih obiskujejo v najhujši zimi. Kavka takoj ve, kaj ji je storiti. Nikoli ne izgubi nobenega zrnca. Ko opazi, da je okno poševno, prične s kljunom bobnati po železu od spodaj navzgor, in zrna ji drugo za drugim sama letijo naravnost v odprta usta. Nerodni golob pač ne bi nikoli prišel na slično pametno misel. O kosih je treba povedati, da so nestrpni in pretepaiški. Če se masti eden
od njih z naglimi hlastnimi zalogaji ob koritcu, kamor polagam namočeno koruzo in grah, ostanke krompirja in kruha, kožice od slanine in si., ter prileti drugi lačni brat, takoj odpre kos štev, ena kljun in peroti pa se zakadi v njega. Nevoščljivo ga podi, dokler se drugi ne umakne. Kos štev. dve se nič ne brani, temveč potrpežljivo čaka kje v bližini, da bo prišel na vrsto. Pohiti h koritcu, ko odleti siti kos štev. ena, in zdaj zopet podi proč tretjega, četrtega in t. d. kosa. To se nadaljuje vedno naprej ves liubi dan. A najbolj čudno je, da velja ta nevoščljivost samo lastnim sorodnikom. Isti kos, ki neusmiljeno podi svoje brate, se sploh ne zmeni za druge ptice. Jata nesramnih vrabcev mu odnaša najboljše kose naravnost izpod nosa, a kos jih ne vidi. Med tem brezobzirno pretepa vrabce od kosa dokaj manjša zelenkasta konopka, ne da bi govoril o škorcih. Ni zabavnejšega prizora kakor je d«:!ožiranje vrabcev, ki so zasedli škorcem namenjene hiše, preden so se povrnili pravi gospodarji iz Afrike. En sam par škorcev v tem primeru z lahkoto razprši jato vrabcev, ki jo skliče na pomoč ogrožen »podnajemnik« v pričakovanju boja.
Vsaka ptica ima svoj značaj in navade. Če stojim ob oknu, nimam nič manj gradiva za opazovanje kakor na plesu v veliki Unionski dvorani. Kosova simpatična poteza je skromnost, ki jo kaže v sili. Najrajši ima menda deževnike, jeseni rad obira jerebiko in pozimi mu je vse prav. Med tem je nesramni vrabec vedno izbirčen. Če se mu zdijo krušne drobtine presuhe, se jih ne dotakne tudi, če leži globok sneg. Poprej bo poiskal kaj boljšega. Če nadrobim svežo žemljo ali celo mlečni kruh o praznikih, nikoli ne bo zadovoljen s prvim najbližjim grižljajem. Ozrl se bo po največjem kosu, če je tudi debelejši od nje-
gove glave, ga mukoma odvlekel kam na streho v varno skrivališče, se v naglici davil in vse do zadnjega požrl . .. Tako živijo ptice pozimi, kadar se spreminja rodovitna zemlja v trden kamen. Naježeni kosi na vse zgodaj priletijo na okno in potrpežljivo čakajo, da jim bom prinesel snoči pripravljene ostanke. Vrabci imajo najboljše zimsko stanovanje pod streho. Kosi sc stiskajo v globini grmovja ali med gostim vejevjem ob deblu smreke. Ne morejo prenočiti zunaj. Drevesa so gola. Dež in veter neusmiljeno razdirata lanska gnezda.
Ko zavlada bolj toplo vreme, hitijo kosi na letovišče. A njih življenje na vrtu je zopet polno nevarnosti. Večkrat se razlega pozno ponoči obupen krik. Pomeni, da se je prikradla hinavska mačka do zaspanega ptiča in mu z ostrimi zobmi zdrobila perot. Jutri zgodaj bom zopet našel pod drevesom samo peščico porja ali morebiti opu-stošeno gnezdeče. Tisoči drobnih ptic pevk poginejo letno na ta način po na<ih zasebnih in javnih vrtovih, če hočemo preprečiti slične stalne drame, napovedati moramo neusmiljeno vojno podivjanim mačkam, ki vsak večer hodijo na lov v nasade, oblazijo grmovje in drevje. Na Nemškem zahtevajo prijatelji ptic poseben zakon o preganjanju mačk brez gospodarja. Če polovijo konjo-derci pse pritepence, bi morali skrbeti tudi za uničenje škodljivih mačk. Časopis »Cosmos«, ki izhaja v Stuttgartu, jim priporoča nastavljati posebne pasti. Pri nas žal še vedno nimamo potrebnega nadzorstva. Javni organi se ne zmenijo z» zasebne nasade, in se vsled tega število ptic pevk stalno krči. Naši vrtovi postajajo vedno manj oživljeni. Kmalu bodo povsod gospodarili samo požrešni vrabci, ki so preštevilni in tudi preveč prebrisani, da hi jih resno ogrožala katerakoli nevarnost.
Stran 4.
• SLOVENEC«;, dne 12. aprila 11)82.
Štev. 83.
Ljubljana
Težka nesreča v novi carinarnici
Ljubljana, 11. aprila.
Na novi carinarnici na Vilharjevi cesti se je danes popoldne pripetila težka nesreča. Dijaki srednje tehnične šole so ogledovali poslopje in proučevali način gradnje. 1!) letni dijak Leopold Bauer, stanujoč v Mencingerjevi ulici lo in doina iz Ljutomera, je okoli pol o popoldne v drugem nadstropju gledal skozi okuo, se pri tem preveč nagnil in padel v globino ter obležal nezavesten. Dobil je težke poškodbe po vsem telesu. Tako fina komplicirano frakturo na levi roki, izpahnjeno desno roko in težke notranje poškodbe. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Med vožnio se '« sicer zavedel, vendar pa je njegovo stanje slej ko prej zelo resno in skrajno nevarno.
Kai bo danes?
Drama: Zaprta.
Opera: »Židinja . Red C.
Kino Kodeljevo: Ob 8 zvečer premijera lama Sveta Elizabeta'.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Baiiovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78, :n
mr. Hočevar, Celovška cesta 34.
★
0 Pred znižanjem t-eii kruhu. Cena boli krušni moki je padla od 4.5*) na 3.50 Din. Banska uprava je sedaj razveljavila do sedaj veljavni cenik kruhu iu pozvala mestno tržno nadzorstvo ter drugo podrejene oblasti, naj takoj ukrenejo vse potrebno, da se sorazmerno znižajo tudi cene kruhu. Cene kruhu so namreč ostale sedaj prav iste, kakor so bile poprej, ko je bila moka še po 4.50 Din, namreč beli kruh 4.50 Din, polbeli -l Din in črni ali rženi kruh 3.10 Din. Gospodinje pa sedaj še v mnogo večjem obsegu same kupujejo moko in same pečejo, ker se jim to še bolj izplača kakor kdaj prej.
0 Mcstuu tržno naditoi>t>o se preseli, v prihodnjih dneh sc mestno tržno nadzorstvo preseli i/, dosedanjih svojih prostorov v Mahrovi hiši v prostore, kjer je bila pred kratkim pisarna mestne elektrarne v Mestnem domu. Novi prostori pa za občinstvo ne bodo prav nič pripravni, ker mora biti tržno nadzorstvo vedno v pritličju in blizu trga, da ima občinstvo lahek dostop do urada. V dosedanjih prostorih tržnega nadzorstva pa si uredi mestna elektrarna svoje skladišče.
0 Državni nastavljcnci, ki stanujejo v mestnih hišah, so vložili na mestno občino kolektivno prošnjo, naj jim mestna občina zniža najemnine v sorazmerju /. njihovimi znižanimi prejemki.
0 Rojstva iu >nirti v marcu. Meseca marca je bilo v Ljubljani rojenih 124 otrok. Od teh je bilo 00 fantkov in 25 punčk. Mrtvorojenih je bilo 5 punčk iu 1 fantki. Umrlo pa je 58 moških in 50 žensk, skupaj t"S. Domačih je bilo vmes 25 moških in 33 žensk, skupaj 58, Tujcev je bilo 33 molkih in 17 žensk, skupaj 30. V zavodih je umrlo: 48 moških in 30 žensk. Za ošpicami jih je umrlo 7, za davlco 2, za inriuenco 2, za drugimi nalezljivimi boleznimi 1, za jetiko sopil 14, za drugo vrsto jetike 1, za rakom in zlemi novotvorbami 1", za vnetjem možganske mrene 1, za boleznimi srca 10, za akutnim bronhitizem 1, za pljučnico O, za'drugimi boleznimi na sopilih 2. za vnetjem slepiča 1, za krčem jeter 1. za porodniško mrzlico 1, zaradi slabo.-li in prirojenih napak 13. zaradi starosti 11, zaradi nezgod 2. zaradi samomora 1. za drugimi boleznimi 13. V slarosti 00 do 70 let je \imrlo 8 moških in 7 žensk, v starosti nad 70 let »{ moških iu 14 žensk
0 Nalezljive bolezni v Ljubljani. V okolici Ljubljane boleha precej ljudi za influenco. V Ljubljani se ta bolezen ne pozna še toliko in so čez zimo za to boleznijo umrle le 4 osebe. V mesecu marcu je bilo skupno prijavljenih v Ljubljani 1'> slučajev težje influeuce. Od drugih nalezljivih bolezni so bili prijavljeni 3 slučaji Sena, 4 davke in 0 škrlatinke.
0 Poostrena krntrohi mleka. Meslno tržno nadzorstvo namerava poostrili kontrolo mleka in sicer dogovorno z dohodarstvenim uradom. Mleko se bo bodoče pregledovalo že na mitnicah in tam se bodo tudi odvzemali vzorci sumljivega mleka.
0 Smrtna nesreča s plinom. Včeraj zjutraj se je na Aleksandrovi cesti 10 pripetila nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Okoli pol 8 zjutraj so našli v njeni sobici nezavestno 34 letno služkinjo pri ing. Hofmannu. Iz kuhinje, kjer je bila pipa
KINO KODELJEVO :: Tel. 31-62
Danes ob 8 in jutri ob 5 in 8 nemi film:
Sveta Elizabeta
Premijera!	Premijera!
Vstopnina samo 6, 5, 4, 3 in 2 Din
pri plinski cevi odprla, je namreč uhajal plin skozi ventilator v sobico ponesrečenko ter jo nevarno omamil. Poklicani so bili reševalci, ki so nezavestno ponesrečenko prepeljali z avtom v bolnišnico. Takojšnja pomoč pa je bila brezuspešna, zakaj ponesrečenka je kmalu nato v bolnišnici umrla.
0 Smrtna nesreča otroka. Včerajšnji : Pone-deljski Slovenec je poročal o nesreči, ki se je pripetila triletnemu sinčku delavca Martinu Martin-šku z Verda 20. Malček se je v nedeljo opoldne močno oparil z vrelo juho. Opekline so bile tako hude, da je malček včeraj v bolnišnici umrl.
0 Žrtev noža. Nedelja seveda ni minila, da ne bi pripeljali v bolnišnico nekaj žrtev pretepov. V Notranjih Goricah so se v nedeljo zvečer stepli fantje in nekdo je z nožem obklal 32 letnega pro-govnega delavca Mihaela Sojerja z nožem v obe lici. Obe rani sta zelo hudi. Ljubljanski reševalni avto je Sojerja prepeljal v bolnišnico.
0 lz policijske torbe. Aretiran je bil neki 34 letni Štefan škrlj, ki je bil zasafien v momentu, ko je hotel neki natakarici v Kolodvorski ulici izmakniti iz žepa denarnico. — Policija je aretirala še tri sumljivce, tako dva potepuha, ki sta se splazila v neko hišo na Mirju, ter nekega delavca, pri katerem so našli okoli deset lopal in sekir, ki so bile najbrž kje ukradene.
Zopet dva požiga na Pohhavi
Gornja Polskava, 10. aprila.
V nedeljo, po natančnem sporedu, je ob 7.45 zvečer začela goreli Kečnikova viničarija na Bukovcu in je tudi popolnoma pogorela. Ptrpolnoči ob t pa so pogorela gospodarska poslopja Prsteea, tudi na Bukovcu.
Kmalu bo občina Bukovec velika ruševina; Izdatne pomoči pa ni od nikoder. Gornje-polskav-ska požarna braniba je sicer neumorno delavna, toda vsega pa sama ludi ne premore.
JSlazznanila
LJubljana
Sestanek treznikov je odslej vsak torok ob 8 zvečer v Rokodelskem domu: druga gostilniška soba (v pritličju na desno), ako bo zadostovala; ako ne. pa v dvorani. Ta teden pričnemo tudi s pevskimi vajami. Tudi tambunca nam je zagotovljena. Pridite danes zvečer vsi dosedanji pristaši in prijatelji — in tudi kaj novih!
Slovensko planinsko druitvo. Osrednje društvo v Ljubljani, bo imelo svoj redni občni zbor dne 29. aprila 1932 ob 20. uri v dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Obračun. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Proračun. 6. Volitve delegatov za skupščino. 7. Raznoterosti.
Akademska smučarska organizacija. Drevi ob 18 11. redni občni zbor Akademske smučarske organizacije na univerzi, soba 69. Vabimo vse akademike smučarke in smučarje, da gotovo pridejo; določil se bo program za prihodnjo sezono in istočasno predložilo pravilo za kombinirano akademsko prvenstveno tekmovanje. Pozivamo vse odbornike in poverjenike na kratek sestanek, ki bo drevi ob pol 18 v isti sobi. Odbor.
Francoski institut v Ljubljani vabi na dvoje zanimivih predavanj francoskega univerzitetnega profesorja g. Tian-a iz Marseille-a in sicer v torek 12. t. m. ob 21. v društvenih prostorih v Narodnem domu: skioptično predavanje o Provenci, Marseil-le-u in njegovem pristanišču in v sredo 13. t. m. ob 18 v univerzitetni zbornici: predavanje o kemiji in modernem življenju.
Mladinski dom Kodeljevo. Danes ob 8 ter jutri ob 5 in 8 se bo predvajal v kinu Kodeljevo film Sveta Elizabeta \ Film je popolnoma nov in se še nikjer v Sloveniji ni predvajal. Da bo mogel vsak ta film videli, je nastavila uprava kina cene izredno nizko: samo (5, 5, 4, 3 in 2 Din.
Drugtvo zelenjadarjev v Ljubljani vabi vse člane na poučno predavanje s filmom o vrtu in vrtnem škodljivcu. Predaval bo strokovnjak g. Kafol, tajnik Kmetijske družbe. Predavanje in članski sestanek bo v četrtek, 14. t. m. ob pol 8 zvečer v dvorani Prosvetnega društva, Karunova tdica 14, Vabljeni vsi ljubljanski pridelovalci zelenjave. Vstop prost.
Društvo »Bela Krajina« vabi vse Belokranjce, ki žive v Ljubljani, na društveni sestanek, ki bo v sredo, 13. t. m. ob osmih zvečer v restavraciji hotela Slon -. Na programu je i>oleg drugih vprašanj ludi razpravljanje o propagandi zn Belo Krajino, zato prosimo čimvečje udeležbe. — Odbor.
Maribor
SSK Maraton, plavalna sekcija. Danes ob pol 7 trening za člane.
□	Veliko socijalno delo. 10 let obstoja v Mariboru društvo nižjih poštnih in brzojavnih nameščencev in med to kratko dobo jo izvršilo v korist vdov in sirot po svojih umrlih članih veliko socijalno delo. Nič manj, kakor nad 300.000 T>in je društvo razdelilo tekom te dobe na podporninah in pogrebninah. Vso to ogromno vsoto so zbrali naši poštarji potom dobrodelnih prispevkov in raznih prireditev, za katere so znali zainteresirati mariborsko javnost, ki jc znala ceniti njihova nesebična prizadevanja ter jih je vselej radevolje podpirala. Duša celega društvenega delovanja je neumorni Matko Božičev, kateremu gre v prvi vrsti zahvala, da je dobrodelna akcija društva zavzela tako velik obseg ter dosega tako lepe uspehe. Prepričani smo, du bo mariborska javnost tudi v bodoče pokazala za nesebično in človekoljubno stremljenje mariborskih poštarjev svojo radodarno roko ter jim bo ostala naklonjena v enaki meri, ko doslej.
□	Smrt znane Mariborčanke. V nedeljo je izdihnila v Gosposki ulici 23, gospa Adrijena Hiilfer, roj. Tischler, vdova po bivšem lastniku znane trgovine z niuzikalijumi. Pokojnica zapušča tri sinove. Bila je vzorna žena in mati ter neumorno delavna; čestokrat je pokazala, da ima blago srce in vedno odprto roko za potrebe bližnjega. Dosegla je starost 61 let. Pogreb blage pokojniee se bo vršil danes popoldne ob treh iz mrtvašnice nu mestno pokopališče. Svetila ji večna luč, žalujočim naše iskreno in globoko sožalje.
□	Spremembe v občinskem odboru na Po-breiju. V občini Pobrežje pri Mariboru so bili razrešeni naslednji občinski odborniki: Breznik Fr., Kacijan Josip, Ferdo Trinker ter Mihael Schadel. Namesto njih so bili imenovani v odbor: šolski upravitelj Jožef Klemenčič, poštni poduradnik Simon Lclonija, mizar Rudolf Stamec, mehanik Blaž 2eleznik.
Q Za arhivarja pri pokrajinskem arhivu v Mariboru je bil imenovan prof. tuk. drž žen. učiteljišča g. Franjo Bas, znani zgodovinar. Iskreno čestitamo.
□	Smrt kosi. V Ipavčevem sanatoriju je umrla zasebna uradnica gospodična Slavka Smole iz Osi-jeka. Pokopana bo danes ob 4 popoldne na mestnem pokopališču. — V najlepši mladostni dobi je izlrgala smrt iz življenja mlado ženo, lv. Macarol, soprogo delavca. Dosegki je komaj 27 let. Pogreb se vrši danes ob treh iz mrtvašnice na magdalen-sko pokopališče. — Danes popoldne se vrši tudi prevoz na kolodvor trupla pokojnega iz Amerike so vračajočega Kratica Tiefeubaclia, o čegar tragični smrti smo poročali v včerajšnjem ponedelj-skem »Slovencu . Soproga pokojnega želi, da bi bil mož vsaj pokopan v rodnem kraju Vukovaru, ker mu usoda ni dovolila, da bi ga še videl v življenju. Naj počivajo v miru, žalujočim naše iskreno sožalje!
□	Cene kruha se znižajo. Pričenši s sredo, 13. t. m. se bodo v Mariboru znižale cene belega in polbelega kruha in sicer na 4 in 3.50 Din za en kilogram. Znižanje krušnih cen je posledica znižanja cen moke, ki je nastopilo včeraj. Cena moki se jo znižala v Mariboru za 1 Din pri kg.
□	Nov okrajni predstojnik v V. okraju. Dosedanji okrajni predstojnik V. magdalenskega okraja g. Beranič je zaprosil za razrešitev svoje funkcije. Za novega predstojnika je predlagan g. Franc Kamelli, vpok. železniški revident iu hišni posestnik v Stritarjevi ulici.
□	Posestne izpre menihe. Alojzija Plateis iz Rodice jo kupila hišo v Dušanovi ulici št 0 od Ivanu in Antonije Vodopivec za 155.000 Din Filip
iu Zofija Meronilc iz Sv. Lovrenca sta kupila hišo na Pohorski cesti št. 5 od Marije Sloji za 181.000 dinarjev.
□	Maribor—Liberec. Z včerajšnjim dnem Jo bil otvorjen telefonski promet med Mariborom iu Liberecom (Reichenberg), Čehoslovaska. Dnevni govor stane 59.40, nočni govor 35.64 Din.
□	Občni zbor »Merkurja« se je vršil v nedeljo ob dobri udeležbi. Izvoljen je bil novi od'jor, ki je sestavljen sledeče:- Predsednik inž. Gre^orič F., I. podpredsednik ravnatelj Jug Avg., II podpred-sednik Čretnik Ludvig. V odboru so inž. Rus Jos., Trošt Ivan, inž. Prebrovšek Slavko, Novak Josip. V nadzorni odbor so izvoljeni predsednik Kos E<i., inž. Milosavljevič Sergej in Tončku Lipoglavšek Za delegata za glavno skuščino je bil izvoljen Ko« porčič Ivan.
□	Načrti mariborskih športnikov. V nedeljo, 17. t. m. gostuje v Mariboru star in nevaren nasprotnik maribor. nogometnih klubov ASK Pri-morje iz Ljubljane. Primorjaši nastopijo v prvenstvenem tekmovanju proti domačemu SK Železničarju. Za drugi nastop Primerja vlada umevno zanimanje. Sicer je prvokrat odneslo iz boja z SSK Mariborom domov dve točki, toda zmaga ni biki tako prepričevalna, da bi tudi to pot lahko računali s sigurno zmago Ljubljančanov. Železničarji so znani po svoji borbenosti in veliki požrtvovalnosti, katero so pokazali i>osebno ob priliki zadnjo tekme z Ilirijo v Ljubljani, kjer je bil deloma njihov poraz zakrivljen radi raznih nepravilnih odločb sodnika. V nedeljsko srečanje gresta obe moštvi skoro z enakimi izgledi za zmago. Tekma se bo vršila na igrišču ISSK Maribora. — Nogometno moštvo ISSK Maribora bo nastopilo v nedeljo v Gradcu proti klubu Kastner & Ohler. — SK Svoboda I. nastopi v prvenstveni tekmi proti SK Železničarju II. Tekma se vrši ob 10 dopoldne na igrišču ISSK Maribora.
□	Dva tečaju za šivanje priredi Slovensko žensko društvo v Mariboru od 15. aprilu dalje, ki bi trajala po 6 do 8 tednov. Prijave sc sprejemajo v trgovini gospe Zlate Brišnikove do ("5. aprilu 193J, kjer se dobe vsa natančnejša llav odilu.
Trbovtie
Učiteljsko zborovanje. Kakor je bilo že objavljeno, jo zadnjo soboto zborovalo v Trbovljah uči-teljstvo treh okrajev skupaj. Mladinski zbor jim je priredil koncert. Pevovodja g. učitelj Šuligoj je predaval o metodiki pevskega pouka, predsednik g. Dimnik iz Ljubljane pa o tekočih učiteljskih zadevali. Povedal je, da jc silna nadprodukcijn učiteljskega naraščaja v Sloveniji, v drugih delih države pa še ne. Zalo je priporočal, da gredo učitelji, ki imajo že 35 službenih let, v pokoj. Radi znižanih plač ni mogel dati zadovoljivih pojasnil. Povedal je ludi, iz katere banovine prihaja največ ložarenja v Belgrad. Organizacija ne bo ščitila učiteljev, ki bi bili preganjani radi Sokola, ker je lo državna ustanova. Želi pa ludi, da se Sokol ne vlika v nastavljanje učiteljstva. Sedaj se bodo zopet pojavile politične stranke, u učiteljska organizacija se ne bo na nobeno naslanjala in oslauo slrogo nepristranska.
Se ni rešeno. Banovina še ni rešila pritožbe župnega urada zoper odlok okrajnega glavarja Piukave, da cerkev ne odgovarja higienskim predpisom in se zato tam ne sme otrok pripravljati za sv. birmo iu druge sv. zakramente. Zadnjo nedeljo je bilo v cerkvi Oznanjeno, da naj se otroci prijavijo v župnijski pisarni radi priprave za sprejem sv. zakramentov.
3109
KOVINSKA INDUSTRIJA
JOSIP HAFNER, Ljubliana Prlso.na ul. 5
V naših delavnicah izdelujemo (popravljamo):
za dom, restnvraclle in hotele
modeme lestence, svetiljke in ostalo moderno in starinsko kovinsko opremo; srebrnino, popravljamo obrabljeno jedilno in servirno orodje.
za mlzarte
moderne oblogo za vrata, ročaje, okrase iz pločevine it J.
za hamnosehe:
nagrobne svetiljke, vratca za kamine, kovinske okraske za spomenike itd.
za trgovce
•stojala za izložbe — za vsako stroko, napisne črke iz izbočenega bakra itd.
Vsoho naročilo se izwr$i strogo solidno in naf-vestneie, po priznano honhurentnlh cenah!
Pozor!
Strokovnjak oddaja sadna drevesa najboljših vrst, obrezuje najlepših oblik. Scntpeterska 81, dvorišče.
Zahtevajte ga po vseh mlekarnah in kavarnah.
Oves in koruzo
kupite nnirenele pri trrdk
A. VOLK, LJUBLJANA
Veletreuiina > žitom. Reslieta cesta M
Kulturni obzornik
KONCERT MARIBORSKIH DIJAKOV
Pred leti je organiziralo Društvo učiteljev glasbo v Ljubljani skupen zlior srednješolcev
7. namenom, du bi gojil v skupnih vajah in skupnih nustopih /lasti med njimi samimi ljubezen do naše pesmi preko mej šol. obveznega petja. Tu /bor (okrog 700) je nastopil dvakrat: 1". doc. 1926 pri skupni slavnosti vseli sred. šol. ol> priliki kraljevega roj. dne s koncertom v IJnionu in pozneje pri Suttnerjeveni koncertu, ki ga jc priredilo omenjeno društvo. Ta lepa ideja je pognala krepko, u so jo kmalu urlušila tie v zadnji vrsti osebnu nasprotstva. Maribor, ki je v niursifein pred Ljubljano, je zimi! pod vodstvom prof. švajgorjn \ okvirju Počitniške zveze krog 90 mladih pevk in pevcev in pokazal to svežo skmpino, polno mladinskega zanosu, Ljubljeni na koncert dne 9. aprila. Spored je obsegal |mj veliki večini sloven. narodne (ljudske) pesmi v raznih oblikah, IVI je meš.. inoš. in ženski zbor vmes dva solistu, vsuk dve pesmi. Zbor je v vseh oblikah dobro /lit, ne manjka mu prožnih sopranov, ki so peli kur moti z dušo in so boljši od altov: tenori so mladi. zato nr še povsem izraziti in jasni, a je njih mladinska burvu p ni v prijetna. Basi so se prav dobro držali, čuli smo nekaj krati celo I). ki je svenel prav dobro. Prof. svujger je čvrst delavec in miren pevovodju. ki mu /lior prav lepo sledi. Z4xir jo zapustil prav dober utis in če razumemo In občutimo ž njimi mladinsko idc-nlno ljubezen do lope pesmi, potem razumemo tudi velikansko navdušenje, ki je spremljalo vsako njihovo pesem, Dunes, ko jc vse življe-
nje tako odtujeno idealnemu delu, moramo to še prav posebno ceniti in se mladih pionirjev
i/, srca veseliti. Težko pa jim je moralo biti pri srcu. ko so stopili pred pruzno dvorano. Zn zijalo je preti njimi f(> praznih vrst, /ustavljenih krog in krog s stojišči in obkroženih z dobro zasedenim balkonom. Ljubljana je prezrla to dragoceno prireditev in prepustila vse delo v dvomili mladini. Tudi te bi bilo moralo biti več navzoče. Ni samo križu vzrok, saj so kinematografi vsi polni in šibki krogi so bili zastopani. Med današnjo družbo in pev. umetnostjo zija k I obok prepad, dokaz temu tudi koncert učiteljskega zboru in Se bolj Huibudovc /upe. knko neprijetno mora dirniti mlada srca, če morajo sama ugotoviti, da se odrasli ne brigajo zn njihovo delo in ga ne cenijo. Nov doku/., da ideja sama nič več ne velja, vužnu je le po v,sod konkretna korist...
K sporedu bi pripomnil, ti ti je bi.lu izbiru morda premalo vestna. S pedagoškega stališču bi treba več erotičnih, mladi mešani družbi manj primernih pesmi zamenjati /. boljšimi, ali pu izpustili n. pr. Pod klančkom s\;i se srečala, morda Ko so fantje proti vasi šli. Ti si uree zamudilo. ki je biki pevcu previsoka, Hladna jesen že prihaja. 1'n moje ženke nlus. Nadomestile lii jih s pridom razne šuljivkc, ki bi tmli neprimerno bolj učinkovale. Nič mladini bolj ne pristoju ko /drav humor, malokdaj .slabše ko melanholija. Izvajanje je bilo živo, primerno, le neutemeljeno sekanje, podčrtavanje brc/,pomembnih zlogov itd. .siv uri škodi, u. pr. kje« zateglo in dvignjeno do II. dolgu ostra tlinre/a, potom staccato fanllč« zopet din rezu in rit. »moj bo« in tir. Tu moda se je. v škodo naši pesmi žal zelo raznusla in jo ie treba s korenino Iztrebiti, kjerkoli se pojavi. Marsikaj v Izreki gre ua ravan štuierskega narečju: ui-sdm (nisfcm), vžs (vžs) i. dr,
Prof. švu j
jgerju in njegovi mladi četi na |
....... ,) n	.....j p, ................. .:
krasnem uspehu čestitamo in želimo lepi ideji krepkega napredka.	—ok.
GLASNIK MUZEJSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO L. XII (1931).
Historična sekcija naše najstarejše domoznanske institucije je vprav za velikonočne praznike razposlala svojim članom svoj časopis z razpravami in poročili iz naše domače zgodovine.
Prof. B. Sarla razpravlja na osnovi izkopane posvetilno aro v okolici Sombalelja o zvezi Emon-čanov, ki so po svojih opravkih prebivali v rimski Savnriji. Bili so lo emonski priseljenci, ki so se nastanili v Savnriji, bodisi kol trgovci, obrtniki ali i*i odsluženi in upokojeni vojaki ter posvetili oltar svoji lastni, domači boginji Ekorni. Zanimiv jo pisateljev ekskur/, o sličnih cehovskih združbah (collegia) v območju rimskega cesarstva.
V. Steska je v svojih Inienoslovnih črticah (vpoštevajoč in navajajoč vso zadevno strokovno literaturo) deloma ponovno deloma prvič načel razlago in izvor nekaterih naših krajevnih imen. Tako n. pr. Izvaja line Bohinj iz romanskega fo-ihino po železnih varilnieah, Kočevje po prosiha-joči vodi Hočevec , ki teče takorekoč kadar sama hoče. Krajevnim ime Udmat spravlja v zelo verjetno zvezo z Vlduiiud-Vjdein . t. j. cerkvenim posestvom. Potemtakem bi bil IJdniat jezikoslovno drugega Izvora kol Admont- Vodmont, t. j. kraj z motnim vodnim izvorom. Vižmarje izvaja iz osebnega imena Visniur ali podobno. Žiri pa razlaga po ruščini kol preplavljen, vlažen svel.
(iraški univ. prof. dr Ani. Luschhi je v tem Glasniku priobčil kot drugi del svoje genealoške studijo o Rakovclh-Raigersleldih dnevnik barona Franca Ilenr. Raigersfeldu iz 1, 1097—1732, ki vso-buje zanimive podatke zu našo domačo gospodarsko iu kulturno zgodovino.
Ravnatelj dr. Mal priobčuje v članku »Iz tor-j be predmarčne birokracije več biografskih po-j drobnosti iz življenja in delovanja slikarjev Lan-gusa, Stroja, Karingerja, Brodnika, Pernata-Pern-harta in Cetinoviča. Zlasti so važne ugotovitve glede zadnjih treh, o katerih doslej nismo imeli zanesljivih rojstnih in drugih življenjskih j»o-datkov.
Župnik Iv. Vrhovnik zaključuje svojo arhiva lno studijo o Gostilnah v župniščihr, ki bodo mogli iz nje naši lokalni in kulturni zgodovinarji črpali nuvrsikako zanimivo podrobnost.
Med Zapiski objavlja dr. Fr. Zvvitter dva nova seznama frankofilov v Napoleonovi Iliriji, prof. Saria pa kratko, začasno poročilo o rimskem vodovodu pri Neviodunu odkritem ob priliki kopanja vodovoda sa novozgrajeni Zdravstveni dom v Cerkljah ob Krki (I. 1930).
Bogata in zanimiva so ludi slovstvena poročila iz vseh mogočih področij našega domoznanskega raziskavanja. Prim. n. pr. le Kosov referat o dr. Rusovih gotskih Vsevladtčih, dr-lce. Plvoc o študiji Rusu Tarleja o kontinentalnem bloku, prof. Lukmami o janzenlzniu, prof. Poleti o Pivčovi knjigi La vio economfque tles Prov. lllyr. odn. o Pilrelchovl objavi o vprašanju slovenščine pred avstrijskimi sodišči ali dr. Mala o dnevniku policijskega ministra Kempna, ki odgrinja nove vire za spoznavanje jugoslovanskih razmer v dobi absolutizma cesarja Franca Jožefa I.
Iz Priloge razvidimo, kako visoko cenijo tu-in inozemske znanstvene organizacije tlelo Muzejskega društva, ki mu za Glasnik pošiljajo v zameno lastne publikacije. Pri nizki članarini (30 Din za vsako sekcijo) bodo gotovo ostali društvu zvesti vsi stari člani, časopis sam pa bo s svojo tehtno vsebino privabil v krog društvenikov še novo ljubitelje uaše domačo zgodovine.
Stev. 80.
Strmi 5.
Dnevna kronika
Odločitev je bita težka!
Pod tem naslovom priobčujeino na drugem mestu odlomke iz pisem naših bralcev k Slovenčeve. mili glasovanju. V njih poudarjajo, da je bila odločitev, katerih pel inseratov jo najučinkovitejših, zelo težka, ker »v ,Slovencu' so vsi inncruti od naj-11111 njšega pa do največjega zelo učinkoviti.«
Mala gdč. Anica, ki je dvigala i/, koša glasovnice za nagrade, je imela zelo srečno roko, kakor dokazuje pismo ge. Antonije Krakerjeve iz Studencev pri Mariboru.
Nikakor so ne moreni dovolj zahvalili in se hvaležno izkazati za izžrebano nagrado v znesku 300 Din, ki sem jih z velikim veseljem in s solzami v očeh sprejela, ker se je ljubi Bog tako o pravem času name ozrl.
Že čez mesec dni s;*ni v postelji. Zdaj bom lahko poslala po zdravnika in po zdravila. Drugače ji ne mogla, ker moj mož premalo zasluži za vse.
Na Slovenca smo naročeni od 1. 1927. in bomo, dokler bo le količkaj mogoče. Ker .Slovenec«^ je list čez vse druge, zdaj pa še posebno, ker mi je v stiski naklonil tako pomoč.
Saj to je resnično, da Bog ne zapusti svojih, ki zaupajo vanj in pomoči prosijo. Zalo se je^daj name ozrl in navdihnil gdč. Ailico, da je dvignila ravno mojo glasovnico izmed tisočev drugih.
Antonija Krakcr
Koledar
Torek. 12. aprila: Julij I., papež; Angelus, ^poznavalec.
Novi grobovi
•f V Ljubljani je umrla ga. Ivanka M e r k 11 n roj. Kompare. Pokopali jo bodo danes popoldne ob pol 3. — V splošni bolnišnici je umrla gdč. Tončka (i al iz Orehovca pri Kostanjevici. Pogreb bo v sredo ob 2 popoldne. Svetila jima večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
■f V St. Jerneju ji' po dolgi, mučni bolezni umrla g. Frančiška Ueitz, stara HO let. Blaga pokojnica je bila pravi zgled krščanske matere, ki jo tudi svoje otroke vzgajata v duhu Kristusovem. Bila je izredno dobrega srca, noben ubožec ni odšel praznih rok iz njene hiše. Bog ji boli bogat plačnik za vsa njena dobra dela. Žalujočim naš« iskreno sožalje!
-f- V Radečah je, mirno v Gospodu zaspal g. Jožef Simon Si S, železničar v jKikoju. star 74 let. Bil je mož, ki se ti i nikdar sramoval svojega katoliškega prepričanja. Blag mu spomin! Preostalim naše sožalje!
Osebne ves ti
—: Diplomiral je z odliko na zagrebški uni-rerzl zu mr. ph. gosp. Anton Hočevar, sin jiorlirjn v hotelu Union v Ljubljani. Čestitamo!
Poročila sta se preteklo nedeljo na Trsntu g. France Prelesnik, |>oseslnikov sin v Dobrepoljah, in gdč. Tončka Janša, knjigovod-kinja Posojilnice in Kmet. zadruge v Dobrepoljah. Oba sta vneta sodelavca Kat prosvetnega društva v Dobrepoljah. — Na Taboru pri Loškem potoku se je poročil posestnik in gostilničar g. Ferdinand Miklič z gdč. Marijo Levstik iz Travnika pri Loškem potoku. Novoporočencem obilo sreče!
Ostale vesti
—	V Službenih novinah št. 82 od 9. aprila je objavljen Zakon o ženskih obrtnih in ženskih strokovnih učiteljskih šolali hi Zakon o srednjih tebniSnih in moških obrtnih Šolali .
—	Telefonski promet. Ministrstvo prometa je odobrilo, da se otvori telefonski promet na progi Ljubljana—Varnsdorf (CeskoslovnSka) z 10. aprilom. Taksa za triminutni pogovor je 5.40 7,1. fr.
—	Ker so vsi zavodi za oddajo umobolnih zopet prenapolnjeni, je vsak sprejem brez predhodnega vpoklica na podlagi pismene prošnje, opremljene z zdravniškim spričevalom, nemogoč. Na Io šo opozarjajo v lastnem interesu vsi prizadeli.
—	Še en divji prašič padel. Iz Brusnic nam poročajo: Naši brusniški lovci so v soboto, 9. t. m. zopet priredili lov na divje prašiče v Gorjancih. To pot se je posrečilo Gregorju Mikoliču iz Vel. Brusnic št. 16, da je 85 kg težkega divjega prašiča zadel naravnost od spredaj v glavo ter se je krogla zarinila še kakih 20 cm naprej v meso nad močno vkrivljeno hrbtenico. Lovci pravijo, da ie najbrže še kakih pet divjih prašičev v gorjar.skih gozdovih. Tega so ustrelili blizu studenca Gospodična-, ki je obiskovalcem Gorjancev dobro znan.
—	Hercegovina potrebuje nujno pomoč. Iz
M o sta rja poročajo: V mnogih krajih Hercegovino vlada huda lakota, tako da se nekod ljudje hranijo z neke vrste čebulnico, ki ni primerna za jloveško hrano in jih je veliko že zaradi tega obolelo. Tudi krme je popolnoma zmanjkalo in ljudje no vedo, kam bi z živino.
—	Pri reševanju psa sam utonil. Te dni je neki delavec našel v vodi truplo 12 letnega dečka Mija Horvata, ki so ga pogrešali že od 3(1. marca. M t jo je nesel mladega psička, da bi ga vrgel v vodo. Z njim je šla ludi stara psica. Ko je deček vrgel psička v vodo, je za njim skočila tudi psica. Deček se je bal, da ne bi psica utonila, pa ji je priskočil na pomoč. Pri tem mu jo spodrsnilo in padel je v vodo ter utonil.
—	Zaradi par krompirjev iildl brata. V (:it-luku pri Mostarju je Mate Ramliak ubil svojega brala Kranja Rnniljaka, ker je tega glad prisilil, da jo vzel iz bratove shrambe par krompirjev Franjo Ramljak zapušča vdovo ln dva otrokn, medtem ko ipia Mate pot otrok.
—	Dr. Mih. Opckova najnovejša knjižica Očetov klic je pravkar izšla. Vsebuje sedem govorov o katoliški akciji, in sicer: 1. Kaj je katoliška akcija? 2. Apostolat zgleda. 3. Apostolat molitve. 4. Apostolat besede. 5. Dela ljubezni do bližnjega.
II. Kako tedaj? (Nazorna slika katoliške akcije). 7. Šola za izbrane čete (Duhovne vaje). — Ker je vsa tvarlnu zelo aktualna, naj bi gospodje duhovniki pa ludi laiki, aotrudnlki pri katoliški akciji, j hitro posegli po tej knjižici. Naroča se v Prodajalni ii. Ničmanovi (Kopitarjeva ulica) v Ljubljani iu stano broširana samo Din 10, po pošt i 1.50 Din več.
—	Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzgajamo in oskrbujemo. Priredil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani, Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, Cena Din 10. Malokateri naših sadjarjev zna gojiti in pravilno ravnati z breskvijo in marelico, ki rodita izmed vseh naših sadnih plemen najplemenitej-ši sad. Knjiga je vsled lega za naše sadjarje eminentne važnosti. Peča se v vrsti z negovanjem in pridelovanjem breskve, v drugi vrsti pa z vzgajanjem marelice. Obsega izredno zanimiva poglavia in je okrašena z 22 slikami in 7. dvema barvnima prilogama. Knjigo priporočamo vsem, ki imajo priliko gojiti to žlahtno drevje, oziroma se zanimajo za sadjerejo.
—	Pri trdovratnem jcaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdražcio-sli, tesnobnosti, splošnem slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna >Franz-.Iosef« greaCra brez napora in bolečin lahno izpraznenje frev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučaj'.'.! obvaruje pred vnetjem slepiča. Najodličnejši zdravniki stoletja so vporabljali » Franz-Josck vodo z , najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. »Franz-Joscf« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah.
Celile
lz občinske seje. V petek, 8. t. 111. se je vršita po daljšem odmoru zojiet redna javna seja mestnega občinskega odbora. Referent finančnega odseka dr. Vrečko je poročal, da ji; finančno ministrstvo vrnilo občinski proračun potrjen ampak z zahtevo, da ne sme biti višji od lanskega leta iu da se mora predvideni primanjkljaj v proračunu 156.000 Din znižati. Izdatki naj bi bili znižani pri raznih postavkah glede službenih oblek, cestnega orodja, bolniških stroškov, plač veroučiteljem, raznih podpor za društvene zadeve in drugih izdatkov. Prav tako je deficit pri vinu in vinskem moštu v višini 233.0^0 Din, ki se naj krije z 50% naklado 1111 neposredne državne davke. Deficit pa ostane še \ kljub temu precej velik. Občinski svetnik g. Voglar je predlagal, da se naj protestira proti znižanju proračuna okrajnega šolskega sveta, ki je bil odobren in sprejet od mestne občine. — t'redilo se je vprašanje glede premestitve vojaškega inunicijskega skladišča z Golovca na primernejši kraj.
Učiteljsko zborovanje. V soboto, 9. t. 111. je zborovalo v Celju celjsko učiteljsko društvo. Sprejete so bile resolucije, naj se z znižanjem plač sorazmerno znižajo vse dajatve za življenjske po-IrebšSine, članarine in druge dajatve. — Predlaga se. da se poenostavi šolska administracija, ki je v škodo šolskemu iu izvenšolskemu delu učiteij-stvn in prekomerno obremenjuje šolske jiroru-čune. Sledilo je poročilo o učiteljskih organizacijah. — Državni tožilec g, dr. Juhart je razpravljal v izredno zanimivem predavanju o ciljih mladinske zakonodaje in sodstva v Jugoslaviji iu dajal šel kim upraviteljem primerne nasvete zn poročila sodiščem. — Zborovanje je trajalo nad 8 ur.
0 Zanesljivo kaljiva semena vseh vrst. vrtna in poljska pri tvrdki Anton Fazarinc, Celje.
Pfu<
Brezvestni sturši. Dva zakonca iz Pobrežja pri Ptuju sla vodila svojega petletnega olroka po go-stilnah pri Sv. Vidu ter ga tako upijanila, da ni mogel stali ua nogah. Splošno ogorčenje iu razburjenje je navdajalo gledalce pri tem žalostnem prizoru. Orožniki so starše prijavili sodišču.
Preklic. Ptujsko okrajno sodišče je preklicalo Ivana Travnika, upokojenega železniškega revi-denta, radi umobolnosti.
Štorklje potujejo. Nenavaden prizor so opazovali te dni Ptujčani. Nad mestom sla se pojavili dve veliki jati mogočnih štorkelj ler obkrožal' me-slo kakor dve sovražni aeroplanski eska Irili. Velike ptice so dolgo krožile nad mestom, nato pa odjadrale dalje proti Ogrski.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE.
Drama.
Začetek ob 20. Petek, 15. aprila: KAR HOČETE. Red D. Sobota, 16. aprila: Oh 15 VZROK. Dijaška pred-stava po znižanih cenah. Ob 20 KVADRATURA KROGA. RED E.
Opera.
Začetek ob 20 Torek, 12. aprila: ŽIDINJA. Red C. Sreda, 13. aprila: ROBINZONADA. Red A. Četrtek, 14, aprila: ČARDAŠKA KNEGINJA, opereta, igrajo Jeseničani na korist pomožne akcije na Jesenicah, Izven. Znižane cene.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Torek, 12. aprila ob 20: TRAV1ATA. Ab. A. Gostovanje ge. Tinke Wesel-Polla.
Rane in kožne bolezni
razpokline, brazgotine, srbež, izpuščaje, razjede od potu in vlage, volka od hoje. zlasti pri otrocih, hraste, zobne otekline, opekline in ozebline zdravi in po redni uporabi preprečuje splošno znana BARTULIČEVA ZDRAVILNA MAST ki jo proizvaja in razpošilja stara, I. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20. — Cena ikatljici 10 Din. — Dobi se v vsaki lekarni.
Gospodarstvo
Priiave mlinov
Belgrad, 9. apr. AA. Na podlagi zakona o prometu s pšenico v tnzemstvu in pravilnika z dne 5, aprila I. I. morajo vsi avtomatični in drugi mlini /. ustrojKlvoin za čiščenje, sejanje in sortiranja muke predložiti prijavo delegatu ministrstvu /.:< trgovino in industrijo pri Priv, i/.v. družbi o teni-le:
a) število mlinskih kamnov in dolžina njihovih premerov; b) število in dolžina valjev in sicer i><>-sebej glede dvojnih in posebej o enostavnih; c) število in velikost naprav zn sejanje, čiščenje in sortiranje moke; d) pogonska sila, ki ž njo tnlinl razpolagajo; e) kapaciteta mlelve pri polnem pogonu za 21 ur; f) podatki o napravah za čiščenje pšenice, presejnnje in sortiranj« moke.
Pod kapaciteto je treba razumeti največjo nile-Ivo vseli mlinskih naprav pri polni pogonski sili v 24 urah.
V prijavi je treba točilo navesti naslov mlina, ime lastnika (zakupen), pošto in okraj. Prijave morajo biti podpisane.
Prijavo je Ireba predložiti ludii v primeru, č ■ je mlin vložil podobno prijavo kakemu drugemu oblaslvu.
Avtomatični in drugi mlini z napravo zn čiščenje pšenice, sejaijje iu sortiranje moke, ki »>o predložili svoje prijave delegatu ministrstva za trgovino in industrijo pri Privilegirani družbi zn izvoz poljskih pridelkov, k' pa niso v teh prijavah navedli instalacij in strojev teh naprav, morajo predložili naknadno prijavo, ker jim predložene prijave ne bodo potrjeno.
Pri predložitvi prijav je treba vpoštevati, da na podlagi zakona o prometu s |>šenico z mlinskim pavšalom ni obremenjena kapaciteta mletve p eni-ce, marveč kapaciteta mletve vseli žitaric.
Kmečki mlini so mlini brez valjev ln brez instalacij za čiščenje pšenice ali za sejanje in sortiranje moke, ne glede na število kamnov, pogonske sile in kapacitete.
Mešani mlini, t. j. mlini, ki meljejo tipizirano in kmečko moko, ne smejo pri prijavi kapacitete ločiti kapacitete kamna od kapacitete valja in predložiti posebno prijavo zn eno ali drugo. Prav tako se ne sme j>ri teh mlinih ločili kapaciteta mletve drugih žitaric.
Po čl. 10 pravilnika je bil določen mlinski pavšal za mesec april takole:
1. od 1000 do 2500 kg Din 2000; 2. do 5000 kg Din 1000; 3. do 7500 kg Din 0000; 1. do 10.009 kg Din 10.0000; 5. do 15.000 kg Din 14.000; (i. do 20.000 kg Din 18 000 ; 7. do 25.000 kg Din 23.000; 8. do 30.000 kg Din 29.000; 9. do 35.000 kg Din 31.000; 10. do 40.000 kg Din 34.000; 11. do 15.000 kg Din 36.000; 12. do 50.000 kg Din 88.000; Ut. do (>0.000 kg Din 16.000; 14. do 70.00 kg Din 52.000; 15. do 80.000 kg Din 01.000; 16. do 100.000 kg Din 76.000.
Ta pavšal morajo mlini plačali brez pre lii",l-nega poziva delegata ministrstva 7:1 trgovino in industrijo ]>o prijavljeni kapaciteti mi tej kapaciteti odgovarjajoči kategoriji n,1 poHiio-čekovnl račun št. 56.020 najdalje do 16. aprila 1. 1.
Na podlagi čl. 7 pravilnika morajo mlini, ki ne bodo več. obratovali, predložiti prijavo o tem ministrstvu za trgovino in industrijo, oziroma delegatu' ministrstva ali Privilegirani izv. družbi najl:a<neje do 12. aprila t. 1., sicer bodo morali plačati mlinski pavšal.
Mlini, ki bodo predložili prijavo o ustavil vi obrata, ne bodo smeli v nobenem primeru obra-: tovali do 80. junija I. I.
Mlini, ki so obratovali med uveljavitvijo -,:nko-na o prometu s pšenico v tnzemstvu in ki se ni;o redno prijavili, bodo obtoženi zn prekrvitev navedenega zakona in bodo morali plačati predpisani pavšal do 30. junija 1982.
Po tj 7 zakona o prometu s pšenico bodo lastniki (zaknpci) mlinov, ki bodo kršili predpis lega zakona ali ki bodo vložili lažujivo prijave, kaznovani z zaplembo vseh zalog in z denarno kaznijo | do ltJO.OOO Din, z ustavitvijo obrata in z zaporom | od 3 mesecev do enega letu.
Ako lastnik (zakupec) mlina sam ne vodi nili-; na, bo z zaporom kaznovana oseba, ki je poplavljena, da vodi mlin, druge kazni pa bodo zadele lastnika (zakupnika) mlina.
Kazni bodo izrekala krajevna pristojna redna sodišča prve stopnjo (okr. sodišča, kjer pa teh ni, prvostopna ozir. okrožna sodišča) jhi kratkem postopku, ki pa ne sme trajati del j kot 14 dni. Sodišča se bodo ravnala po določbah kazenskega sodnega postopka, ki je zanje obvezen. Razsodba drugostopnega sodišča je izvršna. Pristojna občiu.-ka in upravna oblastva bodo na zal tevo ministrstva trgovine in industrije -/.uplenila zaloge pšenice in moke in ustavila obrale dotlej, dokler sodišče ne izreče končnega sklepa o tožbi (ovadbi).
(lz min. za trgovino in industr.)
Borza
Dne II. aprilu 1932
Denar
! Med deviznimi tečaji mi ustali tečaji ('iiiilin, j Nevvvorka in Prage, slabejši so bili tečaji Amsterdamu, Parizu in Trsta, dočiiti .so bili ostali tečaji čvrstejši.
Ljubljana. Amsterdam 2276.28—2287.64, Berlin 1330.86—1341.66, Bruselj 787.39- 791.33, ("urili 1094.35—1099.85, London 213.68-215.28, Ne\vyork 5594.73—5622.99, Pariz 221.87—222.99, Praga 166.32 do 167.18, Trst 288.43—290.83.
Na zagrebški in belgrnjski borzi so bili zabeleženi isti tečaji kot na ljubljanski bor/i / izjemo Newyorkn kabel, ki je \ Zagrebu noti raj 56.1673-56.44'».
Skupni promet brez kompenzacij je znn-šnl 1111 zagrebški borzi Din 136.(1 ts.
('urili. Belgrad 8.95, Pariz 20.2725, London 19.52, Ne\vyork'513.37, Bruselj 71.95, Milan 26.10, Madrid 39, Amsterdam 208, Berlin 121.80. Stock-holni 100.25, Oslo 101, Kopenhagen 106.50, Sofija 3.72, Praga 15.20, Varšava 57.55, Atene 6.60, Carigrad 2.48. Bukarešta 3.07, Helsingfors 9.
Dunaj. Dinar notira: valuta 12.20.
Cenjene dame!
Ako hočete imeti za pomlad lep prilegajoč plašč ali športni trencheoat, zberele istega najlažje 111 najceneje pri
F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
Vsa konfekcija je izdelana strokovnjaško v lastnem modnem salonu ter so vsled tega cene brezkon-kurenčne. —- Na zalogi vedno velika izbira v posebnem oddelku zn konfekcijo.
Vrednostni papirji
Tendenca je zu drž. prpirje nadalje slaba in so tečaji danes popustili. Promet 1111 zagrebški borzi je bil danes manjši in Je znašal le; 8'!i, Hlerovo posojilo 8000*"dol„ V/t Itlerovo posojilo 5000 dol., 7'< pos. Drž. hip. banko 2000 dol. in begi. obveznice 25.000. V domačih papirjih je bil znatnejši promel 1111 belgrnjski borzi, ki je zabeležila tele zaključke: vojna škoda 769 kom., begi. obv. 150.000, agriu-ji 75.000, 7% Itlerovo posojilo 3000 dol. Nr.dnlje je bilo zaključenih 7 kom. delnic Narodne banke in 329 kom. delnic Priv, agrarne banke.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 53 bl„ 1% Bler. pos. 50 bl„ Stavbna 40, Ruše 125 den.
Zagreli. Drž. pup.: 1% iuv. jkis. 61 bi., agr 11 rji 27—30, vojna škoda 2. kuna 217—220, 4. in 5. 215 do 220; 8% Bler. pos. 52 — 52.50 (53, 52.50), 7'V, Bler. pos. 47.75 48.25 (50, 17.75, 48)„ 1% pos. Drž. hip. b. 50—51 (51), 0% begi. obv. 36—37 (30).
Belgrad. Narodna banka 7. 4730, Priv. agr. b. 7. 229.75, 229; 7% inv. pos. 61 bi., agrarjl z. 28, 30; vojna škoda 221—223, 5. 223 bi.; begi. obv. z.
Bler. pos. z. 48.
Dunaj. Podon.-sav^ka- jadran. 69.60, \Viener Bankvorein 11. Escompteges. 103, Živno oO. A11-~ i -ger Chemjsche 09. Alpine 9, Trboveljska 24.60.
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je Lil danes uei/pie-llienjen, in vendar je bila pšenica ueki>likn sla-bejšu v zvezi s slabšimi inozemskimi tendencami. /a pšenico zahtevajo danes 130—132.3(1, (ločim stane koruza po postaji 92.50- 95. okrogla koruza pa slane 115. ,\u Ijubljuu.ski borzi so ostale cene iicizprciiuiijcuc.
>'ovi Sad. Vse iieizpreinenjei.o. Promet: 107 vagonov.
Biulimpešl;>. Tendenca slabša, koruza stalna. Promet miren. 1'šcnicii: mej 12.70—12.88, zaklj. 12.75—12.76, jun. 13.08—13.1(1, zaklj. 13.10—13.12: ri: mu| 15.18—15.70. zaklj. 15.50—15.54; Icoriun: maj 15.05—15.20, zaklj. 15.10—15.15; jul, 14,95.
Živina
Dunajski goveji »cjem. (Poročilo U ritke Kilv. Snborsky iu Coni.. Dunaj.) Prignanih je bilo 2247 goved, i/, Jugoslavije 88. Cene: voli najboljši 1,75, I. 1.10—1.60. II. 1.15 1.30, lil. 0.87 1.05. krave I. 0.90—1.0, II 0.82- 0.90, biki 0.75 0.9!», najboljši 0.96, klavna živina 0.50 -0.80. Tendenca: cene zu najboljše vole so se slabo držale, ostale kvalitete so bile za 2—3 groše dražje, biki pu 7.11 5 grosev cenejši.
J«.i<
■a
Jajčno trino poročilo št. Xf>. V Italiji je vsled prenapoltijenosll trga cena tako nazadovala, da so bili naši izvo/.ničarji primorani znižali ceno nn 35 |>ar. Ker je |>a v zadnjih dneh radi konzerviranju zojiet Švica nastopila kot odjemaika našega blaga, se je nakupna cena zopet zvišala na 10 pur. Sv. Jurij ob j. ž., dne 9. apr. 1932.
Radio
frmfrrrmi KfifJio-IJ«!?Rnnai
Torek. 12. aprila: 11.30 šolska ura: V tovarni železa (Žnbkar Josiji), 12.15 Plošče. 12.15 Dnevne vesli. 13.00 ( ..s, plošče, borza. 17.30 Otroški količek (Manca Komanova). 18.00 Salonski kvintet: 19.00 Dr. Iv,111 Grafeimuer: Nemščina. t0.30 D;. Fr. Štele: Glavne razvojne faze v ume-firoslni zgodovini. 20.!rt) Univ. asist. ing. Bedjnnič: Klektro-magiieli/.em. 20.80 Prenos iz, Zagrebu: Romunski večer, pevski koncert Svobode«. 22.30 Čas, poročila.
Sreda, 13. aprila: 12.15 Plošče. 12.15 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.20 Salonski kvintet. 18.30 Prof. P. Breznik: Pupin Mihajlo, jugosl. iznaditetj. 19.C.) Dr. N. Preobražena!ij: Ruščina 19.30 Literarna ura: Mag.ajnn: Gornje mesto (Fr. Vodnik). 20.01) Prenos iz Prage: Simfon. konccrt. 22.00 Čas in poročila.
Drugi programi 1
Sreda. 13. aprila.
Budapesl: 20.20 Večerni koncert. 21.20 liayd nov koncert. 22.20 Pe.ster koncert. Jazz. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 12.15 Briicknc:: VII. simfonija E-dur. — 21.-iO Klavir. — Pra((D: 19.20 Mandoline. 19.55 Prenos iz Zagreba. - Lan-genberg: 20.30 Koncert nove glasbe. 22.20 Plesna glasba. — Rim: 12.45 Vokalni koncert. 20.45 Prenos iz gledališča. — Belgrad: 19.30 Narodne pesmi. 20.00 Praga. — Berlin: 20.00 -Marta-, opera v 4 dejanjih. — Stuttgart: 20.00 Koncert. — Batcc-lona: 22.CO Prenos iz gledališča. 22.15 Vokalni koncert. — Milano: 13.10 Orkestralni koncert. 20.1") Komedija. Orkestralni koncert, — Zagreb: 12.30 Ploi če. 20.00 Simlonični koncert. 22,00 Prenos, zvočnega lilma. — Trst: 13.00 Radio kvintet. 20.!i Komedija. Orkestralni koncert.
Tudi v dannšniih časih kii|iil<i najceneje
mmmu dariij
ure ln zlatnino pri
FR. P. ZAJEC
LJUBLJANA, Stari trg 9
Kilavost, pobešen želodec, potujoče ledvice, otrpli organi, zabreklost žil. Gospod Kleber, diplom, specialist, glavni direktor zavoda za kilavost, Lyon (Francija), bo sprejemal v spremstvu gosp. Boroviča, lekarnarja iz Beograda, v Mariboru, hotel Meran dne 13. in 14. t. m,, v Celju, hotel Union dne 16, t. m., v Zagrebu, hotel »Tli gavrana« dne 17. in 18. t. m. Uspeh zajamčen. Posvet in poskušnja zastonj. — Za informacije drogerija Sanilas', Beograd, Knez Mihnjlova ulica 6,
Vabilo na VIII. občni zbor
Zadruge za zavarovanje živine v Laznici, r. z. z o. z., ki se vrši v nedeljo dne 24. aprila 1932 ob 9 dopoldne v prostorih g. R. Kranjca v Laznici št. 4 Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1931.
3.	Volitev dveh članov v odbor načelstva.
4.	Določitev članarine in odškodninskega ključa za II. polletje 1931.
5.	Sprememba pravil § 41.
6.	Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil ob določenem času sklepčen radi premale udeležbe članstva, se vrši pol ure kasneje drug občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki sklepa veljavne nt glede na število navzočih zadružnikov. — Radi važnosti dnevnega reda, se vabijo člani k obilni I
udeležbi.
Laznica, dne 10. aprila 1932. — Načclstvo. '
t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prelužno vest, du jc danes nenadoma v Gospodu zaspala naša ljubljena sestra
lončka Ga!
iz Orehovca pri Kostanjeve!. — Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo, dne 13. t. m. ob 2 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Kriiu. Ljubljana, dne 11. aprila 1932.
Žalujoča sestra Micka, bratje in ostali sorodniki.
Stran 12.
>SLOVENECk, dne 12. aprila 1932.
Štev. 83.
99
Vse postave in pravilniki na svetu so nepopolni v tem oziru, da niso v stanju predvideti vseh možnih zlorab in posledic. To velja tudi za dokaj zastarele angleške poštne predpise. Številne nejasnosti teh določb nudijo sovražnikom pošte obilo prilik za več ali manj duhovite potegavščine. Na nesrečo britske uprave pošte in brzojava stanuje v Londonu stari bogati čudak Rcginald Bray, ki mu pomeni to področje edino vsebino njegovega življenja. Tako na pr ni nikjer povedano v poštnem pravilniku, da morajo biti spisana pisma izključno na papirju. Zato ima mr. Bray priliko spuščati v
pokora
tt

Volivno borbo v Franciji je pričel Tardieu na shodu v Parizu. Volivna borba bo zelo živahna. Foznavalci francoskih razmer so mnenja, da bo zmagala levica.
nabiralnike pisma, ki jih piše na klobukih, copatah, ovratnikih ali celo kosih čajnega peciva. Včasih, dasi bolj redko, se dogaja, da se slična »pošiljatev« izgubi. V tem primeru takoj zahteva »poštna pokora« (kakor imenujejo mr. Braya pismonoše) po svojem stalnem odvetniku primerno odškodnino. Nesrečna poštna direkcija mora poizvedovati, kmn je izginilo na cigaretni stročnici spisano pismo na naslov g. N. N., ki je bilo vrženo v nabiralnik št. X dne ... meseca ... ob ... uri. Ob lanskem božiču je odkril mr. Brav, da stane poštna nakaznica za en penny dokaj manj kakor navadna dopisnica. Takoj je nakazal vsem svojim znancem po en pennj- in zraven voščil vesele praznike«, da ne bi po nepotrebnem razmetaval denarja za znamke.
Kolesa uživajo na Angleškem posebno znižano poštnino. Mr. lirav se je dal privezati na kolo, se je osebno prijavil kot priporočena pošiljatev ter ga je moral pismonoša peljati domov, ker ga ni mogel z ostalimi kolesi vred natovoriti na streho poštnega avtobusa. I'a zgodba e povzročila veliko ogorčenje « pri poštarjih in dosti smeha pri občinstvu na vsem " Angleškem.
Po dolgem študiju brzojavnega pravilnika je prišel mr. Bray na nov sijajen domislek. Dolga krajevna imena kot Loch Lomond, \\ormwood 3crubs ali celo Sv. Peler pod Svetimi Gorami se računajo v brzojavkah za eno samo besedo. To velja n ivadno za naslove. A »poštna pokora je prebrskala vrs imenik angleških vasi in mest in oddala brzojavko, ki je vsebovala samo 12 plačljivih besed. dasi jih je štela 32. Seveda je moral uradnik tudi pregledati ves zemljepis, ker ni bilo mogoče drugače ugotoviti, da vsebuje brzojavka sama krajevna imena.
Zadnjič se je mr. Brav le urezal. Prinesel je na pošto novorojenčka neke služkinje in ga hotel poslati kot paket. Pošta je bila pripravljena sprejeti paket, a izjavila, da ne bo jamčila za vsebino. Uradnik je pomolil pošiljatelju paragraf, ki se nanaša na skazljive snovi. Mr. Bray je bil nepopisno ogorčen, ker so ga zavrnili s pomočjo njegovega lastnega orožja. Prisegel je maščevanje, ker je zvedel, da mu je poštni minister hudo zameril iz različnih londonskih pošt dvajsetkrat odposlano »ceno brzojavko«. Pravni izvedenci poštnega ministrstva so se zdaj lotili sestavljanja »naredbe zoper škodljivo delovanje oseb, ki izrabljajo poštne in brzojavne naprave v osebne svrhe brez vsakega praktičnega pomena«. Mr. Brav 6e ni prestrašil. Objavil je v londonskih dnevnikih, da bo kmalu moral poslati kot poštni paket živega slona. Čim ga dobi, bo napisal na oklih naslov in odkorakal na pošto. Videl bo, ali se bo upala angleška pošta zavrniti britskega državljana in davkoplačevalca. Če bo na-
slov po predpisih čitljiv, bo morala slona prevzeti.
Tako se je pričela odkrita vojna in mr. Bray bo ostal v poštni zgodovini kot povzročitelj zakonov zoper poštne škodljivce. Pred kratkim je objavilo poštno ministrstvo razglas na Angležinje, kjer jih opozarja na stalne, po njih povzročene velike izgube. Obrazci za brzojavke so na Angleškem namreč brezplačni. Zračunano je, da se porabi v Londonu samem letno do 58 milijonov teh lističev. A ugotovljeno je tudi, da se porabi od njih samo 32 milijonov za pošiljanje brzojavk. Ostalih 26 milijonov obrazcev kratkomalo izgine. Pošta ima na ta način tisoče funtov škode. Detektivi, ki so pričeli opazovati škodljivce, so kmalu dognali, da pokvarijo ženske največ papirja. Dočim prinašajo moški vnaprej sestavljeno besedilo, pokvari povprečna ženska pri pošiljanju brzojavke najmanj tri obrazce. Zelo dolgo čečka in popravlja tudi še četrti list, preden bo z njim zadovoljna. Zato so poštne košare za smeti dnevno natlačeno polne. Število pokvarjenih lističev gre v desettisoče. Pošiljateljica zapiše naslov in prehaja k besedilu: »Draga Emmie danes poroka Londonu Jaz Jake neskončno srečna Stanujeva ...« Zdaj je treba dodati še naslov in podpis. Mlada gospa nenadoma opazi, da šteje brzojavka več kakor deset besed, torej bo predraga. Zmečkan listič leti v koš. Gospa odtrga novega in prične pisariti z istim uspehom naprej... To je tipičen slučaj za navadne škodljivce. A dogajajo se tudi izredne, težko umljive zlorabe. Neka premožna gospa je pel let pisala na brzojavnih obrazcih svoj dnevnik. Skoraj dnevno je prihajala zvečer, preden so pošlo zaprli, po novo zalogo obrazcev in se z njo takoj odstranila. Druge ženske zopel rabijo ta papir za osebno dopisovanje, ker jim ugaja oblika. Zopet druge štedljive gospodinje jemljejo te obrazce, da bi sešile zvezke za kuhinjska navo dila in slično. Poštna uprava poziva občinstvo, naj štedi in ne povzroča nepotrebnih stroškov pod pretnjo globe. Vsi londonski poštarji pa željno pričakujejo, ali ne bo mogoče kaznovati tudi hudobnega mr. Reginalda Brava.
Mussolini med delavci V svrho zmanjšanja števila brezposelnih je italijanska vlada razvila izredno živahno gradbeno delavnost. Gradijo nove ceste in moslove, regulirajo reke in sedaj so pričeli z
izsuševalnimi deli na močvirju pri 1'entinu.
Vse za denar
Povsod ob vhodu v neštevilne postaje londonske podzemeljske železnice visi eden in isti pestro poslikan plakal. Kaže velikanskega ruskega carskega dvoglavega orla. V ozadju se dvigajo zlate kupole pravoslavne cerkve. Napis priporoča udeležbo pri izletih na Rusko z največjim, najboljšim. najhitrejšim, najudobnejšim parnikom »Po-
Kajvečja mouakovska tržnica jc tc dni pogorela.
Varčevanje
Razklana cerkev. Znamenito samostansko cerkev sv. Avguština v mestu Jupille pri Liittichu v Belgiji so podaljšali za 8 in pol metra na ta način, da so prednji del s hidravličnimi žerjavi nremaknili.
Varčevanje je beseda, ki jo marsikdo izgovarja, a malokdo upošteva. »Izključiti vse nepotrebne izdatke velja za prvi pogoj, da se doseže zaželjeno blagostanje in se zagotovi brezskrbna bodočnost. Nahajati se v dobrih razmerah, prištevati se k srečnikoni, ki mu ne groze denarne skrbi, je pač želja vsakogar, ki ni imel sreče, du mu je stal ob zibeli bogat oče —, vendar imajo ravno ti najmanj veselja do varčevanja. »Štedi pravi čas, pa boš imel v sili prazen žep, pravi večina. Drugi pa menijo: »Od jutri dalje bomo štedili.« Volja štedenja pa je redko tako močna, da bi mogla obvladovati želje in strasti, tako da pričnemo štediti šele takrat, ko nas v to prisili neizprosni »moraš«.
Ravno v današnjih časih je varčnost jako redka krepost. Nihče se ne mara omejevali v svojih izdatkih. Vsak meni. da ponižuje svojo čast in dostojanstvo, ako se more pri tej ali oni priliki pokazati kot oni, ki si česa ne morejo privoščiti.
Predvsem je bas »srednji stan tisli, ki inu manjka te čednosti. Pojm srednji stan, si je zadnje čase prisvojil poseben stranski slan. ki povzroča, da izzveni beseda kol nekak opis za stan pomilovanja vrednih«. Ta stan ima tudi v resnici mnogo težav in križev, ki temelje samo na njegovem socialnem položaju. Pomanjkanje kreposti dobrega gospodinjstva ima deloma podlago v posebnosti življenjskih pogojev srednjega stanu.
Osebe, ki sestavljajo srednji slan: lastniki manjših in srednjih trgovin, državni, občinski in zasebni uradniki, nameščenci itd., v splošnem žive v nekem visečem stanju. Pod njimi se nahaja široki razred »nižjih slojev«, onih, ki nimajo ne imetja, ne imena. Od teh se »srednji stan hoče očividno razlikovati. Nad njimi pa stoje ljudje, ki jim imetje podeljuje pravico in moč. da nastopajo kot mogočniki. ko morejo zadostiti vsem svojim željam. Tem se »srednji stati« želi čim bolj približati, ker želi pokazati, da ne zaostaja za njimi, da nimajo samo »višji- denarja in da ne znajo živeti samo oni; dalje tudi, ker pričakuje od stikov z »višjimi« družabnih in gospodarskih koristi.
V ta namen se zboljšava vsakdanje življenje, in sicer često tako, da seže, kakor pravimo »preko razmer«. Za vzor jemljemo življenje drugih, imo-vitejših ljudi. »Kar morejo oni, moremo tudi mi,« to je stalen refren naše družbe. V to svrho se izmetava denar za razne malenkosti, ki bi jih ne bilo treba, končno se pa čudimo, kam je šel ves ta denar in obdolžujemo težke razmere in drage čase.
Zadoščenje raznim muham in razvadam zahteva denarja, in ako dohodki niso v pravem razmerju z izdatki, je družabni polom neizogiben.
lonia« Hamburško-Ameriške plovidbe. Boljševiki nimajo potniških primernih ladij in so zato sklenili z nemško družbo pogodbo o prevozu pričakovanih turistov. Vabijo lovce: kmalu se bo končala doba za odstrel losov, medvedov, volkov, merjascev. Ribičem priporočajo drstitev lososov ob finski meji »s poraznimi rekordi«. Oni. ki hočejo videti sovjetsko slavo, so povabljeni za prvi maj v Moskvo. Dobili bodo prostore na posebni tribuni v bližini Stalina samega. Razločno bodo čuli nji gov govor na Krasni ploščadi. Vse skupaj: petdnevno potovanje, vštevši vožnjo tja in nazaj, stane samo 168 nemških mark... Avgusta meseca bo peljala Polonia - največje skupine luri-slov. Prepotovale bodo vso Rusijo od Leningrada do Odese se ustavili v Moskvi, Caricinu, Kijevu itd. Sovjeti so lako potrebni denarja petičnih tujcev, da so celo pozabili na protiversko politiko in sovraštvo do krvave carske preteklosti -. Carski orel in zlate cerkvene kupole so neprimerno bolj privlačne za tujce kakor sovjetsko kladivo in srp. Turisti ne poznajo ruske sedanjosti in pričakujejo v svoji nevednosti iste čudeže, o katerih so čitali kot otroci. Sovjeti so vpoštevali lo duševnost in naročili primerne plakate.
ProSesor in pometač
Ostavka ravnatelja pariške opere dobiva vedno širši pomen. Razen vprašanja o stalnem primanjkljaju državnih gledališč je vrgla luč na splošne nevzdržne razmere, pod katerim životarijo francoski umetniki. Tajnik francoske akademije Charles Vidores je opozoril v posebnem razgovoru zastopnike dnevnega tiska na izredno težko gmotno stanje učnega osebja državnega kon-zervatorija in visoke šole umetnosti. Člani umetniške akademije, ki uživajo svetoven sloves, prejemajo isto letno plačo: 22.000 frankov, kakor povprečni strokovni učitelji za risanje na pariških srednjih šolah. Profesorji na konzervatoriju so slabše plačani kakor pariški cestni pometači! Povprečna celotna plača znaša namreč na konzervatoriju 17.000 frankov. Pometač ima med tem poleg plače še posebne stanovanjske, družinske in druge doklade, prejema prispevek za nabavo delovne obleke itd. Vse skupaj znaša 20.000 frankov letno. Poglejmo tako zvano obubožano Nemčijo, — je sklenil tajnik. — Nastavljenci nemških glasbenih in umetniških šol prejemajo po večjih mestih 60 do 90 tisoč frankov plače na leto. Francoski profesorji ne morejo niti sanjati na slične dohodke.
Počitnice na obroke
Francozi so zelo varčno ljudstvo. Hranilne vloge so važen činitelj v življenju najbolj skromnih ljudi. Ministrstvo za tujski promel ozir. njegov oddelek za prometno službo (National Touring Office) je sklenil izrabiti to nacionalno lastnost in sicer na izredno duhovit način. Natisnil je »počitniške znamke« po en, dva, pet in deset frankov, ki jih bodo prodajali vsi poštni uradi. Vsakdo, ki bo v stanju namesto cigaret ali požirka vina. kupovati posamezne znamke, bo na ta način z malimi zneski lahko plačal na obroke počitniško vožnjo. Prometni uradi delijo v to svrho brezplačno posebne knjižice, v katere je treba nalepiti počitniške znamke. Knjižice so različne velikosti. imajo večje ali manjše število strani. Prometni uradi zamenjajo izpolnjene knjižice za počitniške legitimacije, ki se glasijo na vplačan znesek. Lastniki izkaznic dobivajo nakazila za vožnjo z železnico ali parnikom ter za prehrano in sobo v kateremkoli določenem letovišču. Bivanje v morskem kopališču, planinah itd. lahko traja dva tedna, tri tedne, en mesec itd. primerno vplačanemu znesku. Prometni urad je sestavil dolgo listo počitniških krajev, ki bodo sprejemali nakaznice. Mnogo manjših hotelov in zdravilišč se živahno zanima za počitniške znamke v pričakovanju, da bodo izdatno povečali dotok tujcev.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-lkon, Roden-stock Voigtlfinder, Welta, Certo itd inia vedno v zalogi
fotoodfd. Jugoslovanske knjigarne
V L uht ani /.ahtevaite jemkl
Izjemno stanje v Čili. Vlada republike Čile je sklenila odpraviti zlasli standard. Ker so se vsled tega mnogi trgovci upirali sprejeti papirnat denar, je prišlo v mestu Santiago do ponovnih krvavih izgredov. Vsled tega je vlada odredila izjemno stanje. Na levi predsednik republike Don Juan
Lstebaii Montero; parlament v Sanliagu.