Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sobota 5f. decembra 1933
Stav. 296
Leto Vi. (XIII.)
ARIBORSKI
Cena 2 Din
VECERNIK
Uradnlttve In upravai Maribor. Ooaposka ul. 11 / Talalon uradnlitva 3440, uprava MM Uhaja razan nadelja In praznikov vaak dan ah 1«. uri / Valja maaaCaa prajamau v upravi aH po poiti 10 Din. doatavljen na dom 12 Din / Oglasi po aanlku t Oplaaa aprajema tudi oglasni odd^ek ..Jutra" v Ljubljani I Mini Cakovnl račun H 11.40»
JUTRA
Ob zaključku lefa 1932
BILANCA NAŠEGA DELA IN POLOŽAJA.
Ob vsakem zaključku leta se navadno delajo bilance, ki naj pokažejo, kakšna so bila aktiva in kakšna pasiva, obenem se Pa sestavljajo tudi proračuni, in načrti za prihodnje leto, ki vstaja pred nami še vse čisto in neznano, kakor nepopisan list Papirja. Ker pa nismo trgovsko podjetje temveč regulativ in glasilo javnega mnenja, so področja naše bilance dosti obsežnejša in oklepajo vsa javna vprašanja. ki zadevajo naše narodno življenje: tu je notranja in zunanja politika, gospodarstvo, socialno stanje, kultura, prosveta, nacionalna in državna zavest ter še obilo drugega. Če torej pregledamo posamezna področja, moramo ugotoviti, da ni bilo v naši notranji politiki v letu
1932.	nobenih bistvenih sprememb. Na upravi države je stala ves ča$ vlada, ki ie izšla iz tiste politike, ki so jo ustvarile lanske državnozborske volitve. Menjale so se le osebe, zlasti potem, ko se ie organizirala nova vsedržavna stranka JRKD. Obe. stranka in vlada, sta po-'om senata in narodne skupščine nadaljevali delo za utrditev notranje politike, izvirajoče iz načel 6. januarja 1929. Ta Politika je dobila prav v končanem letu nove trdne temelje v ljudskem pokretu Jugoslovanske radikalne kmečke demokracije, dočim so se stremljenja opozicije umaknila nekako v ozadje in postala neaktualni}. V tem oziru je torej naša notranjepolitična bilanca aktivna.
Prav tako je pa aktivna tudi bilanca zunanje politike naše države. Kakor v notranji, tako tudi v zunanji politiki ni bilo drugih sprememb kakor ta. da je kot zunanjega ministra zamenjal dr. Vo-jo Marinkoviča Bogoljub Jevtič. Smernice so ostale stare, utrjevale so se samo osnove in izpopolnjevale ter čvr-stile vezi, ki nas vežejo z našimi starimi in preizkušenimi prijatelji in zavezniki, zlasti s Francijo ter z ostalima članicama male antante, bratsko republiko Češkoslovaško in kraljevino Romunijo. Glede zoližunia z nekaterimi našimi sosedi nismo prišli niti za korak dalje. Odnošaji med nami in Italijo so ostali sicer korektni, a hladni, službeni. Prizadevanja za ureditev sporov z Bolgarijo, so žal °stala nerešena, dočim se glede Madžarske in Avstriie vsaj z naše strani ni prav nič spremenilo. V notranje zadeve svojih sosedov se nismo vtikali, spoštovali
smo njihovo suverenost; skratka, bili *mo najkorektnejši sosedje. Če so se pri njih pojavljale neprijateljske tendence, jih nismo mi ne zakrivili ne povečevali. Samozavestno smo pa tudi čuvali svoje interese in svojo absolutno suverenost!
Gospodarska in finančna kriza ni izginila. Leto 1932. nam ni prineslo pričakovanega in zaželjenega izboljšanja; kvečjemu še poslabšanje. To pa ne velja le za nas, temveč za ves svet. Vendar moramo naglasiti, da smo Jugoslovani o-branili mirno kri in dokaj urejene razmere, tako da spadamo med one države, ki so razmeroma na boljšem kakor druge. Naši državni izdatki so se skrčili, a ravnotežja zaradi tega nismo izgubili, in naše državno uradništvo in nameščen-stvo je v redu prejemalo plače in država je točno krila tudi vse druge obveznosti. Splošna kriza pa ni prizanašala. Iz nje je nastajala tudi socialna beda, ki je bila najbolj občutna v industrijskih krajih ter tam, kjer zemlja sama prebivalstvo ne more popolnoma preživljati. Vendar moramo ugotoviti, da je število brezposelnih v naši državi sorazmerno neznatno napram drugim državam v Evropi, dasi je na drugi strani zopet res, da so zaslužki nižji.
Gospodarska in socialna kriza sta pa seveda uplivali tudi na stanje naše kulture, ki se je morala v svojih zahtevali in potrebah marsikje omejiti in utesniti. To so občutno ugotovile razne uaše kulturne institucije, korporacije, knjigarne, umetniški zavodi in posamezni kulturni delavci in umetniki. Še celo prosveta ni ostala nedotaknjena. To je poleg ostalih veliko zlo, ki, bi utegnilo roditi še slabe posledice, če bi splošna depresija trajala še dolgo. Vendar upajmo, da bo novo leto 1933. v tem oziru povolj-nejše in nam bo prineslo toliko pričakovano izboljšanje. To seveda ni odvisno samo od nas, temveč od splošnega položaja Evrope in sveta. Mi sami ne moremo preokreniti toka življenja in razvoja, ki mu more dati le skupno vse človeštvo novih smeri. Pri tem smo seveda bili vedno pripravljeni sodelovati po vseh svojih močeh in bomo istotako tudi v letu 1933., v katero stopamo z zdravimi energijami in voljo mladega naroda do dela, borbe In zmage!
Sporazum med Hooverjem
in Rooseveltom
kompromisna politika Hooverja do Rooseveltovega nastopa. — ROOSEVELT NAJ DOBI POSEBNA POOBLASTILA.
NEW-YORK, 31. decembra. Washing-tonski dopisnik »New Vork Timesa« trdi, da se je te dni vsaj do neke mere ':,q I-'*'0’1,ti ncso^tpS-a v vp^rr-njih, ki so onemogočala predsedniku Hooverju, da usmeri v prehodni dobi do <1. marca zunanjo politiko Združenih držav v skladu z namerami novega pred sednika Roosevelta. Z intervencijo Normana Davisa pri Hooverhi in Rooseveltu so preprečene vse nadaljnje komplikaci-je. Na sestanku v Ncw Vorku so se med državnim tonikom Stimsonom in Normanom Davisom razpravljala vprašanja, ki so na dnevnem redu razorožitvene konference, kakor tudi ona. ki bo o njih raznravijala svetovna gospodarska konferenca. Samson tako se zatrjuje, je dal Davisu instrukcile za nadaljevale po-gaianl v takem nravek ki ne mor.'1 ,rnm-promitirali sedanje vlade ki pa tudi ne
bc v navskrižju s politiko bodoče Rooseveltove vlade.
VVASHINGTON, 31. decembra. Skupl-ua demokratskih poslancev je po a rkcijo, da se dalo novemu nreds? n]ku ' posebna nonb'*««!* za reševanje gospodarske krize Združenih držav.
TITULESCU POTUJE V RIM.
RIM. 31. decembra. Včerajšnji listi objavljajo vest, da so stopila pogajanja o sk.enitvi kliringa med Italijo in Romunijo v zaključno fazo. Pogodba bo v, najkrajšem času podpisana. Romunski zunanji minister Titulescu. ki se trenutno mudi v St. Moritzu v Švici, bo prispel v Rim verjetno v prvi Polovici januarja. Njegov prihod se spravlja v zvezo s podaljšanjem itali-iansko-romunske prijateljske pogodbe.
Odpor Albanije proti Italiji
VES ALBANSKI NAROD IN VSI POLITIKI PROTI KOLONIZACIJI ITALIJA-NOV IN CARINSKI UNIJI. — NOBEN POLITIK NOČE PREVZETI ODGOVORNOSTI. — NOVA VLADA SE VEDNO NI SESTAVLJENA.
TIRANA, 31. decembra. Centralni presblro. V Albaniji se opaža v zadnjem času značilna preorientaclja v javnem mnenju v državi, kakor tudi v albanskih vodilnih političnih krogih. To se je pokazalo zlasti o priliki sedanje vladne krize, ki traja že polnih 20 dni in je pokazala zelo značilno ozadje. Dosedanja vlada s Pantelijem Evangelijem na čelu je odstopila takoj po sestanku novega parlamenta. Ne gre pa pri tem le za nekako formalno demisijo, ki je običajna po vsakih volitvah, temveč za odkrit odpor proti načrtom fašistične Italije. Nova albanska zbornica bi morala namreč na željo mogočne protektorice onstran Jadrana sprejeti med prvimi predlog novega zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, s katerim bi takorekoč razveljavila vse dosedanje delo svoje agrarne reforme in bi morala odstopiti že zasežena posestva Italijanom, ki bi na njih
naselili 20.000 svojih poljedelcev in tako še bolj utrdili in izboljšali položaj in vpliv Italije v Albaniji.
Proti tem načrtom se je dvignilo v Albaniji vse javno mnenje in odpor je nastal tudi v političnih krogih dosedanjo italofllske vlade, dočim je sedaj dosegel popolnoma vidne in vsesplošne oblike. Odpor je v Albaniji tako velik, da si noben politik ne upa prevzeti odgovornosti za sprejetje predlaganega zakona. Kljub grožnjam in prizadevanjem italijanske diplomacije se še vse doslej ni posrečilo sestaviti nove vlade. Ta odpor je pa še bolj povečal načrt italijansko-albanske carinske unije, ki bi spravila Albanijo v oopolno odvisnost od Italije. Končna odločitev je sedaj v rokah kralja, ki bo rešil problem najbrže v takem smislu, da bodo očuvani interesi Albanije in albanskega naroda.
Pred spremembo sovjetske politike
TAJNO ZASEDANJE OSREDNJEGA SVETA KOMUNISTIČNE POPOLN NEUSPEH GO SPODARSKE POLITIKE.
STRANKE.
BERLIN. 31. decembra. Po vesteh »Berliner Tageblatta« iz Moskve se je sestal te dni osrednji svet komunistične stranke kot vrhovni predstavltelf sovjetske suverenosti na Izredni plenarni seji. Ne samo predmeti razprav, temveč tudi dejstvo samo, da se je seja sploh sklicala, se skrbno skriva pred javnostjo. Na tem sestanku bo te dni govoril Stalin o najaktualnejših vprašanjih in se temu njegovemu govoru pripisuje nenavadno velik pomen. Ugotovil bo novi kurz in odredil termin za zasedanje sovjetskega kongresnega sveta, ki bo zaradi tega’ odgodeno /a teden dni In se bo sestalo zopet •• začetku januarja.
Ruska javnost bo najbrže šele čez neka) dni izvedela, kakšni sklepi so bili sprejeti, zatrjuje pa se, da gre v prvi vrsti za utrditev Stalinove avtoritete.
BERLIN, 31. decembra. Iz Moskve poročajo: Tukaj pričakujejo, da bo izredno zasedanje kongresa komunistične stranke, ki je določeno za prve dni januarja, konstatiralo popolen neuspeh dosedanje politike in določilo čisto nove smernice. Smatra se, da bo Stalinov položaj zelo težak. Obenem se pa tudi zatrjuje, da je Stalin že izdelal nov načrt za gospodarsko politiko, 1:1 ga pa pred se.innkom kongresa ne bo izdaL
Prijateljska pogodba s Francijo
ŽENEVA. 31. decembra. Včeraj je tajništvo Društva narodov registriralo prijateljsko in arbitražno pogodbo med Jugoslavijo in Francijo, ki so Jo nedavno obnovili predstavniki obeh držav in bo podaljšana za dobo 5 let z veljavnostjo od 2. januarja 1933.
Avstrija prosi za predulem
DUNAJ. 31 'Mira. Avstrijska vlada bo na	danes	odposlala
francoski aro	se	ji izplača kot
prednjem pa o. :nih 100 milijonov vsaj 30 do 40 milijonov šilingov. S tem posojilom si bo Avstriia nabavila devize. In sicer od Franclje 100 milijonov, od Italije 30 milijonov, od Nizozemske in Švice 10 milijonov in od NemčHe 15 miliionov, skupaj tedaj 160 milijonov šilingov. Od tega odpade 10 milijonov na odplačilo prvega kupona, ostalo bo torej še 150 milijonov. Razen tega ie še za 130 milijonov terjatev za obresti In odplačilo posojila Društva narodov. Vlada bo te devize prodala Narodni bank). Kratkoročni dolgovi in obresti znašajo 280 milijonov in bo monda avstrijska vlada najeti torej še notranje posolilo.
TARIFNA KOMISIJA ODKLONILA ZVIŠANJE TARIF.
BEOGRAD, 31. decembra. Tarifna komisija je včeraj končala zasedanje. V razpravi je bil predlog nove tarife, ki ga j izdelala generalna direkcija državnih železnic. Člani tarifne komisije so soglasno odklonili vsako povišanje tarife, ki naj bi se zvišala do 30%, nakar je njihova posebna deputacba sporočila ta sklep prometnemu ministru. Obenem je bilo prometnemu ministru predlagano, naj skuša kriti primanjkljaj 400 milijonov z zmanišaniem režijskih izdatkov v prometni službi.
BOLEZEN PREDSEDNIKA MASA-RYKA.
PRAGA, 31. decembra. Predsednik Masaryk je lahno obolel za gripo. Temperatura bolnika se je nekoliko dvignila.
MOČ ŠPANSKE VOJSKE.
MADRID, 31. decembra. Vojno ministrstvo je določilo število španske armade v mirnem času na 109.000 mož. 2743 častnikov. 65 brigadnih in 18 divizijskih generalov.
METEOR V GLEDALIŠČU.
LONDON. 31. decembra. Iz Santl-aga de Chile poročajo, da je neki meteor ob silnem grmenju padel na tamkajšnje gledališče. PrebivŠi streho je padel meteor v gledališče, ki je bilo k sreči prazno, tako da človeških žrtev ni bilo.
V Mariboru, dne 31. XII. 193?.
mmmmmmmmmmmmammmmammmKMMamBumBmr
Dnevne vesti
Srečno	in	veselo	Novo	leto\
dobrovoljec g. Franjo P e r i c je bil odlikovan s češkoslovaškim redom Belega leva z meči. Čestitamo!
želita vsem naročnikom, čitateljem, inse-rentom in sotrudnikom uredništvo in
uprava „Večemikau/
I
Josip Zemljič
J
Poroke. V zadnjem času so se poročili v Mariboru: France Welle, hišni posestnik, in Elizabeta Stanjkova; Mihael Čeloiiga, kovač državn. železnic, in	Marija Brišarjeva; Karl
Sinoči ob 11.	uri je	preminul	na svo-!	Deučman,	ključavničar drž. železnic,
jem stanovanju	v Marijini ulici	veteran	in Angela	Breznikova ter Josip $mi-
slovemskih učiteljev,	g. Josip	Zemljič,	goc, šofer	s Teznega, in Marija Šeru-
nadučitelj v pokoju. Širom zelene Šta- gova, tkalka. Bilo srečno!
|er,So 'J* zna™ “ ie ,^01'en •28,‘ !un)ia | Uprava pravosl. parohijc sporoča, da 1. 1846. pri Mali Nedelji. Maturiral je le- |j0 s]uHja božja jutri ob pol 9. uri.
ta 1866. in služboval skupno 52 let na raznih krajih v Sloveniji. Zadnjih 38 let
je služboval pri Devici Mariji v Brezju, odbora. Mestni svet mariborske in uprav-
Iz seje mestnega sveta in upravnega
kier je stopil takoj po prevratu v zasluženi pokoj. Pokojnik je bil kot slovenski učitelj tim v peti vsem tedanjim šolskim oblastem, zlasti pa svojim stanovskim tovarišem šulferajnskim učiteljem. Pogreb dragega pokojnika bo jutri na Novega leta dan ob pol 15. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Naj mu bo lahka zemlja domača in bodi mu ohranjen časten spomin. Žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
Obsojenčevo maščevanje
Razprava pred velikim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča.
Pred velikim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je zagovarjal danes dopoldne 251etni posestnikov sin France Firbas iz Sobetincev pri Ljutomeru, obtožen, da je 27. avgusta t. 1. namenoma obstrelil z lovsko puško posestnikovega sina Martina Plohla in ga nevarno poškodoval.
Krvavo je ozadje, kakor pravi obtožnica, ki je spravilo današnjega obtoženca Franca Firbasa na zatožno klop. Dne 1. junija letošnjega leta je bil namreč Firbas pred tukajšnjim okrožnim sodiščem obsojen na 6 mesecev zapora, ker
ni odbor mestne občine sta imela sinoči sejo, na kateri sta razpravljala o raznih tekočih zadevah. Mestni svet je podelil gradbeno dovoljenje Frančiški Škrobar-jevi za gradnjo visokopritlične hiše v Marxovi ulici, Francu in Mariji Bele za gradnjo dvonadstropne stanovanjske in trgovske hiše v Dvofakovi ulici, gradbeno in uporabno dovoljenje je dobil Blaž Pirš za preureditev pritličja hiše na Koroški cesti: uporabno dovoljenje pa sta dobila Marija Temerlova za zgrajeno enonadstropno stanovanjsko hišo v Vrbanovi ulici in Janez Vogrinc za zgrajeno enonadstropno stanovanjsko hišo na Radvanjski cesti Upravni odbor mestne občine pa je na svoji seji razpravljal o vprašanju najemnin v mestnih hišah. Sklenil je končnoveljavno znižati najemnine, ki so bile svoječasno Zvišane po tržni ceni, za 5 odstotkov, z veljavnostjo od 1. januarja 1933. Pretresal je tudi vprašanje o novi tržnici za mesarje in starinarje, ki naj bi se zgradila med Bergovo hišo in avtobusnim postajališčem na Glavnem trgu. Upravni odbor je sklenil izročiti zadevo občinskemu svetu, ki bo to vprašanje rešil. Lokalni ogled bo po Novem letu. Glede »vago-narjev« pa je upravni odbor sklenil postaviti železniške vagone za brezdomce ob Stritarjevi in Dankovi ulici in ne v
Martma P lotila. Obsojen pa je bi Mi , misli™ Zaonira, I« rinhil,
na povračilo bolniških stroškov in na odškodnino za bolečine Plohlu v znesku 4.432 Din. Firbas je kazen presedel, stroškov pa ni še poravnal.
Ker pa se Plohl ni zadovoljil z razsodbo glede odškodnine, je vložil zoper Firbasa ponovno tožbo, v kateri je tožil tudi njegovega očeta, ki se je bil zave-zal plačati za sina stroške in odškodn'-
prvotno mišljeno. Naenkrat je dobila mestna občina od železniške uprave samo 13 vagonov, ki jih bo postavila na omenjenem, prostoru v dveh blokih. Poskrbela pa bo tudi za kanalizacijo in druge udobnosti, da jim vsaj za silo olajša gorje.
Za protituberkulozni azil nabrane prispevke bosta pobirala pooblaščenca PTL gg. Alojzij Koren in Mihael Potočan, na
no. y novi tožbi je zahteval 8000 Din za1 kar blagohotno opozarjamo hišne gospo-bolecine, enkratno rento v znesku 4030 darje in najemnike. — Odbor.
Din ter dosmrtno mesečno rento po 400 Din. Vse to je Franceta Firbasa tako grizlo, da je sklenil spraviti Plohla s sveta.
Nekega večera v avgustu se je sestal Plohl z dvema tovarišema v Sobetincib To je opazil Firbas, ki je smatral ta večer za najpripravnejši za izvršitev svo jega sklepa. Oborožil se je z lovsko pu ško ter se skril za sosedovo ograjo. Ko jjj prišel Plohl mimo, je nameril in spro žil. Martin Plohl se je zgrudil in obležal težko ranjen.
Obtoženi Firbas je dejanje priznal, zagovarjal pa se je, da se je zato oboroži' s puško, ker sta ga Plohl in njegov sin preganjala. Pred preiskovalnim sodnikom pa je spremenil svoj zagovor in zatrjeval, da je hotel Plohla le postrašiti, ni pa imel namena usmrtiti ga.
Prav tako se je zagovarjal tudi pri današnji razpravi. Obsojen je bil na 10 let težke ječe, trajno izgubo častnih državljanskih pravic in na odškodnino v znesku 1000 Din za bolečine Martinu Plohlu.
Razpravo je vodil okrožni sodnik g.
Lenart, priseduiki pa so bili okrožni sodniki gg. dr. Tombak, Zemljič, Kolšek in dr. Čemer. Obtožnico je zastopal državni pravdnik g. dr. Zorjan, obtoženca pa ie branil odvetnik g. dr. Šnuderl.
Ljudska univerza v Mariboru. Ljudska univerza prične zopet svoje delo v petek	13. januarja. Po	dolgem	času nas
obišče splošno	znani	odlični	humorist
Alois	Stadlmay,	ki je	gotovo	ostal našemu	občinstvu	še v	dobrem	spominu.
Mariborski Aeroklub pripravlja prvi meddržavni poštno-jadralni polet, in sicer med Avstrijo in Jugoslavijo. Štartal bo sam predsednik graške letalske skupine, znani jadralni pilot inž. Miihlba-cher, učenec slavnega avstrijskega mojstra Kronfelda. Tudi inž. Miihlbacher se je izšolal na najboljšem terenu za jadralno letalstvo, na nemški Wasserkup-pe. Ker bo pošta opremljena s posebnim žigom, je seveda tudi med filatelisti največje zanimanje. Avstrijske oblasti so zagotovile vsestransko podporo — vladni krogi na Dunaju bodo tem potom poslali naši vladi uradne akte ter pričakujemo, da bodo tudi naši lokalni in javni faktorji cenili visoko propagandno in tujskoprometno vrednost prireditve, posebno z ozirom na to, da imamo na Pohorju najidealnejše pogoje za razvoj ja dralnega letalstva.
Vremenska poročila športnih postojank 31. decembra ob 7. uri zjutraj: Mariborska koča, temperatura — 1 C, 8 cm polsuhega pršiča, veter južen. Ribnica, temperatura —5 C, 10 cm pršiča. Seniorjev dom, temperatura —7 C, 15 cm su Iz učiteljske službe. V višjo polo- hega pršiča, jasno, veter zahodnik, smu-žajno skupino so napredovale učite- ka dobra. Rimski vrelec, temperatura jjice: Terezija Alekšičeva in Alojzija —1C, 11 cm pršiča, smuka dobra. Pe-Peklarjeva, obe v Mariboru ter Ana ca, temperatura —4 C, 30 om pršiča, Židanikova pri Sv. Juriju v Slovenskih 'asno, mimo, smuka jako dobra. Od dru-godnh.	Igih postojank poročil nismo prejeli.
XIII. akademski ples. Kakor vsako leto, priredi tudi letos 5. januarja v Unionu Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru svoj tradicionalni ples. Prireditev bo nedvomno najelitnejša izmed vseh v letošnji plesni sezoni in bo rendez-vous vse elitne mariborske publike. Prireditelji se bodo potrudili tudi letos opravičiti renome, ki ga uživa njihova prireditev že dolgo vrsto let. Kdor pomotoma ne bi prejel vabila, naj se blagovoli oglasiti pri upravi avtomatičnega buffeta, kjer lahko dobi vabilo. — Odbor.
Silvestrovanje Sokola pri bratu Ren-člju na Pobrežju. Na programu je več šaljivih nastopov v režiji gosp. Harasto-viča, člana Narodnega gledališča v Mariboru. Začetek ob 20. (8.) uri. Vstop prost. Zdravo!
Podporno društvo za revne učence v Mariboru je letos za Božič obdarovalo 641 otrok. Med revne otroke je razdelilo 287 obleke, 257 parov čevljev in 302 kosa perila, 76 pletenih izdelkov in 240 metrov platna in blaga, iz katerega si bodo učenke same šivale obleke in perilo. Namesto skupne društvene božičnice je letos učiteljstvo obdarovalo revne otroke na posameznih šolah z nabranimi darovi in prispevki. V prisrčnem veselju so se združila srca otrok, staršev in vzgojiteljev ob petju in deklamacijah pred božičnim drevescem. K božičnici je največ prispevala mestna občina, ki ie darovala znesek 50.000 Din. Prav tako toplo pa se društvo zahvaljuje tudi zavodu »Vesna«, gospem, ki so pomagale šivati obleke in tvrdkam: Greif, Kosi, Braun, Rosina, Rosner, Heinz ter dr. Robiču.
Mestno kopališče bo jutri, na Novega 'eta dan odprto kakor navadno ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Nočno lekarniško službo ima 'prihodnji teden Konigova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
Novo leto se bo sprejelo v gledališču med predstavo velezabavne operete »Pri belem konjičku«, ki bo njen začetek šele ob 21. uri.
Življenje in umiranje v Mariboru. V letošnjem letu je bilo krščenih v mariborskih farnih cerkyah 1236 otrok. Umrlo je 900 oseb, pred oltar pa ie stopilo 353 parov. V stolni župniji je bilo 760 rojstev, 176 smrtnih primerov in 58 porok: v frančiškanski župniji je bilo 121 rojstev, 116 smrtnih primerov i»n 125 porok; v magdalenski župniji je bilo 319 rojstev, 581 smrtnih primerov in 142 porok. Največ rojstev je bilo v stolni župniji, največ smrtnih primerov pa y magdalenski župniji. V pravoslavni župniji je bilo rojenih 19 otrok, umrlo je 14 oseb, poročilo pa se je 15 parov; v evangeljski župniji je bilo rojenih 17 otrok, umrlo je 13 oseb, pred oltar pa je stopilo 13 parov. Kakor je iz gornjih številk razvidno, se je mariborski rod pomnožil v letošnjem letu za 336 novih meščanov.
Vreme. Davi ob ~. uri je kazal tlakomer pri 15 stopinjah 746. reduciran na ničlo pa 744.2: toplomer je kazal 2.9 stopinji pod ničlo; vlaga 92. vreme pa je megleno.
Najlepšo zabavo nudi na Silvestrov večer kavarna Evropa«. Nanovo reno-virana. Koncert iu ???
Naflepše čestitke k Novemu letu našim cenjenim gostom s pripombo, da imamo na Silvestrov in Novega leta dan na razpolago veliko izbiro vseh vrst jedil in pristna domača vina po najnižjih cenah. Domača godba. Za obilen obisk se najtopleje priporočava Drago in Beti Žohar na Tržaški cesti.
Pisarniške potrebščine v največji izbiri, solidne cene. Zlata Brišnik.
Samo prvovrstne smučarske potrebščine vodi Sport-Roglič. Postrežba hitra in točna. Montaža brezhibna.
Flanel, pižame Din 78"-
I. BABIČ, gosposka ulica 24
Ostanite na Silvestrovo raje doma!
Pridite zopet po gramofon in plošče, ki Vam jih posodi
MARIBOR ŠLAGER CELJE
Slovenska 18 plošče Dečkov trg 4
»Franz Josefova« grenčica urejuje redno odvajanje in je priporočljiva za duševne delavce, živčno slabe iu žene.
Narodno gledališče
Repertoar.
Sobota, 31. decembra ob 21. uri: »Pri belem konjičku«.
Nedelja, 1. januarja ob 15. uri »Friderika«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Viktorija in njen huzar«. Prvič v sezoni. Gostovanje tenorja Petra Burje. Ponedeljek, 2. januarja. Zaprto.
Torek, 3. januarja ob 20. uri »Nevihta«. Premiera. Red B.
Iz mariborskega gledališča: Novo te-
to: Popoldanska predstava bo Leharjeva melodijozna in privlačna opereta »Friderika«, ki radi svoje izredno lepe, mestoma povsem operne glasbe splošno ugaja. Veljajo znižane cene. — Zvečer ob 20. uri bo prva letošnja uprizoritev ' bra-hamove lami tako uspele operete »Viktorija in njen huzar«. Po dolgem času nastopi spet na mariborskem odru Peter Burja, simpatični tenor, ki je mariborskemu občinstvu še v najboljšem spominu izza poslednjih mariborskih opernih sezon. Nastopil bo kot Štefan Kol ta V-Prihodnja dramska premiera bo v torek, 3. januarja. Uprizorila se bo prvič na slovenskem odru »Nevihta«, učinkovita drama Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega, ki je najplodovitejši ruski dramatik (napisal je preko 40 dramskih del) ter je poleg Gogolja prav za prav ustvaritelj ruske drame. V tem delu je zaposlen ves dramski ansambl. Režira J Kovič, ki je delo tudi prevedel. Red B-Prva otroška predstava letošnje sezone bo koncem Prihodnjega tedna. Uprizori se v režiji K. Baclnnanna »Maks in Moric«, dramatizacija znanih Bnschevih šal. Opozarjamo že danes n:: to predstavo.
V slučajih zastrupljenia povzročenega po zastrupljenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu je uporaba naravne »Franz Jo* šefove« grenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreiz-kušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč, da učinkuje tudi kot specifično protisred-*dvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Srajce
iz nopciina po Din 98*—. 68*—. 78*—
J. BABIČ, Gosooska ulica 24
Mestna hranilnica v Mariboru in Spodnještajerska ljudska posojilnica v ponedeljek, dne 2. I. 1933. radi bilančnih predpriprav za stranke ne uradujeta.
1. januarja popoldanska predstava * Veliki kavarni in zvečer veliko vrvenje s šampanjcem v Danclngu.
Veselo Novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Henrik Ubeleis, mesar, Tomšičeva ulica 35.
Silvestrovo v kavarni »Rotovž«. Gostilna pri »Zlatem levu«, Silvestrov večer z godbo. Vse drugo pripravljeno.
V HOTELU ..OREl“
lilveitrovo vrvenje
v vseh zgornjih in spodnjih dvoranah!
Za obilen obisk se pr poročata
Fr. In N. Z a m I J I *
Redukcija dohodkov je dandanes že vsakdanji pojav in moramo zato v vsakem pogledu varčevati, tako v gospo* dinjstvu itd. Naravno jc, da sedaj niti ni mogoče razmetavati dragega denarja za obleke, zato pa je najlažje obleči se z znanimi »TIVAR OBLEKAMI«, ki so odlične kakovosti in so tako poceni, da si prav vsak lahko nabavi priljubljeno »TIVAR OBLEKO«.
Trgovske in prepisne knjige:	Zlat*
Brišnik.
Zanimiv pogovor. »Hej, Lojze, kam Pa tako hitro?« — »Hitim k Sokolu I- ^ kadetnico na Silvestrovo! Pridi še «» boš videl, da ti ne bo žal. Pri Sokol« • velja namreč geslo: Za malo denarja v * liko zabave! Na svidenje!«
Preselitev trgovine z usnjenimi * ki, potnimi kovčegi, torbicami. Ar niki itd. na Aleksandrovi cesti st T isto hišo, za dvoje vrat dalje, vljudno naznanja in sc priporoča: Ivan Kravos-
So&oia
Ulatice
ullniouu
Radi voj Rehar:
Novoletna meditacija
Vrste se nezadržno let dekade iz časov v čase, ko verige členi, ki v večnost silno skupaj so zvarjeni, razpeti čez vsemirskih dalj prepade.
Pred njimi in za njimi nerešljiva ; stoji uganka, sfinga večno ena,
■ V misterij stvarstva nemo zatopljena, in vendar tvorna, vendar vedno živa.
Enaka njim usoda je človeka, saj od veselja pa do bolečine pot ista vodi kralja in berača.
... Saj vsi smo kakor reka, ki izteka v morja se silne, tajne globočine, a spremenjena se le k viru Vrača...
Poziv hišnim posestnikom. Po zakonu 0 neposrednih davkih in zakonu o davku na neoženjene in .davčnem osvobo-jenju davčnih ob.vezanc.ev z 9 ali več Otroki, je vsako leto popis. davčnih zavezancev, Radi tega poziva mestno županstvo mariborsko vse posestnike oziroma upravitelje hiš na ozemlju mestne .občine mariborske, da točno popišejo na podlagi posebnih popisnih pol, ki jih prejmejo od mestnega županstva, imenoma vse v svojih hišah stanujoče osebe, kakor tudi njih poklic, stan (samski, poročen, ločen ali ovdovljen) in rojstno leto po stanju z dne 1. januarja 1933. Popisne pole,~ ki so opremljene z navodilom, kako se izpolnijo, se morajo izpolniti tekom treh dni po prejemu in morajo biti pripravljene, ko pride po nje občinski organ.
Falzifikati bankovcev po 1000 mark. Pred dnevi so se pojavili v Mariboru falzifikati bankovcev po 1000 mark. Kakor domnevajo, je spravil falzifikate v promet neki grafolog, ki se je potikal zadnje dni po mariborskih kavarnah s svojo ženo in nato izgini! brez sledu. Falzifikat je kupil ne-•ki uradnik za 14.500 Din in ga pozneje zamenjal za 16.000 Din. Verjetno pa je, da je grafolog zamenjal še več takih bankovcev. Gre namreč za bankovce iz leta 1918., ki že davno niso več veljavni, ki pa so zelo.podobni sedanjim. Tudi je bila letnica 1918 zelo spretno ponarejena v 1928. Oblasti so izdali za grafologom tiralico.
Proračun občine Studenci sprejet. Na sinočnji 4urni seji občinskega odbora se je doseglo izmirjemje in so se nasprot-stva zadnje burne proračunske seje pre-'cej ublažila. Predlagatelji resolucije so z vso uvidevnostjo pristali na marsikaj, kar je občini — kljub splošnemu varčevanju — potrebno. Ugodilo 'se’je poleg drugih, zadev učiteljstvu, veroučitelju in stanovalcem v občinskih hišah, kjer se najemnine znižajo. S tričetrtinsko večino je bil končno proračun v znesku Din 412.592 sprejet, kar znači povprečno na •prebivalca 80 Din. V razmerju z drugi-m> občinami vsekakor malo. Občinski odbor, zlasti pa finančni odsek z načelnikom g. Altom, je izvršil z uravmo-vešenjem ogromno, delo, ki je docela v skladu, z. načeli .varčnosti, zato zasluži od strani večine občanov, zabvab in priznanje.
■ Sestanek Sokolov-smučarjev. V torek, •3- t. m. ob 20. uri bo v župni pisarni v Narodnem domu sestanek vseh Sokolov-smučarjev. Na sestanku se bodo poraz-Sovorili o smuški koči na Glažuti, o tekmah, o tečajih, izletih in o vsem smučarskem programu v letošnji sezoni. Sestanek je obvezen za vse smučarje-So-kole.
Ljutomer za priključitev Štrigove. Na
Zadnji seji ljutomerskega občinskega sveta je župan poročal o ukrepih za priključitev Štrigove in okolice k sodnemu področju Ljutomera. Občina Štrigova spada namreč sedaj v sodnem oziru pod Čakovec.
Z ozirom na naše poročilo o požaru v Poslopju-tukajšnjega mestnega načelstva. v katerem smo navedli, da so se vnele saje v dimniku, sporočamo resnici na ljubo, da se niso vnele saje, temveč ie nastala domneva ognja le zaradi pre-kakurjene peči.
Naša trgovina z Avstrijo. V mesecu novembru je znašal naš izvoz v Avstrijo 12 milijonov šilingov (lani 7 milijonov), izvoz iz Avstrije v Jugoslavijo pa 5.7 milijonov (lani 7 milijonov). Skupno je znašal naš izvoz v prvih enajstih mesecih okrog 95 milijonov šilingov (lani 86 milijonov) uvoz iz Avstrije pa okrog 52 milijonov šilingov (lani 93,8 milijonov).
Učiteljski smučarski tečaj. Smučarski tečaj za učitelje, ki je bil radi neugodnega vremena preložen, se prične v ponedeljek 2. januarja v Mojstrani.. Tečaj bo vodil znani smučarski strokovnjak,. učitelj g. France Rus. Ekskurzijski odsek JUU, ki je aranžiral ta .tečaj, bo preskrbel vsem učiteljem,. ki morda ne bodo prejeli plače, brezobrestno posojilo. Razen učiteljev so vabljeni v tečaj tudi prijatelji učiteljskega stanu.
Sprememba pri občinski upravi občine Orehova vas.. Z dekretom banske uprave so bile izvršene v decembru pri občinski upravi Orehova vas osebne spremembe. Svojih mest so razrešeni: Lešnik Anton, župan ; Ccbe Štefan, II. svetovalec in Sušeč Alojz, odbornik; na njihova" mesta^ so pa imenovani Klasinc Franc za župana, Primec Filip za I. svetovalca, Orobolšek Jožef za II. svetovalca in ’ Kac Alojz za odbornika. Upamo, da bo novi občinski odbor delal in skrbel za blagor občine tako, kakor vsi pričakujemo. V današnjih časih ima sicer težko delo, a kljub temu se je letos izkazal velikodušnega s tem, da je vstavil v proračun znesek 1000 Din kot podporo mlademu Sokolskemu društvu v Slivnici. Upajmo, da ne bo tudi letos, kakor lani, ostalo samo pri obljubah.
Tragična smrt v vodnjaku. Preteklo soboto opoldne je odšla mlada posestnikova žena Genofeva Domanjkova iz Čukove v ljutomerskem okraju na domače dvorišče k vodnjaku po vodo. Bila je z .ozirom na to, da je bil ta dan že napol j praznik, nekoliko vinjena: Ko je vlekla j iz globine vodnjaka vedro navzgor, ji je nenadoma spodrsnilo na gladkih; poledenelih tleh in se je prevrnila z glavo navzdol v vodnjak. Pljusk, ki ga je povzročil njen padec v globočino, je slišala v bližini se mudeča soseda Keglova, ki je poklicala na pomoč svojega moža, vaščane in orožnike, ki sč> nesrečno Domanjkovo spravili že mrtvo iz vodnjaka. Na glavi je imela strašno rano in razbito lobanjo. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je bila že ta rana absolutno smrtna in bi ji ne mogli . tešiti življenja, če bi jo tudi takoj potegnili iz vode.	'	.	’
Iz cirika in svinca je vlival 20-dinarske kovance. Pred malim kazenskim senatom, tukajšnjega okrožnega sodišča se je zagovarjal danes dopoldne 20-letni ključavničarski pomočnik .Alojzij Ranko iz Petanjcev, obtožen, da je. ponaredil šest dvajsetdinarskih kovaucev. ;Lojze je krivdo skesano priznal, izgovarjal pa se je na bedo v kateri živi. Priznal je tudi da je vlival kovance iz cinka in svinca in da je poslal neko priletno, žensko v tra fiko, kjer je spoznal, trafkant falzifikat. Bil je obsojen’ na 18 mesecev strogega zapora in 600 Din denarne globe.’, v primeru neizterljivosti pa na nadaljnjih 10 dni zapora.
Tatovi so obiskali pred kratkim nekatere kmete v vasi BoHmečice ri Šv. Jurju ob Ščavnici. Spočetka ni bilo za njimi pravega sledu. Budni orožniki so kmalu dognali, kdo bi utegnili biti dol-goprstneži. Preiskali so kočo, v kateri biva kočar I. L. iz Sakočaka, in res našli pri njem mnogo ukradenega blaga; njega samega so zato odvedli v zapor. Sumijo še neko J: M., ki je bržčas udeležena pri tatvini. Niso je; še. našli, ker se skriva.
Mož In žena. V ptujsko bolnišnico so prepeljali z reševalnim, avtom 64 Tet staro Lizo Bezjak, kočarico iz Dražencev. Njen mož Alojz jo je s polenom premlatil, da je obležala nezavestna na tleh. V bolnišnici so ugotovili neyarne poškodbe po vsem telesu, razen tega pa. ima še zlomljeni obe roki. Njeno stanje je nevarno. Proti možu je uvedena kazenska preiskava.
Naša mlada generacija na pragu
v Novo leto
IZPOVED ENEGA IZ VRST INTELIGENČNEGA PROLETARIJATA.
Z vsebino članka se v marsičem ne strinjam©, a ga. objavljamo vseeno, ker je značilen za mišljenje mladine nove dobe; ‘Uredništvo.
Z novimi upi bo pozdravil svet nastop novega letaj Koliko bo spet besedi v veselju, sreči in blaginji! Za nekaj ur bomo pozabili na trpko sedanjost in morda še težjo, bodočnost. Ni to nikaka »cmeravost«, ne besedičenje in frazarenje, bridka resnica je, ki teži nas »mlade« prav sedaj, ob Novem letu.
Mnogo čitamo v zadnjem času o »mladi generaciji«, ki živi v brezdelju, pleše, brca žogo,, pohajkuje in čaka boljših Časov... Padajo očitki, da smo nesposobni, nezanesljivi. Zlasti, stara generacija, vzgojena v narodnem idealizmu predvojnih let lomi palice nad nami,, češ, da nimamo smisla za narodne ideale. Nihče pa ne pomisli na vso tragiko, v kateri sipo vzrasli in še rastejo naši tovariši!
Povsem drug. je naš razvoj, drugačni so naši utisi in občutki. In kdo more zahtevati, da bi bili naši nazori isti, kakor so bili v časih idiličnega »rodoljubar-stva«.in plehkega »narodnjaštva«?!
Pod težo trpke sodobnosti se hudo krha dedščina starejših generacij.
Učili so nas o načrtih gospodarske izgraditve naše države, vzgajali so nas k večji samostojnosti, k širšemu svetovnemu obzorju, k boljšemu pojmovanju javnih nalog. Blodili smo in iskali trdnih temeljev življenja. Okostenela šola z urniki, disciplino in katehezo nam ni dala vsega. »Stari« so nam ohljubljali vse- j ■stransko pomoč.
Polni idealizma smo — brez gmotne I in moralne pomoči — stopili, iz šole v življenje z najboljšo voljo, da s svojimi mladimi silami služimo narodu.
Toda udarec za udarcem je padal po nas. Kot mora leži bolečina nad nami. Ubijamo se kot zastonjkarski društveni delavci, godbeniki, pomagači, pisarji in slikarji. Eden je šel celo za dimnikarja!
To ni samo korajža za delo, to je he-roizem, ki zna zatajiti svoje hotenje,'svoj program, svojo bodočnost...
Starejša generacija se nam je dobrikala, dokler smo bili pod njenim varstvom. »Naša zlata mladina...!« Danes, ko smo siromaki, nas več ne pozna. Ko že drugi trkajo m njeno starost in njena leta, se še kljub Vsemu krčevito drži svojih ugodnih gospodarskih pozicij in jaVpih funkcij.	.	1
Mnogo govore danes v krizi, o kaosu, c krivicah, a sami ne pomislijo, da bi se umaknili v zatišje. Poznamo primere, ko si posamezniki iz »starejše garde« prisvajajo monopol na svoja mesta v
javnem življenju, in mladine ne znajo ali pa nočejo pritegniti v svoje vrste. V društvih pa tožijo, da ni naraščaja za lepšo bodočnost...
Slišimo tudi očitke, da nismo dovolj resni, ker nihamo med dvema poloma: med težnjo po odraslosti in med zavestjo mladosti. »Kipeča, vihrava mladost?!« O, ne! V našem primeru je bila mladost stadij, ki smo ga že davno — žal prehitro — premagali. V globino lastnega jaza .čutimo danes, da smo bili .po svojih bridkih izkušnjah in po trpljenju prav za nrav prevarani za svojo mladost! Razr-vani časi so pripomogli k temu, pa tudi
»stari« so doprinesli svoj delež Silen
prepad čutimo danes med nami, silnejši kot kedajkoli prej.
»Kdo bo vodil ljudstvo čez nekaj de-cenijev?« se strahoma sprašujejo stari, ko vidijo temno senco današnjega duševnega proletariata, ne vidijo pa sami sebe!
Skoraj bi jim odgovoril: »Če se bomo kdaj z visokodonečimi besedami navduševali za ideale, bomo to storili največ zaradi tega, ker upamo, da bomo potom ideje dosegli svoj smoter, ki je: kruh!«
Če bi me starec vprašal, zakaj smo toki, bi mu dejal: »Saj ste nas vsega tega v i učili! Pa ne v šoli, temveč s svojo gospodarsko pozicijo, ki je važnejša kot vsa nravstvena, verska, mod rosi o v na in socialna načela!«
Morda je še iskrica idealizma v nos. Toda ne bo se zaiskrila prej, predno starejša generacija ne doume položaja vi smislu poziva, ki ga je pred kratkim objavil nek slovenski list:
»Stari, pustite vendar mladi rod do besede. Vi ste oslabeli, osiveli v borbah in nimate več ne jasnih pogledov in ne življenjsko-realnih programov. Stari, pustite mladi rod do sodelovanja/da zanese v Vaše vrste novega duha, novega življenja, slovensko misel in kulturo ter socialne nujnosti! Neprecenljiva škoda je za stvar, neprecenljiva škoda je za naš narod, ako tega ne storite. Škoda je pa tudi za Vas in Vašo preteklost In Vaše zasluge, ki bodo obledele, če Vas Im šele čas pregnal in prisiljl do ponižujočega, pobega. Vi nimate nikogar za seboj! Nikozar! Mladine ni več pri Vas-in je zadnji čas, da se — ji približate Vi! Danes niso več časi; v katerih bi si mladina štela v čast oboževati Vas! Treba ie tedaj, da pridete Vi do — nje. S tem boste napravili ogromno uslugo slovenski mladini in nič manjšo — sebi!«
S to željo stojimo na pragu v novo leto mi, »mladi«!	—T.
Odvetniško uradništvo in novoletne nagrade. Iz krogov odvetniškega uredništva nam pišejo: Že desetletja se odvetniškemu in notarskemu uredništvu izplačuje 13. plača v obliki novoletne nagrade, bodisi radi službene pogodbe, bodisi radi starega običaja. Odvetniška zbornica v Ljubljani pa je izdala na odvetnike dve okrožnici iz meseca decembra 1931 in septembra 1932, v katerih se govori tudi o novoletnih nagradah in o, izzveni proti; koncu tako, kakor da bi letos novoletne nagrade sploh odpadto. Radi tega je organizirano in neorganizirano odvetniško uradništvo v Sloveniji po svojih stanovskih organizacijah Društvu odvetniških in notarskih uradnikov v Celju in v Mariboru ter Zvezi društev privatnih uameščencev v Ljubljani vložilo odločen protest pri odvetniški zbornici v Ljubljani in na drugih merodajnih mestih zoper navedeni okrožnici ter naprosilo za intervencijo tudi Delavsko zbornico kot zakonito zastopnico name Ščencev. Po informacijah, dobljenih na merodajnih mestih, je navedena okrožnica odvetniške zbornice uradno za odvetnike neobvezna ter jim je slej ko prej prepuščena ureditev novoletnih nagrad c 'vojim uradništvoin. Pričakujemo to-
rej, da ono malo število odvetnikov, ki je lansko leto navedeno okrožnico menda smatralo kot uradno in obvezno ter je svoje uradništvo za Novo leto na tej podlagi neopravičeno prikrajšalo, svoje stališče revidira ter pokaže nekaj socialnega čuta in pravičnosti tudi s tem; da spoštuje stare običaje glede novoletnih in izjem med tovariši. O navedenih okrožnicah in vloženih protestih bo od-vetiška zbornica v Ljubljani vnovič sklepala. Odvetniško in notarsko uradništvo torej upravičeno upa, da glede novoletnih nagrad v Sloveniji ne bo nobenih razlik po pisarnah, ker je vse enako potrebno. Odvetniško in notarsko ouradni-štvo po celi.Dravski banovini ima všled tega zaupanje, da glede novoletnih nagrad letos ne bo presenečenj in prav ni-kakih razlik po pisarnah, ker rabi vse uradništvo brez izjeme ta zasluženi m cela desetletja ohičajni pridatek v sedanji težki krizi bolj, kakor kdaj poprej.
Nočemo delati krivice vrlim fantom od Sv. Marjete na Dravskem polju, zato sporočamo, da se niso fantie na Štefanovo stenji pri Sv. Mrrieti na Dravskem nolju, pač pa so se steoli starešinski fant-e v neki privatni hiši v Starešiničih, občina Cirkovce.
Sokolstvo
Novoletna poslanica vsem bratskim društvom in četam
PROGLAS ZVEZE SOKOLA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE.
Bratje! Sestre!
V težkem času, ko se majejo temelji rednega gospodarskega življenja, ko se visoko dvigajo valovi socialnega zla in ko tudi pošten in zmožen delavec ne dobi niti skromnega zaslužka, naslavljamo to poslanico na vas vse, ki stojite strnjeni pod sokolskimi prapori. Vsem nam je znano, da se tem hudim kateriiainim pritiskom in izčrpavanjem pridružujejo nevarne možnosti moralnega propadanja, kar je še večja nesreča od prve. V tem težkem času uničevanja in usihanja moralnih in materialnih dobrin našega naroda in vsega sveta se vsi zavedamo, da doživlja sokolsko bratstvo najtežjo preizkušnjo. Zlato jedro sokolskega bratstva je v ognju, da se v njem izkaže njegova dragocenost, ki je nevihte tega sveta ne morejo uničiti. Brat pomagaj bratu, sestra pomagaj sestri do najvišje mere možnosti. Ta mera se razteza v širjavo, ki je človek, stoječ izven našega števila, ne more dozreti, ker jo dejanskemu sokolskemu bratstvu začrtava največja skromnost poedinca in največja požrtvovalnost celote. Skromnost in požrtvovalnost rasteta iz temelja poštenosti, ki naravnava vsa naša pota in vsa naša prizadevanja k neprekinjeni delavnosti, k moralnemu življenju in k bratskemu sožitju vseh z vsemi.
Sokolstvo je osredotočenje moralnega in fizičnega zdravja vsega jugoslovanskega naroda. In še više in dalje sega naša izpoved: Sokolstvo je osredotočenje moralnega in fizičnega zdravja vsega slovanstva! To spoznati, to sprejeti vase in v tej zavesti stati v službi naroda, to je delo in sad sokolske vzgoje. Ta vzgoja zajema čim večje kroge naroda, kar nam služi v dokaz, da so ti široki krogi naroda take vzgoje željni, ker so sami od sebe začutili potrebo po njej. Nobena zunanja moč ne more prisiliti človeka, ki opazuje in presoja življenje izven sebe, da. bi se proti svoji volji pridružil gibanju in tvornosti sveta, ki ga obkroža. Življenje zunanjega sveta mora doumeti, spoznati mora njegovo ceno, doživeti ga mora v sebi, potem se mu preda iz lastne volje:,tako postane v široki skupnosti sot rudnik in pospeševalec njenih namenov, stremeč s celoto k istim smotrom. To naše sokolsko življenje je neprestano valovanje duha, intelekta, principov moralnosti, duševnosti sploh — valovanje v širino, navzgor-in navzdol, da ,se izravnava miselnost in čuvstvovanje stotiso-čev v gladino državljanskih kreposti in človeških vrlin in da v realno življenje množic prenaša načelo sokolske enakosti. V tem načelu, ki mu daje višji in globlji pomen sokolsko bratstvo, se izgubljajo socialne razlike, razredne ločine in družabne razpoke, in iz tega vrelca lastnega presojanja in lastnega ocenjevanja vsake ga poedinca, iz tega vrelca samozavesti in lastne vrednosti kipi lepota in mogočnost nacionalnega življenja kot celote, ki živi v taki svobodi, kakršno si prijam sama po veličini in potrebi svojega kulturnega in socialnega pojmovanja, rekli bi, po. želji in gladu svoje duševnosti in svoje državljanske zavesti.
V tem našem sokolskem življenju gre vsakemu poedincu ono mesto, ki si ga določi sam z ozirom na dolžnost, ki jih ima kot človek in državljan nasproti celoti in v tej celoti kot nje sestavni del, in z ozirom na pravice, ki mu jih priznava izvrševanje dolžnosti. Ker pa so dolžnosti vsem enake: dolžnosti krepostnega nacionalnega in državljanskega življenja, so tudi pravice vsem enake: delež na vseh dobrinah tega življenja: življenje v svobodi državljana in človeka! Vsemu temu in takemu sokolskemu življenju, ki stremi za urejenostjo, pravico, poštenjem, skromnostjo, čednostjo, resnico in bratsko ljubeznijo v vsem javnem in zaseh-nem življenju, ki si z naporom vseh svojih moči do skrajne požrtvovalnosti in izčrpanosti prizadeva očuvati in okrepiti mo-lalno in fizično zdravje naroda kot naj-jačjo in najizdatuejšo njegovo odporno in obrambno moč, je temelj svobodna volja poedinca v službi velike slovanske ideje in največjega idealizma z neomajno vero v zmago kreposti in vltcštva nad materializmom in nemoralo.
Vsi dobri, plemeniti, bistrovidni in s slo vansko miselnostjo prepojeni državljani so v našem taboru, ako še ne dejansko in z aktivno pripadnostjo, pa vsaj s simpatijami, z mislijo in srcem, od koder ni več daleč v naš živi in delavni krog. Na te računamo, z njimi se ponašamo. Sovražnikov pa — in naj so ti kjerkoli med nami ali zunaj naših meja — se ne bojimo, ker je moč ideje in idealizma jačja in trajnejša od sovraštva, zlobe in zavisti.
Ko se s pozivom na zvestobo v službi ideje in idealizma obračamo do vseh svojih pripadnikov, naglašamo obenem nujno in neogibno potrebo, da v tej službi neomajno in neizprosno vztrajajo zlasti oni bratje, ki so kakorkoli poklicani, da na javnih in vsem pogledom izpostavljenih mestih in položajih upravljajo in vodijo odgovornosti polne posle nacionalnega in državnega življenja. Za vsako ceno moramo mi optimisti vsi kot eii mož čuvati in braniti lepoto ideje, veličino idealizma, ravno črto jugoslovenstva in slovanske sokolske orijentacije! Do-speva čas, ko nam bo omogočeno v dovolj izraziti in vidni meri javno, odkrito
in iskreno pokazati, kako daleč smo dozoreli v svojem notranjem življenju in kako visoko se je dvignila naša pripravljenost v neprekinjenem vzgojnem delu. iStojiino v jubilejskem letu jugoslovanskega Sokolstva. Pred sedemdesetimi leti je bilo ustanovljeno prvo sokolsko društvo v naši domovini: Južni Sokol, danes Ljubljanski Sokol.
V smislu sklepa naše zadnje ' glavne skupščine bo v teku meseca junija v proslavo tega jubileja na sedežu tega matičnega društva pokrajinski zlet Zveze SKJ v Ljubljani, ki je sicer obvezen za 8 žup (Celje, Karlovec, Kranj, Ljubljana, Maribor. Novo mesto, Varaždin in Zagreb), vendar pa se kaže za zlet veliko zanimanje po vseh ostalih župah, tako da se nam obeta velika sokolska, državna in nacionalna manifestacija, ki bo toliko pomembnejša, ker nam najavljajo obisk slovanskih bratov, iz Zveze Slovanskega Sokolstva.
V prepričanju, da bomo tudi ob tej priliki premagali vse težkoče časa in razmer, pozivamo vso veliko našo sokolsko rodovino, naj se pripravlja duhovno in tehniško na ta zlet, da v polni zavesti in v neskaljenem optimizmu od tega razdobja dalje namerimo junaški sokolski korak v bodočo slavo in veličino domovine! V tem prepričanju pošiljamo vsein sestram in bratom, naraščaju in deci iskrene bratske pozdrave. Zdravo!
I ski. skakalnici, nadalje skupinska tekma, propagandno umetniško drsanje hi 16 km tekma za prvenstvo podzveze v bližini Maribora.
Smuški tečaji SPD. Zimskošportni odsek SPD v Mariboru sporoča, da se z jutrišnjim dnem, t. j. 1. jan. 1933 zapoe-nejo pri postojankah Mariborska koča, koča na Pesku, Ribnici in Seniorjevem domu smuški tečaji za začetnike in stare smučarje.
Smučarski tečaji pri Rimskem vrelcu se bodo začeli' 1. januarja, in sicer P° naslednjem redu: od 1. do 9. januarja začetniški in nadaljevalni tečaj, od 3. do
9.	januarja tekmovalni tečaj, od 10. clo 19, januarja drugi začetniški in nadaljevalni tečaj ter od 20. do 29. januarja tretji začetniški in nadaljevalni tečaj. Sneg je krasen in smuka izvrstna.
V program mariborske zimskošportne podzveze se je vrinila neljuba pomota. Skakalna tekma SK Celja v Celju bo dne 5. II. 1933, ne pa 12. II. 1933.
Pri Ruški koči na dan Novega leta ne bo službe božje.
Šport
Se o športnih razmerah pri nas
Dnevniki sicer niso prav primerni za zgolj športne debate, toda ker se je vprašanje že v njih načelo, naj mi bo dovoljeno pristaviti še nekoliko pripomb k doslej objavljenim člankom v »Večerniku«.
Gospod Kuret, podzvezni odbornik, se je v svojem članku dotaknil tudi sodniškega vprašanja. O slednjem se je mnogo govorilo zadnje dni in debata nikakor še ni zaključena. Nepoučen bralec pa bi morda iz članka g. Kureta sklepal, da pravica ni na strani sodnikov. Zato sem se odločil napisati nekoliko pojasnil. Plavil se boni samo z razmerami v Mariboru, ki se nas v prvi vrsti tičejo. O nekdanjem prijateljskem sodelovanju- med sodniškimi sekcijami in medklubskimi odbori ne bom govoril. Poudarjam samo, da je idealno sodelovanje prenehalo, kakor hitro so prišli na odgovorna mesta v medklubskem odboru ljudje, ki jim je bila glavna in edina briga protežiranje svojega kluba. Pri tem so.šli tako daleč, da so ovirali razvoj vsega mariborskega nogometa samo zato, da so iztisnili kako korist za svoj klub. Razumljivo, da so se pri tem sprli tudi s sodniki, ki pač najbolje poznajo pravila in ki so edini nepristranski, saj jih je kot take priznata posebna komisija, pred katero so polagali izpit. In ta izpit nikakor ni lahek! izpit se dela pred sodniško komisijo, ne morda pred ljudmi, ki so po mrkiučju odborniki kake podzveze.
Vsem so mm še v spominu tekme pred leti, ki so se odigravale v najlepšem redu v popolno zadovoljstvo vseh prizadetih. In sodili so mariborski sodniki! Nekaterim odgovornim funkcionarjem so se mariborski sodniki zamerili, ker pač niso bili fanatični pristaši določenega kluba. Zato so pričeli prihajati v Maribor sodniki od drugod. Efekt, finančni in moralni, poznamo vsi dobro. Mariborski sodniki pa so se morali zadovoljevati z mladinskimi in rezervnimi tekmami. Da pod takimi okoliščinami še nihče ni postal dober sodnik, je jasno. Celo tako daleč so šli klubski fanatiki, da so zastopniki nekega kluba izjavili oficielno, da mariborski sodniki ne bodo sodili nobene tekme njihovega kluba. Tako postopanje seveda ni bilo v korist napredka mariborskega nogometa, in spričo teh žalostnih razmer so bili mariborski sodniki primorani izjaviti, da se ne pogorijo več odločbam pregorečih klubskih pristašev.
V ilustracijo naj navedem samo to, da so bili nekateri sodniki od odbora za delegiranje pri MO stalno določeni, med tem ko drugi mesece in mesece niso prišli do sojenja. Dokaz: službene objave! Menim, da spada nogometni sodnik samo pod jurisdikcijo sodniškega foruma, ne pa ljudi, ki poznajo pravila približno toliko kot vsak povprečen gledalec tekem.
K tekmam naj delegira sodnike sodniška sekcija, ne pa nek odbor, v katerem je danes n. pr. gospod, ki je javno po tekmi Rapid:2elezničar odobraval, da so člani njegovega kluba sodnika dejansko napadli! Poleg tega je pa še. ta gospod tajnik tukajšnjega MO. Koliko časa bopod-zveza trpela take ljudi v MO, ki diskreditirajo ves šport?
Pa še eno vprašanje: Mar se naj sodniki podrejajo takim odbornikom? 'Lega menda g. Kuret ni vedel? In končno: Tekme naj sodi sodnik, ki ga je za ta posel spoznala sposobnega sodniška komisija, ne pa nerazsodni klubski fanatiki! Doslej je Zbor slabe sodnike na. podlagi dokazov črtal. Odslej pa bodo črtani sodniki, ki niso pristaši, enega ali druge-ga 'vodilnega kioba! Sodbo, kaj je prav, pa si naj napravi vsak čitatelj sam.
Jože Mohorko, zvezin sodnik.
Zimskošportni teden v Mariboru. Ta
prireditev M. Z. S. P., katere pokroviteljstvo je blagovolil prevzeti ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič, je dobila sedaj tudi dovoljenje za polovično vožnjo v Maribor in nazaj za vse poset-nike. Glasom odloka ministrstva prometa morajo potniki v Mariboru obdržati potne listke za brezplačni povratek in preskrbeti si od Zimskošportne podzveze potrdilo o udeležbi. Za prihod v Maribor je veljavna ta olajšava od 12. do 22. L, za povratek od 15. do 25. I. Potrdila se bodo izdajala pri »Putniku« in v trgovini Sport-Roglič, Grajski trg. Potrdilo in vstopnica k eni prireditvi bosta veljala skupno 10 Din. Program prireditve bo v podrobnem objavljen v nekaj dneh. Glavna točka športnih prireditev bo mednarodna konkurenca na maribor-
Srečno m veselo
Novo leto
1
9
3
3
želi vsem ceni. odjemalcem
INDUSTRIJA
„KARO“
DRAG. ROGIIČ
Skavfisem
Vsem bralcem skavtske rubrike želimo veselo Novo leto! — Mariborski skavtje
Jubilejna (100.) številka »Skavtskega Glasnika« je izšla, v zelo lepi, reprezentativni zunanji opremi, z jako mnogimi slikami z naših taborov, iz življenja jti-; goslovanskih in drugih skavtov:	sliko
Nj. Vis. prestolonaslednika Petra v skavt skem kroju, najnovejšo sliko ustanovitelja skavtizma, lorda Baden-Powell-a, dalje obisk prestolonaslednika Petra ut princa Aleksandra v skavtskem taboru v Bohinju, romunskega kralja Karola in prestolonaslednika Mihaela pri pregledu skavtskih čet, fotografije iz Škotske. Indije, Siama itd. Tudi druga vsebina je zelo pestra in silno zanimiva; članke so prispevali razen rednih sotrudndkov tudi naši najboljši skavtski pisatelji, priobčena je kratka zgodovina jugoslovanskega skavtizma in z njim združenega razvoja »Skavtskega glasnika«. Izredno bogato je izpolnjena tudi rubrika naših planink, o roverskem vprašanju pa je uredništvo sprožilo anketo, na katero naj roveri, pa tudi olid-skavti. odgovore do 1. aprila
1933.	— Načrt za naslovno stran je izdelal ing. arh. Ivan Pengov, načelnik Dravske župe. Posamezna številka stane 6.— Din in jo dobite tudi pri stegovem trgovcu (med »uradnimi urami« v realni gimnaziji).
NEKAJ NOVIC.
Starešina jugoslovanske skavtske zveze br. dr. St. Ivanič je izvoljen za častnega člana poljske skavtske organizacije.	'	/
Uredništvo »Skavtskega Glasnika« pre jema preko 30 skavtskih listov.
Glavna uprava zveze skavtov Zedinjenih držav Severne Amerike im: 144 tajnikov in urednikov centralnega lista.
Na IV. jamboreeju bo zbranih okrog
30.000	skavtov z vseh delov sveta.
Naš zvezni tabor v Zagrebu (julija 1.1.) so filma la tri filmska podjetja, »Prosvetni film« iz Beograda pa je posnel še poseben trak, na katerem so mariborski skavtje igrali glavno vlogo. Ta film je koncem novembra predvajala. Zveza kulturnih društev v ljubljanskem kinu »Matica« in nadejamo se, da ga bomo kaj ktnaiu lahko videli tudi v Mariboru. — Film je sestavljen zelo dobro in se neinformirano občinstvo prav lahko pouči o tabornem življenju.
Uprava Dravske župe je delegirala kot svoja zastopnika-v zvezni zakonodajni od bor načelnika: it;,g. 1. Pengova ter S. Č. L Zorana Muleja.
Uredništvo »Skavtskega Glasnika« razpisuje nagradni natečaj za naslovno stran »Skavtskega Glasnika«, ki naj bo še odslej v istem formatu — zamisel svobodna, nagradi 300.— in 200.-— Din, ter za originalne literarne sestavke v vezani in nevezani besedi, v katerih se Opisuje skavtsko življenje.
Od fotografij, ki jih prejema uredništvo »S. g.« in glavna uprava, so naredili skavtske albume, ki so urejeni po snovi, katero slike predstavljajo, ter po kategorijah; vse to se bo uporabilo za Zve' zino razstavo in za propagando naših krajev po svetu (n, pr. na jamboreeju 1933). Uredništvo »S. g.« prosi skavte in planinke, ki se pečajo s fotografijo, da mu pošiljajo od skavtskih fotografij vsaj ix> eno sliko.
Historial krvavega spora za Mandžurijo
Položaj Mandžurije v preteklosti in sedajnosti — Objektiven oris pravic Kitajske
in Japonske
Med vsemi problemi Daljnega vzhoda Je problem Mandžurije najvažnejši in najnevarnejši ter bi zato mogel izzvati velike mednarodne konflikte, saj je že sedaj predmet vseobče pažnje. To so pokazali vsi dogodki zadnjega časa. Mednarodna javnost je že nekaj mesecev o-kupirana s kitajsko-japonskim sporom, ki je nastal izključno zaradi revindikacij Japonske in Kitajske v Madžuriji o priliki proglasitve neodvisnosti. V Ženevi se tretira to vprašanje na podlagi poročila, ki ga je Društvu narodov sestavila Posebna preiskovalna komisija pod vodstvom angleškega delegata Lyttona. Težko je prerokovati, kako se bo zadeva končala. Kdo ve, če bo imelo Društvo narodov dovolj moči in avtoritete za izvedbo svoje intervencije in odločitve? Diskusija je v teku, pozitivnih rezultatov pa še ni. O kitajsko-japonskem »poru radi Mandžurije in o Mandžuriji sami se torej lahko govori kot o nevarnem in težavnem problemu. Dasi pa m še duha ne sluha o končni rešitvi, se more vendarle že govoriti o vprašanju: Kdo ima prav?
Zgodovina Madžurije.
Ozemlje, ki je dandanes znano pod imenom Mandžurija in je imelo prej razna, sedaj že pozabljena imena, je bilo vedno cilj raznih barbarskih osvojeval-cev. V Mandžurijo so vpadali Huni, potem Korejci, a večkrat tudi Japonci. Zanimivo pa je najbolj to, da pred 15. stoletjem Mandžurija ni bila sestavni del Kitajske. V omenjenem stoletju so kitajski Mingi zavzeli neki del sedanje Mandžurije in dospeli celo do sedanjega Muk-dena, toda že 1. 1644. je vodja nekega mandžurskega plemena izteral Minge in zavzel celo Kitajsko ter se instaliral v Pekingu kot kitajski cesar. Nasledniki tega osvajalca so vladali Kitajski točno 268 let, t. j. do 1. 1912. Poslednji potomec te dinastije, Puji, ki je bil omenjenega leta kot petleten deček detroniziran, je tisti Puji, ki je sedaj šef nove mandžm ske države z republikansko ureditvijo.
V velikem delu »La geographie univer-sellc«, ki ga je napisal P. Vidal de Blau-che, je navedenih o Mandžuriji dosti zanimivih stvari in med drugim se trdi na nekem mestu, da Mandžurija, dasi je bila v isti državi s Kitajsko, vendar ni bila nikoli njen integralni del. Ako se gre do dna vseh stvari tega problema in ako se preteklost objektivno proučuje, se pride celo do paradoksalnega zaključka, da Mandžurija ni bila pokrajina Kitajske, temveč je bila Kitajska pokrajina Mandžurije! Puji je naslednik onega mandžurskega zavojevalca, ki je zasedel Peking. To pomeni, da se pred tremi stoletji Mandžurija ni priključila Kitajski, temveč si je Kitajsko podvrgla!
Mandžurija je bila vedno pokrajina zase.
Popolnoma gotovo in res je, da so tnandžurski suvereni mandžurske dinastije Hsin ohranili svojo rodno pokrajino vedno izven in iznad kitajske administracije. Preprečevali so celo naseljeva-tde Kitajcev v Mandžuriji. Priseljevanje Kitajcev v Mandžurijo se je pričelo šele 1- 1905. s prihodom prvih Japoncev. Skratka, za časa vlade manidžurskih cesarjev je bila Mandžurija v oklepu kitajske države vedno pokrajina zase. O popolni avtonomiji pa je Mandžurija sanjala že za časa kitajske revolucije 1. 1911,, a ta revolucija traja prav za prav še dandanes. Svri priviligirani in skoraj avtonomni položaj ;e izgubila dejansko šele 25. decembra 1. 1928., ko je izdala nan-kinška vlada dekret, po katerem se po Piavnem položaju podrede »Tri pokra, tine vzhoda«, kakor imenujejo Kitajci Mandžurijo, centralni kitajski vladi Takrat je bil vojaški guverner Mandžurije famozni general Čang Solin, ki je odobril Mrmulo kitajske vlade v Nankingu. To pa nikakor še ne pomeni, da je s tein Mandžurija opustila svoje težnje po lastni suverenosti.
Mandžurija se noče pridružiti ostalim kitajskim deželam.
Niti po tem principielnem pristanku guvernerja Čanga Solina niso general, ki ima svojo rezidenco v Mukdenu, ter o-stali mandžurski poveljniki m Kirinu.
Hajlunkiangu, Cicikarju, Harbinu itd. u-vedli kitajske administracije in vojaške organizacije. Z notranjega gledišča same Mandžurije bi bilo torej letošnje progla-šenje mandžurske samostojnosti le logična zgodovinska rezultanta, in se drugače stvari tudi zamisliti ne morejo, če se pomisli, da živi v Mandžuriji popolnoma samosvoj in svoboden narod, ki nima, razen mongolsko-rasne, nobene druge zveze s kitajskim!
Mandžurska avtonomija z mednarodnega •stališče.
Dasi je torej problem samostojnosti Mandžurije z narodnega stališča popolnoma razumljiv in upravičen, ni z mednarodnega gledišča nikakor tako preprost in enostaven, ker so se na ozemlju Mandžurije spopadli nasprotujoči si zunanji interesi, ki se ne dajo tako lahko spraviti v skladnost, zlasti ne tako, da bi bile zadovoljivo rešene želje Mandžurije, Kitajske in Japonske. Tu se namreč ne sme pozabiti, da je postala Mandžurija zlasti v zadnjih dveh desetletjih, odkar se je pričelo vseljevanje raznih elementov, edino ozemlje kolonialnega značaja z zares velikimi razvojnimi možnostmi eksploatacije in populacije. Ta pokrajina v kateri so nešteta stoletja živela mandžurska nomadska plemena brez velikih interesov za bogaitstvo svoje zemlje, je postala ob početku sedanjega stoletja znana kot dežela, ki je v svoji notranjosti bogata na premogu, petroleju, železu, zlatu, platini in srebru. Njena površina je pa silno prikladna za racionalno obdelovanje in intenzivno poljedelsko eksploatacijo. V začetku sedanjega stoletja se je vpraševala vsa mednarodna javnost, katera država in narodnost bo dala »Yankeje« za ta novi »Far West«? Ko se je pa 1. 1905. končala ru-sko-japonska vojna, je postalo takoj razumljivo, v kakšnem pravcu se bodo stvari razvijale in mogle so se že z veliko gotovostjo opaziti konture bodočih sporov na ozemlju Mandžurije. Mandžurija, obljubljena dežela za Japonce
Ko je bil v Portsmouthu podpisan mir med Rusijo in Japonsko, je Japonska kot zmagovalka anektirala Korejo in pomorsko trdnjavo Port-Arbur ter stvorila j» tem neke vrste klešče, v katere je potem pričela stiskati Mandžurijo. Dosegla je celo koncesijo, da sme 89 let eksploati-rati železnice na jugu Mandžurije in da sme imeti tam tudi svoje čete. Premagana Rusija je pa dobila v eksploatacijo železnice v zahodni Madžuriji. Eksploatacija se je takoj pričela in v razmeroma zelo kratkem času se je naselilo v Mandžuriji preko 200.000 Japoncev tei okoli 500.000 Korejcev.
Kitajska pa vsega tega seveda ni mogla mirno gledati. Morda sedanjega spora sploh ne bi bilo. če se na Kitajskem ne bi bila rodila težnja po narodnem edinstvu Kriajske in Mandžurije, ki naj bi to ogromno pokrajino za vedno priklenilo na Kitajsko. Zato se je pričelo veliko vseljevanje Kitajcev v Mandžurijo. Stari Čang Solin je vzdrževal v Mandžuriji red s svojo železno roko in njegova avtoriteta je bila neporušljiva. To je ustvarjalo prepričanje, da v Mandžuriji ne more nastati revolucija, kakor na kitajskem. In tudi to je bil povod, da so se Kitajci tako naglo naseljevali v tej deželi. Ko je soldateska devastirala kitajske pokrajine, so kitajski emigranti v Mandžuriji nemoteno in v miru obdelovali svojo zemljo. Dotedanja pušča je postala prebivališče delovnih in skrbnih ljudi. Tako so dobili tudi tam naseljeni Japonci, ki predstavljajo kapital, uporabne in cenene delovne moči.
Najusodnejše dejstvo: v Mandžuriji je preko 20 milijonov priseljencev.
Popolnoma pravilno se računa, da jev Mandžuriji preko 20 milijonov priseljencev, ki so prišli po veliki večini s Kitajskega. Da se vidi, kako je postala Mandžurija v zadnjem času važna pokrajina za naseljevanje, nam je treba omeniti samo to, da je le 1. 1927 prišlo v Mandžurijo in se trm naselilo več ko milijon tujcev, 1. 1928. na zopet toliko, če ne še več*
Tako se je polagoma značaj prebivalstva docela spremenil in Mandžurci, ki sc se borili za svojo narodno in politično samostojnost, so postali v nekaj letih v svoji lastni domovini neznatna manjšina!
Prvi incidenti radi Mandžurije.
L. 1928. so v notranji kitajski vojni zmagale južne čete. Nacionalizem je tri-umfiral. Čang Solin se je umaknil iz Mandžurije za kitajski zid in je kmalu na to misteriozno umrl. V Mandžuriji se je pričela nova politična era. »Dinastija« Cangov je namreč ostala, staremu Cangu Sulinu je sledil njegov sin Čang Sulian. Toda namesto da bi bil ostal na politični Uniji svojega očeta, to se pravi v prijateljskih odnošajih z Japonci, ki so s svojim kapitalom sploh omogočili razvoj dežele, se je oklenil načel Sun Jatsena in postal desna roka kitajskega predsednika Čanga Kajška. Za svoje Čangu Kaj-šku storjene usluge je postal poveljnik in guverner Pekinga ter južnih pokrajin. Pridružil se je ksenofobski kampanji proti krivičnim pogodbam z Japonci ter se uprl tudi zahtevam sovjetske ruske vlade po uživanju onih pravic v Mandžuriji, ki so bile Rusiji priznane po mirovni pogodbi carske vlade.
Nič ni torej čudnega, če je ta politika Čanga Kajška uzbudila pri Japoncih odpor in jezo. Japonska je čutila, da bi se tako mogli uničiti vsi njeni interesi v Mandžuriji in »kitajska nevarnost« bi segla do samih mej Japonske, to se pravi njene Koreje. Mandžurija je postajala leto za letom bolj del povečane ogromne kitajske države. Postala ni le dežela milijonov kitajskih naseljencev, ki služijo japonskemu kapitalu, temveč tudi kitajskih uradnikov in vojaških poveljnikov, ki so vzbujali težnje po kitajskem imperializmu.
Stare pogodbe in novi incidenti. Razume se, spopad med Kitajsko in Japonsko, ki je nastal iz mandžurske težnje po samostojnosti, ni brez zveze s preteklostjo. Vzroki tega spopada niso tako neposredni, kakor bi se utegnilo zdeti. Med Kitajsko in Japonsko so obstojali že pred mandžurskim sporom razni antagonizmi, posebno često pa so se pojavljali spori zaradi nekih starih pogodb. Med Japonsko in Kitajsko je bil podpisan po vpjni 1. 1895. dogovor, v katerem je biia nekako sankcionirana japonska zmaga. Po tem so pa bili podpisani še nekateri drugi dogovori, najvažnejši med njimi je pa bil tisti, ki so ga podpisali I, 1922. v Washin>gtonu. Zaradi njega je bila med Japonci in Kitajci trajna polemika. Japonci so vedno dokazovali, da Kitajci kršijo pogodbe, Kitajska pa je neprenehoma protestirala proti vse bini teh pogodb ter grozila, da jih bo sploh odpovedala, ker so krivične in sklenjene s silo. (Podobno kakor nastopa Nemčija proti versajskim mirovnim dogovorom z enakimi argumenti!) Odno-šaji med obema državama so bili stalno napeti. Kitajski in Japonski, dasi mongolska, sta dva naroda s tradicionalnimi antagonizmi in globoko ukoreninjeno med sebojno mržnjo, ki je dosegla sedaj glede vprašanja Mandžurije najvišji višek in je prekipela. In v avgustu 1. 1931. so nastali nrvi večji incidenti, ki so s poznejšimi prišli sedaj pred Društvo narodov v Ženevo.
v Koreji so bili zažgani lokati kitajskih trgovcev...
V mesecu avgustu 1. 1931. so japonski demonstranti proti invaziji Kitajcev v Mandžurijo razbili in zažgali trgovine kitajskih trgovcev v Koreji, trgovce same pa pretepli. To je izzvalo represalije tudi v sami Mandžuriji. Kitajci so ubili japonskega stotnika Makamura, in borba se je pričela! Umor častnika je izzval revanšo: japonske čete so zasedle nekatere kraje in japonska letala so obstreljevala Kioucou itd. V noči med 18. in 19. septembrom 1. 1931. so pa japonske čete napadle veliko vojašnico severno od Mukdena. Kitajci pravijo, da je bil to razbojniški 'napad, Japonci pa zatrjujejo nasprotno, da so kitajske čete zagrešile neko sabotažo in druge grehe in je bil zato oborožen nastop upravičen.
Kitajska se je takoj obrnila na Društvo
narodov z zahtevo, da uvede postopanje proti Japonski in ji naroči, da umakne svoje čete iz legalne kitajske cone.
Japonska pa seveda ni hotela odpoklicati svojih čet, dokler ne dobi zadoščenja za nasilja in sabotažo s strani mamdžurskih Kitajcev na škodo japonskih državljanov in japonske gospodarske akcije v Mandžuriji. Kitajska vlada je obljubila, da bo krivce sama izsledila in kaznovala, toda Japonci so nastopili tedaj z novimi argumenti: v Mandžuriji ie sploh nastala anarhija, zato so tam potrebne številne in močne čete, da se vzdrži mir in red. Od tega trenutka se je spor vedno bolj zapletal: Ženeva je stala pred nekimi činjenicami, ki jih je morala upoštevati. Japonci imajo v nekaterih ozirih materialno in mordlno pravico in se zato trdovratno upirajo vsaki zahtevi po umiku iz Mandžurije. Japonska Je trideset let vlagala svoj trud in kapital v Mandžurijo.
Japonska naglaša zdaj, in ne popolnoma neupravičeno, da je trideset let vlagala svoj trud v delo za kultiviranje Mandžurije, da je napravila iz nje pokrajino s poljedelstvom, industrije in urejenim prometom in zato ne bi bilo pravično, če bi bila sedaj po vsem tem iztisnjena iz te eminentne interesne cone v korist onih, ki so prišli na mehko. Obenem je naglašala in še naglaša, da ji nikakor ni do tega, da bi anektirala Mandžurijo. Na ozemlju Mandžurije, ki je tako veliko kakor Francija in Italija skupaj, živi okoli 30 milijonov ljudi, število vseh Japoncev pa znaša komaj
250.000.	Razen tega živi v Mandžuriji
800.000	Korejcev, 140.000 Rusov, 300U Angležev ter nekaj Francozov, Nemcev, in Amerikancev. V Mandžuriji živi sedaj na kvadratnem kilometru povprečno 3S ljudi, na Japonskem pa že 442. Japonci se naseljujejo v Mandžuriji zelo težko, ker jim ne prija njeno podnebje. Tokijska vlada pa smatra Mandžurijo za ozemlje, ki se da nenavadno dobro eksploatirati. In Japonci imajo kapital in so odlični tehniki. S kitajskimi delavci ter japonskim kapitalom in tehniko bi mogla samostojna Mandžurija zelo naglo in uspešno napredovati in bi utegnila kmah' postati bogata država.
Ekonomski razvoj Mandžurije je odvisen v prvi vrsti od železniških prog. Japonci so zgradili doslej 8 prog, ki merijo 2340 km, ali 37.90% vseh mandžur-skih, ter jih sami tudi upravljajo in izrabljajo. Nekaj prog so zgradili tudi Kitajci, toda z japonskim ali angleškim kapitalom. Mimo tega so Japonci investirali v 25 letih v Mandžuriji okoli 1 milijardo 800 milijonov jenov, t j. preko 50 milijard dinarjev! Razvoj izvozne trgovine priča najbolj o tem napredku.
Nič ni torej čudnega, da so pogledi Japoncev in Kitajcev na mandžursko vprašanje tako različni. Kitajska se bori proti odcepitvi in samostojnosti svojih treh pokrajin, ki tvorijo Mandžurijo, Japonske pa brani v svojem interesu mandžurske neodvisnost, ker vidi v njej zaščito svo-jih teženj in dobrin ter možnost svoje supremacije.
Slika odnošajev pa ne bi bila popolna, če se ob koncu ne bi omenilo tudi postopanje nekaterih drugih držav v man-džurskem vprašanju, ker je prav to temeljne važnosti za ženevske razprave. Združene države, Sovjetska Rusija to Anglija.
V Mandžuriji imajo svoje posebne interese tudi nekatere evropske države ter Združene države Severne Amerike. Ti interesi so posredni ali neposredni. Franclja ima svoje interese na južnem Kitajskem in koncesije v Šanghaju. Anglija brani svoje interese, ki jih ima v trgovskem smislu na Kitajskem. Washingtor in Moskva imata pa vseeno več neposrednih interesov kakor Francija in Anglija.
Zdi se, da brani Washington kitajski nacionalizem. Razvoj japonskega prestiža bi bil Ameriki nevšečen, Amerika podpira zato nankinško vlado. Sovjetska Rusija pa je v konfliktu med Ja^nsko in Kitajsko, posebno glede Mandžurije ir njene neodvisnosti, bližje stališču Japoncev, dasi se pojavljajo od časa do časa tudi nevarne divergence.
Ti specialni interesi omenjenih držav delujejo zelo močno na razvoj mandžurskega vprašanja ter na rešitev velikega spora na Daljnem vzhodu. Morda bi v nasprotnem primeru, če teh ;>'*«rpSOv ne bi bilo. bila rešitev tega vprašanja mnogo lažja in hitrejša.
'Stran 6.
Mariborski »VE ČERNTK« Jutra
V Maribor u, dne 3f. XII. 1932.
Svetovna in evropska politika v letu 1932
KONFERENCE IN NJIHOVI PROBLEMI. VRAČANJE K SISTEMU BLOKOV. REVIZIONIZEM IN PROTIREVIZIONIZ EM. POLOŽAJ V EVROPSKIH DRŽAVAH.
Ko se 'bo kdaj pozneje pisala zgodovina o letu 1932., ki ga danes zaključujemo, bo morala ugotoviti, da je bilo v svetovni politiki nenavadno živahno. Načela in deloma rešila so se nešteta vprašanja, ki ne bodo ostala brez globokih posledic za nadaljnji razvoj človeške zgodovine, zlasti pa evropske. Mnogi pojmi, ki ob začetku leta še niso bili dovolj jasni, so sc izkristalizirali, da stojijo pred nami osvet ljeni in opredeljeni. Letošnji svetovnopo-iitični dogodki so pa bili obenem tudi taki, da so nenavadno živo zainteresirali najširše ljudske množice. Svetovna politika je postala naenkrat tudi pri nas pred met zanimanja, saj smo spoznali, da je v veliki meri odvisna od nje naša sedanja in bodoča usoda. Zlasti nas Slovencev so se dotaknili razni problemi, pred katerimi ne smemo vtikati glave v pesek, kakoi noj. Postavljeni na usodno križpotje Evrope, kjer se stikajo najrazličnejši interesi in uplivi juga in severa ter vzhoda in zahoda, kjer se — na edini točki — dotikajo drug drugega svetovi slovanstva, germanstva in romamstva, obenem pa še ugrofinstva, smo potisnjeni skoraj nevede in nehote v vse kombinacije, ki se pojavljajo v evropski politiki in ki so se pojavljale zlasti letos v bujnem izobilju. Zunanja evropska in svetovna politika obče ni torej bila pomembna za nas le zato, ker smo člen evropske skupnosti, temveč tudi zato, ker se tiče nas neposredno.
Glavno obeležje so dale letošnji svetovni politiki številne velike in male konference. Toliko jih zgodovina v enem samem letu sploh še ne pojmi. Na teh konferencah, h katerim rednih in izrednih zasedanj Društva narodov v Ženevi niti ne štejemo, so se razpravljala in reševala vprašanja reparacij, vojnih dolgov, razorožitve, nemške enakopravnosti, po-dunavskega gospodarskega vprašanja, svetovne gospodarske in finančne krize, revizije pogodb, mandžurskega spora, vojne med Bolivijo in Paragvajem ’td. itd. Med vsemi temi neštetimi vprašanji je bilo rešeno dejansko le eno samo: vprašanje nemških reparacij! Sploh je Nemčija dosegla v letošnjem letu uspehe, ki jih lani še sianna ni pričakovala. Dosegla je dejansko oslabitev in narušenje mirovnih pogodb, osvobodila se je dolžnosti plačevanja reparacij, dobila zagotovilo načelne enakopravnosti glede oboroževanja in nanovo utrjen položaj v svetovnem političnem koncertu. Svetov-nopolitična bilanca je torej zanjo najbolj aktivna, morda celo edinole zanjo!
Problem razorožitve, ki je bil aktualen vse leto, je pokazal, da se ne da rešiti tako kakor je človeštvo pričakovalo. Za absolutno rešitev manjka pred vsem psihološka podlaga in pripravljenost. Dokler bo egoizem glavni gonilni motiv, dokler se bo za mirovnimi gesli skrivala le želja po izigravanju, na popolno in
uspešno razorožitev sploh ni mogoče misliti. Drugače more trditi samo naivnež ali pa demagog. To so pokazale vse razprave razorožitvenih konferenc in posvetovanj, katerih rezultati so tako pičli, da ne dajejo skoraj nobenega upanja na. večji uspeli v letu 1933. človeštvo bo moralo na razorožitev najbrže še dolgo čakati in bo doživelo poprej še bridke preizkušnje in razočaranja. Kako malo je pripravljenosti za mimo reševanje .mednarodnih sporov, so pokazali prav letošnji konflikti radi Mandžurije, Gran Ohaca in Perzije, da manjših niti ne o-menjamo. Zaradi Mandžurije smo doživeli letos krvav spopad med Japonsko ki Kitajsko, ki se je razvil v vojno, četudi ni bila napovedana. Zopet so grmeli topovi, strojnice in brneli so aeroplani.
Tisoči človeških življenj so bili uničeni in razdejana so bila cela mesta in pokrajine. Le za las je manjkalo, da ni zaradi Mandžurije nastala velika vojna, ki bi se lahko razvila v novo svetovno klanje. Veliki boji so sicer utihnili, mali pa se še vedno nadaljujejo., Pravno vprašanje bodoče usode Mandžurije, še ni rešeno, zlasti ne pred Društvom narodov, vendar .moremo že danes trditi, da je in bo zmagala japonska teza. Društvo narodov je prav v tem primeru pokazalo, da je teoretična institucija brez ekseku-tivnih sredstev. Njegov prestiž je utrpel hud udarec in vena vanj je nevarno omajana. Preprečiti ni moglo niti vojne med malo Bolivijo in še manjšim Paragvajem zaradi malariSnega Gram Chaca. Boji se bijejo dalje in ko zaključujemo leto največjih mirovnih prizadevanj, pokajo puške in topovi v Aziji in v Južni Ameriki!
Prav tako so bila brezuspešna, prizadevanja za rešitev svetovne gospodarske ter finančne krize, istotako radi gospodarske obnovitve srednje Evrope. Konference v Ženevi, Parizu, Londonu, Baslu, Stresi, Varšavi itd. so se končale s kopico platoničnih resolucij, od katerih ni do danes še nobena realizirana. Največji, a negativni uspeh je dosegla morda še konferenca v Stresi, ker je dokončno pokazala, da je vsaka misel podonavske federacije ali konfederacije v kakršnemkoli smislu utopija. Enako neurejen in nerešen je ostal problem medza-vezniških vojnih dolgov, ki je z obnovo svetovnega gospodarstva še v tesnejši zvezi kakor so bile nemške reparacije. Prizadevanja so se razbila ob trmoglavosti Združenih držav Severne Amerike zlasti pa zaradi nesrečnega sistema izmenjave njenih vlad. Svet je sicer pričakoval, da bo demokrat Roosevelt zavzel drugačno stališče kakor republikanec Hoover, dogodki so pa pokazali, da se razhajata samo glede taktike, ne pa glede bistva stvari. Jasno pa je, da bi morala Amerika takoj popustiti, če bi bila Evropa solidarna. To ni in najbrže tudi v novem letu ne bo, zato je verjetno, da
se bo kompromisarilo dalje. Za obnovo gospodarstva bo važna morda svetovna gospodarska konferenca., ki se pripravlja, če se bo sploh sestala, a dokončne rešitve po dosedanjih slabih izkušnjah in upoštevajoč moralno nepripravljenost sveta, ne smemo pričakovati.
Akcija za revizijo mirovnih pogodb in z njimi v zvezi tudi meja povojne Evrope, ki je sicer že starejšega datuma, se je razrastla letos v -nevaren pokret, ki postaja vedno agresivnejši in neprikrit. Moralno oporo mu je dala Italija, ki mu ie stopila na čelo, organizirajoč okoli sebe vse evropske desperade:	Bolgarijo,
Madžarsko, Avstrijo iti deloma Nemčijo. S prvima dvema je zvezana že formelno, drugi dve pa podpira od časa do časa, čakajoč na zmago Hitlerjevega fašizma v Nemčiji, s katerim bi potem sklenila formalen pakt. Ta želja se pa, kakor kaže razvoj notranjih razmer v Nemčiji, ne bo uresničila. Veliki fašistični svet je u-radno sankcioniral stremljenja po reviziji in izpovedal jih je večkrat tudi Mussolini. Na Madžarskem je zamenjal ministrskega predsednika Karolyja general Gombos, Mussolinijev intimus in eksponent, ki je zahtevo po zrušitvi Trianona in obnovitvi »madžarskega globusa« tudi uradno sankcioniral. Od takrat je revizionizem tudi uradno temelj vse madžarske zunanje politike. V zvezi s tem jele-gitimistično gibanje za restavracijo Habsburžanov in Hohenzolemcev, ki ga podpira fašistični Rim prav tako ko revizionizem. Usodno bo v odločitvi tega problema najbrže prav leto 1933. Tako moremo ob koncu leta že govoriti o bloku revizionistov, ki streme v prvi vrsti po razbitju Jugoslavije ter spremembi meja Romunije, češkoslovaške, Poljske ter eventuelno Belgije in Francije.
Temu bloku nasproti se je postavil m prav letos močno utrdil blok protirevi-zionistov in čuvarjev miru. Na čelu mu stoji Francija, ki ima glavno oporo v mali antanti (Jugoslaviji, Romuniji in Češkoslovaški) ter v Poljski, Belgiji inv najnovejšem času tudi v Španiji, s katero je navezala najtesnejše prijateljske stike in razbila italijansko orientacijo Madrida izza dni Prima de Rivere. V najnovejšem času izgleda, da se ji približuje tudi Turčija, ki je pa zaenkrat še tesno vezana na vzhodno skupino (Rusijo, Bolgarijo in Grčijo). Vendar je sklenitev nenapadal nega in arbitražnega pakta med Francijo in Rusijo na eni ter Poljsko in Rusijo na drugi strani močno okrepila upliv Francije v Črnem morju ter oslabila u-pliv Italije ter Nemčije na severu. Francija je, tako za časa Tardieuja, Herriota in Paula-Boncourja dosegla letos lepe diplomatske uspehe v akciji proti revizionizmu. Šla pa je še dalje in je hotela sploh spraviti s sveta potrebo po blokih s tem, da bi se zbližala z Italijo. Herrio-tova snubitev je pa ostala brez odziva in sedaj lahko že mirno trdimo, da je sporazum med njo in Italijo vsaj dokler ostane v Italiji na krmilu fašizem, absolutno nemogoč.
Vse torej kaže, da se kljub nasprotnemu zatrjevanju in prizadevanju vračamo k sistemu zasebnih meddržavnih zvez. Položaj je ob koncu leta tak, da imamo v Evropi štiri skupine: Italijo z revizionisti, Francijo s protirevizionisti, Angli-
jo s svojimi posebnimi imperialnimi interesi, ki edini usmerjajo njeno trenutuo taktiko, in Rusijo s svojimi svetovr.ore-volucionarnimi težnjami, ki pa prehajajo v zunanji politiki vedno bolj izrazito v vode tendenc carističnega režima. Diplomatska borba med temi skupinami jc 'atentna, a trajna, do največje zunanje vidnosti pa prihaja prav v prvih dveh skupinah, in tu zlasti na Jadranu. Največja napetost je ob koncu leta okoli Jugoslavije. Da bi se razmerje v novem letu izboljšalo, ni pričakovati, prej še, da se bo poslabšalo, Dogodki v Albaniji. Bolgariji in na Madžarskem nam to potrjujejo. Prav ob koncu leta pa se je u-trdila mala antanta tako, kakor še ni bila trdna nikdar doslej, in to nam daje v zvezi s Francijo največjo samozavest, da moremo mimo pričakovati karkoli se naj zgodi. Zunanja nevarnost je znova utrdila tudi našo notranjo skupnost.
Razvoja v posameznih državah ni moči opisati v kratkem in splošnem pregledu, kakršen je ta, zato se je treba °* mejiti samo na nekaj površnih konstatacij. V Franciji se je letos okrepila levica, ki je tudi na vladi: v Angliji vlada Mac-donald z nekakšno narodno koncentraci-'o; v Španiji se je utrdil republikanski režim; Portugalska se je vrnila k ustavnosti; Belgija je preživela volitve, ki sil niso spremenile; v Grčiji je po težkih sporih odšel Venizelos, a okrepila se . je republikanska oblika; v Bolgariji so se nadaljevali notranji boji; v Romuniji so prišli na vlado narodni caranisti; na Poljskem se stanje ni spremenilo; na Češkoslovaškem prav tako ne; baltiške in Skandinavske države so ostale pri demokraciji z. menjajočimi se vladami. V Italiji je ostal fašizem, v Rusiji boljševizem, na Madžarskem se usmerja razvoj v ekstremni nacionalizem, ki je blizek fašizmu; največ notranjih borb je pa preživela letos Nemčija z neprestanimi volitvami. Manjkalo je le malo, da je ni doletela usoda Italije, a to se ni zgodilo in Hitlerjevo gibanje je začelo že sedaj" plahneti ter bo v prihodnjem letu skoraj gotovo še bolj. Verjetno je celo, da sc .v Nemčija polagoma vrnila k demokraciji, dasi iznenadenja v smeri obnovitve monarhije niso izključena. Njeni notranji boji so pluskali tudi preko mej njene sosede Avstrije. Gibanje narodnih socialistov se je tam znatno okrepilo, a, avstrijska mentaliteta je precej različna od raj-hovske; zato najbrže ne bo nikoli postalo tako močno kakor je v Nemčiji.
če se tako ozremo še enkrat po razvoju svetovne, evropske in notranje politike leta 1932. vidimo, da jc bila zelo razgibna, da so se razčistili mnogi pojmi, dasi se problemi, ki jih obsegajo, niso rešili. Ta razgibnost se bo v novem letu nadaljevala. Delo diplomatov in politikov bo težko in odgovorno pred vso bodočo zgodovino. Izgledi niso svetli in veseli, obzorja so na mnogih krajih temna in grozeča, upajmo pa, da bo ostalo le pri grmenju, prave nevihte pa ne bo. In upajmo tudi to, da bo naposled naša stara in izmučena Evropa le prišla do zadnjega in najvišjega spoznanja: da je njena rešitev in bodočnost le v stvoritvi skupne fronte proti izvenkontinentalni nevarnosti bodočih razvojev!
Radjvoj Rehar.
Valentin Katajev:
Noži
(Konce)
Tedaj se je Paška spomnil vedeževal-kinih besed: »Na poti ti je prileten človek... zaradi noža boš imel precej neprijetnosti, zeleni papagaj ti bo v življenju prinesel srečo...« Prevzela ga je taka žalost in taka jeza na neumno ciganko, da tega ni moči opisati. S pestjo je požugal papagaju in odšel skozi pusti in goli drevored, spremljan od lahnega vetra, ki je vel od vseh strani. Prišel je n« Sretenko in se znašel v Prosvirimni ulici. Bil je oblačen jesenski dan. Nasproti stare cerkvice — zelene in bele — je res stala hiša št. 2. Paška je stopil na dvorišče in se obrnil na levo, dalje pa ni znal iti. Tedaj pa je zaigrala sredi dvorišča lajna, na njej je sedel zelen papagaj z zelenim repom, gledal Paško z okroglimi, porednimi očmi in pregibal veke. Kmalu se je v drugem nadstropju odprla oknica. Izza nje se je prikazala nežna ročica in vrgla na dvorišče petak, zavit v papir. Skozi dvojni okvir je Paška zapazil Ljudmilo, stoječo med zavesami. Veselo
ga je gledala, pritiskala vroče lice k steklu, mu dajala s prsti in rokami znamenja, prikimavala z glavo in ga vabila, toda nič ni bilo mogoče spoznati, kaj prav za prav hoče. Tudi Paška ji je priče! z rokami pojasnjevati — pridi ven, pusti roditelje, brez tebe ne morem živeti! — ko mu je nenadoma zaprla pogled nanjo debela, brkata ženska, ki se je postavila pred Ljudmilo, zaloputnila oknico in mu požugala s prstom.
Paška jo je pobral domov in se mučil cela dva tedna. Ponoči se je klatil po Prosvirinini ulici in kakor tat plašil mimoidoče, obraz mu je upadel, tretji teden pa je v nedeljo osnažil hlače in suknjič, zavezal rožnato ovratnico, očistil čevlje in se odpravil vragu naravnost na roge: šel je snubit. Vrata mu je odprla Ljudmila, ga pogledala, težko vzdihnila in se prijela za srce, Paška pa je šel mimo nje, stopil naravnost v sobo, kjer so njeni starši po maši pili čaj z mlekom, in dejal:
»Dober tek! Oprostite, očka, in tudi vi, mati, oprostite, toda brez Ljudmile ne morem več živeti. Ko sem jo prvič videl, sem bil izgubljen. Napravite, kar hočete. Tu stojim pred vami — kvalificiran
ključavničar šestega razireda z dokladami, žganja ne pijem, član stranke sem od dvajset tretjega leta dalje, alimentov ne plačujem nikomur, tako da mi zastran tega ne more nihče nič očitati.«
»Jaz nisem vaš očka in moja soproga ni vaša mati!« je zakričal starec s strašnim glasom. »Ne govorite takih reči!«
»Kakšen običaj pa je to, poslušati pod oknom lajno in hoditi v stanovanje k tujim ljudem?« je pristavila z globokim basom soproga. »Ohranite take stvari zase! Povejte, prosim, ali ste že videli kdaj take ženine? Pomislite, šesti razred! Preteklo leto je snubil Ljudmilo neki hišni upravitelj iz Mjasnice ulice, pa smo mu odrekli. Zapustite stanovanje, državljan! Na dekle bomo pa odslej že bolj pazili. Nobenih ključavničarjev ne potrebujemo, najmanj pa takih, ki so v stranki.«
»V eni sezoni zaslužim s praktičnim metanjem obročev okrog tisoč rubljev čistega,« je srdito pripomnil oče. »Samih dobitkov imam za štiristo rubljev. Ljud-miiica potrebuje moža, ki bo imel kapital za razširjenje podjetja. Izkratka, na svidenje!«
»Torej ne da*s?« »e vproal Paška z
obupanim glasom,
»Ne damo!« je siknil oče.
»Dobro!« je grozeče dejal Paška. »Ge mora biti tudi kapital za razširjenje podjetja, potem je stvar končana... Zapomnili se me boste! Pokazal vam bom. kaj znam! Zbogom, Ljudmilica, ne uda j se in čakaj name!«
Ljudmilica pa je sedela v prednji sobi na zaboju in lomila roke.
Paška je krepko stisnil čeljusti, stopil na ulico in se odpravil na Suharevski trg, kjer je kupil oster kuhinjski nož. K® je prišel domov, je zaklenil vrata za seboj. Zima je prišla in odšla. S Čistih Ribnikov so na saneh vozili led. Paška ie redno hodil na delo, niti ene ure ni zamudil, ponoči pa je sedel zaklenjen donia in sosedje so slišali iz njegove sobe tiho zvenenje. Nihče ni vedel, kaj dela, ali s® uči igrati kitaro, ali kaj. Solnce je pričel0 pripekati, reka je spet tekla, drevje je °ZE; lenelo in na Čiste Ribnike so pripe‘jal1 čolne. Fotografi so razobesili po brev)°' redih svoje Kremlje in lunine noči- Na bulvarjih so se pričeli izprehodi-Paška je vestno hodil vsako nedeljo n* Čiste Ribnike gledat, če je šctor že odr prt. Bil je zaort. Zeleni Dapazai z rožo*-
v »■rai . a, unč 31. Xii. 1982.
iuui iiuOi dal < V L i 'V i’ • ♦	•	*..4}
Problemi mariborske okolice
NOVOLETNI RAZGOVORI Z OKOLIŠKIMI ŽUPANL
Naprosili srno gg. župane najbližjih okoliških občin za razgovor o aktual-njli, problemih komunalne politike. Ne bilo bi prav, če bi si Maribor zakrival oči pred žitjem 111 bitjem svojega okoliša. Zato smo prepričani, da bomo u-stregli mestu in okolici, če objavimo podatke, ki so nam jih gg. župani ra-. ‘levolje podali na 'sledeča vprašanja:
L Ali hudo občutite vpliv splošne gospodarske krize v svojem področju?
2. Kako je s proračunom za leto 1933?
3. Skrb za brezposelne.
T. Kakšno je kulturno udejstvovanje v občini?
5. Pogled v bodočnost. Kaj menite o priključitvi k Mariboru?
I.	KRČEVINA.
G. Alojzij Peklar vodi občino že 4 leta v splošno zadovoljstvo občanov.
»V naši občini imamo večinoma posestnike, samo okrog 20% je viničarjev in delavcev. Kakor znano, so posestniki v razmerju s svojimi dohodki davčno *elo obremenjeni. Značilno je n. p., stanje industrijcev, naših glavnih davkoplačevalcev. Njihovi skupni davki presedajo 3 krat naš celotni občinski proračun. Iz tega je razvidno, da gredo le manjše vsote davkov v domače svrhe in je vdrčevanje bolj potrebno kot kdaj poprej. Marsikaj bi radi izvršili, pa pri najboljši volji ne moremo. Kljub hudi krizi smo dosegli, da občina nima nobe-nega dolga.. Še celo suficit izkazujemo!
Proračun za leto 1933 znaša 169.000 Gin, kar pomeni za občino z 2300 prebivalci razmeroma nizko obremenitev: povprečno na posameznika 73 Din (v Mariboru nad 500 Din!). Največjo postavko vsebuje šolstvo, za kar pa radi žrtvujemo, saj je mladina naša bodočnost. Stroški za administracijo so skrajno nizki, saj obvladata vse delo 2 uslužbenca, čeprav je včasih posla čez glavo. Ugovorov proti proračunu ni bilo nobenih, saj si lepše sloge v občinski upravi ne morete misliti. Sklepi so skoraj brez. izjeme soglasni, kar je zasluga številnih odličnih in razsodnih razumnikov-članov obč.odbora.	.
Brezposelnih k sreči nimamo mnogo. V zimskem času skrbimo za svoje občinske uboge, katerim smo za Božič poklonili 2000 Din, deloma v živilih, dem ma v denarju.
Kulturno delo je v občini v 1. 1932 zelo napredovalo/zlasti dobro delujejo Sokol, Rdeči križ in pevsko društvo Luna. Največ zaslug za razvoj ima naš šolski uprav. g. Cvetko, ki je vnet kulturni delavec na'vseh področjih.
Bodočnost je negotova, če se gospodarska kriza ne bo še ostreje pokazala, bomo skušali v občini izvršiti'elektrifikacijo in ureditev cest. Pri elektrifikaciji skuša občina doseči Čim ugodnejše sklepe z mestnim električnim podjetjem, ki je proračun 315.000 Din znižalo že itak na 100.000 Din. Upamo Še na cenejšo napeljavo. Kanalizacija in vodovod sta že izvedena pod Piramido — to pa na last-
ne stroške posestnikov. Tudi gradbeno delo se bo — upajmo — dvignilo, ko bodo uresničeni načrti lastnega odbora za zgradili jo lesenih hišic. Leta 1932.- smo izdali samo 4 gradbena dovoljenja za zidane hiše. Znamenje časa!
Kar se tiče priključitve k Mariboru rnoram odkrito' izjaviti, da se svoje-časno nerazpoloženje proti takemu načrtu še ni poleglo. Glavni razlogi so davčnega značaja, kar je v današnjih časih razumljivo. Naše občinsko gospodarstvo je danes v primeri z drugimi zelo dobro fundirano in ni čutiti potrebe za kakšne spremembe, če bomo tudi v novem letu delovali vztrajno in složno v prid krčevinskemu prebivalstvu, potem bo vzlic slabim časom še dokaj zadovoljnost v občini. To želim iz vsega srca ob Novem letu!«
2.	STUDENCI.
G. Alojz K a 1 o h načel j uje Občini — kljub vsem težkočam -neumorno in vztrajno že celih 12 let.
»Splošna gospodarska kriza se pozna tudi pri nas. Imamo vtis, da še nismo dosegli vrhunca, saj se stanje na žalost slabša od leta do leta. Smo po veliki večini delavska občina, kar pomeni' za občino previdnost v obremenjevanju davkoplačevalcev, Tega načela se držimo že dolga leta in naš proračun ni nikoli presegel 500.000 Din, kar je za občino s 5000 ljudmi razmeroma malo. Saj pride povprečno na posameznika 100 Din, kar ie mnogo manj kot v drugih tako velikih občinah. Naše potrebe so izredno velike, ko moramo skrbeti za 2 šoli s 14 oddil-ki, kar tvori največjo postavko v proračunu.'Toda naše šolstvo je tako'na višku, saj obiskujejo naše razrede študijske skupine od blizu in daleč, da radi pri! spevamo. kolikor je mogoče. Saj delavski otrok nima za življenje druzega nego dobro izobrazbo in pridne roke. Treba bi bilo še to in ono, toda današnji časi ne dopuščajo investicij in zaidolžitev. Imamo pa v ■občini nasprotnike, ki so še za večje varčevanje. Zdi se mi pa, da je pogubno, kar ie pretirano. Upam, da bodo prišli bobši časir ki bodo omogočali boliši napredek.:	' '	■
Pro ra č u n a vam ž ab n e morem t olm a-čiti, ker še ■ ni urejen. Manjša skupina hišnih posestnikov je •- namreč vložila oroti prvotni - sestavi oster ugovor, ki ga na ne moremo vpoštevati tako, kakor bi to nekateri radi.
Brezposelnih imamo toliko, da bomo v primeru dolge zime prišli v nesluteno nesrečo. Sedaj so še zanosleni na cestah, da zaslužijo vsaj za skromen kruh. Toda kaj bo v bodoče? V proračunu zaradi varČevania nimamo toliko sredstev. V pripravi je ponrožba akcija, za katero sem nabiral s 1 odbornikom milodare sam. Nekai se je posrečilo nabrati, toda vse to ne bo zadostovalo. Za Božič je občina obdarila 22 ubožcev, za bodo-: xno«t pa ni sredstev.
Vzlic krizi ie kulturno stanje občine ugodno. Zelo dobro deluje z občinsko I
podporo »Ljudska univerza«, ki šteje redno nad 150 slušateljev pri vsakem tedenskem predavanju. Tudi druga društva (Sokol, Enakost) delajo v blagor občanov. Humanitarnost je zelo razvita in R. K. ter gasilno društvo, delujeta vzorno za pomoč svojemu bližnjemu. Gasilci so najboljše opremljeni (2 avta, 2 turbinki, deželni tren) ter so skupno z reševalnim oddelkom vzorno tehnično moštvo v naši okolici.
. Pogled v bodočnost? Storili bomo kar se da! Čudežev delati ne moremo. Gotovo pa je eno: le z razsodnostjo in složnostjo v obč. odboru ter z dobrim razumevanjem vseh križev in težav Širših slojev bomo mogli prebroditi krizo, kije v viliki meri — socialnega značaja.
Kar se tiče priključitve k Mariboru, nisem pooblaščen dajaiti kompetentnih izjav, niti ne morem prav presoditi razpoloženja naših ljudi. Kakor so nekateri vneti za stvar, tako so drugi proti. Čas bo storil svoje/kakor je potrebno in prav. Želim le, da bi srečnejše prebili novo leto 1933, vsi — brez razlike!«
3.	POBREŽJE.
G. Matija Volk županuje z veliko vnemo 2 leti.
»Naša občina je večinoma delavska, zato se gospodarski zastoj občuti razmeroma hujše kot drugod. Obrtniki, zlasti gostilničarji, se zelo pritožujejo, ker je konzum silno padel. Glavni vir občinskih dohodkov je pač le trošarina. To-varen z izdatnimi dohodki nimamo. Zato moramo štediti kolikor mogoče, da občina ne bo'imela primanjkljaja, kakor ga tudi letos — kljub težkočam — nitna.
Proračun za leto 1933 znaša pribl. Din
300.000,	pri tem je največja postavka za šolstvo 81.000 Din. Ker je v občini približno 4000 ljudi, pride na enega povprečno 75 Din. Za kritje je predvidena 50% doklada na davke ter 1 Din trošarine na vino. Primorani smo tudi uvesti takso 10 Din od vsakega pogreba na vseh treh pokopališči v naši občini. Mislim, da pri prizadetih ne bo ugovora, saj je prispevek namenjen v svrho izboljšanja cestnih razmer na Pobrežki cesti, o čemer so se slišale neštete pritožbe.
Gradbeno delo očividno ne bo tudi v bodoče zaspalo. Saj smo letos izdali 58 gradbenih dovoljenj, kar je napram prejšnjemu letu, ki izkazuje 80 dovoljenj, še razmeroma mnogo.
Društev nam ne manjka. Imamo Sokola, R. K., Zarjo in pogrebno društvo. Posebno agilen je R. K,, ki nam pomaga lajšati bedo. Za Miklavževo je bilo obdarjenih 145 otrok. Gasilstvo je dobro organizirano in vedno pripravljeno za pomoč.
Brezposelnih imamo pribl. 200, največ z družinami. Ustanovljen je odbor za pomožno akcijo. Občina je prispevala 3000 Din, ostala društva po svojih močeh. Seveda je to samo kapljica v morje. Tragično je dejstvo, da so brezposelni večinoma bivši delavci mariborskih tovaren.
Res so ta podjetja poklonila maribor-
ski pomožni akciji znatne denarne prispevke. Pravijo, da z izrecno željo, da se pomoč nakloni tudi potrebnim v okolici. Praksa pa je pokazala, da se to ne izvaja in srno v okolici skoraj praznih rok, potrebe pa so velike. Ljudje prosijo vsaj dela, pa ga ne moremo dati, ker ni sredstev.
Pogled v bodočnost je pri nas pesimističen, če se razmere ne izboljšajo. Imamo mnogo načrtov, pa kaj ko so danes neizvedljivi! Zlasti most bi naš najlepše zbližal z Meljskim predmestjem, saj sem zainteresiral za ta prepotrebni načrt že vse merodajne činitelje. Samo dobre volje in — denarja bi bilo treba!
V vprašanju priključitve k Mariboru je stvarna presoja v današnjih časih težavna. Kadarkoli slišim govorice o tem vprašanju, vedno izražajo bojazen zaradi prevelike, davčne obremenitve. Morda bo bodočnost drugačna. Zaenkrat se mora ohraniti preudarnost in složna delavnost v našem območju. V tem znamenju želim vsein občanom: srečno novo leto!«
4.	TEZNO.
G. V i n k o B e z j a k je župan že 6 let in izjavlja sledeče:
Naša občina hudo občuti gospodarsko krizo, čeprav imamo v svojem območju več industrijskih podjetij. Tovarne so pa le deloma v obratu. Marsikoga vodi v zmoto mišljenje, da tovarne plačujejo davke tam, kjer obratujejo. V resnici pa so davčno obremenjene na svojih sedežih. V našem primeru Sta sedeža v Mariboru (»Kovina«) in v Zagrebu (»Texta)«. Naša občina je deležna le neznatnih prispevkov, v breme pa je dobila mnogo delavskih družin, za katere je morala poskrbeti v šolskm oziru, sedaj ko je mnogo brezposelnih pa še v socialnih zadevah. Razširitev šole je sama stala nad
300.000	Din! Občina se je pri tem zadolžila, bremena pa nosijo večinoma manjši posestniki in obrtniki.
V proračunu za I. 1933 smo se oprijeli varčevanja, kjerkoli je bilo mogoče. Postavke smo znižali za pribl. 30.000 Din, tako da.znaša proračun 137.000 Din; to ie za Tezno s 1700 ljudmi povprečen SO Din na posameznika. 100% doklade na davke smo znižali na 82%, trošarino na vino pa od 1.30 Dni na 1 Din pri litru. Uvidim, da bi bilo potrebno še mnogo, pa žalibog današnji časi ne dovoljujejo večjih izdatkov.
Hudo se godi uašiin brezposelnim, katerih je mnogo. V teku je pomožna akcija, ki naj vse potrebno ukrene, da ne bo prevelike bede. Kje bomo dobili potrebno denarno pomoč, še ne vemo. Občina ima znatne izdatke za občinske uboge, ki so za Božič prejeli podpore po 100 do 150 Din. Pri najboljše volji ni mogoče voti-rati več. Če bo zima huda, bomo doživeli katastrofo, ker bo brezposelnih še več. Kakor naša občina stalno kaže svoje človekoljubje napram vsem potrebnim, tako ie morala — z ozirom na lastno mizerijo — odkloniti nameravano mariborsko v a g o n s k o kolonijo v tezenski gramozni jami. Ne uvidimo namreč, da bi mariborska mestna občina na svojem teritoriju ne našla primernejšega mesta za svoje 'večinoma brezposelne »barakarje«. Naši revni občini bi naprtila le nebroj težkoč v gmotnem, pa tudi'v šolskem 0-
tim repom je sedel na modrem polju, °-bledel od deževja, in držal v kljunu prstan, nad njim pa ie lipa razprostrla svoje sveže vejevje. Raška je bil suh in mračen. Neko prekrasno nedeljo je prišel in našel šotor odprt. Prr vhodu so se gnetla zijala. Znotraj so žarko gorele luči. Slišati je bilo kovinasti žvenket, in smeh.
Paška je z rameni odrinil, množico in spoštljivo stopil k pultu. Lične kosti so mu zarisale pod lesketajočimi se očmi grobe črte. Ljudmjliea je pobirala obroče. Komaj je vstopil, je z njenih lic izginila vsa rdečica, da so bile kakor prozorna, oči so ji potemnele, ustnice pa so Postale višnjeve. Njen oče si je popravil očala in stopil nekohkoliko nazaj.
»Dovolite, sodrug,« je mračno dejal P^Ška, odrinil z ramo fanta, ki je metal obroče, in pomignil deklici, ne da bi pogledal starca. Komaj živa mu je podala obroče. Dotaknil se je njenih hladnih prstov in vrgel na pult tri rublje.
»Samokolnico bi bil moral najeti za samovarje, sodrug,« so se posmehovali zadaj.
Ne da bi se ozrl, je Paška vzel obroč Ui ga malomarno vrgel. Nož se ni niti
premaknil. Obroč je padel nanj in se ga sploh ni zadel. Starec se je nervozno popraskal po nosu. S previdnostjo je položil pred Paško škatljo Babajevljevih bonbonov. Paška jo je odrinil proč, stopi! za korak nazaj in kakor slučajno vrgel drugi obroč. Ta je prav tako lahno in hitro sedel na drugi nož. Starec ni niti utegnil seči na polico, da bi mu podal drugo škatlo, ko je Paška vrgel za'njim zaporedoma, drugega za drugim, tri. obroče. Tudi tj so lahno, skoraj neslišno padli na tri nove nože. Vsi so umolknili.
Starec se je obrnil s svojim malini 0-brazom k Paški in trenil z očrni. Temna kaplja potu je kakor stenica spolzela po njegovem čelu. Hlače so se mu napihnile kakor meh in se spet izlahka raztegnile. Paška je stopil z eno nogo naprej, se naslonil na pult in pozvanjal s svežnjem obročev.
»No, kaj bo z Ljudmilico, očka?« je tiho vprašal in ravnodušen pogledal okoli sebe.
»Ne dam!« ie rezko odvrnil oče. .
»Ne daste?« je glasno dejal Paška. »Dobro. Hej, mali, skoči tja k Pokrov-skim vratom in prineljl samokolnico. Dobil boš samovar. Stopite malo v stran,
očka!«
Paškino lice je postalo kakor železno. Na čelu se rnu je napela žila. Nalahno je zamahnil z iztegnjeno roko. Izpod njegovih prstov so leteli bliski. Noži ca žvenketali, ko so obroči padali nanje. Množica je tulila, ploskala, rasla. Od vseh strani so ljudje hiteli k šotoru. Paška ni skoraj prav nič gledal v cilj. Njegove oči so raztreseno blodile okrog. Bil je strašen. Niti en obroč ni padel v vrečo. Čez pet .minut je bilo vse končano. Paška si je z rokavom obrisal .• če-
lo.	Množica se je razmaknila. Pred šotorom je stala. samokolnica.
»Tovori!« je dejal Paška.
»Kaj pa bo zdaj?« je s težavo, izpre-govoril starec in se opotekel k policam.
»Nič ne bo. Vso to šaro bom pometal v ribnik in stvar bo končana.«
»To vendar ne gre, državljan!« je po babje zastokal starec. »Saj je s&mego blaga, brez povzetja, za štirideset čer-voncev.« (Červonec je 10 rubljev, ali v našem denarju 280 Din).
»Mi je^ prav vseeno, pa če ga je tudi za sto. Šara je moja. Nisem je ukradel, ampak pošteno priigral. Tu so priče. Učil sem se vso zimo, še spati nisem utegnil.
Zdaj lahko napravim, kar hočem. Če hočem, si lahko vse obdržim/če pa hočem, 'lahko vse pomečem v ribnik.«
»Tako je!« so navdušeno zakričali iz množice. »Lahko prisežemo! Poslušaj, samo gramofona nikar ne vrzi.«
Prostovoljci iz občinstva so hitro napolnili samokolnico do vrha.
»Pelji!« je dejal Paška.
»Kam naj pelje?« je zajavkal starec. »Kaj bo, kaj bo, če pridem brez vsega domov? Ali boš res potopil?«
»Bom,« je pritrdil Raška.. »Pelji k pristanu!« -
»Vsaj zavoljo boga ne stori tega!«
»Bog, je ostanek temnih dni, očka! Mt-ni je toliko zanj, kakor za zelenega pa-pigaja. Gre samo za...« Zamahnil je z mišičasto roko.
Obdana z živim obročem pritiskajočih ljudi se je samokolnica premaknila in se ustavila na deskah čolnarskega pristana. Paška je vzel s kupa lakaste škornje in jih vrgel v vodo. Množica je onemela.
»Stoj!« je s popolnoma drugačnim glasom zaklical starec in skočil k samokolnici. »Ne meči!«
Tedaj je položil Paška na reči svojo mogočno roko, povesil oči in tiho dejal:
Radlslav Rudan
Rod na razpotju
(Povest)
»Okreval boš!« je dejala Marička, ki je ginjena stala ob strani in si s predpasnikom brisala solze,
»Ne vem...« je dahnil France. »Vso kri mi je izpilo; vso moč mi je vzelo...«
»Dom ti jo bo vrnil,« je dejala sestra, in njene besede so zvenele kakor neomajna vera in nespremenljiva. napoved.« Skrbela bom zate in vse bo spet dobro. Tako tiho in zadovoljno bomo živeli, kakor smo takrat, ko nas še nisi bil zapustil...«
»Da bi se zgodilo po tvojem!« je vzkliknil bolnik, starec pa se je dvignil, odšel v kuhinjo, pozajtrkoval m se napotil v kamnolom.
Divje je tulila barja, zvijala hraste in gabre, padala preko čeri v jarke in kotanje, a Gaharija je ni slišal in ne čutil. Zaril se je v svojo notranjost, zapredel sc v misli, in te misli so bile svetle in temne, vesele in žalostne, yse obenem in naenkrat.
Vesel je bil sinovega povratka in njegovih besed, a plašil ga je njegov mrtvaški obraz, plašile so ga globoke in s temnimi kolobarji obrobljene oči.
Samo da bi okreval! O Bog in Marija loška, samo da bi se mu povrnilo zdravje!« je šepetal in prosil. »Novo življenje se bo naselilo v bajto pod hrastom in ko bodo zazelenela pobočja in bo posijalo toplejše sobice, bodo zopet zazveneli udarci njegovega kladiva med sivimi pečinami kamnoloma. Tedaj se bom lahko odpočil, sedel na zapeček in umrl...«
In ko je sedel sredi vhoda v pečino na enonogi stol in dvignil kladivo, je bil ves poln vere v uresničenje teh svojih nad in upov.
VI.
France je ostal v postelji. Napori potovanja in borbe z burjo so mu uničili še zadnje ostanke zdravja. Gči so se mu bolj in bolj udirale, obraz mu je bledel iri votlo kašljanje mu je trgalo prsa>. Mrzlica ga ni zapustila, in le s težavo se je premikal. Neke noči, ko se je predramil iz dremavice, je z grozo začutil, da ne more več dihati in da se duši. Zazdelo se mu je, da mu neznana sila stiska sapnik im misel na smrt mu je postala tako neizogibna, da je hotel planiti iz postelje in zakričati. Odpri je usta, a glasu ni mogel spraviti iz sebe in tudi dvigniti se ni mogel. Ob polni zavesti, brez moči, je obležal na postelji in mrtvaški pot ga je oblil po vsem shujšanem telesu.
»Končano je! Končano je!« , si je ponavljal v mislih, tna svoje obupno stanje. Vse tiste mesece,,kar! ga je bila zahrbtna bolezen odtrgala od strojev v tovarni, v kateri je delal, je bil trdno prepričan, da. bo ozdravel in zopet postal močan in krepak. Bolezen se mri je zdela malenkostna in prehodna stvar, prehlajenje, ki bo prešlo. kadar si bo telo zopet opomoglo in nikdar ni niti za trenutek pomislil na to, da bi utegnil umreti. Zdaj pa, ko je prvič jasno in razločno začutil vso svojo slabost in onemoglost, kateri se je pridružil še napad sušične naduhe, mu je nenadoma upadla vsa vera vase in v svojo rešitev. Doumel je, da tisto, kar ga duši, ni navadno prehlajenje, ni prehodna in ne resna bolezen, ampak neozdravljiva kuga, ki se mu je bila zarila v pljuča ter jih. neusmiljeno griže in uničuje, košček za koščkom razkraja, in ko bo razkrojila zadnjega — bo konec.
»Konec?« je pomislil. »Že zdaj? — Ne!« si je dejal in z nadčloveško silo, kakor tiste grozne noči v borbi z burjo, se je zgrabil za prsa in se sunkoma preokrenil.
Neznana sila je popustila, sapnik se je zopet odprl in bolnik'je močno in. globoko zadihal. Oddahni! si je. Zdaj je vedel, da še ni vsega konec, a misel, da zanj ni. več rešitve, ga kljub teinu ni hotela zapustiti.
»Umreti?« je pomislil. »Kaj se to pravi: umreti? — Kaj je smrt?«
Napenjal je misli, da bi doumel vso to strašno skrivnost, ki je' bila nenadoma stopila predenj z vso svojo neizprosnostjo, a doumeti je ni mogel. Takrat, ko je bil otrok, in tudi potem, ko še ni bil pogledal v veliki svet, bi si bil na to vprašanje lahko odgovoril: »Smrt je odmretje telesa, zato da se nesmrtna duša napoti po svojčm zasluženju v pekel, v vica ali v nebesa.!« Zdaj* ko mu je bil dotik s svetom iztrgal iz srca vero otroških let, si pa ni in ni mogel odgovoriti na tisto edino vprašanje, ki je pomenilo zanj vse: sedanjost in bodočnost, začetek in konec. In prvič po vseh tistih letih notranje spremembe je začutil, da. mu je svet vzel kar je imel, a mu. v zameno ni dal ničesar razen dvomov in nevere. Poprej, ko je bil še zdrav, mu je bilo ob pripovedovanju tovarišev in razlaganju učenih gospodov vse tisto tako jasno in resnično, da se mu je zdelo smešno misliti na kaj drugega. Človek se rodi, živi in umrje. Umrje — in potem je vsega konec. Ko pa je zdaj zagle*' dal smrt pred seboj, smrt, ki se ni tikala koga drugega, temveč njega samega, mu je postala misel, da bi bilo ž njo% vse končano, tako strašna, da si je koprneče zaželel nazaj poprejšnje vere v nesmrtnost človeške — njegove duše.
»O Bog! O Bog!« je vzkliknil v mislih, »vrni ®! zdravje vsaj za tako dolgo, da bom mogel premisliti in doumeti to strašno skrivnost!«
Borba z boleznijo, z grozo pred smrtjo ter nejasnost jo v lastni duši se. je nadaljevala vse do jutra. Izmučen in. izčrpan do skrajnosti je tedaj omagal in zapade! v globok sen.
Ko je zjutraj stopila Marička k njegovi postelji, da bi pogledala kako mu je in mu pripravila zajtrk, je od strahu vztrepetala, kajti zazdelo se ji je, da je bolj podoben mrliču kakor živemu človeku. Po prstih je odšla v kuhinjo, sedla na ognjišče, si s predpasnikom zakrila obraz in zaihtela.
žiru. Mislimo, da to niso prava pota za reševanje socialnih razmer v mestnem področju. Ce nas je že zadela nesrečna kriza, pa nosimo bremena vsak vsaj za svoje ljudi!
Kulturno delo je v občini predvsem v rokah Sokola, ki se je trdno zasidral med občani. Imamo še kolesarsko društvo, sekcijo Peruna in organizacijo JRKD.
Vzlic negotovi bodočnosti imamo v svojem prograrriu še marsikaj, kar bomo morali v interesu celokupnosti čimprej izvesti. Zlasti p o s t a j a 1 i š č e Tezno ostane naš cilj, do kaiterega hočemo dospeti preko vseh ovir in težkoč. Saj nas v naših stremljenjih podpirajo tudi ruši sosedje na Pobrežju, v Radvanju in v Magdalenskenr predmestju. Danes je stvar prav tako aktualna, kakor pred leti/
Kar se tiče priključitve k Mariboru, pri nas ni razpoloženja. To pa zlasti zaradi velikih bremen, ki bi jih kot »meščani« morali nositi. Če je stvar res potrebna, bi po našem mnenju moralo vsaj mesto pokazati neko naklonjenost okolici, da bi bili stiki bolj prijateljski. Tako pa nam je lani mesto odbilo prošnjo celo za škrop Ijenje Ptujske ceste, po kateri vozi m e-st ni avtobus. To je naše ljudi silno razvnelo, česar še danes ne morejo pozabiti. Vprašanje je tudi, če bi v združenem Velikem Mariboru lažje prebrodili krizo? Zk bodočnost ne morem ničesar dru-zega želeti kakor: Novo leto naj vsem okoličanom in Mariborčanom prinese zopet gospodarski procvit in napredek, krize pa nas Bog reši za večne, čase!«
»Zadnjikrat vam rečem, očka. Vsi naj bodo priče. Dajte mi dekle in vzemite to šaro nazaj. Niti na sto korakov se ne bom več približal vašemu šotoru. Če pa ne daste, vam spustim po vetru vse vaše podjetje, očka. Brez Ljudmilice zame ni življenja.«
»Vzemi jo!« je kriknil starec in zamahnil z roko. »Tfu! Kar vzemi!«
»Ljudmilica!« je zašepetal Paška, odstopil od samokolnice in pobledel.
Ona je stala poleg njega in si pred ljudmi v zadregi zakrila obličje z rokavom. Celo roke ji je oblila sramežljiva rdečica.
»Državljani, predstava je končana, lahko se razidete,« je dejal Paška in prijel deklico pod roko tako previdno, kakor da bi bila iz porcelana.
Po vsem drevoredu je ta trenutek dehtelo po črensi. Povsod je bila črensa, v laseh in v vodi. Nizko nad lipami je na temnem, vijoličastem nebu stal mesec, oster kakor nož. Njegov mladi svit je odseval v ribniku, se množil in drobil v poročno zlato tekočih, živih prstanov.
Pa pravite, da v naših časih niso mogoče silne strasti. O da, prav mogoče so.
Lov na življenje in smrt
DVA MLADENIČA STA SE ZALJUBILA V LEPO MLINARJEVO HČER. DVOBOJ S SMRTNIM IZIDOM.
V neki: vasi blizu Dusseldoria se je dogodil krvav dogodek, ki je vznemiri! vso sosesko. Dva okrog dvajset let stara mladeniča sta se zaljubila v lepo Katarino, hčerko bogatega vaškega mlinarja. Županov sin Josip Pommer je že delj časa dvoril zali mladenki, ki je obračala svoje oči tudi na mladega kovača Franca Baderja. To ljubimkanje je trajalo že več mesecev in razburjalo mlado kri zlasti županovemu sinu, ki je sklenil iznebiti se za vsako ceno nevšečnega tekmeca. Zato je predložil svojemu rivalu načrt, po katerem naj bi se zadeva razčistila. Dogovorila sta se, da pojdeta v bližnji gozd. Vsak je imel pol ure časa. da se skrije in nato naj bi se začel lov na življenje in smrt. Vsak je imel tudi pravico, da ustreli svojega nasprotnika s pištolo, čim ga opazi v gozdu.
Dogovorjeno — storjeno. Treba je bi-
lo pokazati, kdo je spretnejši ih boljši strelec. Lov je trajal od ranega jutra do pete ure zvečer. Končno je uspelo županovemu sinu zalotiti svojega nasprotnika. Nameril je pištolo in sprožil... Ba~ der se je na mestu zgrudil mrtev na tla.
Zmagovalec se je nato podal v vas in se oglasil pri orožnikih, katerim je povedal. kaj se je zgodilo. Pri zaslišanju se je izgovarjal, da to ni bil uboj, ampak je le častno zmagal v dvoboju. Navedel je tudi priče, ki so potrdile, da sta se Pommer in Bader »dogovorila in da bo dekle onega, ki se bo vrnil živ iz gozda. Županovega sina in priče so orožniki aretirali ter izročili sodišču.
Ko ie za vse to'izvedela lepa Katarina, in to,; da ie ona kriva smrti mladega kovača, katerega je res ljubila, je poiskala vrv in se V svoji sobi obesila.
Postaja velikanka v Mehiki.
Ameriški radio ima spet skrbi. Mehi-kanska vlada je namreč dovolila svoji postaji XER, da zviša jakost na celili 500 Kw. Ta novica je po pravici razburila vse amaterje in oddajne postaje v Združenih državah. Postaja XER je na desnem bregu reke Rio Grande del Nor-te, ki kakor znano, meji Mehiko in Združene države. Ta postaja velikanka bi potemtakem pomenjala napad na ameriške postaje. Že sedaj ‘s svojimi 75 K\v močno moti postaji WSB v Atlanti in CKAC v Montrealu. Kar pa je še huje, je to, da je dovolila mehiška vlada zvišanje energije le pod pogojem, da postaja spremeni ovoj val in gre na val 458 m. Tako bo prav resno ogrožala postajo WFAF, ki je matična in izhodna postaja vseli postaj družbe NBC ... Amerika pa pri tem ne more protestirati! Kakor vidimo, nimamo samo v Evropi križev in težav v etru. Imajo jih — in še hujše — tudi v Ameriki!
Maharadža se oženil z tnanikerko.
V Pulju rojena manikerka Vlaska Lahova, ki je bila nslužbena na italijanskem luksuznem parniku »Viktoria«, se je na nekem potovanju spoznala z indijskim maharadžo Godič Mohamedom Kanom iz Baya Aipura. Maharadža se je kaj naglo zaljubil v deklico, ki je bila ••es lepa in privlačna, ter jo je takoj zasnubil, kar je seveda praktično dekle brez dolgega premišljevanja sprejelo. Lahova je odšla zaenkrat še v Pulj, da se pripravi za poroko, dočim je maharadža odpotoval v Indijo. Njeno mesto na parniku je prevzela njena sestra. Srečna zaročenka bo v najkrajšem času odpotovala. v Indijo.
Strahote človeške morilke.
Na Dunaju je te dni predaval v geografskem institutu vseučiliški profesor dr. Jettmar o svojih doživljajih v vojnem ujetništvu. Dr. Jettmar se je šele pred meseci vrnil na Dunaj, ker ga je po končani svetovni vojni delegirala boljševtška vlada za upravnika bakteriološkega instituta v Sibiriji, kjer je dolga leta vodil vSe sanitetne naprave. Pozneje je pa bil imenovan za člana komisije Zveze narodov, ki je proučevala strahote kuge na Daljnem vzhodu. Za to ekspedicijo je bilo- dodeljenih profesorju dr. Jettmarju večje število kitajskih zdravnikov in kitajskega pomožnega osebja. Učenjak je na predavanju objasnil, kako širijo kugo podgane in trgovci s kožuhovino. Omenil je tudi praznovernost Kitajcev, ki zamolče zdravnikom bolnike in mrliče, ki jih je pomorila kuga in kako napravijo okrog okužene hiše krog z apnom, da bi odgnali »zle duhove«.
Pokazal je navzočim nešteto fotografskih posnetkov, ki prikazujejo vse strahote najzavratnejše človeške morilke. Dr. Jettmar je prišel s svojo ekspedicijo do kitajskega zida in se nato vrnil v Nanking. Od tam pa se je podal v Evropo, po kateri je, kakor sam pravi, tako neizmerno hrepenel.
Wilsonov film.
V New Yorku se izdeluje velik zgodovinski film, v katerem bo nastopil tudi — pokojni ameriški predsednik Wilson. Film bo zvočni in se bodo v ta namen u-pora-bile tudi gramofonske plošče. S tem se bo skušal >ravi Wilsonov glas reproducirati tudi v filmu. Podjetje, ki izdeluje film, si obeta od njega lep dobiček.
Ura brez kazalcev.
Znano je, da so Švicarji najboljši spS-cialisti m ure. Zdaj pa prihaja iz Amerike vest, da jih je pred kratkim prekosil neki Američan iz Pittsburga, ki je skonstruiral najmodernejšo uro brez številčnice in kazalcev. Ta ura kaže čas z veliko večjimi številkami, kakor so jih imele ure doslej in ki se pojavljajo pri odprtini sredi ure. Kažejo ob istem času •ure, minute in sekunde. Konstrukter je potreboval za konstrukcijo tega mehanizma polni dve leti.
mm.
Podpisani mariborski denarni zavodi so sklenili z ozirom na težki gospodarski položaj od 1. januarja 1933 znižati obrestno mero za hranilne vloge in za posojila za
0
o
Maribor, dne 31. dec. 1932.
Hranilnica dravske banovine v Maribora. Mestna hranilnica v Maribora. Posojilnica v Mariboru (Narodni dom). Spodnještajerska ljudska posojilnica, Gosposka ulica. Mariborski kreditni zavod, Grajski try. Štajerska hranilnica in posojilnica, Slomškov trg. Jugoslovanska hranilnica in posojilnica, Kralja Petra trg. Hranilno in posojilno društvo delavcev, Franko-panova ulica.
Sigurno obdarite za NOVO letO vaše drage najbolje in praktično če se potrudite v trgovino
F. ŠKOFA.
Maribor. Aleksandrova c. 23
kjer imate dobro kvaliteto, veliko izbiro telovnikov, puloverjev, nogavic, rokavic, perila, volnenih kombinež, trikotaže in kravat. Gori navedene predmete prodajamo za božične praznike po 2FliŽai\lh CGH&H!
„TIVAR “ OBLEKE
t.;co
U*i»l
Iptv
čaV'
n«'
NAZNANILO PRESELITVE
s™,-,™	ifS
najino dosedanjo preselila na
gostilno
Pobrežje, Cesta na Brezie
do sedaj Kol* (Simonič). Na Silvestrovo bo poslovilni večer iti 6. januarja bo otvoritev s koncertom Zahvaljujeva sč svojim cenjenim gostom za dosedanjo naklonjenost in prosiva tudi na novem prostoru za prav obilen poset.
M. Seifried
Vljudno vabita gostilničarja
Najveselejše
5ilvestrovanje
bo brezdvotrmo
v Kavarni ,.Rotovž"
Srečno in veselo Novo leto 1933
žeii
VIKTOR KOSI
440D usnjarska hiša Maribor, Kralja Pelra trg 9
Zahvala.
Vsem onim, ki so v tako velikem številu pribitek', da izkažejo blagopokojni
Angeli Novakovi
poslednjo čast, nam pa toliko sočustvovanja se najiskrenejše za-valjujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni vsem darovalcem krasnili vencev in šopkov, g. dr. Franju Pavliču, ki je nadvse požrtvovalno lajšal trpljenje blagopokojnici, stolnem vikarju čg. Mundi in g. Šparlu, dalje vsem oficijelnim zastopnikom, članicam in članom kluba Slov. ženskega društva in Slov. planinskega društva ter kluba Koroških Slovencev.
Najiskrenejšo zahvalo izrekava tudi vsem onim, ki so nama pismeno izrazili svoje sočustvovanje.
MARIBOR, dne 30. decembra 1932.
AlbHt in Elica Novak.
IS
• v
Voal Mouteiine £ Din 20a- meter
satno v
TRPINOVEM BAZARJU
MARIBOR	«
V restavraciji .Grajska klet'
dobite skozi celi teden vsak dan sveži goiaž. perkeit, Vampi (tfipce)
hrenovke porcija po Din 3*—
Obed a la kart gotova jedila in sicer: Juha, pečenka z dvema prikuhama in močnata jed Din 12‘—. Večerja meso po jedilnem listu s prilogo, močnata jed, sadje ali sir Din 12*—.
Sprejemajo se dnevno abonenti na izborno hrano, katera stane mesečno Din 600’-. Hrana po jedilnem listu. — Večkrat v tednu dobite tudi morske ribe in primorske specijalitete. Izborna vina liter po Din 10'—.
Za obilen obisk se priporoča
Grga Basletič, lastnik
Splošna zavarovalna družba
Jugoslavija
Glavno zastopstvo:
Maribor, Ulica 10. oktobra št. 4
priporoča:
zavarovanje proti požaru, vlomu, nezgodam, življensko zavarovanje in jamstveno zavarovanie.
Za Din 10’-
dobite originalne esence za rum
„RUMOL“
s katerim lahko sami napravite 2 litia najlincjšega ruma, kakor tudi
vse esence za liker
Preko 20 let znane specijalitete DROGERIJE
J. THUR
Maribor, Gotporka ul. 19
POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR. NARODNI DOM
Ustanovljena t. 1882.	Sprejema	hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje.
Stanje hranilnih vlog 85 milijonov Din
Rezervni zakladi nad 7</. milijonov Din	Rentni davek nlacuje iz svojega.
Marlborsk'1 bV.ECER.NTK« Jutra
Stran 9.
■■■■■■■■■■ranimrpmhbma.........
Presenečenje
pripravljamo za vas v novem letu z veliko izbiro, odlično kvaliteto in nizko ceno!
Maribur&ai '»V c yic K Ni K« juua
——»a—l-»*— mg ■■■■>—.	J*~JSU
Krasna vila tik ob parku na prodaj. Cena * Din 450.000*—. 4417 Naslov pove uprava „Večernika“	SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1933 ŽELI Restavracija „GraIska klet“ BasEetič Grga Maribor	
PRESELITEV TRGOVINE 1 ZALOGA POHIŠTVA ZDRUŽENIH MIZARJEV, D. Z G. Z. < > se preseli s 1. januarjem 1933 z ;; dosedanjih prostorov Gosposka ul. 20 3[ v Vetrinjsko ulico 22 Ko naznanjamo to preselitev cenj. občinstvu, se obenem priporočamo J! ter zagotavljamo, da bomo kakor doslej tudi v novi trgovini vedno |J 4414 dobro in točno postregli. 3! < > 4		^Veselo novo le želi vsem smučarjem, planincem in prijateljem nailepša in najudobnejša planinska postojanka
I
i
«ji
r
I
Srečno in veselo Novo leto 1933 želi
HERMUNN WOGERER
VELEKLAVN1CA, TOVARNA KLOBAS, MESNIH IZDELKOV, MASTI IN KONZERV
MARIBOR
i
i
i
Učiteljska tiskarna, r.z.z o. z.
Ljubljana, Franilikanska ulica 6
prečno no9o \e\o \
4412
Knjigarna	Podružnica
Ljubljana, Fmtiikanska ulita S Maribor Gornja Gosposka ul. M
Prevzem gostilne
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela gostilno Božič pri Sv. Petru. Potrudila se bom cenj. goste postreči z najboljšimi vini ter toplimi in mrzlimi jedili. Na novega leta dan bo koncert. Za obilen obisk se priporoča	u-1
Frančiška Verzel.
Srečno in veselo Novo leto 1933 želi
Miloš Oset
. ,	veletrgovina
Glavni trg
Maribor
Srečno in veselo Novo leto 1933 želi
»TJlicim«,
tovarna čokolade
Največja izbira
krasnih kaset, primernih za novoletno darilo
i	_	...	1	-	•	-	- r
Prvovrstna kolonska voda
v zaprtih steklenicah in odprta na litre	4199
Krasne doze za puder
original »Flapjak“ in vse druge predmete kakor: prvovrstne esence za izdelovanje
ruma, likerjev in punša
IVAN PEČAR.
droge — parfumerija — foto	........
Maribor. Gosposka ul. 11
Srečno in veselo
novo LETO
želi vsem cenjenim odjemalcem in se priporoča manufakturna trgovina
Srečko Pihlar, Maribor
Gosposka, ulica 5 -
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentlh I
Vsem cenj. odjemalcem želi veselo in srečno
Novo leto 1935
| Pivovarna „UNION“, Maribor
«*
M
UH HI
v najboljših kvali
im
v mnogih barvah in kvalitetah od
■
, nepremočljiv od
FRANC
CV€HUN
(nARlBOR
športni in tki
naprej
GOSPO/K A ULICA 32
5recno in veselo Novo leto 1933
želi
$ 99
Mihael hohnjec
TOVARNAMESNIHI2DELK0V Trgovina: Glavni trg 11,	Meljska	cesta	18
Nova iznafdba
iz volne, je vsaki dami prepotrebno. Krilo je zelo praktično in se popolnoma prileže telesu ter ne ovira niti najmanje hojo. To krilo je zelo higijenično in neobhodno potrebno bolnim osebam. Charmant-kriio spada k naj-elegatitpeji spodnji damski obleki. Nosi se lahko pod. vsako toaleto. Prileže se vsakemu telesu In dela istemu lepo obliko. Dobite ga v vseh barvah. Pomnite, da je to res najpraktičneje in najbolje božično ali novoletno darilo in bo Vaš«-) ženo sigurno to darilce, ki ie zelo po-naibolj hvaležna Ne odlašajte in pohitite še danes v ceni. najbolj razveselilo in Vam bo sigurno za to darilo trgovino
FRANCA ŠKOFA
na Aleksandrovo cesto št, 23 v Mariboru.
...MMdMNu	.
!TaflS6rslcrWl?C El? NIK«~Jd!r*
Stran” II?
Mali o
Razno
SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA
in vaših koles ne toste več rabili, nudi se vam prilika, da jih pustite temeljito osriažiti emajlirati, ponikla«, vse kro-gliične ležaje zbrusiti, tako da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zajamčeno in solidno delo. Brezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič. Maribor TattenbaChova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridemo na dom no kolo!	3889
JA. NE POZABI.
da lahko najboljše prodaš do-bre knjige, starinske reči, ka kor nakit, Zlatnino, srebrnino, obleko, pohištvo itd. in naj cenejše kupiš v Grajski starinarni, Trg svobode 1	4000
NOVI POKLICI!
za ženske, moške — mesto dežela. Sprejema novo gospodarsko .podjetje. Ponudbe hod »Vegetarija« na »Mar-stan«, informacijski biro, Ma ribor, Slovenska ul. 22. — Vpisnina Din 10.—._______4395
STAREJŠA GOSPA
da gostilniško koncesijo tistemu, ki. ji da stanovanje in hrano. Ponudbe na upravo ••Večernika« pod' »Gostilničarka*.	4419
PERJE, PUH, BLAZINE.
odeje, zavese, najceneje pri F. Novaku, Koroška c. 8, Vetrinjska 7.	4392
NA SILVESTROVO
NA SILVESTROVO
vsi V »LOVSKI DOM« nad tremi ribniki. — Izbrani spored.	.___________4448
~ RODBINA LEPERNIK
Se tem po.tom iskreno zahvaljuje za božična darila in vsem darovalcem želi srečno in veselo Novo leto! 4456
OTOMANA.
lepa, močna, nova, močno blago Din 500.—, madraci, močni, novi, 6 kosbv Din 520.—, žične vloge Din 115.—. — Vojašniški trg 2, dvorišče. 4465
MASER IN PEDIKER.
Operiram kuria očesa po naj-novejši metodi dunajskih specialistov. Nadalje vršim vsakovrstne masaže in gimnastično gibanje telesnih udov pb najnovejši iznajdbi slavnih profesorjev na Dunaju. Na željo mi javite cenj. naslov z dopisnico, nakar Vas obiščem na dotnu. — Se vljudno priporoča Martin KAUCIC, maser in pediker, absolv. spl. Poliklinike na Dunaju. — Pobrežje, Tržaška c. jv 4470
POCENI I
1121
dobre blago Samice,
lestence, modeme vseh vrst, svetilke,
seninik*, krogle vseh barv,
aparate,
motorje
le pri
IOS. TiCHY IN DRUG
MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 16
JAJCA.
natolčena in sveža po namizjih cenah vedno na zalogi, preprodajalci znaten popust Glavna zaloga eksportuega podjetja »Styrian produce« Egon Schcvab, Gregorči ulica 14, trgovina z tneš blagom in delikatesa.
MUŠKATNI
najboljše kvali danes naprej
SILVANEC
restavraciji-kavarni A. Senica, Tattenbachova ulica. Tam dobite pečene goske, purane, ocvrte piške itd. po solidni ceni in postrežbi. 3849	SOBO IN SOBICO opremljeno, blizu parka v vili, oddam takoj. Na prodaj radio-aparat z izbornim zvočnikom ter pristno turško ročno delo po priložnostni ceni. Naslov v upravi. ■ 4426
ABONENTI, ki želijo spremembo v novem letu, se sprejmejo po solidni ceni na dobro hrano v restavraciji A. Senica. Tattenbachova ul. 5. 3849	
	OPREMLJENA SOBA, solnčna, separirana, električna luč, takoj za oddati. Stritarjeva ulica 5, 1. 4436
Stanovanje	VEČ GOSPODOV sprejmem na hrano. Grajska ulica 2. 4440
ZAKONSKA DVOJICA išče čisto, dvosobno stanovanje v sredini mesta za takoj. Vprašati v upravi Večernika. 4386	
	DVA GOSPODA vzamem na stanovanje in dobro hrano. Mlinska ulica 9, dvorišče, zadnja vrata. 4453
STANOVANJE. v mansardi, velika soba in kuhinia s pritiklinami, čisto separirano, Magdalensko pred mestje, oddam 2 do 3 članski starejši stranki za 300.-— Din. Dopisi z navedbo poklica pod »Mansarda« na upravo »Večernika«. 4434	BOLJŠO GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje in v vso , oskrbo za mesečno 400 dinarjev. Frankopanova ul. 23. pritličje. 4425
	SOBO S ŠTEDILNIKOM. opremljeno, v Studencih, odda Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. .4461
STANOVANJE ODDAM s 1. januarjem, soba in kuhinja. Jurčičeva ul. 9. Studenci pri Mariboru. 4450	" opremljeno SOBO s posebnim vhodom, električno lučjo, oddam. Magdaleii-ska ul. 50. 4466
Sobo odda	SOSTANOVALKO vzamem takoj na stanovanje. Loška 5/1, vrata 11. 4467 PRAZNO SOLNCNO SOBO z ali brez uporabe kuhinje oddam Koroška c. 26-11. 4469 OPREMLJENO SOBO. separirano,:čisto, oddam, Krekova ul. 5. 4444
STANOVANJE IN HRANO oddam dvema boljšima delavcema.-Splavarska ul. 6. 4415 “ opremljeno SOBO, strogo separirano z zajuter-kom oddam gospodu, ..najraje oficirju. Slomškov trg 5. 4424	
SPREJMEM v čisto sobo, z električno razsvetljavo in v vso oskrbo dva upokojena gospoda ali gospodični. — Tvorniška cesta 24, pritličje, levo. 4452	GOSPODA sprejmem poceni na stanovanje in hrano. Naslov v u-pravi. 4445
	Sobo išie
SOBO z uporabo glasoVirja oddam dvema gospodoma za 650 Din, Hoppe, Orožnova ul. 5-1. 4427	OPREMLJENO SOBO ali sobo s štedilnikom iščem. Naslov pustiti v upravi. 4455
	Pouk
	NEMŠČINA brez učenja posameznih besed. konverzacija, začetni pouk, trgovska korespondenca. Hiter, siguren uspeh. FViskus-11 a lekcija Din 10.—. Naslov v upravi. 432!
J5ecndocfska - Jedilna	
	Kupim
	PEČI, prvovrstne kupim. Justin Gustinčič. Tattenbachova ulica št. 14. 4418
	Posest
nrfiAip tianmtfi PSOnO	
Jed slastno- / Pripravna darila - Fine kristalne posode - Tudi na drobno po tovarniških cenah v skladišču -Kersnikova ulica (pri Volkcrjcvi garaži)	HIŠE. GOSTILNE. VILE prodaja ugodno Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. 4462
	ENONADSTROPNA HIŠA v Sp. Hočah št. 58, za 24.000 dinarjev na prodaj. Tudi proti vložni knjižici. 4464
Prodam
PLETILNI IN SEDLARSKI STROJ
ter razne druge krojaške in ..šivalne stroje proda: Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica 14._________________4393
PRVOVRSTNE SANKE
po najnižji ceni proda Justin Gustinčič, Tattenbachova uli-. ca 14.	4394
KLAVIR,
črn, kratek, vskriž strune, krasen glas, skoraj nov, prodam za Din 13.000.—. Stritarjeva ul. 5, I.	4435
LEPE MOŠKE OBLEKE,
plašče ter nova salonska obleka ceneno na prodaj. Aleksandrova cesta ll/lll. 4447
5rečno in veselo l^ovo leto 1953
■H01
želi
VINSKI HRAM Jakob Kapitanovih
Maribor, Vetrinjska ulica 2
Preselitveno naznanilo!
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da pieseliin s 1. januarjem 1933 svojo tapetniško delavnico v
Vetrinjsko ulico 26, dvorišče
Potrudil se bom tudi v nadalje, da bom točno in zadovoljivo postregel vsakogar ter se priporočam za nadaljno naklonjenost
Ferdo Kuhar, taoetnik in dekorater
Vetrinjska ul. 16, dvorišče	4451
Službo išie
Srčno voščilo za Novo leto 1933 želi
t o l i"
MARIBOR
»*
Koroška cesta 3
TRGOVSKI POMOČNIK.
mlad, pošten, agilen, špecerist, želi mesta v špecerijski trgovini-ali pa gre tudi prakticirat v manufakturno ali galanterijsko trgovino. Ponud be pod šifro »1% leta izučen« na upravo.	4471
Znania želi
PRIJATELJSTVA
želi starejši gospod z mlado, samostojno, inteligentno, diskretno damo. — Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Ženitev izključena«.	4431
NEMŠKI ŠPORTNIK
išče zabavno Slovenko radi konverzacije slovenskega jezika. Ponudbe pod »Wi!ly 23 na uoravo »Večernika«. 4429
Nobenega razpoloženja na Silvestrovo
brez našega rezkega
„MuSkate!ca” „
od Schickerja iz Sv. Urbana o katerem govori ves Maribor samo pri
HALBWIDL-U
Opravilna številka; E IX 2847/32
15
Dtažbeni oklic.
Dne 16. jan. 1933 dopoldne ob n. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. n dražba nepremičnin
zemljiška knjiga: k. o. Vurmat vi. št. 33, 72
Cenilna vrednost: Din 103.614*75 in Din 7,079*85
vrednost pritikline; Din 6.255»—
najmanjši ponudek: Din 73*246 50 in Din 4719*56
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okralno sodišče v Mariboru, odd. IX.
dne 14. decembra 1932.
Srčno	voščilo	so
■ n
»E X P E D I T«
mednarodna špodicija družba z o. z.
Maribor
Cankarjeva 26
Cvetlični salon
»VRT DŽAMONJA«
lastnica Vera Schwab
Maribor
Gosposka ulica 37.
vsem trgovskim prijateljem, strankam, gostom in stalnim gostom, znancem in prijateljem ieI6;
Milan Zemljič
mesarija in prekajevalnica
MARIBOR
JOSIP MOTTL
gostilna Balon
Maribor
Pobrežje
Kralja Petra trg 1
GOSTILNA ROBIN
Studenci pri Mariboru Aleksandr. 29.
	1 FELIX SKRABL manufaktuma trgovina
Maribor	Gosposka ui. 11
	IVAN KLANČNIK mizarstvo
Maribor	Telefon 2319 Mejna ul. 6
Stava« \t.	Mariborski	»V	E	C ER NIK« Jutra	V	Maribor«,	cine	31.	XII.	1932.
■ nmnBIMBlIMBMIMIIIiliil !!■■ !!■■■■■■■■■■■■——Ml»li I HllIII i milil n l	I	n	-3®
Srčno voščilo sza			
vsem trgovskim prijate} in stalnim gostom, znan		jem, strankam, gostom cem in prijateljem želč:	
• Uredništvo in Uprava ..Veternika** Maribor Gosposka ulica 11		A. PRELOG frizerski salon za dame in gospode- , Studenci pri Mariboru	H. MULEC parna pekarna Studenci pri Mariboru
KRISTAL D. D. tovarna ogledal in brušenega stekla Maribor Koroška c. 32	ANTON KOSIČ gostilničar Maribor Koroščeva ul. 54	Atelie za periie Runnik se priporoča za izdelovanje perila od navadne do najelegantnejše izdelave, kakor tudi, popravila nogavic (nabiranje zank), strojni ažur, entlanje, predtiskanje, ročna dela. Slovenska ul. 20	
Mariborska tiskarna d. d. Maribor Jurčičeva ul.		IVANA RAČIČ restavracija »Gambrinova dvorana« Maribor	KAC MARIJA trgovina z mešanim blagom Studenci pri Mariboru, Kralja Petra c. 19
DRAGO ROSINA zaloga galanterije Maribor Vetrinjska ul. 26	ŠTEFAN PAVEŠIC gostilna Kamnica pri Mariboru	HILDA RAČIČ strojna pletarna Maribor Slovenska ul. 26	ANGLO-JUGOSLOVENSKO PETROLEJSKO D. D. Maribor Miklošičeva ul. 2
KRISTINA VOLLGRUBER gostilna in kavarna Maribor Frankopanova ul. 17	Kavarna »ASTORIA1* Lojze Strehar i . '.''/"Z V" Maribor		E. LOZEJ strojna pletarna Maribor Frankopanova ul. 5
RUDOLF KOMPARA mizarski mojster Maribor Aleksandrova c. 48			J. HOCHMULLER Tovarna bučnega olja Tel.: 23-39 Maribor Taborska ul. 7 4
LEŠNIK ANTON studenški mojster Studenci pri Mariboru Radvanjska c. 6	FRANC FILIPČIČ pečar Maribor Mlinska ul. 31	E. SCHWAB veletrgovina rib, sira in salam Maribor Gregorčičeva ul. 14	GOLOB LINA strojna pletarna Maribor Orožnova ul. 6
Foto-Ate je „ELI“ Maribor Aleksandrova cesta 1		Scherer Cecilija Maribor Tržaška c. 18	FRANC SCHOBER magdalenska parna pekarna Maribor Kralja Petra trg 2 j
FRANC ZIDARIČ modni salon Maribor Stolna ul. 5	IVAN BERANIČ krojač Maribor Taborska ul. 18	Vesn«-akumu!ator in« I. & F. Damiceli Maribor	
Josip Benko tovarna mesnih izdelkov Aleksandrova cesta 19 podružnica MARIBOR		DRAGOTIN ŽERJAL trgovina z mešanim blagom Rajčeva ul. 2 Maribor Ruška c. 37	ADOLF BERNHARD mlekarna Aleksandrova 51 Filiala Koroška 10 gj
VVE1TZ KAROL stojnica pred pivovarno Tscheligt Maribor	DOVEČAR FRANC trgovina z mešanim blagom Maribor Koroška c. 84	HOTEL »MERAN« Maribor	Roman Matz KAVARNA »EVROPA« Ptuj Florjanski trg j|
FRANC URBAN mesar in prekajevalec			MAJHENIČ ERNEST trgovina s perutnino in divjačino
Ptuj Panonska ul. 6	Jos. Tj Divovarna i	»chelHsi	Ptuj Trstenjakova if
LETIC ENGELBERT trgovina z mešanim blagom		n žaanjarna	ANTON BRENČIČ trgovina z železnino — zaloga orožja
Ptuj Slomškova 7	rianoor		in munlcije Ptuj
Vsem cenj. gostom znancem in prijateljem želita J. A. BERLIC rcstavraterja »Pri Pošti« Ptuj	Vilko Blatnik		VIDMAR SLAVKO trgovina z mešanim blagom Maribor Smetanova ul. 53
KOREN FRANJO pekarna Maribor Smetanova ul. 51	trsovina čevljev Maribor Gosnoska ul. 1		JULIJO MEINL d. d. uvoz kave —- uvoz čaja Maribor Gosposka ul. 7
'V M-a<r i b-o-r-tt, dne 31. X11 193?.	Mariborski	»V	E	C'E	5	N! K« Jytra	Stran	1.*
| Srčno v st vsem trgovskim prijatel in stalnim gostom, snant		i Novo leto 1933 1 Jem, strankam, gostom cem in prijateljem žele:	
Franc Ambroiii specijalni atelje za črkoslikarstvo Maribor Grajska ul. 3.		IVAN in HELENA KVAS klobučarna Maribor Aleksa ndrova c. 32	ERNEST in ANA BIRTIČ restavracija Pri klavnici-. Maribor Ob brodit I
			
ANTON PAŠ modna trgovina. Maribor .Slovenska ul. 4	J. Waidacher-jev nasl. VILJEM WREGG trgovina s čevlji Maribor Slovenska ul. 6	Pugel & Rossmann S veletrgovina z vinom Maribor Trg svobode |	
			
S Jakob Perhavec trgovina alkoholnih pijač .Maribor Gosposka ulica		MAKS PUCHER modni predmeti za dame in gospode, perilo, platno, belo blago, pletenino in drobno blago Maribor Gosposka ul. 19	KARL PRE1S trgovina s pohištvom in preprogami Maribor Gosposka ul. 2U Ki
EMAN ILICH slaščičarna 1 ' • §j Aleksandrova 40 Maribor Slovenska 5	DRAGOTIN ČUTIČ-eva VDOVA puškar iti trgovina s strelivom Maribor Slovenska ul. 18	Franc K galanterija, pletenine, igrače in Maribor	ormavtn drobnine. Na veliko — na drobno Gosposka ulica 3
Fr. Bernhardov sin: Imejitelj Gustav Bernhard zaloga stekla in porcelana 1 Marihnr Aleksandrova cesta 17		JUSTIN GUSTINČIČ mehanična, delavnica in trgovina Maribor Tattenbachova ul. 14	OBLAČ1LNICA »DRAVA« Maribor Frančiškanska ul. 21
JOSIP SULIČ trgovina s čevlji lastnih izdelkov j§ Maribor Aleksandrova e. 30	FRANC WE1LER Billerbeckov naslednik trgovina z barvami Maribor Gosposka, ul. 29	L. 0 manufakturi Maribor	irnik ia trgovina Koroška cesta 9
I Franio Maier manuiakturna traovma 1 .. Glavni trg 9		EKSPORTNA HIŠA »LUNA« lastnik A. Pristernik Maribor Aleksandrova c. 19	JOSIP STERNA!) puškar » « • Maribor Aleksandrova c. 18
IVAN KRAVOS kovčki, ročne torbice, ■ aktovke, listnice, denarnice, nahrbtniki, gamaše itd. Maribor Aleksandrova c. 13	ALBERT V1CEL trgovina s kuhinjsko opremo Maribor Gosposka ul. 5	Minka restavracija »	Kuder Narodni dom« Maribor
Medtt-Zankl tovarna olja, lakov in barv, družba z o. z. MARIBOR 	Glavni .rajo—		JOSIP ŠINIGOJ trgovina z delikatesami Maribor Aleksandrova c. 18	JOS. HOFER tr«ovjua z muzikaiijami, godbenimi instrumenti in gramofoni Maribor Ulica lt). oktobra
PAVEL HERlCKO lončar in izdelovatelj peci Maribor Tattenbachova ul. 6	»ELEGANCE« damsko in moško modno krojaštvo v hiši g. Vlahoviča Meljska c. 2	Josip »Kolodvorska	Maidič restavracija-« Maribor
RUDOLF KALLE mehanik, pisalni stroji Maribor Celic	WE1SS JOSIP trgovina z mešanim blagom Maribor Aleksandrova c. 29	KATICA KOTN1K-GOLOB kavarna »Bristol« Maribor Vetrinjska ul. 17	A. PLATZER trgovina s papirjem in knjigoveznica Maribor Gosposka ni. 3
M. JAHN modistinja Maribor St0'na ul. 3	JAKOB LAH modna in konfekcijska trgovina Maribor Glavni trg 2	FERDO KUHAR tapetnih in dekorater Maribor Gosposka ul. 4	JOSIP MUNDA splošno krojaštvo Maribor
J. TRPIN manitrakturna trgovina Maribor Vetrinjska ul. 15	I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA r. z. z o. z. Maribor Tel. 2324 Tržaška c.	VIKTOR AVBERŠEK modno krojaštvo za gospode in dame, specijafist za usnjate obleke Maribor Državna c. 24	FRANJO RE1CHER krojaški mojster Maribor Tržaška cesta 18
KARL ROBAUS pekarna Maribor Koroška c. 24	ANTON IN MARIJA BERANIČ gostilna »Pri zlatem levu« Maribor Vodnikov trg	VLADISLAV ILIČ elektrotehnično podjetje Maribor Aleksandrova c. 24	ANTON MARČINKO modni) krojaštvo Maribor Stritarjeva ul. 18
JANKO ŠIRUK čevljarstvo H Maribor. Koroška C.--.34	M. FARIČ trgovina z mešanim blagom Maribor lietnavskn c. 31	ANTON HORVAT mesar Maribor Koroška c. 15	CVETLIČNI SALON Vrt Džamonja« lastnica Vera Sclnvab Maribor Gosposka ul. 37
'	,	•-	-	-	-	\	V..	;	i.	.•	...	-	\	.
Mariborski OTCTERNlik jafra . ...	   ....	...	%	MariSoru,	'dne	31.	XII.	1932,
1 Srčno voščilo vsem trgovskim prijatel in stalnim gostom, znan*		i Novo le fem, strankam, gostom cem in prijateljem ielč:	to 1933 1
Adalbert Gusel Veletrgovina, izdelovanje likerjev in sadnih sokov Maribor		IVAN PIRC čevljarski mojster Maribor	ŠTEFAN KOTER pohištveno mizarstvo Maribor Mlinska ul. 29 1
JOSIP KAKLO torbar Maribor Trg Svobode 6	IVAN SLUGA veletrgovina s surovinami in tovorni prevozi M aribor ' Tel. 2272 Tržaška 22	A. Robfnšak E produkcija čevljev Maribor ' Slomškov trg 8	J	
..Noblesse” (IVAN GOMBOC) modni salon za gospode Maribor Cankarjeva ul. 1		VALENTIN SENEKOVIČ krojaški atelje Maribor Mlinska ul. 9	MARiJA SCHELL starinarstvo, nakup in prodaja oblek ter 1 čevljev Maribor Koroška c. 24 |
R. DETlCEK mesarija Maribor Frankopanova 35	MARIJA SIEBER trgovina z rokavicami 1 Maribor ' Glavni trg 14	Josip Šerec | j lastnik kavarne »Jadran" Maribor * Aleksandrova cesta	
Franc in Mariia Zemljič hotel in restavracija »Orel« Maribor		EMIL ZAMOLO trgovina z mešanim blagom Maribor Tržaška cesta 2	FRANC REICHER 1 modni salon Maribor Tržaška cesta 18 |
JOS. KLIMA trgovina z mešanim blagom Maribor Frankopanova ul. 31	JULIJANA TEMENT Kavarna ; - ' t Maribor Glavni trg 3	Rudolf Kiffmann | — - . mestni stavbenik Maribor Meljska cesta 25 1	
H, Vrhunc špecerija« in deliktesa ter glavna zaloga kvasa P. T e s 11 č Maribor Maistrova ulica 17		GOSTILNA MANDL Zg. Radvanje pri Mariboru.	MAKS USSAR kleparstvo in inštalater Maribor Gregorčičeva ul. 17 |
ANDREJ HALBWIDL restavracija »Stara pivovarna«	JUL. WAIGAND nasl. Ii. KOSI trgovina z drvmi in premogom, koks, lik. oglje, cement, apno	Aloiz in Antonija Senica | gostilna in kavarna »Plzenski dvor«	
Maribor Jurčičeva ulica	Maribor Frančiškanska ul. 11	Maribor	i attenoacnova utica s a
Ida Stickler kavarna »Central« Mnrihor Gosposka ulica		M. TEMERL trgovina z ročnimi deli, šivanje perila in pr.edtiskarija, se še nadalje priporoča Maribor Stolna ul. 5	TEREZIJA PAULIC gostilna »Pri glavni pošti« Maribor Stolna ulica |
J. POBEŽ1N trgovina z drvami in premogom Maribor Gregorčičeva ul. 1	ANTON L1NZNER trgovina z mešanim blagom Maribor Meljska cesta 31	DoRek & Marini 1 manufaktura Maribor Gosposka ulica 1	
Franc Filipi? mesarija Miirihnr Jurčičeva ulica 8		ANDREJ MACAROL pekovski mojster Maribor Meljska cesta 14	JOSIP JAKLIČ carinsko posredništvo Maribor Meljska cesta 1 |
A. JAKAC čevljarna Maribor Slovenska ul. 34	JAKOB ZOLLENSTEIN-ov nasl. ŠTEFAN GODEC spec. izdelovalnica vseh vrst škornjev in ortopedičnih čevljev Maribor Gregorčičeva ul. 11	..Elegance” 1 damski salon klobukov 1 Maribor Aleksandrova cesta 13. 1	
Anton tovarna me:	Tavčar mih izdelkov Jurčičeva ulica 3	josip Čebokli parna pekarna Maribor Glavni trg 9	HOTEL »ZAMOREC« Pavla Jančar • 1 Maribor |
RADO TIPEL specijalna trgovina bonbonov Maribor Kralja Petra trg 9	JOS. T1CHY IN DR. elektrotehnično podjetje Maribor Slovenska ul. 16	Knjigarna 'I Tiskovne zadruge 1 Podružnica MARIBOR Aleksandrova cesta 13 1	
Anton Poš manufaktura Maribor Aleksandtwa_cgsta_27__		ZLATA BRIŠNIK trgovina s papirjem in galanterijo knjigarna založništvo razglednic Slovenska 11 Maribor Gosposka 34	MIRKO FELDIN I trgovina z manufakturo Maribor GrajsKi^trg^^J
v Mariboru, dne 31. XII. 1932.
Mariborski »VE C ER NIK« Jntra
Cifra« S.
Najfinejši rum Brandy Pristna slivovka
en gros! *	in	vse vrste likerjev i. t. d.	en	oetaft!
JAKOB PERHAVEC MARIBOR. GOSPOSKA ULICA 9
Telefon 25-80	Tovarna	likerjev,	desertnih	vin	in	sirupov!
Zakaj
Ker Vam nudi največjo izbiro aparatov vodilnih radiotovarn:
Radione,
Eumig,
Minerva,
Eswe,
Ingelen,
Orion,
Kapsch, Hornyphon, Boss,
P
R
E
I
Z
K
U
S
I
T
E
Berliner,
Korting
Telefunken,
Philips,
Ojačevalce,
Zvočnike,
I
Z
B
I
R
A
I
T
E
"HSJESŠ" Za An IM
Maribor
Gosposka H
(8
0
m
4)
u
>u
x/i
-O
S
B
O
T3
o v S ‘g
.-H C3
> *a
O 03 C Cu
a>
O)
>
(0
a
a
k
OJ
■o
e
S
OJ
o
IB
a
10
c
o
—
■
«0
M
BHBB
0)
N
5	X
>	
JZ	Hm H
OJ	M •£
(/>	01 §
>	
>1	O S
o	a
o	
*
Ceniki brezplačno! Fotomaterijal vseh svetovnih znamk! Popnst!
Zaročenci m zaročenke
kupujejo svoje pohištvo in vso drugo hišno opremo (tudi proti hranilnim knjiži-3S32	catn)	samo	v	trgovini	s	pohištvom
Ernest Zelenka, unča 10. oktobra st. 5
Sestavne dele. Izprašilce. Nabijanje akumulatorjev. Tovarniške cene. Plačilne olajšave.
Radio Maribor
Glavni trs 1
(Državni most).	f«L	26-48
Čita*te ..Veternik"!
MIAMI
lignit
Belatinec
Ivanopolje
BudlnlCina
Ladanje-Dohtje
JOSip GovediČ, Maribor, Prešernova 19
Zaloga suhih bukovih in mehkih drv po najnižjih cenah Telefon 26-96
Radi prezidave
skladišča
na prodaj v
trgovini s pohiitvom
USODA LJUDI!
Ulica 10. oktobra št. 5
po zelo znižanih cenah:
30 spalnic
iz mehkega lesa 20 spalnic iz trdega lesa 20 jedilnic iz trdega lesa 20 oprem za kuhinjo 50 otoman, kakor tudi tnadrace, žične vložke, zavese, stole, mize itd.
ter vsakovrstno pohištvo
Kot plačilo sprejmem tudi hranilne knjižice!	3833
Prosluli astrolog profesor Helen se Je odločil izgotoviti Vam brezplačno VaS horoskop. Slava prof. Helčna je tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarjati nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaljenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi Imeni gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helčn Vam pove po resnici vso Vašo usodo, napove Vam. kda] lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo Itd. Njegov popis preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil Vaše občudovanje, presenečeni boste in uspeli boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje naj dobite to gotovost? Prof. Helčn Vam to pove: v zvezdah! Ne verujete'?
Zvezde govore resnico!
Čitajte. kar Vam piše sam profesor-astrdog Helčn.
Spoštovani prijateljil
2e ko sem samo omenil, da bom lzgotavlja! horoskope brezplačno. Je bit moj tukajšnji zavod in moj tajnik g. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljanje horoskopov.
Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupanje. Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop Izgotovim vsakomur po vrsti, kakor prihajajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošenj.
Mislim, da se Vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse, kar Je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavlm s proučevanjem zvezd in njihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnošaje zvezd do človeške usode in zato lahko vidim v bodočnost IjudL
To svojo sposobnost dajem seda) na razpolago vsemu človeštvu. Javite ml tvoj naslov, poklic, dan, mesec in leto rojstva in povem Vam o Vaši usodi več. nego M smatrali za mogoče. Vse Vam napravim brezplačno, kot nagrado za mojo visoko starost In v zameno ža moje stroške mi priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na moj zavod tako-le:
Astrološki laboratorij K. Havelka
Praga-Vinograde. Sleszkč 1I6-M. Poštni predal 28. Češkoslovaška.
Oprostite mi. da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgovorno delo potrebujem miru In zbranih misli. (Prot Helčn ie star 86 let)
Zahvaljujem Vam za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter sl bom prizadeval, ds Vam napovem lepšo pot bodočnosti.	Vas	vseh	vdani	prija	teti
prot Helčn, astrolog.
Naša opazka: Prof. Helčn td prerok — marveč učenjak. Id je vse svoje življenje posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaže pota k sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam jih morda pripravlja usoda.	39-1
M,,lll,,HI,imlllimilllllluniiii^	......
" »mmo m novi nnno
Centrala: MARIBOR	Podružnica: CELJE
v lastni novi palafii na oglu Gosposke-Slovenske ulice	nasproti poSte prej IUZNOSTAJERSKA HRANILNICA
Sprejema vloge na knjižice in tekoči
račun proti najugodnejšemu obrestovanju	a«*
Najbolj varna naložba denarja, ker Jamči asa vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim
svoiim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
			
Mariborski »V E CER NIK« Jutra
za zaupanje, ki so nam ga izkazovali skozi celo leto pri nakupu naše obutve
Vrsta
Po dnevnem naporu se boste najbolje poču-tili v teh udobnih domačih čevljih iz topi6 tkanine.
Vrsta 742.
Tople copate iz volnene tkanine z močnim podplatom in toplimi vložki obvarujejo Vaše otroke pred prehlajenjem.
kot tudi sotrudnikom naših dobaviteljev za požrtvo vovalno in vstrajno delo na skupnem cilju.
Vrsta 242.
Lahki čeveljčki za telovadbo iz močnega črnega boksa s krom-podplatom. ženski 35 Din, moški 39 Din.
Vrsta 2t8
Lahki čevlji za telovadbo iz močnega črnega boksa s krom-podplatom. Ženski Din 35.—» otroški Din 29.—■.
Naše prizadevanje bo, da tudi v novem letu nudimo svojim odjemalcem za manj denarja še več službe, a svojim sodelavcem še več zaslužka.
Vrsta 2851—05.
Čeveljčki iz laka ali rjavega boksa za naše najmlajše odjemalce. Vel. 19—26, Din 35.—, vei. 27---34 Din 49.—, vel. 35—38 Din'69.—.
Vrsta 9817-61
Ta lahka galoša iz najboljšega gumija obvaruje Vam čevelj, obdrži nogo suho in toplo tudi v največjem blatu.
Vrsta 3661—0«
zimo visoke čeveljčke iz rja-podplatom iz krupona. Vel.
Otročičkom za v ega boksa s
Vrsta 1937—22
Trpežni čevlji iz črnega ali rjavega boksa z nepremočljivim gumijastim podplatom. Primerni za vsakega, ki zahteva predvsem tr-pežnost čevljev.
Vrsta 1315—03
Okusni salonski čeveljčki iz finega baržuna	Vrsta	1865—01
rdi satena. Vsaka praktična datna mora imeti v naših snežkah lahko nosite tudi sredi zime ta čeveljček v svoji garderobi. Primerni za lahke, udobne in elegantne čevlje iz satena nošnjo v snežkah.	hii baržuna. Oba para čevljev Vas staneta
skupaj samo Din 128.—.
Vrsta 4644—05.
Okusni dekliški čeveljčki iz črnega ali rjavega boksa. Isti iz najfinejšega laka za isto ceno.
Vrsta 3967—22
Udobni čevlji iz. črnega boksa z neraztrglji-vini gumijastim podplatom. Zelo primerni za tiste, ki so s svojim delom prisiljeni, da mnogo hodijo.
Vrsta 5662—60,
Otroški čevlji ileksibl iz finega boksa s podplatom iz krupona. Vel. 27—34 Din 69.—.
Vrsta 1845—03
Udoben čeveljček iz baržuna za urad in trgovino. Ravnotake iz satena za isto ceno. Čeveljčki iz satena se lahko nosijo v snežkah.
Vrsta 9805—07
Ta čeveljček iz finega laka daje Vašim nežicam lepo linijo in posebno eleganco. Neoto-hodno potreben za ples in družbo.
Vrsta 9891—64»
Nepremočljivi otroški škornji iz lakiranega gumija, v katerih otrok lahko hodi tudi po največjem nalivu in blatu. Vel. 19—26 59 Din, vel. 27—34 Din 79.—, vel. 35—38 99 Din, moški za štrapac. Din 129,—, lakirani Din 149.—.
Vrsta 9897—§1
Zajamčeno nepremočljivi gumijasti škornji delo v vodi, na stavbah in instalacijah. Ee-rejo se z navadno vodo. Isti lakirani ** ^in 149.—;
Vrsta 2945—11
Okusni čevlji iz rjavega ali črnega boksa.	Vrsta	2055—10
Neobhodno potrebni vsaki gospodinji za ne- Udobni, topli in vendar elegantni čeveljčki z deljo in praznik. Isti iz najboljšega laka za okusnim okrasom. Za mraz in zimo nenado-Din 99.—.	mestljivi.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik
t^ja In urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik 90STANKO DETELA v Mariboru