TEDENSKE SlIKE Naročnina za flvstro-Ogrsko: V4 leta K 2-50, Va leta K 5- celo leto K 10-- ; za Nemčijo: Vi leta K 3 50, V2 leta K T-celo leto K 14-; za ostalo inozemstvo, celo leto ft. 16-80. Za Ameriko letno 3*25 dolarjev. Naročnina za dijake in vojake celoletno 8 kron. Posamezne štev. 22 vin. — Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica št. 10, I. nadstropje. Štev. 20. V L3UBLJHNI, v sredo 23. decembra 1914. Leto I. Miri Miri Epizoda s srbskega bojišča: Po krvavih bojih ob Kolubari so prosili Srbi za parurno premirje, da pokopljejo trupla ubitih. Naše čete so premirje dovolile. • V listu so, fcoiična pesem, boiifna povesi \n 17 zanfmivih lepihrslik: Fran^fiSkani v vojnem laza-relu; Skodova tovarna topov; v zakopih; oklopni avtomobil v boju; Odesa; boiiine slike itd. stran 2. TEDENSKE SLIKE. 20. Štev. Manica Komanova V božični noči. Božična noč, v naročju tvojem nesrečnikov umolkne jad, božična noč, — noč čarovita ti polna sanj in polna nad! Krog matere tišči se deca in vzdiga k jaslicam roke, ter moli, prosi za očeta, ki šel na bojno je polje. Na polju slave, daleč, daleč na straži mož-vojak stoji, spomini vstajajo mu v duši, spomini na pretekle dni . .. JVliha Čop: .Božična noč, ti si od nekdaj nosilka svetega miru, a letos — klanje vsepovsodi, o miru ni nikjer sledu ..." Premišlja . .. sanja ... in s koleni spusti se na zamrzla tla, molitev glasna preiskrena mu prikipi iz dna srca: ,0 večni Bog, gospod vladarjev, na nas se milostno ozrl, podeli skoro nam mir sveti, ki svet si ga tako želi!' Sveta noč. „Daj, Cilka, prečitaj nama še enkrat njegovo pismo 1" Že tretjič je razgrnila Cilka zmečkan in zamazan list na mizi, z prtom pogrnjeni, primaknila petrolejko bližje in čitala: „Preljubi starši! belim Zopet vzamen pero v svojo desno, mrzlo roko in Vas prisrčno pozdravljam iz sinje daljave čez snežne planjave, čez globoke vode in visoke gore in čez široke doline. Ne noč, ne dan ne mine, da se Vas ne bi spominjal in mislil, da bi se skoro videli zdravi in veseli, da bi še dolgo let srečno živeli, po smrti pa v nebeškem raju med angeli sedeli. Jaz sem, hvala Bogu, še vedno zdrav — kdove kolikokrat so mi že brenčale kroglje kakor sršeni okrog glave, a nobena me še ni zadela. Mnogo mojih tovarišev je že mrtvih, mnogo ranjenih in izgubljenih in čudim se, da se meni še ni pripetila nobena nesreča. Gotovo Mati božja, angelj varuh in Vaše molitve čuvajo nad mano. Veliko moramo trpeti, mnogokrat smo lačni, žejni, na smrt utrujeni in mraz je, hud, strupen, posebno ponoči na straži . . . Zdaj bom pa zaključil to moje revno, drobno pisemce; dal ga bom belemu golobčku v kljunček, da ga ponese v daljno domovino, v domačo hišico v Vaše naročje. Še enkrat Vas pozdravljam iz vsega srca in Vam voščim vesele in srečne božične praznike, da bi jih obhajali zdravi in veseli kakor prejšnje čase. Jaz jih bom praznoval letos najbrže zunaj, na mrazu, s puško v roki. Molite zame, da bi se srečno vrnil v domovino. Zelo rad bi bil z Vami na sveti večer pri jaslicah, pod toplo streho, a ne morem .. . Zdravi ostanite in Cilko mi pozdravite, in ji recite, da ji v kratkem zopet pišem. Z bogom! S. Vaš sin Janez." 20. Stev. TEDENSKE SLIKE. Stran 3 Debela, srebrna solza je zdrknila dekletu po rdečem licu in pala na list med okorne črke. „Prečista devica, vrni mi sina edinca!" je šepnila starka za pečjo, in vele ustnice so se pregibale v iskreni molitvi. „Da, da! Kuge, lakote, vojske — reši nas, o Gospod! Hudo se godi fantu. Kaj bomo počeli, če ga ne bo več nazaj!" Zamišljen je pokimaval starec z glavo na klopi ob gorko zakurjeni peči in tlačil s ploščnatim palcem tobak v malo, s steklenimi biseri okovano cedro. „Bog bo dal, da bo kmalu konec vojne, in Janez se vrne. Srečni in veseli bomo potlej." Revica sama sebi ni verjela teh besedi. Sama potrebna utehe, je tolažila Cilka cele štiri mesece svojega bodočega tasta in^taščo. Še pred Velikim Šmarnom bi morala biti poroka, a nenadoma je zaoril po deželi oni strašni klic: — vojna! in oditi je moral Janez pod zastave. Vsak večer je prihajala k zapuščenim staršem, da bi si pri njih utešila dušo, ki e v tajni grozi trepetala za življenje izvoljenčevo. Pozno v noč je odhajala domov k svoji materi. Bože moj, koliko grenkih solz je že videla radovedna luna na teh njenih potih! Zasmililo se je dekle samim nebeškim zvezdam, da so se skrivale za črnimi oblaki... Lučka je trepetala pri jaslicah v kotu za mizo. Isti večer je stal Janez na straži, daleč tam na severu, na bojnem polju. Vihar je divjal po nepregledni planjavi, silen veter je dvigal cele plasti snega, igral se ž njim v mogočnih vrtincih in ga kupičil v debele žamete. Na robu gozda je stal Janez, naslonjen ob mogočno hrastovo deblo. Burja je tulila svojo grozečo pesem in vršela po vrhovih dreves ter mu metala cele kosme snega po plašču, kapi in obrazu. A ni se zmenil Janez za vihar, ni čutil strupenega mraza, ki se mu je vtihotapljal skozi obleko do kosti. Njegove misli so se mudile daleč proč, v domovini, v rodni vasi. Tam gotovo ni nocoj burje. Nikoli se ne spominja, da bi divjal vihar na sveto noč. Nekaj mehkega, neskončno nežnega se vleče nad vas in človeška srca, da bi se zjokal in nasmejal obenem. Taka je sveta noč v domovini. Kakor lahna, zlata meglica ti objame dušo, da se ti zasmeje v nerazumni radosti, da odpušča vsem protivnikom, da moli za srečo vsega sveta ... In zvonovi, ljubček moj I Nikdar v letu ne done tako veličastno, vabeče, kakor o polnoči na sveto noč. Ej, to bi bilo prijetno nocoj doma! Jaslice so v kotu, da, gotovo so tudi letos, saj je sveti večer, čeprav njega ni doma. Druga leta jih je vselej sestavil on. Bog vedi, kdo jih je letos na- pravil? Morda oče, morda mati, ali pa — ali pa — Cilka . . . Da, da, Cilka jih je napravila, kdo drugi! Morebiti sedi prav sedaj za mizo, gleda na ono svetlo zvezdo in misli nanj. Pisala mu je, da vsak dan obišče njegove starše. Kako je jokala, ko se je poslavljal od nje! Trdemu kamnu bi se zasmilila. Kajpak, tudi njemu je bilo hudo, dušilo ga je v prsih in grlu, da ni mogel spregovoriti besedice. Roko je podal očetu in materi, in odšel je z drugimi fanti vred iz vasi. In peli so po beli cesti, ki se vije po vaškem polju: Farni zvonovi prav milo pojo, fantje jemljejo od doma slovo, jemljejo slovo, na vojsko gredo, nazaj jih nikdar več ne bo--- Očetje, matere, bratje in sestre in prijatelji so stali gori na vaški trati in jim mahali v pozdrav in slovo. In še enkrat jo je ugledal med njimi, kako je vihtela bel robec in zrla za odhajajočimi. Obrnil se je in zavriskal, da je odmevalo po hribu nad vasjo. Nekaj otožnega, obupnega je bilo v tem vrisku, temna slutnja mu je legla takrat na dušo, da jo vidi posled-njikrat. In dalje so korakali po prašni cesti in izginili za daljnim ovinkom . .. Nepremično je stal ob hrastovem deblu, strmel v črno noč in ni čutil, da so mu otrpnile noge, nad kolena ga je že zasul vihar z ledenim snegom. Divje-otožno tuljenje ga je predramilo za hip iz otožnih sanj. Zamolkli, zavijajoči glasovi so se pomešali s strahotno melodijo razsajajočega viharja. „Aha, volkovi!" je pomislil. A ni se jih bal. Če mu pridejo preblizu, ustreli in v par minutah mu pridejo tovariši na pomoč. Le težko utrujenost je začutil in spanec se ga je poloteval. Nehote je zdrsnil ob deblu in sedel v mehki, prhki sneg. »Odpočijem si in zopet vstanem." Puško je stisnil med kolena in oprl trudno glavo ob njo. In sedaj sedijo vsi trije, oče, mati in Cilka v gorki sobi pri jaslicah Gotovo se ga spominjajo in z žalostjo ter hrepenenjem mislijo nanj. Ne bodo imeli veselih praznikov letos, ker ni njega med njimi ... Iz silne daljave je začul pesem domačih zvonov in s smehom na ustnicah je zasnul večne sanje. Sneg je naletaval na poljane in grozeča burja je vriskala v noč. Takrat se je izvila njegova duša rahlo iz telesa in odhitela proti domovini, v rodno hišico, da poljubi očeta, mater, Cilko in odplava v neskončno večnost.. . Rahlo, komaj slišno, skrivnostno je potrkala na okno. »Spomin!" je jeknila starka v sobi, »moj Bog, mrtev je!" In troje src je zaplakalo v grozni slutnji v sveto noč ... Stran 4. TEDENSKE SLIKE. 20. §tev. Viharne demonstracije v Carigradu po razglašenju sv. vojne proti Rusiji, Angliji in Franciji. Z eno roko. Dunajskijarhitekt Grosselfinger je ustanovil šolo, kakršne naša država doslej še ni imela: šolo za invalide, ki jim je po vojni ostala le še ena roka. V tej šoli se bodo učili naši bivši vojaki uporabljati eno roko tako, kakor bi imeli še obe. Madjarski grof Geza Zichy pa je izdal knjigo z ilustracijami za vojake, ki so ob eno roko. Dunajski vseučiliški profesor, dvorni svetnik dr. Eiselsberg je napisal k tej knjigi lep uvod. Grof Zichy in arhitekt Grosselfinge r sta samouka ter imata le po eno roko. Moža imata torej svoje izkušnje, ki jih da eta zdaj na razpolago tovarišem, ki imajo tudi le še desnico ali levico. Grof Zichy je izgubil svojo roko v mladosti na nekem lovu. Surovost služabnika, ki se je posmehoval njegovi nepomagljivosti, ga je spravila k sklepu, da se nauči z levico opravljati vse prav tako, kakor bi imel še obe roki. Svoj sklep je izvršil s pravo železno voljo. Kako je mogel to doseči, je popisal natančno z besedo in s slikami v svoji knjigi. Grof se sam umiva po vsem telesu, si striže sam nohte, si zavezuje kravato, se sam oblači in slači, si zreže sam meso, lupi sam jabolka ali hruške, piše pisma in knjige, jezdi, strelja, vesla in celo plava sam, dasi ima le še levico. Celo kartati more, in, ta grof zna tudi na klavirju igrati. Kakor ta grof je tudi arhitekt Grosselfinger prepričan, da more človek z eno samo roko storiti vse, če je vztrajen pri vežbanju in če ve, kako se mu je vesti. Grofova knjiga je izšla v Stuttgartu (Deutsche Verlagsanstalt), a jo bo kmalu dobiti pri vseh knjigo-tržcih. Oo. frančiškani kot bolniški strežniki v vojnem lazaretu. 20 Stev. TEDENSKE SLIKE. Stran 5. Vojna psihoza. Novo bolezen je prinesla vojna, duševno bolezen, ki pa v največih slučajih ni nevarna. Imenujejo jo: vojna psihoza. V dunajski „Zeit" je popisal nekdo svoj poset v deželni blaznici na Steinhofu, kjer imajo še 34 takih bolnikov. Spočetka jih je bilo 120, a velika večina je naglo ozdravila in se vrnila domov. Nekateri možje vojne ne prenesejo. Tu ni govora o telesnem trudu in naporu. Niti najhujše štrapace jih ne ugonobijo. Toda žvižganje razpokajočih se šprapnelov, grom granat, pogled na raztrgana trupla jim vzame vso mirnost, živci jim naenkrat odpovedo, začno trepetati in javkati, in odstraniti jih morajo^ iz fronte, ker zbegajo in razburjajo še tovariše. Čim hitreje jih spravijo v blaznico, tem bolje zanje. Tako so jih vozili v Przemysl in Krakov, nato pa na Dunaj. Kar 60 naenkrat. Potem so prihajali še drugi z raznih bojišč, da jih je bilo 120. A 86 jih je ?e zdravih. Psihoza je namreč takorekoč le bolezen bojišč; v bolnici izgine naglo. Večinoma zbole na tej bolezni ljudje brez krepke volje, brez energije in brez samostojnosti in s slabotnimi živci. V mirni dobi se jim ta nedosta-tek ne pozna in morejo ga prikriti. Na vojni pa so strahopetni, jokavi in si domišljujejo vedno, da so v smrtni nevarnosti. Najhujše domišljije jih preganjajo in mučijo, še v spanju ne najdejo miru, vsak hip se zjokajo ter tarnajo, ali pa si domišljajo, da jih vse preganja, da jih smatrajo za špijone, ter začno besneti. Paralitiki dobe seveda vojno psihozo največkrat. Pobiti, silno žalostni, topo zamišljeni postanejo, obtožujejo se raznih krivd in se boje vsakega hrupa. Največkrat je ta bolezen posledica granat in šrapnelov. Mirno zavetje v blaznici pa jih hitro ozdravi, ker se čutijo na varnem in se domišljij kmalu iznebe. Prijazna družba in ljubeznivost zdravnikov jim vzame ves strah in obup. Resnost je le izjemna. Večina je Nemški maršal pl. Goltz, bivši guverner v Antverpah, zdaj častni pribočnik turškega sultana. tiha in zadovoljna; bolniki delajo v parkih, se izpre-hajajo, igrajo na karte, na biljaru ali pa kramljajo. Vojak pač ni vsakdo, in vsi živci niso enaki. Junaštvo je prirojeno, nikdar pa ne prisiljeno. Slavna Škodov? tovarna topov v Plzni na Češkem. Na sliki se vidijo cevi ogromnih topov za bojne ladje in trdnjave. stran 6. TEDENSKE SLIKE. 20. štev. Vojna dopisnica. j Vsak jo pozna dandanes, vsak jo odpošilja na bojišča ter jo z veseljem sprejema z bojišča, kjer se i bore naši dragi na življenje ali smrt. Majhna je vojna i dopisnica in vsebina na njej je vedno le kratka, toda ] za nas je dragocenejša kot najlepša knjiga. Malokdo pa ve, da je vvdedel vojno dopisnico generalni poštni mojster Stephan v času, ko je divjala strašna francosko - nemška vojna. Stephan je izdal prvo dopisnico (korespondenčni listek) dne 6. junija 1870, torej tikoma pred začetkom vojne. Po tej dopisnici so vvedli vojno dopisnico, ki je bila 16. cm dolga in 11 cm visoka. Današnja vojna dopisnica je torej precej manjša, ker je le 14 cm dolga in 9 cm visoka. L. 1870./71.SO dopošiljali poštne pošiljke s postiljoni na konjih, z lokomotivami, dresinami in vozovi. Avtomobilov še ni bilo. Nemci so imeli 412 vojnih poštnih uradov z nad 2000 u-radniki. Do 31. marca 1871 so ti vojni poštni uradi dostavili nad 90 milijonov pisem in vojnih dopisnic, nad 180 miljonov mark denarja ter nad 236 milijona časopisov. Pisma so smela tehtati le 250 gramov ; v pismih so pošiljali torej vojakom nogavice, smotke in jedi. Pozneje so vvedli tudi poštne zavoje ter so jih dostavili nad 2 milijona. Te številke so v primeri z današnjo vojno pošto seveda malenkostne, ker dandanes ima vojna pošta vsaj desetkrat več posla. Že 1. I870./71. je bila služba poštnih uradnikov in postiljonov zelo nevarna. Napadali so jih fraktirerji in postreljali več uradnikov zahrbtno; a tudi topovi in puške borečih se čet so ubile marsikaterega poštarja. Ruska justična palača in ruska cerkev v Odesi, ki so jo bombardirale turške bojne ladje. Jurško-ruska vojna na Kavkazu: Kavkaški tipi: Arbi s^vpreženimi bivoli. 20. Stev. TEDENSKE SLIKE. Stran 7. Prva ilustrirana dopisnica, torej mati današnje razglednice, je bila rojena 16- julija 1870. Dvorni knji-gotržec Schvvartz v Oldenburgu je tega dne izdal dopisnico, ki je nosila sliko topničarja s topom. Iz te dopisnice s sliko so se razvile vse druge. Današnji poštni strokovnjaki priporočajo sledeče: Pišite manjkrat, a kadar pišete, napišite dolgo pismo! Ne uporabljajte torej toliko dopisnic, nego pišite izdatna pisma, v katerih sporočite svojim dragim obširneje vse, kar jih zanima! Ogromno število dopisnic zavira in zamuja delo. Pazite, da bo naslov popolni Navajajte natančno in z velikimi črkami: številko vojne pošte, ime in priimek, šaržo in polk naslovljenca. Zlasti številka vojne pošte je važna; brez nje je dopis ali pošiljatev skoraj gotovo izgubljena. Za božič poleti iz domovine zopet na miljone pisem in dopisnic na bojišča. Naj bi našli vsi ti dopisi naše d.age zdrave in pogumne! V ljubezni se jih spominjamo, in naši dopisi so izraz naše skrbi in naših nad, da jih kmalu objamemo srečni in veseli. Koliko časa bo trajala vojna? (Dalje.) Razveseljivo je dejstvo, da se oglašajo že veljavni glasovi za mir. Novi papež je izdal encikliko, v kateri popisuje grozote sedanje vojne in roti vladarje in vladarske osebe, naj hite, da zagotove svojim narodom dobrote miru. Ta papeževa enciklika je^najslo-vesnejši poziv na mir, a prvi glas to ni. Iz nevtralnih držav se je že večkrat slišalo, da žele mlr,,kajti nev- tralne države imajo zaradi vojne veliko škodo. Koliko škode ima samo Italija! Ta je le na dohodkih iz tujskega prometa izgubila že 600 miljonov, a njena industrija, ki živi samo še od milostnega dovoza angleškega premoga, hira in gineva. Vrhu tega pa je ogromno število laških delavcev prišlo v najlepšem času iz tujine domov brez prihrankov. Končno si je Italija v »varstvo" svoje nevtralitete še naložila ogromna bremena za mobilizacijo svoje armade. Tudi Združene države severo-ameriške bi rade posredovale, deloma da bi povečale svojo politično veljavo, deloma, da bi prezident Wilson pridobil na osebnem vplivu. V nekaterih nevtralnih državah povzroča mirovno gibanje tudi strah za prihodnost. Kako lahko bi se zgo- dilo, da bi bile balkanske države zapletene v vojni metež! Tudi v nekaterih pri sedanji vojni udeleženih državah se pojavljajo mirovne struje. Tudi nekdanji ruski ministrski predsednik grof Witte, ki je bil vedno za zvezo Rusije z Nemčijo in proti Angliji, se močno trudi, da bi rusko politiko spravil v mirovni tir. V začetku se je vse vprašanje sukalo le okrog hegemonije na Balkanu, zdaj pa je prišlo v poštev še vse polno orijentalnih vprašanj: Čingtau — južna Afrika — Egipt — Perzija — Carigrad — vsa ta vprašanja je dokončno mogoče rešiti pravijo samo z mečem. V današnjih razmerah sklenjeni mir, ki bi ne rešil teh vprašanj, bi bil samo provizoričen in bi lahko kmalu nastala nova evropska vojna. Istega mnenja pa je baje tudi Rusija. A tudi že prvi glasovi za porazumljenje so tolažilni. (Konec prihodnjič.) V francoskih zakopih. Spredaj dva dobra prijatelja. EMIL GABORIO: 33. nadaljevanje. Izgovor krivca. Gospodična d' Arlanž je uganila njegovo misel. Naglo mu je povedala zatorej vsebino svojega razgovora s preiskovalnim sodnikom in dodala, da je bil Dabiron sam nazadnje takorekoč prepričan o Albertovi nedolžnosti. Kakor je bil grof neveren od kraja, vendar se je dal prav rad prepričati Klari. Še nikoli mu ni bilo tako jasno v teh strašnih urah, kako drag je Albert njegovemu srcu in kako iskreno ga ljubi, čeprav je dvomil pogostoma, ali je res njegov sin. In sramota, grozna sramota sodne obravnave mu je bila zdaj prihranjena. „Ali so ga že izpustili?" je vprašal. „Ah, zato ravno prihajam k vam, da ga dobimo čimpreje iz ječe. Sodnika sem prosila zaman; hotel je počakati še ne-ovržnih dokazov in kdo ve česa še. Toda ¦ vam gotovo ne bo težava, najti sredstvo in način, da dobi Albert takoj svojo prostost." ,Prav, prav; niti minute nočem zamuditi. Toda kam naj se obrnem? Do ministra --ne, to ne pojde. Na slepo ni moči ukrepati korakov, prej se moram posvetovati s kom, ki pozna sodno postopanje --ah, že vem, kdo nama pomore. Po Noela Žerdija pošljem, naj pride nemudoma k meni, da se pomenimo o tej stvari. Odvetnik je, on že najde pot. Ali, še boljše — kar sama se odpraviva k njemu, da ne izgubimo preveč časa." Stari grof je bil ves izpremenjen. Kakor brezčuten in brezbrižen je bil po svojem priznanju pred preiskovalnim sodnikom, tako vnet in živahen je bil zdaj. Dal je takoj zapreči in odvedel Klaro izpodroč po stopnicah h kočiji. „V ulico Sen Lazar," je ukazal koči-jažu. „Pa naglo!" Ko so drdrali v naglem diru po ulicah, pa je grofa vendarle premagalo razburjenje in nemir spričo bližnjega svidenja zgospo Žerdijevo- Kakšno jo najde? Ali ga še spozna in bo slišala besedo njegovega odpuščanja? Ko so dospeli, je lezel grof le trudoma po stopnicah, prijemaje se za ograjo. Noel je bil šel od doma in ukazal strogo, naj ne spuste nikogar noter, dokler bo odsoten. Toda služkinja se ni upala zabraniti grofu vstop, ko je izjavil oblastno, da hoče počakati Noela. V salonu je bilo navzočih troje oseb: zdravnik, župnik tistega okrožja in oficir, visok in stasit mož. Vsi trije so stali ob kaminu ter govorili med sabo. Prihod tujcev jih vidno ni osupnil malo. Grof je pozdravil, povedal svoje ime, dejal, da hoče počakati Noela, in se obrnil nato k mašniku z vprašanjem, kako je gospe Žerdijevi. Prav ta hip pa so se začuli iz sosednje sobe zamolkli glasovi bolečine; vrata so bila samo priprta. „Ali je mari gospa Žerdijeva v tej sobi?" je vprašal grof z negotovim glasom. j,Rad bi jo videl —" „To ni mogoče," je izjavil oficir in mu zastavil pot. Začudeno je pogledal grof, ki ni bil opazil, kako se je zdrznil oficir poprej, ko je povedal svoje ime, in kako mu je obrnil hrbet. „Zakaj ni mogoče?" je vprašal. »Pustite jo vsaj v miru umreti, gospod grof." Grof se je umaknil, kakor da bi bil dobil udarec v obraz. Kdo je bil ta mož, ki se mu je upal zabru- Slava Bogu na višavi, in mir ljudem na zemlji! siti takšno besedo? A že se je poklonil pred njim zdravnik, rekoč: »Ničesar nimam proti temu, da pogleda gospod grof bolnico. Saj ne bo niti opazila njegove navzočnosti." Tudi župnik je menil, da ga prejle ni slišala, ko je stal ob njeni postelji in govoril vanjo. Nato se je vdal oficir. Qpotekaje se je stopil grof v bolničino sobo; zdravnik in mašnik sta mu sledila, Klara in oficir pa sta ostala na pragu. Sredi sobe se je grof ustavil; dalje ga niso nesle noge. Srepo je strmel na umirajočo — bila je tako izpremenjena, da jo je komaj še spoznal: ta obraz, razbrazdan od trpljenja in tuge, ki trepeče zdaj v smrtnih drhtljajih, da naj bo ljubljenka njegove mladosti — to da naj bo njegova Valerija? Ona pa ga je spoznala. Začutila je njegovo bližino. Privzdignila se je, ko je stopil bliže, in viknila z bolestnim glasom: „Gij'. Qij!" Grof je vztrepetal do dna duše in obstal nepremično, kakor da je treščilo van'. Bolničin obraz se je zjasnil, oživila ga je nad-zemeljska radost, oči so se ji zasvetile, izžarevaje neskončno ljubezen. „Gij," je dejala, „vendar prideš že enkrat k menil Kako dolgo sem te čakala! Že zdavnaj bi bila umrla, da me ni priklepala k življenju nada: vidim ga še enkrat. .. Tak so ti le dovolili tvoji hudobni sorodniki, da smeš priti k meni? Torej ti verjamejo zdaj, da te ljubim, kakor te ne more nihče ljubiti na svetu? Ali je resnica, da so me obrekovali pred teboj ? Mari so ti rekli zares, da sem ti prelomila zvestobo ? Jaz — ki bi dala zate življenje!--Toda nisi jim verjel, zakaj prišel si zopet k meni, in jaz sem tako srečna! Le povej svojim sorodnikom: ta, ki prihaja k meni, je moj brat. Saj veš, da je oficir, in sram ga je sestre — sram ga je mene, ker kažejo ljudje s prstom za mano in šepečejo za mojim hrbtom.--In vendar, tako rad me ima — zato prihaja na skrivaj, da me vidi. Ah, sram ga je mene, kakor tat se priplazi v hišo — in potem me zmerja. In vendar, Gij, tako srečna sem. zdaj! Daj, ne stoj tam tako mrko! Mari m' ne verjameš?" Oficir je stopil ob grofovo stran. „Moja častna beseda, gospod grof, sestra govori resnico." Bolnica ni opazila njegove navzočnosti. Trdovratno je nadaljevala svoje vročično fantaziranje. Vse njeno življenje ji je šlo mimo duše in še enkrat je čutila vso srčno in vso strašno bol svojega življenja. Vzkrik-nila je, ko je govorila o tem, kako jo je pahnil Gij od sebe, kako je prosila zaman, naj jo posluša in ga nadlegovala s pismi, ki jih je vračal vsa neodprta. Razburjala se je čimdalje bolj. „Otroka pa mi moraš pustiti, Gij — najinega otroka. Ne smeš mi ga vzeti. Oh, v bodočnost gledam — moj sin — grozi mi — bije me — pisma — oh, on ve dobro, da je moj sin, le noče mi verjeti. Gij, odpusti mi, če te ne morem ubogati, saj bi storila rada po tvojem — toda ne morem — pomagajte mi vendar." Tisti hip so se odprla druga vrata sobe in vstopil je Noel Žerdi, bled in miren kakor običajno. Ko ga je pogledala bolnica, jo je prešinilo kakor električen sunek. Vzravnala se je. Njene oči so se razširile v strašni grozi. Krčevito je iztegnila roke od sebe in krik-nila: »Morilec!" Drgetaje se je zgrudila nazaj. Zdravnik in mašnik sta planila k postelji in se sklonila čez njo. Nič več ni dihala. Končano je bilo. Vsi so stali naokrog, globoko presu-njeni po tem žalostnem koncu in po besedah, ki so jih bili slišali iz ust umirajoče tik pred njeno smitjo. Poslednja beseda, morilec, jih ni pretresla bogvekako. Vsi so vedeli, česa je obtožen Albert, sin gospe Žerdijeve. Poslednja beseda matere je bila namenjena temu nesrečnežu. Bledega m spacenega obraza se je zgrudil grof na stol. Klara, ki je plakala krčevito, in zdravnik sta se trudila zdaj okrog njega. Zdravnik mu je zrahljal kravato, odpel mu ovratnik in porinil z oficirjevo pomočjo stol bliže k oknu, da bi sveži zrak oživil nezavestnega. Počasi je minila grofu omedlevica. Z bolestjo mu je počival pogled na pokojničinem ležišču. Kaj vse bi bil dal, da bi obudil Bog ranjko samo še za en dan, samo še za eno uro k življenju. Kako bi padel pred njo na kolena ter prosil odpuščanja! (Dalje sledi.) stran. 10 TEDENSKE SLIKE. gtev. 20. Pred novim letmkom. s prihodnjo številko zaključimo I, letnik „Tedenskih Slik". Pravzaprav bi morali zaključiti že IV. letnik, a vojni dogodki so rodili naš novi tednik, ko je prenehal sredi letnika naš prednik, ,,Slovenski ilustrovani tednik". V težkih vojnih časih začeti pri nas z novim ilustriranim listom, je bilo gotovo pogumno podjetje. Kako smo ga izvrševali, o tem gre sodba našim p. n. naročnikom in čitateljem. Toda pozabiti ne smejo naši kritiki, da predpisujejo vojne razmere vsemu časopisju gotove obzirnosti in nalagajo uredništvu in sodelavcev v pisanju gotove dolžnosti, ki se jim moramo v interesu države uklanjati vsi. Toda kar je bilo v danih razmerah v kateremkoli oziru mogoče,^ smo storili v živi želji, da podajamo vseskoz aktuvalen, vedno zanimiv in podučen list. Članki, ki smo jih priobčevali, imajo večinoma ne le dnevno vrednost, nego so pisani z višjega, kulturnega stališča. Seveda nam je vojna omejevala program, ker zanimati smo se morali predvsem za dogodke na bojiščih, ki stoje danes pač v žarišču javnega interesa. Toda pri tem tudi drugih važnejših dogodkov nismo prezrli. V ilustrativnem delu je bil naš tednik glede številnosti slik in njihove zanimivosti gotovo na vrhuncu, ki je v naših razmerah sploh dosegljiv. Prebili smo tako najtežjo dobo, in 11. letnik začne izhajati zopet v velikem formatu bivšega „Siovenskega iiustrovanega tednika". Ker bo list večji, bo prinašal mnogo več slik in raznovrstnejšega čtiva ter bo torej še bolj zanimiv, kakor je bil doslej. Vsi naši sodelavci, najboljši slovenski pisatelji in pesniki obeh spolov so nam ostali zvesti; zato bomo v novem letniku zopet začeli priobčevati pesmi, črtice, povesti in novelete naših najodličnejših beletristov. Prinašali bomo članke iz tehničnega, umetniškega in ženskega sveta, iz zdravstvene stroke in iz vzgojeslovja. V ilustrativnem delu se bomo izkušali dvigniti še višje ne le z večjimi, nego tudi z najboljšimi slikami, ki so na razpolago od prvih tvrdk za aktuvalne klišeje. Vabimo torej: ostanite nam zvesti, pridobivajte nam nove naročnike in priporočajte naš domoljubni tednik pri vsaki priliki! Čim večje število odjemalcev, tem boljši list! List »Tedenske Slike" bo stal v velikem formatu (veliki obliki) baš toliko kot dosedaj: celoletno 10 K, polletno 5 K in četrtletno 2-50 K; za dijake in vojake pa celoletno 8 K, polletno 4 K in četrtletno 2 K. Vsak naročnik dobi brezplačno in poštnine prosto ilustrirani koledar za leto 1915. Koledar je že v tisku ter ga dobe naši naročniki o novem letu. Vsak naročnik dobi, če vpošlje za vsako sliko po 40 h za ovoj in poštnino, slike naših pesnikov: Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca in mnogo knjig po znižani ceni. Za pridobivanje novih naročnikov razpisujemo sledeče nagrade: 1.) Dr. Deželic: „V službi kalifa". 2.) Josip Kozarac: „Mrtvi kapitali". 3.) Anton Pesek: „Slepa ljubezen". 4.) Rado Murnik: „Lovske bajke in povesti". 5.) Milan Pugelj: „Mimo ciljev". 6.) Florijan Golar: „Kmetske povesti". Vsak naročnik, ki plača 5 K polletno naročnino ali ki nam pridobi novega naročnika, ki plača 5 K kot polletno naročnino, dobi eno teh knjig zastonj in poštnine prosto. Knjigo si lahko izbere katerokoli hoče. Za vsakega novopridobljenega naročnika, ki plača polletno naročnino, damo po eno knjigo. Priporočajte povsod tudi naše lepe knjige, ki jih izdajamo pod naslovom „Knjižnica Sloven. ilustrov. tednika" in ki je prinesla doslej že troje zbornikov povesti in novel: Rada Murnika »Lovske bajke in povesti", Milana Puglja „Mimo ciljev" (novele) in Florijana Go-larja ,,Kmetske povesti", ki stanejo za naše naročnike izvod, elegantno vezan, 2 K s poštnino vred. Za božične praznike in za novo leto kupite te veleokusno opremljene in trdo vezane knjige ter obdarujte ž njimi svojce in prijatelje! Literarni darovi so najlepši in trajni spominki, koristni okusu in omiki ter so obenem najpriročnejši! V sedanjih težkih dneh so zlasti naši pisatelji zelo močno prizadeti. Kupujmo torej njihove knjige, da jim olajšamo obstanek ter pospešimo njihov napredek, v čast slovenske lepe_knjige! Založništvo in uredništvo „Ted. Slik". Tiiiiiiiiiiiiiiii>*>ii>(iiiiiiiiiii>>iiii*iiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiii>*i)iiiiiiiM*niiiiiiiiiiiii.....iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii: 20. Stev. TEDENSKE SLIKE Stran 11. Minoli teden. Marsikdo se je nadejal, da zapojo za Božič zvonovi miru in sprave. Toda varal se je, zakaj niti posredovanje papeževo za premirje med božičnimi prazniki ni imelo uspeha. Vojna se nadaljuje vzlic zimi in mrazu z vso vstrajnostjo in srditostjo. Videti je celo, da se je prav sedaj za vojno na kopnem unela še vojna na morju. Minoli teden se je zvedelo, da je angleško brodovje v veliki premoči naskočilo pri Falklandskih otokih ob vzhodnji obali Argentinije — Južne Amerike nemško brodovje ter potopilo nemške križarke „Scharnhorst", .Gueisenau", .Leipzig" in .Nurnberg'. Angleški podmorski čoln ,B 11" je vdrl celo v Dardanele pod minami in torpediral turško oklop-nico .Mesudije", da se je potopila Ruska križarka ^Askold" je pri Be>'rutu potopila dve turški ladji, angleška križarka pa je bombardirala Jaffo in Gazzo. Nemško brodovje je ob;treljalo na angleškem vzhodnjem obrežju dve kopeli in mesti Scarbo-rough in Hartlepool. Angleška flotilja je zapletena na raznih točkah v boj, čegar konec še ni znan. Tudi na morjih se začenja torej krvavi ples, ki zahteva velikih žrtev. — Rusi v Galiciji se zopet umikajo; naša armada je prodrla proti vzhodu do Zakliczyna in zavzela črto Jaslo-Rajbrot. Nowi Sandec (Sonc), Grybow, Gorlice, Zmigrod, Wieliczka in Bochnija so zopet v naših rokah. Krakov je povsem svoboden in Przemysl dela celo sijajne izpade ter prizadeva Rusom hude izgube. V večdnevni bitki pri Limanovi so Avstrijci odločili zmago. — Tudi čez Karpate so se Rusi že večinoma~povsod umaknili z Ogrskega. Le v dolini Laborcze se menda Rusi še drže. Tudi na jugu Ruske Poljske se je ruska ofenziva popolnoma pone- srečila. Nemško-avstrijske čete zopet povsod prodirajo, a Rusi se počasi umikajo na črto Varšava-Ivangorod. Ujetih je bilo zopet več tisoč Rusov. Tudi v severni Poljski so zavzeli Nemci več ruskih oporišč in ujeli več tisoč Rusov. Prodiranje Nemcev iz Vzh. Prusije pa se je začasno ustavilo, ker so dobili Rusi premoč. — Francozi so poizkušali na več točkah z ofenzivo, a so bili na vseh točkah fronte odbiti. Tudi v Flan-driji so poizkušale fran-cosko-angleške čete prodreti, a brez uspeha. Na nekaterih točkah so imeli Nemci celo uspehe. — Turki poročajo o vedno t Franc Malič, [padel na južnem bojišču. novih napredovanjih v Kavkaškem proti Rusom in ob Sueškem prekopu proti Angležem. — Italija je iznova izjavila, da ostane nevtralna, a oborožena; 'laški parlament in senat sta izrekla laški vladi te dni popolno zaupanje. — V Srbiji se je izvršila nova grupacija naših čet, ker so prišli menda ruski polki Srbom na pomoč, tako da so srbske čete, stoječe doslej ob bolgarski Oklopni avtompoil s topom — francoski fabrikat — napada nemške pozicije. Nevednost je izvor mnogemu trpljenju. Dandanes pa, ko je povsod dosti časopisov, je časopisje idealno sredstvo za razširjenje izobrazbe in znanja. S tem časopisi svoje bralce obvarujejo mnogih neprilik m tudi mi stremimo vedno, da poslužimo svojim bralcem s pojasnilom in dobrim svetom. Danes pa opozarjamo bralce na to, da pri sedaj pogosto se pripetivšem prehlajenju, revmatičnih bolečinah, bodenju v plečih, tesnobo v prsih, kratki sapi, hropečemu dihanju itd. dobro služi Fellerjev blagodišeči rastlinski esenčni fluid z znamko ,Elsa-fluid", ker blaži bolečine, pomirjuje in razkraja, lajša izmetavanje in dela sopila odporna. 12 steklenic za 6 kron franko bi moral vsak naših bralcev naročiti od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 280 (Hrvatsko). maos--- stran 12. TEDENSKE SLIKE. 20. SteV. meji, postale svobodne. Posledica tega je bila, da so] 1 naše čete začasno izpraznile Belgrad, Valjevo in Užice ter se umaknile na nove pozicije, s katerih se začne zopet z uspešno ofenzivo. Naše čete so se borile trdovratno, sijajno, dasi z velikimi izgubami ter jih na.vdaja slej ko prej najboljši duh, ki nedvomno izvojuje nove zmage. f Franc Malic. Dne 2L septembra t- 1. je bil na južnem bojišču težko ranjen pečar Franc Malic iz Ljubljane. Krogla mu je šla'skozi levi bok v trebuh. Prepeljali so ga v bolnišnico v Mitro-vico, kjer je 29. sept. izdihnil. Zapustil je vdovo s 41etnim sinčkom. Pokojnik je bil zaveden Slovenec, odbornik in delaven član Pro-svete v Krakovem. Bil je dober družabnik ter je vlival v svojih krogih splošno priljubljenost. Usoda je hotela, da je padel za domovino jedva 41 let star. N- v m. p.l Gospodinjstvo. Makova potica je v sedanjih časih zato dobrodošla, ker ni draga. Pol kilograma zmletega^maka velja v Ljubljani 60 v. Toliko ga zadošča za dve srednjeveliki potici. Popari ga z mlekom, da dobiš srednjegosto kašo, primešaj sesekljanih li-monovih olupkov in malo stopljenega surovega masla. Namazi Oddelek Slovencev c. kr. brzojavnega polka v St. Poltnu. s tem nadevom razvaljano testo in ''ga posipaj s sladkorjem. Namesto sladkorja tudi lahko vzameš toliko medu, da bo potica dovolj sladka. Pazi pa, da nadev ne bo preredek. Mak treba pred uporabo zmleti ali v možnarju stolči. Za medeno potico skuhaj tričetrt kg medu; ko zavre, ga odstavi in mu primešaj pol litra sesekljanih orehov, 3 žlice ruma, limonovih olupkov in cimeta. S tem nadevom namazi testo in_ postopaj nadalje kakor pri drugih poticah. Razno. Ne odlašajte, temveč obnovite naročnino takoj I Pošljite svoj naslov v svrho važnega sporočila .Srečkovnemu zastopstvu 3", Ljubljana, glasom današnjega oglasa. Konji nosijo strojne puške naši vojski na srbskem bojišču. Sporočite nam svoj naslov!; Takoj nato prejmete od nas brezplačno navodilo, kako utegnete dobiti dne 2. jan. 60.000 kron in 15. jan. 100.000 frankov, vrhu tega pa tudi še 4000 frankov popolnoma zastonj! Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana. V vojpem času priporočam posebno lepa božična in spominska darila, lepe žepne budilke, zlate in srebrne verižice prav veliko izbiro briljantov po nizkih cenah. F. CUDEN, LJUBLJANA nasproti Frančiškanske cerkve. Novi vojni spominski cenovnik s koledarjem tudi po pošti zastonj. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem prijateljem in znancem ter odjemalcem tvrdka t. Čuden Ljubljana. 20. Stev. TEDENSKE SLIKE. Stran 13. En sam glas gre okoli o Kolinski kavni primesi: da je najboljši kavni pri-datek, ki daje kavi izvrsten okus. prijeten vonj in lepo barvo. Zato jo naše gospodinje tako rade kupujejo in jo tudi drugje priporočajo. Zaradi svojih dobrih lastnosti se je Kolinska kavna primes priljubila v vseh krogih. Tudi zato jo imajo naše gospodinje rade, ker je pristno domače blago. Priporočamo prav toplo izvrstno in pristno domačo Kolinsko kavno primes in Vas opozarjamo v vašem lastnem interesu, da zahtevate v prodajalni vedno izrecno samo ta kavni pridateki 120 Uredništvo in upravništvo želi p. n. naročnikom in čitateljem vesele božične praznike! Jabolka od 5 kg naprej po20do40vkg Jaboiinik fLTkoT posode pošlje v polnitev. Posodijo se tudi sodi. |#m«^^mh^Sm 20 kg na-l^lOlTipir prejpol6vkg razpošilja AND. OSET, posestnik Tolsti vrh p. Guštanj, železniška postaja Spodnji Dravograd, Koroško. Grafičen zavod M. GALAMBOS, umetni slikar, Gradec, Sackstr. 13 se priporoča za napravo , = klišejev = , Ji za časopise, okrožnice, cenike, oglase, l5 J lepake, reklamne znamke, pisemske * ^1 papirje, račune in moderno reklamo. Specialni zavod za portretno slikanje po naravi in fotografiji. Naročila s province se izvršujejo točno in po ceni. 437 (t Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta št. 17 priporoča svojo bogato zalogo Šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje (Strlckmascbinen). Brezplačen pouk v ve- ^ Zahtevajte cenik, ki ga zenju. — Tovarna v /^Fr?^ >^^T=^ dobite brezplačno in Lincu ustanovlj. 1867. /^^ij^^^l/^^t^ poštnine prosto. Manufakturna trgovina J. Grobelnik prej Franc Souvan tin Ljubljana Mestni trg 22 nasproti lekarne. Posebno bogata zaloga za moška oblačila! suHna Najboljši nakupni vir modernega blaga za ženske obleke iTeiMa Hd""'" Vednozadnjenovostirutinšerp. Bogata zaloga vsakovrstnih preprog, zaves In garnitur. Izkušeno dobri sifoni, platno, kotenine In i^rago belo 152 blago. Zunanja naročila se točnu izvršujejo. Ali ste že pridobili vsaj enega naročnika za ^Tedenske Slike"! ^efer Kozina d J{o. Tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem. Prodaja svoje lastne izdelke na debelo in drobno V Ljubljani, Breg nasproti sv. Jakoba mostu. stran 14. TEDENSKE SLIKE. 20. Ster. Važno poročilo. KerTje za časa vojne malo denarja in mnogim ni mogoče kupiti najpotrebnejšega blaga, za obleke in perilo, za sebe ali otrol^ >^ >ž«. >^«. >^ >^ Salon za steznike Luise Galambos, Gradec, Sackstr. 13 priporoča steznike po najnovejšem in modernem kroju v veliki izberi. Izdeluje jih pa tudi po meri in tudi steznike-specialitete za obolele osebe. Popravila - tudi drugih fabrikatov -kakor tudi okrašenja steznikov od K 3-— naprej. Naročila iz province točno in po ceni. Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. Naive^ia slovenska hranilnica! Denarnega prometa koncem leta 1913 .K 700,000.000-— Vlog............... 43,500.000-— Rezervnega zaklada........„ 1,330.000-- Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4 brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c.* kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. [ C. kr. prlv. zavarovalna družba na življenje Polno vplačana delniška glavnica K 6,000.000. [ Avstrijski FenikS na Dunaju. zavarovalno stanje k 240.000.000. ± I Družba nudi vojakom po poklicu, v rezervi, črnovojnikom in vojnim prostovoljcem priliko za sklep ^ ( posebnega VOjnega zavarovanja jednega leta. M I Zavarovani kapital se izplača, ako zavarovana oseba tekom jednega leta neglede na vzrok umre ali ^ f ako se jo pogreša. — — Vojno zavarovanje se sklepa brez zdravniške preiskave in se tudi po )|( • svojcih in drugih Interesentih lahko zavarujejo osebe, ki se že nahajajo na bojnem polju. — i Ako črnovojnl obvezanci, ki pridejo sedaj k naboru, sklenejo tako zavarovanje pred naborom, V f se računa izjemno nizka premija. )|( v vsaki polici „ Avstrijskega Feniksa" je vojni riziko do K 20.000 zavarovane svote brezplačno všet. Glavni zastop: Ljubljana, Gradišče št. 8. Pojasnila daje in ponudbe sprejema: Generalni zastop c. kr. prlv. zavarovalne druibe avstrijski Feniks v Ljubljani, Sodna ulica St. 1. 20. IUt. TEDENSKE SLIKE. Stran 16. „Pri nizki ceni" Ig- Žiargi v LJUBLJANI. Sv. Petra cesta 5. Priporoča veliko zalogo gorke spodnje obleke za vojake, kakor snežnih čepic, sveaterjev, volne nih jopic In hlač, toplih nogavic, dokolenic, rokavic, zapestnic itd. itd. PozorI Največja Izbira potrebščin za šivilje In krojače. Vse po priznano nizkih cenah! A. ZANKIi Sinovi tovarn« oljnatih barv, flmežeT, lakov in it«klar«k«ga kUja v Ljubljani 85 priporoSajo oljnata barv«, taaadne barva za biia, krai^iki tirnel, karbolinej za las, karbolinaj za Iravaia, mavtc (gip«) za podobaije in »tavbe, iopiii la viako obrt, kak*r tadi vseh vrst mazila in olja la stroja. - Zahtevajte canlke. PRIPOROČA SE • UMETNA KNJIGOVEZNICA IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA. «« I taw Tajnost -mm 9 i za tisoče žen in deklet je bila doslej J \ umetnost v samokrojenju. Naša po- 9 i stavno varovana tabela „Reform" S 5 omogoča v nekaj minutah pravilno J prikrojiti (prirezati) vsakomur vse k oblelie I; za velike in male, mlade in stare. ^ „Reform'* ne zahteva nikakega f učenja, preračunjenja in naprav- j Ijanja krojnih vzorcev. — Koristno J in praktično za vse šivilje po poklicu ^ in zasebne. — Cena komadu K 5'—. 5 Razpošilja po povzetju ali če se denar ? naprej pošlje 1 zavod M. Galambos, Gradec, [ Sackstrasse 13/1. (Štajersko.) B ^ vBr «je v»f vjisr ¦»»?•'»jitriž Za. -vojailcel Toplo perilo, pletene telovnike, rokavice ter nepremoiljive spalne vreče in druge vojaške potrebščine. SI Za gospode! Klobuke, perilo, kravate i. t. d. Zadnje novosti pravkar došle. Hodna in športna trgovina za gospod« in delice J. KETTE LJUBLJANA, Fran Josipa c. 3 j^Ek j^ul jbI^ J^HL JtZb 4iXl Jn!ft JiHb Jnifti 4hS|> IHitf1iMt& t^Pr t^^^r ^^^P^ ^^^B^ ^^K^ ^^^^^ ^^K^^ ^^^^^ ^^^^^ ^^^^7 ^^^^^ ^^^^^ ^^^^^ »SLAVIJA« VZnjEMMO ZnVHROV. BRMKn v PRROI. 62 EEZEEVNI TONDI K 66,000.000--. Izplačane dohodnine in kapitalije K 129,965.30*-25. Dividend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000 —. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vsezkozi slov. narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših konbinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje. ZAVAEnJE TDDI PROTI VLOMD. Vsa pojasnila daje: »Generalni zastop vzajemne zavaroTalne banke Slavije t Ljabljani". Priporoča se modna trgovina PETER ŠTERK Ljubljana, Stari trg št. 18. la kakovosti zimsko in drugo perilo, ra^ni gorki predmeti za vojake, najmodernejše bluze, jutranje obleke, pletene jopce, razni nakiti in potrebščine za šivilje. Moški klobuki in čepice. Velika izbira kožuhovine itd. itd. Vse po priznano najnižjih cenah. Nova »SILVA« slatina močno mozira in ostane čista in dobral Zahtevajte jo povsod! in Skrbite vojakom za toplo obleko! Volnene in pavoljnate obujke (Socken), golenice (Stutzen), dolge nogavice, snežne havbe, zapestnice (šticke), bele jopice (takozvane gorenjske jopice), hlače, rokavice; vse to je dobiti po režijskih cenah v 405 Drd^Otin ]4ribdr I. kranjski mehan. avtom, tovarni pletenin in tkanin Ljubljana, Zaloška cesta 14. Stran 16. TEDENSKE SLIKE. 20. Stev. ^ Kmetska posojilnica ljub- % |! Ijanske okolice v Ljubljani r. z. z n. z. obrestuje hranilne vloge po 4 Stanje hranilnih vlog: dvajset miljonov. brez vsakrš-I nega odbitka. Rezervni zaklad: nad Dol miliona kron. Popolnoma varno naložen denar. Zima se oglaša! Dovoljujemo Si slavno občinstvo opozoriti na novo urejeni in znatno povečani specijalni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. Posebno pa priporočamo različne volnene in bombažaste izdelke ter nam je navzlic velikemu pomanjkanju volne in bombaža, mogoče nuditi svojim cenjenim odjemalcem izredno veliko izbero po priznano nizkih cenah. PP^ Za vojalce! "M Različno perilo iz čiste volne in velblodje dlake. — Snežne kučme, telovniki, sviterji, srajce, jopice, hlače, dokolenice, ga-maše, nogavice,, rokavice, ščitniki za vrat, prsi, kolena itd. — Odeje iz velblodje dlake, spalne vreče in nahrbtniki. — Razen tega so v zalogi tudi s toplo kožuhovino podvlečeni različni telovniki, žilogrelci, rokavice, ušesni ščitniki in gamaše. Za dame! Vrhne pletene jopice in dušogrelci z rokavi kakor tudi brez rokavov. Garniture t. j. jopica, čepica in šal. Spodnja krila, pletena iz volne, crepe de sante, svile, listra, klota, batista itd. Kombinaže srajce jopice in drugo perilo, pleteno iz volne in bombaža ali tudi iz sifonov in barhanta. Predpasniki pisani, beli in črni v vseh modernih krojih. Stezniki v različnih kakovostih od najcenejših do najboljših. Nogavice črne in v modnih barvah, volnene, svilene, flor itd. Rokavice glace, pletene in triko. Žepni robci iz platna, sifona in batista. Za nevojaice! Srajce, likane iz sifona in cefirja v najboljših kakovostih. Srajce za šport v vseh modernih oblikah, iz cefirja in mako. Nočne srajce v različnih oblikah. Normalno perilo kakor: srajce, jopice, hlače iz volne in bombaža. Tetra perilo, zdravniško priporočeno. Nogavice volnene, mako in bombažaste v različnih modnih barvah. Ovratniki in manšete, najboljši izdelek. Kravate naramnice itd. v veliki izberi. Rokavice glace, pletene in triko. Žepni robci v vseh kakovostih. Dokolenice, gamaše, rokavice in druge v to stroko spadajoče potrebščine, za zimski šport in turiste. Za dečice in delciice! športne jopice za deklice. Sviterji za dečke v vseh kakovostih in ^ velikostih. Športne čepice v različnih oblikah in barvah. Gamaše v vseh velikostih. Nogavice od najcenejše do najboljše vrste, za vse starosti, iz volne, bombaža in flota. Biserni triko in normalno perilo kakor: hlačke, jopice, kombinaže (žabe) v vsakovrstnih kakovostih in velikostih. Športne srajce za dečke iz tennisflanele. Tetra perilo za dojenčke, higijenično priznano kot najboljše. Predpasniki za deklice iz perilnega in belega blaga, kakor tudi za male dečke iz močnega moleskina. Zelo primerna božična darila. UubUana A. & E. Skabeme Mestni trg 10. Iz4aiitelj in odgovorni urednik Dra|[«tia Mskmr. Tiikal Dragotia Hribu t LjnUjav-