IIIIHIIIIMHlillHH minil milil II Vsebina: Naše stališče.........185 Čebelnjak na solnce......187 Gibljiva rešetka v A.-Ž......189 Satnice , ..........190 Socijalni čut pri čebelah -. . . . 191 Čebelna družina v naravi .... 193 Nekoliko čebelarske statistike iz Če- škoslovaške........196 Opazovalne postaje . .... 198 Vesti iz podružnic.......198 Drobiž...........200 Vesele in prijetne božične praznike, srečno in medeno novo leto 1924 in pa boljšo medeno kupčijo želi vsem bravcem — sotrudnikom pa izreka poleg tega še srčno zahvalo Uredništvo. Listnica uprave. Naročnikom lista smo v današnji številki priložili .položnice. Članarina znaša Din 40, za inozemstvo Din 45. Vse člane prosimo, da plačajo članarino pri ipodružnici, katere naj nam v prvih dneh januarja pošljejo imenike in pripadajočo članarino. Listnica tajništva. Podružnice, ki žele imeti predavanje, naj se. čimpreje zglase. Prva številka prihodnjega letnika iz-izde 12. januarja. Uredniški sklep 5. januarja. Gg. eotrudniki in podružnice-, pohitite s svojimi dopisi! Kdor hoče zasajati zlato rozgo ali vrbak, naj naroči sadike pri g. F r. V a d -nalu v Dobovi pri Brežicah. Vrbak je treba saditi marca meseca. Pozor! Čebelarji z A. Ž. panji. Pozor! Najhitrejše in najlažje odvzemanje medu — z najmanjšo muko za čebelarja in čebele dosežete, če uporabljate za ometanje čebel najboljši sipalnik „IDEAL" (opisan in narisan v 7. štev. letoš. Čebelarja.) Založila in prodaja jih a 120 — Din: Čebel. podr. za Ljubljano in okolico na Miklošičevi cesti št. 9 - sodnija — v pisarni ravnatelja ljubljanske jetnišnice. Med ajdov in pomladni proda kg po Din. 25—, od 50 kg naprej 5 % popusta. Iv. Juranič drž. čeb. pot. učitelj, pošta sv. Andraž v Slov. Goricah, železniška postaja Ptuj. Večja množina pristnega točenega medu po nizki ceni je naprodaj pri Vek. Bratina čebelar, Križevci pri Ljutomeru. Rute za prešanje medu in vreče za vosek najboljši lastni izdelek nudi ceno vrvarna Anton Šinkovec starejši Kranj 12. GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI. Urejuje M. HUMEK, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani, Tobačna ulica 21. Letnik XXVI. V Ljubljani, dne 31. decembra 1923. Štev. 12. Naše stališče. Jože O ko r tl — Škof ja Loka. Povod sledečim vrsticam je dopis v za vsakršne »novotarije«. Koliko truda, 9. št. dunajskega »Bienenvatra«, kjer pouka in gmotnih žrtev je bilo treba, da g. Kovačič v poročilu o čebelarstvu v so -se naši čebelarji omajali in prepričali, ■Sloveniji, Obrača svojo ost med drugim da se da v primernem painju — in kot tak tudi proti A. Ž. panju in tozadevnemu se je pri nas izmed vseh naštetih siste- društvenemu delovanju. S tem hočemo mov izkazal A.-Ž. — z mnogo manjšim samo pojasniti stališče društvenega od- trudom in manjšo izgubo časa boljše če- bora z ozirom na očitke, da dela čezmer- belariti, nego v kranjiču! Kdor je ves t:-i no reklamo za A. Ž., druge sisteme pa da razvoj opazoval, ve, da je (bilo šele tik zanemarja. pred vojno možno govoriti o vidnem na- Res je sicer, da je možno v ugodnih predku v našem čebelarstvu, ki se je razmerah v vsakem panju s premaklji- pa zlasti v zadnjih 5 letih tako razvilo, vini delom doseči gotov uspeh. Toda ti da nas bodo prvi točni statistični podatki uspehi so vobče le slučajni, posamezni in naravnost presenetili, le pri m a 1 o k a t e r e m sistemu s p 1 o š- Največ zasluig ima pri tem napredku ni in trajni. Če pogledamo razvoj na društvo. Namen organizacije je, da skrbi šega čebelarstva, vidimo, da so se pri nas in dela na to, da se naše čebelarstvo ne vpeljavah zapored razni panjevi sistemi, le goji in razširja, temveč da zadobiva tako n. pr. škočidolski panj, dzierzono- tudi čim večji gospodarski po- vani kranjič, nemška normalna mera, m e n, pa ne samo v naravi, kjer ga itak dunajčan, droryjevec, pavlinovec (»ame- že ima, temveč kot pridobitna go- rikanec«), gerstungovec in nazadnje spodarslka panoga. Delo v čebe- A.-Ž. Razširjanje imenovanih sistemov, lanstvu .se mora primerno izplačati. Za- razun dunajskega in A.-Ž., ni radi tega mora ¡biti čebelarstvo prilago- obrodilo priča kov a n i h s a d o v, deno krajevnim pašnim razmeram in de- i zginili so skoraj brez sledu, loma trgovini s čebelami. Vendar to še Edino Gerstungovec nam je zapustil nikakor ne zadostuje. Obrat mora biti veliko mero, katere blagodejni čimbolj enostaven, t. j. da vsak vpliv vsi občutimo'. p r e p r o s t e e b e 1 a r , ki se drži te- Posledice teh neuspehov so bile zelo meljnih načel, lahko v dotičnem panju z neugodne. Čebelarji so postali še bolj uspehom čebelari. Mi vsi, o sobi to pa še konservativni, skoiro bi rekel nedostopni društvo mora stremeti za tem, da nudi čebelarjem najboljše izmed dobrega, torej enostavne, praktično zelo uporabne in če ¡možno tudi cene pripomočke. i Da pa tem nalogam lahko zadostimo, je treba skrbno preizkušati, pa ne samo eno leto, ampak več let zaporedoma in potem, na podlagi pašnih in vseh drugih važnih činiteljev ter načina postopanja, svoje uspehe objaviti, ne pa kar slepo tja v en dan nekaj trditi in verovati, kar je kdo oital v tej ali oni čebelarski knjigi ali listu. Pri vsem tem pa ne smemo biti malenkostni in opirati svojih izkušenj na nebistvenosti. Par milimetrov večji okvir panja ne izpremeni. Tudi železje, če ga ni p r e v e č, ne vpliva akutno na toploto v panju, ker ga čebele izolirajo (pre-vlečejo) z zadelavino. Vsi navedeni razlogi veljajo za sploš-nost, ne pa za posameznika. On odgovarja samo sebi, dočim je treba vsako novo stvar (ki je navadno precej draga), pred objavo v listih ali na predavanjih kritično presoditi in preizkusiti, in še|-le, ko smo se o vrlinah in prednostih kakega panja sami prepričali, objaviti. Pri tem moramo vpoštevati, da je vsako človeško delo pomanjkljivo, in da ga je treba izpopolnjevati, ker drugače ni napredka. Zato so stvarne kritike, osobito še v slučaju, če je možno nuditi kaj novega in boljšega, vedno dobro došle in blagodejno vplivale. Ozirati pa se moramo samo na gospodarske prilike, ne pa na osebe. »Vsa pota vodijo v Rim«, pravi pregovor, pa tudi v nebesa pride lahko vsak človek, četudi je pogan, samo da je po naravi dober. Obsojanja pa je vreden vsakdo, ki je prav poučen, a resnico iz same nagajivosti in kljubovalnosti za-nikuje in drugače trdi, kalkor misli. Prav isto velja pa tudi za onega, ki se zagrize v en sistem. Meni je vseeno1 v kakem sistemu kdo čebelari. Glavno je, da je z uspehi zadovoljen. To se mi zdi samopo-sebi umevno in zato ne razumem g. Ko- vačiča, kako je mogel napisati v 9. štev. »Bienenvatra«, ko poroča o čebelarstvu v Sloveniji, med drugim tudi sledeče: »Najirahlejšo kritiko panja (A.-Ž.) se kaj rado zavrača z ostrimi besedami.« Gosp. urednik je na to goroVtasno in tenden-ciozino poročilo v zadnji številki »Čebelarja« prav nežno- in preveč obzirno odgovoril. K poročilu se še povrnem v drugem članku, za danes vprašam g. Kova-čiča samo to, kateri panj bi on priporočal, in če je dotični panj brez napak? Kritik o A.-Ž. panju je bilo že več, kar tudi ni ostalo brez upeha. Prepričan sem, da o njem še ni bila izrečena zadnja beseda, osobito kar se tiče opravljanja, ki se je, kakor panj, že doslej zelo izpopolnilo. Društvena zastopniki nikogar ne silijo, da mora čebelari ti v A.-Ž., ker bi bilo to, poleg vsega drugega tudi abotno, pač pa priporočajo panj zaradi tega, ker so se prepričali o njegovih vrlinah. Dejstvo je, da smo imeli še nedavno leto za letom prazno posodo in prazne panje, dcčim danes naš trud ni zaman. Mi smo panj dobrih 10 let preizkušali iin smo z uspehi zadovoljni. Če me torej čebelar-začetnik vpraša za svet, v kakem panju naj čebelari, mu vendar ne bom nasvetoval sistemov, v katerih sem dosegel slabše uspehe, ali pa jih sploh nisem preizkusil, pač pa mu bom nasvetoval panj, v katerem sem dosegel najlepše uspehe. Radi tega se nekateri čebelarji pritožujejo, da je list preveč enostranski in da se ozira samo na en sistem. Da bo list vsestranski in vsi čebelarji zadovoljni, vabim vse napredne praktične čebelarje v krog sotrudnikov našega lista, kjer naj poročajo o uspehih, ki so jih dosegli v drugih sistemih, toda članki naj bodo stvarni! Naš smoter je edino-le in samo ta: naučiti čebelarje dobičkanosnega čebelarstva. Zadeva posameznika pa je, kako ta smoter v praksi doseže! čebelnjak na solnce! Mihael Le v s t i k. — Celje. Je pač res hudo, ker čebelar ne more skledi premalo in se utegnejo uspehi na- . svojega zemljišča zasukati tako, kakor bi šega čebelarstva sčasom poslabšati, bilo za čebelnjak prav, ampak se mora Moje posestvo leži na severnem po- čelbelnjak tako postaviti in obrniti, ka- bočju Miklavškega hriba in ima torej iz- kor dopušča svet. Stari čebelarji trde, da rečno .senčno lego. Kljub temu vsekalo bodi čebelnjak za vetrom, na solncu, na neugodnemu dejstvu sem se tudi tukaj prostem ter obrnjen nekoliko proti jugo- ,l,0til čebelarstva takoj ob svoji priselitvi vzhodu. Novodobnemu čebelarju pa za- 1. 1903. No, ¡/.počelka je šlo dokaj dobro; dostuje, da je čebelnjak le za vetrom in ni čuda, konkurence skoraj nikakršne, ima prost izlet; na isolncu, posebno pa v ker z ig. sodnikom Zdolškom sva bila •smeri, v kateri izletavajo čebele, jim ni .menda edina in sva torej lahko in precej toliko ležeče.' Trditev prvih nikakor ni tudi v lastno korist orala ledino. Sčasom napačna, samo zahteva, da naj čebele iz- so se oprijeli najinega posla drug za dru letavajo edinole proti jugovzhodu, ne gim in v malo letih se nas je nabrala do- drži. Tudi južna, 'zahodna, celo severna kaj čedna družba. Maloine vsi novinci so ■smer — ta pač le v skrajni sili — velja, imeli tudi srečo. Medu se je dobilo leto če je le izlet prost in varen pred vetrovi. Za letom precej in čebelme družine so. ^e Da pa oni čebelarji nimajo prav, ki pre- kaj lepo množile. malo vpoštevajo 1 e g o svojega čebelnja- Vfipm drugim je šlo po volji, samo pri ka, o tem morem iz lastne skušnje za- meni ge je n(,kako obotavljalo in ni ho- gosti prav žalostno pesem. telo ^ ^ takf), veselo inaprej. Ako so Celjska bližja okolica je za čebelar , imeli drugi posebno lepo razvite čebele, stvo dokaj ugodna. Obilni gozdi in sa- so moje pešale očividno. Če so se drugi dovnjaki, »mastni« travniki in polja in v hvalili .z bogatim donosom, je bilo pri precejšnji meri tudi mnogi vrtovi in meni le srednje. Če so drugi dobivali javni nasadi nudijo v ugodnih letih do- zgodnje roje, sem jaz dobil pozne ali pa sti dobre paše. 'Spomladno vresje, vrbo- celo nič. Ta razlika pa se je prikazovala vje, borovnice, sadno drevje, akacija, in- le v posebno dobrih letih, v srednjih pa kamatka, divji kostanj, travniško cvet j*, sem bil jaz glede donosa — ker rojev sem premnoge lipe, pravi kostanj, smreka in imel vedno le malo, celo na boljšem nego jelka, o tava, nekoliko tudi ajda in ko- drugi. Odkrito rečeno, ti pojavi so mi nečno še jesensko vresje — vsega tega prav izdatno grenili življenje. Imel sem in še marsičesa je pri nas dovolj in če- zavest, da sem dočebelaril malone dvaj- bele imajo od rane pomladi do pozne je- set let in bi moral vendar tudi nekaj ve- seni kaj dobro pašo. Zato pa pridejo celj ■ deti in znati; da sem svoje družine nego- ski čebelarji še tudi v srednjih letinah val z vso le mogočo skrbjo in natančnost- prav lepo na svoj račun. Celjski med je jo in storil vse, karkoli je krščanskemu zaradi ugodno mešane paše kot posebno čebelarju v prid svojim živalicam storiti aromatičen na prav dobrem glasu. Te mogoče, iin vendar... 1 Grizlo in peklo me ugodne pašne razmere in pa dejstvo, da je, da premnogokrat spati nisem mogel, se tukaj že dolgo vrsto let s polno paro glavo sem si belil in tuhtal, da'bi dognal, deluje za napredno čebelarstvo, oboje je kaj bi bil vzrok temu neveselemu pojavu, pač vzrok, da so se pri nas čebelarji raz- Ne ¡z zavistjo, pač pa z žalostjo v srcu množili, kakor gobe po dežju. Bati se je sem moral gledati, kako so si drugi mlaj- torej, da bo končno za toliko gostov v ši in manj izkušeni polnili lonce z me- •dom, pri meni pa je bilo ibaš v takih slučajih ikljub zadostnemu številu panjev tako slabo, da sem moral dostikrat na tozadevno vprašanje zapostaviti resnico, samo, da je »lepše ven prišlo«. Vsako prosto uro sem stikal okrog čebelnjaka, opazoval sem svoje panje brez konca in kraja; prosil sem za odpomoč svetega Ambroža dn častitljivega očaka Joba, do katerega imajo posebno gorski čebelarji veliko zaupanje; včasih sem goreče molil, včasih grdo klel, pa vse ni nič pomagalo! Ko je prišla zopet ugodna letina in so se v rani pomladi panji celjskih čebelarjev očividno in lepo razvijali, so moji očividno hirali in so se popravljali šele tedaj, ko je bila že najlepša paša pri kraju, torej prepozno. Bil sem mnogo' let stanovsko tako zaposlen, da' sem se inogel baviti s čebelami le ob jutranjih in opoldanskih urah, pozneje popoldne pa ne. Ko sem prišel pozno na večer domov, je bila že tema in mi torej ni bilo znano, kaj se je ob goto-vjh časih pri mojem čebelnjaku godilo. Končno pa so se moje razmere v toliko izpremenile, da sem mogel večkrat tudi ob popoldanskih urah posedati pri čebelnjaku in to mi je pripomoglo, da sem po večletnem razmišljanju končno vendarle izvedel vzrok svojih neuspehov. Obetalo se je zopet ugodno čebelarsko leto. Sredi aprila je že cvetelo vresje in tedaj so pa tudi že borovnice cvetele in med i le, kakor malokdaj. Kar šumelo je po gozdu od čebelic in nisem se mogel načuditi že tolikokrat opevani pridnosti teh živalic, ki je bila tokrat v resnici izredna. Nekega toplega popoldneva zopet opazujem čebele. Ura se je pomaknila na štiri in tudi solnce se je skrilo za hrib. Senčna plast nad čebelnjakom se je bolj in bolj debelila, toda čebelice so neumorno izletavale kakor prej dn se težko obremenjene vračale. Naenkrat pa potegne malo ostrejša, hladnejša sapica in glejte čudo! Težko natovorjene čebele so prišle mahoma ob moč, iko so letele čez debelo senčno plast, da niso več dosegle panjeve brade, ampak so kapale, kakor bi deževalo, na grmovje na listje, na travo din zelišča, da je ibila naenkrat vsa okolica naravnost posuta s težko sopečimi čebelami. Tistega popoldne je potem vreme ostalo precej hladno in le malo čebelic se je toliko opomoglo, da so se dvignile domov. Velika večina je ostala zunaj in meni se je že začelo s vi tati v glavi, zakaj da baš moji panji ob ugodni spomlad ■ ni paši tako slabijo. No, vreme se je zopet ublažilo, noč je bila zopet topla. Čebelice niso na prostem otrpnile in so se drugi dan, ko jih je solnce dovolj ogrelo, dvignile in vzletele domov. Dirugače pa je bilo par dni pozneje. Cez dan so čebele zopet prav močno letele. Ker so slutile zunaj tako razkošno pašo, so izletavale tudi še tedaj, ko je bil moj čebelnjak z okolico vred že v debeli senci. Ampak ob povratku so težko obtovorjene zopet obilo padale na tla in ker je bilo bolj hladno niso tistega večera dospele domov. Tisto noč pa je nastopil precejšen mraz in drugo jutro — žalosten pogled! Vsa okolica čebelnjaka je bila v pravem pomenu besede posejana s čebelami, toda revioe so bile otrp-njene in mrtve, v panjih pa sem našel zadaj, kjer je bilo zjutraj še gosto zasedeno, malone prazno satovje! Da bi se bolje prepričal, sem še tisti dan hitel k čebelnjaku v bližini, ki je pa ves božji dan na solncu. Toda razen običajnih mr-ličkov pod bradami nisem našel skoro nobenih čebel po tleh. Jasno mi je postalo, zakaj so moje čebele baš ob dobri spo-mladni paši skoraj vsakokrat tako nazadovale. Bogato obložena miza jih je pač izvabila ven, toda v debeli, hladni senci so oib povratku onemogle, v hladnih nočeh pa otrpnile, pomrle! Večkrat pa je še tudi ponoči deževalo, da so se potopile. Ako pa spomladim paša ni bila tako obilna in čebel torej ni v toliki meri ob manj ugodnem vremenu izvabljala iz panja, mi tudi panji niso oslabeli. Pred dvema letoma je ta nesreča nastopila pri meni v toliki meri, da so se panji iz obilno zalego koncem aprila malone izpraznili in sem jih moral združevati na tretjino. S čebelarjenjem v severni, senčni legi je torej velik križ. Le z radikalnim združevanjem in s špekulativnim pitanjem (pa ne preranim), .mi je možno, doseči v tej legi p »voljne uspehe, sicer bi moral sploh opustiti čebelarstvo. ■Komur je torej na razpolago samo le tak svet, ki leži na severni senčni strani višjih hribov, ¡kjer je kmalu popoldne senca, naj ne poskuša s čebelarstvom, razen, če so pašne razmere izredno ugodne in ima tudi časa in veselja dovolj, da se v prav posebni meri žrtvuje za stvar. Vsakemu začetniku pa bodi vodilo : Č e -■b e 1 n j a k bodi za v e t r o> m in v zatišju, toda na solncu, čim ■dalje časa tekom dneva, tem bolje; smer pa, kam da čebele izletavajo, je precej postranska s t v a r. Gibljiva rešetka v A.-ž. Po -spii.su g. Fr. D. Jug-a z Brezi j. — M. Hume k. Najprej prosim g. Juga, da mi ne za- rešetke iz panja. Jaz sam imam 24 A.-Ž., meri, ker njegovega spisa, ki je sicer vse- v katerih nisem od 1. 1917. do minule je- ga uvaževanja vreden, svoj čas nisem pri- seni — torej sedem let — premaknil no- občil. Odložil sem ga zato, ker nisem ho- bene rešetke, ker je nisem mogel, tel dražiti razjarjenih nasprotnikov A.-Ž. Čas je torej, da se enkrat za vselej panja in ker je bilo o zadevi za takrat v iznebimo te neprilike. Toda kako! Na našem glasilu dovolj pojasnila. Nisem pa več načinov! Ako si priredimo palice v pozabil na njegov spis. Zlasti mi je ostal medišču tako, da se dado snemati, gre že v spominu tisti del, ki razpravlja o hi- laže, ker se da dvigniti rešetka mazgor. b a h v A.-Ž. in sicer posebno odstavek o Ali pa pritrdimo palice na rešetko, da matični rešetki. Sedaj pozimi, ko naši dvignemo lahko vse skupaj in vzamemo čebelarji delajo nove panje, ali poprav- iz panja. Seveda tudi to dviganje ni lah- ljajo stare, se mi zdi pa umestno, da iz- ko, ker je rešetka trdno prilepljena — pregovorim tudi o tem važnem vpra- takorek-oč prikovana na tiste preklicane šanju. nosilce. Ako je pa v medišču satje, pa tu- Res je, kar trdi g. Jug, da je namreč di gibljivost palic nič ne koristi. Rešetke največja biba A.-Ž. panja negibljiva ne dobimo ven drugače, nego da izpraz- rešetka. Povod tej veliki napaki pri- nimo medišče. pisuje on dosedanji napačni uredbi, ko G. Jug pa nasvetuje drugačno ured- ■leži rešetka na pločevinastih no- bo. Palice naj ostanejo v panju stalno na silcih. In prav ima! Dokler je panj svojih mestih v plodišču in medišču. Plo- nov, zlasti ako je natančno izdelan, je čevinasti nosilci naj se vržejo ven za ved- rešetka res lepo gibljiva. Kakor predal no, ker so popolnoma nepotrebni. Rešet- pri mizi, teče gladko ven in noter. Druga ka pa se pritrdi pod palice v medišču ta- je pa, ko so čebele v panju par let. Te- ko, da se jemlje iz panja navzdol, ko daj pa je premikanje rešetke največkrat je plodišče izpraznjeno. V to svrho žabi-' nemogoče. Če jo pa le hočemo dobiti iz jemo na vsako stran sprednje stene pa- painja, je to delo za čebelarja in čebele nja po en debelejši žebelj brez glave, ali skrajno mučno in celo nevarno. Poznani še bolje običajno kvačieo, kakoršne upo- čebelarja, ki je sicer jako spreten in pre- rahljamo za rastojišča, in sicer tako, da viden, pa si je pri tem poslu izb.il zob iz na njih .1 e ž i okvir rešetke v pravi legi čeljusti. Drugi je padel po čebelnjaku, da tik pod palicami. Zadaj, prav blizu konca se je komaj pobral. Tretjega so opikale rešetke, pa zvrtamo v vsako panjevo čebele, da ni nikdar več poizkušal vleči stranico pod rešetko poldrugi centimeter globoko luknjico, v katero vtaknemo (ne žabi jemo!) 2—3 cm dolg žebe-lj, ki drži rešetko, da se ne -pobesi navzdol. Tako s štirimi žeblji podprta rešetka stoji dovolj trdno, ker nič ne nosi in jo čebele itako kmalu še preveč pritrdijo. Kadar hočemo vzeti rešetko iz panja, izpraznimo plodišče, odstranimo tista dva žebljička, pa jo izlahka nagnemo navzdol in potegnemo ven. Prav tako lahko in hitro jo zopet denemo nazaj. Ta uredba je brezdvo-ma j ako pametna, zlasti za vse tiste, ki imajo čebele čez zimo v medišču. Ako se bo tako pre-zimovanje 'Obneslo, si bo vsak čebelar tudi stare panje, čeprav so že čebele v njih, lahko preuredil na ta način. Pa tudi sicer brez ozira na prezimovanje v medišču, bi utegnila biti gibljivost rešetke navzdol, bolj prikladna nego navzgor, ker se na ta način rešimo nepotrebnih nosilcev in se panj za nekaj dinarjev poceni. Iznebimo se pa tudi na lep način iz panja dveh kosov nevšečne kovine. Kdor ima pa palice v medišču stalno zabite v stranice, si pa drugače sploh ne more pomagati, da bi bila rešetka gibljiva. In taikih panjev je največ. Jaz sem na sličen način preuredil v jeseni 20 A.-2. in je bil skrajni čas, da sem se lotil tega dela. Rešetke so bile že tako zadelane s satjem, da je bilo v nekaterih že prav malo prehodov iz plodišča v medišče in je bilo nujno potrebno, da sem jih osnažil. V teh 20 panjih prezimu-jem čebele prvikrat v medišču. Konečno moram še pripomniti, da naj tista dva žeblja ali kvačici, ki jih stalno zabijemo v sprednjo steno, molita najmanj 3 cm iz končnice zato, da čez zimo rešetko lahko potegnemo za 2 cm nazaj, ako preložimo čebele v medišče. Mnogo je bilo minulo pomlad razburjenja, ker čebelarji niso dobili pri društvu toliko satnie, ¡kolikor so- jih želeli. Seveda je bilo po mnenju kupcev temu krivo društvo, oziroma vodja blagovnega oddelka, ki si nista pravočasno preskrbela dovolj velikih zalog voska. Re kol sem po -mnenju -kupcev, ker društvo oziroma njegov blagajnik in vodja blagovnega oddelka sta bila popolnoma drugega mnenja. Nakupilo se je nekaj sto kg vosika, kolikor je pač dopuščalo blagajniško stanje -društva, Člani, ki rabijo satnioe, pa naj ne mislijo, da se denar potrebuje samo za vosek, ampak naj vedo, da je treba zalagati kapital tudi v druge čebelarske potrebščine, kakor panjove, točila in še mnogo, mnogo drugih predmetov, kar stane težke tisočake. Društvo bi prav rado vsem ustreglo, ako bi moglo. Da bi ne bilo -zaradi satnic prit-ožb, bi moralo društvo nakupiti najmanj še 1000 kg voska. Za to količino pa 'bi potrebovalo dvesto -tisoč kron, kateri kapital, a!ko bi ga sploh bilo mogoče dobiti, bi se moral zelo visoko obrestovati vsaj pol leta, ker bi se moral vosek nakupiti že prejšnjo jesen, to je v času, ko je največ ponudb za tc blago. V sedanjih valutnih skokih tudi ni priporočljivo nabavljati večjih zalog, ker bi društvo v slučaju, da v istem letu blaga -ne razpeča, -lahko še sam-o s plačevanjem obresti za izposojeni denar, prišlo v denarno zadrego, s padanjem cen pa do velike izgube. Kdo bo pa prevzel na sebe to odgovornosti Oni, ki najbolj zabavljajo, menda najmanj. Društvo naj le Boga zahvali, da ima za vodjo blagovnega oddelka moža in sicer previdnega moža — trgovca. Le njemu se ima zahvaliti, da je blagajniško stanje in vsled tega tudi blagovni oddelek v takem stanju, kakor ga imamo. -Starejši predvojni čebelarji naj -le povedo nekaterim mlajšim povojnim nergačem, kako je bilo prej z blagovnim oddelkom, kaiko pa je sedaj. Valjarjev za izdelovanje satnic si društvo ni kupilo v prvi vrsti za to, da bi nakupovalo vosek in prodajalo satnice, ampak, da vosek od članov predelava v satnice proti primerni odškodnini. Zaradi tega naj si vsak čebelar po možnosti preskrbi toliko voska, kolikor ga potrebuje za satnice. Vsak mora že danes vedeti, koliko mu jih bo treba prihodnje leto. Tudi bo v svojem okolišu gotovo našel čebelarje, ki voska sami ne potrebujejo in mu ga bodo rade volje odstopili. Pri nakupovanju, kakor tudi pri kuhi lastnega pridelka je treba gledati, d a ib o vosek lepo rumene barve, popolnoma čist, seveda tudi na spodnji strani prav dobro osnažen. Le ako *bodo čebelarji oddajali lep vosek, bodo 'dobili lepe satnice. Nečisto blago, t e m n e b a r v e se bo s p 1 o h v ra č a1 o nepredelano p o š i -1 j a 1 c u. Kdor hoče pravočasno dobiti svoje satnice, naj pošlje do srede februarja vosek v predelavo in ne, kakor se je v minulem letu zgodilo, da so prinesli posamezniki vosek julija meseca. V tem času satnic zaradi prevelike naravne vročine sploh ni mogoče izdelovati. Ob enem bi opozorili člane na navodila, ki so bila objavljena glede izdelovanja satnic v našem listu za .minulo leto. Že danes pa povemo vsem čebelarjem, da se bodo satnice izdelovale le do konca aprila. Kdor bo pozneje prinesel vosek za predelavo in satnic ne bo dobil, naj krivdo zvrne na sebe, ne pa na društvo. Vosek naj se pošlje ali prinese k »Čebel ar sik emu društvu za Slovenijo« Blagovni oddelek v Ljubljani ali pa naravnost na čebelarsko podrmžnioo na Viču pri Ljubljani, ki izdeluje isatnice. Odškodnina za predelavo ostane ista kot minulo leto, to je 9 Din od kg. Razne pritožbe glede satnic se 'bodo po možnosti upoštevale. Še enkrat naj bo omenjeno, da naj si člani kolikor mogoče vosek sami preskrbe ter ga pravočasno oddajo v predelavo, ne pa, kakor se je lani v nekaterih slučajih pripetilo, da so svoje blago, namreč čist vosek prodali medarjem, satnice so pa zahtevali od društva. Želeti bi bilo, da si vsak član dana navodila za prihodnje leto dobro ¡zapomni in se po njih ravna. Na ta. način bo mnogo razburjenja samo od sebe odpadlo. Kdor želi vosek p r o d a t i, naj ga pošlje ali prinese pred koncem marca blagovnemu oddelku, ki ga plača t aik o j ali najpozneje do konec aprila po Din 50 za kilo g r a m. Socijalni čut pri čebelah. Našim podružnicam v prevdarek. P. A. (Svetovna vojna in ruska revolucija odtrgala od skupnosti z drugimi država- je postavila sedanje človeštvo tako rekoč na prag novega sveta. Prav pogosto se igovori in tudi poizkuša vpeljati nek novi socijalni red med državami. Toda vsi poizkusi so se doslej izjalovili in tudi največji zagovorniki teh sistemov že odne-havajo in se 'uravnavajo po razmerah časa in potrebah družabnosti. Nikdar ne bo mogla ena sama država obstati na temelju čistega soeijalizma in komunizma, ker ni mogoče, da bi se ena država popolnoma mi in živeti svoje lastno od drugih popolnoma različno življenje. Skupnost kapitala, trga, gospodarstva veže eno državo z drugo. Izključeno je, da bi prišlo človeštvo sploh kedaj do take solidarnosti, da ibi imeli ljudje kedaj vsi skupno lastnino in vsi delali le za skupnost. Zato bi bili potrebni višji, nadnaravni motivi, kateri pa na sedanji rod malo vplivajo. Popolno skupno življenje je bilo mogoče pri prvih kristjanih, ki jih je vezala živa vera in bratska ljubezen, da so »bili enega srca in enega duha«. Mogoče je tudi pri redovnih družinah, katere veže obljuba Uboštva in pokorščine. Kar pa ni mogoče pri ljudeh, najdemo pri naših čebelicah. V čebelni družini je vse skupno. »Vsi za enega in eden za vse«, to velja v tej državi. Vsak član je dolžan delati ¡za skupni blagor. Kar ni za rabo in delo se v tej državi ne trpi. V panju živi, rekel bi, velikanska občana, katera ima 30. do 60.000 in se več prebivalcev. Vsi žive skupno življenje. Vsi imajo eno matico ali kraljico, isto stanovanje, skupno premoženje — med in vosek, skupne stroške — povživanje meda, skupno vzgojevališče — zalego in najrazličnejše delo. Tudi sreča in nesreča, veselje in žalost je skupno. Kolika sloga in vzajemnost vlada v tej čebelni državi! Kar hoče kraljica, to hočejo tudi čebele in kar čebele tudi matica. Pri vsi skrbi za ohranjenje sebe, ne najdemo pri čebelah nobene samopašno-sti, ne sebičnosti, ne strankarstva, tem ud vse je vravnano za splošni prid družine in vse meri na to, da se skupna sreča in blagostanje pomnoži. Vsaka čebelica ne dela toliko sama za se, kakor za vse druge in rada stori kolikor more za skupno delo in skupno srečo. Ena kapljica medu, katero najde čebelica pri svojem izletu na pašo, bi njej zadostovala za brano za celi dan, pa ona izleti desetkrat in še večkrat na dan in nabira sladki nektar tudi za svoje sestrice, ¡ki ne izletavajo, ampak imajo svoja opravila v panju, za zalego in matico, ki tudi potrebuje dobre sladke hrane, za zimsko zalogo, od katere bo ona in njene sestrice živele, aiko se bodo hotele pri življenju ohraniti. Satovje je neobhodno potrebno, da more čebelna družina obstati in uspevati. K stavbi satovja pa vse čebelice pridno pomagajo, kadar je treba. S takim složnim in lepo vrejenim delom ustvarja ta majhna žuželka prava čuda. Več stotisoč mladih čebelic se izleže v enem panju tekom enega leta, zgradi se satovje z mnogimi tisoči najprimernejših celic, nabere se medu v lončkih do 20 in še več kilogramov. Tako se povspne čebelna družina v teku nekaj tednov, ob času dobre paše do največjega blagostanja. Ta dobra volja posameznih članov kake družbe ali občine, vodja koristiti ne samo sebi, temuč tudi drugim, ceh družbi, občini, ta smisel za skupnost se imenuje socialni čut. Ta solidarnost, ta vzajemnost in sloga dela- velike reči. Pa poglejmo čebelarje! Ali vsi posnemajo čebelico in čebelno' družino, v kateri vlada prava socijalnost, solidarnost, neizprosna in smotrena podrejenost, pa tudi polno žrtev hudih in brezpogojnih1? Dobro vemo, da je le v slogi moč jn se dandanes vse organizira. Tudi čebelarji imamo lepo organizacijo. Koliko pa imajo naši čebelarji smisla za organizacijo? Več nego polovica naših čebelarjev še ni v nobenem čebelarskem društvu, čeravno so bremena, ki jim jih nalaga društvo, neznatna, koristi pa — idealne in materi-jelne — velike. Lansko leto je izstopilo iz naših podružnic 951 članov. Zakaj? Eni odstopajo — ker je članarina baje previsoka. Ti ne pomislijo, da je za to vsoto 40 Din na leto potrebno prodati le dobro •kilo medu ali pa parkrat opustiti obisk krčme. Ali ni prejemanje lepega lista »SI. Čebelarja«, ki je naše glasilo in naš strokovni list; podpora podružnice, katera dobi svoj delež od naročnine lista ali od članarine sploh; solastnina podružničnega premoženja kakor n. pr. čebelarskega orodja, točila, voza za prevažanje v pašo itd. Vprašam: Ali ni to vredno 40 D ii? Kaj pa medsebojna izpodbuda, razna predavanja in tečaji, ali ni to veliko vredno za vsakega čebelarjal Koliko denarja se žrtvuje in spusti v dim in požene po grlu, le za večjo izobrazbo je kmalu vse preveč. Drugi odstopajo zato, ker ni več sladkorja. Teh ni prav nič škoda. Pa tudi že organizirani čebelarji ne posnemajo še dosti pridne čebelice in pre- malo store za splošni blagor in napredek v čebelarstvu. Zaspalo je lansko1 Jeto 1923: 14 podružnic in sam Bog ve, ali se bodo še kdaj oživele. Spi jih pa od 91 najbrž polovica, ker pri občnem zboru 8. sept. 1923 sta bile le dve posebno pohvaljeni. Ali ne veljajo tudi danes trpke besede vnetega čebelarji, ki je bil ustanovitelj in najzgovornejši glasnik naših podružnic, besede, ki jih je zapisal pred desetimi leti v »SI. Čebelarju«: »Podružnice, vi nesrečni otroci moji, ki sem vas ustvaril s takim navdušenjem in veseljem, ali sem zaslužil, da se mi je poverila žalostna naloga, da vas pošteno obroam in stresena za lase zaradi zanemarjen j a vaših dolžnosti in brezbrižnosti 1 Pa res nimam dovolj trpkih besedi, da bi zadostno popisal skrajno malomarnost podružničnih odborov. Celo leto se nihče ne gane, niti občni zbori se povsod ne vrše. Število članov pada od leta do leta! Namesto, da Di bile podružnice glavna opora osrednjemu društvu, so mu le vir skrbi in nepotrebnih stroškov. Gospodje v podružnicah, vprašajte se vendar enkrat, kaj ste storili za podružnico in za Čebelarstvo samo v okolišu svoje podružnice! Mislim, da bi bil odgovor zelo kratek. Nekaj častnih izjem!« Opravičene so bile takrat te tožbe in tudi danes ne bi bilo odveč, ko bi se ponovile pri nalašč v ta namen sklicani seji vseli podružničnih odborov. Naj bi se torej ob novem letu zbudilo prav živahno delovanje in življenje po podružnicah, zanetilo večje zanimanje za napredek v čebelarstvu in zbudila večja gorečnost za skupnost. Koliko imamo Slovenci zelo spretnih, izskušenih in modrih mož čebelarjev, pa tudi zmožnih, da bi vsaj včasih kaj poročali v »SI. Čebelarju« kako čebelarijo podružnice! Koliko bi stem pridobil list! Kako raznolika bi bila vsebina lista! Koliko koristi in naukov ibi dobili od teh zvedenih čebelarjev člani podružnic, zlasti začetniki! Ali je res tako težko število podružničnih članov ohraniti in tudi pomnožiti? Iz lastne izkušnje lahko povem o eni podružnic', ki je bila na tem, da zaspi, ker je število članov odnehalo tako, da jih je ostale komaj 12. Pa začela se je z novim odborom agitacija vstrajina in živahna tako, da se je precej prvo leto potem število potrojilo in vedno rastlo tako, da ima ta podružnica še vedno 44 članov. Hoteti je treba in 'delati, pa gre. Ali je bilo res potreba, da je .lansko leto izstopilo 951 članov iz čebelarskega društva! Ali bi se ne bil ohranil društvu marsikateri čebelar, ko bi se mu bilo na lep način povedalo, kaj ima, ako je v društvu! Ali bi se ne dala izboljšati paša v mnogih krajih, ako bi bili podružnični odbori bolj agilni! Ali moramo res za vedno pokopati lepi načrt, da se sezida čebelarski dom? itd. itd. Naj se torej zbudi med nami d u h skupnosti, zmisel za s p 1 o š n i b 1 a-g o r, za napredek lepega čebelarstva in vsakdo naj enako čebelicam pripomore k tem, da se prične živahno in smotreno življenje zlasti po naših podružnicah. Kar je rekel pesnik o delu za domovino, velja tudi za čebelarstvo: Kar storiš za se, to- že s tabo izgine. Kar storiš ma narod, ostane vselej; Domesi le kamen za zgradbo oči ne; A rastlo naprej na podlagi bo tej; Pomasgal .si s tem ji k višavi, lepoti, In del tvoj ostane v poslopja celoti. S. Gregorčič. oebe!ni družina v naravi. P. A nI g e In s — Ljubljana. Stari ¡kranjski čebelar Jurij Jenke, beli tako: »Ni ga plemena živali in žu- nekdanji čermošnjiški župnik, je pisal želk, katero bi bilo tako čudapolno in ne- 1. 1844 knjigo: »Krajnski Zhebelarzhiikc»; zapopadljivo, kakor so čebele. Njih ne- Lj uhlja na, Kleinmayer. On govori o če- izmerna ljubezen do svoje matere ali kra- ljice, njih ročnost in natančnost v gradnji satja, njih bratska edinost in neutrudna pridnost za delo, njih zmerno in lepo življenje in njih red pri mnogih opravi-vilih, kjer se zdi, da hoče ena drugo prekositi, da bi skupno srečo povečale, so zgolj resnična pričevanja mogočnosti in modrosti Stvarnika.« Kako resnična in lepa je ta hvala naše pridne čebelice! Ni je zastonj tako opeval stari slavni rimski pesnik Vingil v svoji knjigi »Geórgica«. Lahko trdimo, da so tiste ure, ki jih presedi čebelar pri svojih ljubljenkah, najlepše ure. Saj opazovanje delovanja in obnašanja te neznatne in majhne žuželke je tako zanimivo, tako blaživno, tako duha in srce povzdigujoče, da najde ■čeibelar pri tem največji užitek in zado-voljnost. Ne mislim tukaj razvijati te idealne plati čebelarstva in op isa vati te poezije kmetijstva. Povdarjati hočem le pomen tega opazovanja, spoznavanje njene narave, naj si bo že udomačene ali divje čebele. Kajti, kdor ne pozna narave čebele, ta bo pri svojem čebelarstvu lahko kaj ukrenil ali opustil, kar bo v škodo njemu in čebelam. Glavno pravilo v čebelarstvu bi imelo biti gotovo to: Drži se narave in nikdar ne poskušaj in ne vpeljuj pri čebeloreji kaj takega, kar bi nasprotovalo njeni naravi. Kako pa se čebela v naravi obnaša, kako deluje, moremo najbolje spoznati, ako jo opazujemo zunaj v naravi in ne samo v panju, kakor jo vodi čebelar. Pri nas so divje čebele le pobegli roji. Ti zlete najraje v gozd in si tam poiščejo kak žlamibor v votlem drevesu in si stanovanje vrede po svoje, kjer prebivajo leta in leta. Navadno ostanejo v takem stanovanju tako 'dolgo, dokler ne pomro, le redko se pa zigodi, da bi pobegnile zaradi lakote. 'Te podivjane čebele ohranijo vse lastnosti domače čebele in niso nič manj ■ še ne večje, ne bolj pridne ali lene, nego domače. Ako take divje čebelne družine prestavimo v panje in postavimo v če- belnjak, se njih narava nič ne izpremeni, kvečjemu postanejo bolj krotke in se privadijo čebelarja. Kakor rečeno, si izvoli divja čebela za stanovanje najraje kak žlambor votlega drevesa v gozdu, bolj redko fcaiko staro razpoko v zidovju. L. 1918 je julija meseca videl pisec tega članka tako čebelno družino nad glavnimi vrati frančiškanske cerkve v Krapini. Čebele so prav pridno izletavale in ljudem niso (bile nič na poti. Rekli so, da so te čebele že več let pri cerkvi. Taka čeibelna družina ima le samo en izhod iz takega stanovanja, vse druge odprtine skrbno zamaši s smolo. Nobene reči se namreč čebela tako ne boji, kot prepiha. Zato se čebele najraje naselijo v votlem drevesu, posebno če ima prav trdo in močno skorjo. Zato tudi domače čebele vse špranje tako zasmole in slamnate peharje kar prevlečejo s smolo. To je nauk čebelarjem, da svoje panje dobro izdelajo iz suhega lesa, brez špranj, ako je pa katera, jo morajo dobro zamašiti in to naj ho že s čemerkoli. Zgoraj imenovani čebelar Jonke pravi v svoji knjigi § 32., ko govori o rečeh, ¡ki so čebelarju potrebne: »Čebelar naj ima pri rokah malo kita ali lota iz mehkega in leplivega kravjaka, da . razpoke in špranje ž njim zamaši.« Žrelo pri panju naj Ibo pravilno napravljeno, ne preveliko1, ne prenizko. Ako je preveliko se večkrat primeri, da ga čebele na jesen zožijo, ako je pa prenizko, ga čebele zglodajo in razširijo, seveda z veliko težavo. 12—15 cm dolgo žrelo in 1 cm visoko je tudi za najmočnejšo1 čebelno družino dosti veliko. Po zimi je sicer najbolje, a|ko je celo ižrelo odprto, nikdar se pa ne sme po zimi izožiti pod 3 cm. Divje čebele prebivajo najraje same za se in nikdar se ne najde po več čebel-nih družin v enem in istem votlem drevesu. To je bil morebiti vzrok, da mnogi čebelarji, zlasti Amerikanci, čebelarijo tako, da vsak panj sam za se postavijo in ne uporabljajo čebelnjakov. Ta način čebeloreje priporočajo zato, ker -— kakor trde — so ti sami za se stoječi panji lahko pristopni, pri njih se mnogo laže vse potrebno opravi in matica tak panj veliko laže najde, ko se vrača od praše-nja. Gotovo! Nekaj je na tem. Vendar ne kaže, da bi Amerifcance v vsem posnemali. Stari Dzierzon se je sicer tudi potegoval za tak sam za se stoječ panj in povdarjal, da so čebelnjaki predragi, da jih čebelar ne more tako lahko postaviti kamor bi hotel, kakor sam za se stoječ panj, da'se matica pri prašen ju ne izgubi in ne zajde tako lahko v drug panj, kjer ibi jo čebele umorile, cla stoji tak panj mirno, med tem ko v čebelnjaku vsak ropot vznemiri vse čebelne družine, kar je zelo škodljivo zlasti po zimi. Baroin Ber-lepš, sloveč velečebelar pa je zopet priporočal čebelnjake kot najprimernejše in tega mnenja je večina čebelarjev. Nevarnost, da bi se matica pri pra-šenju izgubila, ni tako velika, da bi morali Čebelnjake opustiti in vsak panj za se postaviti. Ne rečem, da se včasih katera matica izgubi in zajde v tuj panj, ali to so redke izjeme. Naši čebelarji, ki imajo po 50 in več čebelnih družin v čebelnjaku, nam morejo povedati, da se to le redko kdaj zgodi. Umen čebelar sam poskrbi, da matica, ko se vrača od prašen ja, lahko najde svoj panj. To stori s tem, da ima panje različno pobarvane zlasti z 'barvami, katere si čebele lahko zapomnijo in te so: rumena, črna, bela in vijolčasta. Kadar ima dosti dirujeev in izrojencev, bo na brado takim panjem položil kako stvar, n. pr. kamenček, polževo lupino, pisano steklo, kos opeke ali kaj podobnega, ker dokazano je, da ima j ^ čebele posebno dober spomin za barve in obliko. Sicer pa pri prašenju matice čebele same svojo kraljico pred žrelom pričakujejo in jo veselo sprejmejo, kadar se vrne. Torej nevarnost za matico ni tako velika, Ikakor se misli, čebele v posamezno stoječih panjih so tudi mnogo bolj hu- de, nego v čebelnjaku, posebno ob soln-čnih, soparnih dneh. V čebelnjaku ima čebelar mnogo boljši pregled čez vse panje, prihrani si minogo časa. in truda in po zimi je gotov j velikega pomena, da so panji v čebelnjaku tesno drug poleg drugega in drag vrh drugega, ker se med seboj grejejo. Divja čebela ima izletavnico — žrelo — tam, kjer ga najde. Ako je luknja v votlem drevesu proti severu, izletavajo proti severa, ako pa proti jugu, izletavajo proti jugu. Da bi morali imeti svoje 'čebelnjake vse proti jugovzhodu olbrnjene, ni baš potrebno, čeravno najbolj primerno. Za donos medu in razvoj čebel je gotovo boljše, ako niso čebele po letu izpostavljene vročim solnčnim žarkom, zato jih zasenčimo. Kdor ne more drugam postaviti čebelnjaka, kakor tako, da morajo čebele izletavati proti severu, jih mora na kak način zavarovati pred mrzlimi severnimi vetrovi. Najbolje stori, ako postavi čebelnjak ob kaki grivi ali skali. Pri divji čebeli najdemo nadalje v kotih in robeh satovja precej velike odprtine, da se morejo čebele prosto gibati. Ta prostor je ¡mnogo1 večji, nego ga imamo navadno pri satnikih. To nas uči, da moramo imeti razstavke med satniki primemo velike — 10—12 mm. Pri A. - Ž. panju imamo široko razstavljene kvači-ce. Preozki razstavki so čebelam na poti; zaradi tega satovje rade zalepijo med seboj in včasih je nemogoče potegniti iz panju satu, da bi ne štrli nekaj čebel. Divje-čebele se ohranijo z roji. Pomnožiti se morejo edino le z roji. O rojih se je v »Slov. Čebelarju« že mnogo pisalo. Dosti je čebelarjev, iki se zelo vesele, rojev in menijo1, čim več jih je, toliko boljše. Ti ne pomislijo, da ima mnogokrat prav stari pregovor: Veliko rojičev, veliko mrličev. Drugi zopet rojenje sploh za-branijo in roje delajo. Prav nimajo niti prvi niti drugi. Preveč rojev gotovo zelo oslabi čebelne družine. Ako pa pustimo rojiti le nekaj 'čebelnih družin, n. pr. eno tretjino in z roji prav ravnamo, ne bomo imeli škode. Popolno za-bran je vanje to- tera se največkrat pri njej najde. Vzrok jev pa je nekaj proti čebelni naravi in pa je gozdni med, ¡katerega so ob dobri narejen roj je nepopolen, polovičarski paši na gozdnem .drevju hitro nabrale in roj. Sloves čebelar Ehrenfels piše o ro- slabo predelale. Uči se iz tega, da ne boš jih takole: »Naraven roj je tvorba sile, puščal čez zimo čebel samo na gozdnem časa, pravočasne hrane, nek predob- medu! Ta med sicer nima. manj redilnih čutek vremena, ki ga čebele po svojem snovi, nego cvetlični med, morebiti še celo inštinktu naprej čutijo, neka skupnost več in je prav dobra hrana z.a zalego in materine dote in instinktivnega delova- zelo dober za špekulativno pitanje — ako nja za obstoj otrok, katere narava pošlje se kdo še ukvarja s tem včasih zelo dvo- ven s staro kraljico ne le slučajno, ampak reznim sredstvom — vendar za zimo ta s skrbno materino ljubeznijo. Kaj pa je med sam ni pripravna hrana, ker ima v narejen roj! Tvorba čebelarje ve svoje- sebi mnogo rudninskih snovi. Ako si na voljnosti, z nedozorelo silo, o nepravem samem takem medu čebele vzimil in niso času, brez primerne hrane, ¡brez vednosti imele po zimi prilike izletavati in se oči- prihodnjega vremena, ne opremljena z stiti,' ti bodo spomladi gotovo girižave. materino doto, z vsiljeno, v naglici izva- Tako nas čebelna družina, ki si je v ljeno matico. Tak roj je dete, vropano iz naravi, n. pr. v gozdu sama poiskala sta- materinega naročja, negodno rojeno.« novanje, uči marsikaj lepega in korist- Divja čebela živi v naravi od medu nega. Čebelarjem bi ne bilo v škodo, ako in obnožine in to hrano si zna poiskati s bi se hoteli od nje kaj naučiti ter se bolj svojimi prečudno razvitimi čuti. Ko pa v ozirali na njeno naravo. Čebela ni stroj, naravi hrane zmanjka, jo išče kot ropari- ampak živo bitje, ki nujno deluje po za- ca pri drugih čebelnih družinah, najprej konih narave, ki je najboljša učiteljica! pri brezmationih in slabičih. Ne potreba, Zato radi opazujmo naše ljubljenke, ampak nagon sili čebelo k ropu. To j t-, da bomo tem bolj spoznali kaj jim prija in nauk čebelarjem, da ne trpe v čebelnja- kaj ne, da bomo vedno pravo zadeli, kadar iku brezmatičnih družin in slabičev. V imamo pri njih kaj opraviti. Posnema jmo čebelnjaku naj ima vse v lepem redu in našega slavnega čebelarja Antona Janšo, snažno, naj ne razliva med in tako vabi ki je zapisal te lepe (besede: »Premišlju- k sebi tujih čebel. joč, zlasti pa občudujoč izredno spretnost Divje čebele so sicer tudi podvržene in pridnost čebel, nisem že v zgodnji mla-raznim boleznim, vendar ne toliko kot do- dosti čebel samo vzljubil, ampak sem tudi mače, zlasti ako jih oskrbuje nepoučen opazoval njih umetno delo, kadarkoli sem ali zanikam čebelar. Prav redkokedaj se utegnil. Silna radovednost, ki se me je lo-primeri, da bi divje čebele pomrle zaradi tila zaradi tega, me je izpodbujala, da lakote, kar pri domačih ni tako redka pri- sem čimdalje bolj preiskaval njih skriv-kazen, ki jo pa zakrivi najČešče brezskr- nos ti, zlasti kako se upravljajo, kakšen ben in skop čebelar. Pri zamrlih divjih red imajo in kako izvršujejo svoja dela. •čebelah se pogosto' najde še dosti medu. Kolikor več teh tajnosti sem odkril pri če-Pomrle so največ zaradi brezmatičnosti, belah, toliko bolj so se mi omilile, tako kar dokazuje trotovska zalega. Divji če- da mi je postalo čebelarstvo glavno op rahel :n i ¡družini je najbolj nevarna griža, ka- vilo.« Nekoliko čebelarske statistike iz češkoslovaške. I. Čebelarska organizacija. V repub- 1. Deželno osrednje č e b e - liki češkoslovaški je šest čebelarskih or- larsko društvo za Češko v ganizacij, ki imajo skupaj 23.220 članov Pragi ima 14.966 članov. Glavni odbor in sicer: se v šest odsekov (gospodarski, kul- turni in muzejski, tiskovni, shodni, izpitni in redakcijski). Društvo ima 346 krajevnih društev (podružnic), 36 opazovalnih postaj, knjižnico s 1192 knjigami in izdaja strokovno glasilo »č e š k y V č e -1 a r«. 2. Deželno osrednje čebelarsko društvo za Moravsko v B r n u ima 4648 članov v 180 podružnicah in 13 opazovalnih postaj. Knjižnica šteje 1020 knjig. Društvo izdaja strokovni list »P o k r o k y V č e 1 a r« (»Napredni čebelar«). V Brnu ima svoj doni, v katerem vzdržuje stalno čebelarsko razstavo (muzej). Poleg čebelarskega doma je velik vrt, kjer društvo vzdržuje drevesnico za čebelarske rastline. 3. Deželno u d r u ž e n j e neodvisnih čebelarskih društev za Moravo ima 31 podružnic in 1673 •članov. 4. Deželno osrednje -čebelarsko društvo za Š1 e z i j o s 16 podružnicami in 715 člani. Ima 2 opazovalni postaji. 5. Deželno osrednje čebelarsko društvo za Slovaško v Vrati s lavi z 39 podružnicami in 820 člani in 2 opazovalnima postajama. 6. Krajevno u d r u ž e n j e p o d-k a r p a t s k i h r u s k i h čebelar-j e v s 6 podružnicami in 313 člani. Čebelarski pouk oskrbujejo društvu Vse ozemlje je razdeljeno na 21 okrožij. Vsako okrožje ima svojega stalnega čebelarskega učitelja. Vsa našteta društva so od 1. 1919. združena v S a v e ¡z deželnih osrednjih čebelarskih društev Češkoslovaške republike v P r a -g i. Članski prispevek za Savez znaša od vsakega člana letno 40 vinarjev (češkoslovaških). II. Čebelarski pridelki. V češkoslovaški republiki so pridelali 1. 1922. 1,538.226 kilogramov (153 vagonov) medu v ceni za 29,175.669 Kč (češkoslovaških kron) in 134.671 kg (13 vagonov) voska v vrednosti 3,597.569 Kč. Povprečna cena za 1 kg medu je iznašala 18-97 Kč, voska pa 29-39 Kč. L. 1922 poleti je bilo 359.857 pleme-njakov, naravnih rojev so dobili 117.614, naredili so jih pa samo 3812. Na zimo istega leta je bilo 436.073 plemenjakov. Povprečni donos od enega panja je znašal 4-27 k g m e d u in 0'38 k g vos k a. V jeseni 1. 1922. je bilo 88.891 čebelarjev; na enega je prišlo povprečno samo 5 panjev čebel. Po poklicu je bilo čebelarjev: kmetovalcev 52.830, učiteljev in prof e s o r j e v 6046, d u h o v n i ik o v 1416, gozdar j e v 2371, železniških uradnikov in uslužbencev 2608, drugih uradnikov 2702, r o ik o d e 1 -cev 9440, trgovcev 2598, d e 1 a v -e e v 4562, zasebnih in drugih 4318. Po množini čebelarskih pridelkov je na prvem mestu Češka, povprečni pridelek na 1 panj je pa največji v Podkarpatski Rusiji. Medtem, ko je na Češkem znašal pridelek v medu 581.714 kg in v vosku 37.433 kg, je bilo v Podkarpatski Rusiji samo 63.943 kg medu, 12.251 kg , voska. Toda v Češki je bil donos od 1 panja manjši nego v Podkarpatski Rusiji in sicer 3-44 kg medu in 0-22 kg voska, v Podkarpatski Rusiji pa 5-93 kg medu In 1T3 kg voska (1). V drugih pokrajinah je ibil pridelek še slabejši. Na Moravskem 414.917 kg medu in 28.761 kg voska, Šle-ziji 67.997 kg medu in 3.269 kg voska, na Slovaškem 409.650 medu in 62.957 kg voska. Povprečni donos od 1 panja je bil na Moravskem 4-98 medu in 0'23 kg voska, v Šleziji 3-81 kg medu in 0T8 kg voska, na Slovaškem pa 5-18 kg medu in 0-80 kg voska. Statistika za leto 1922 izkazuje zopet markantno nazadovanje češkoslovaškega čebelarstva. Bodi navedeno, da je znašal 1. 1909. pridelek na medu samo na Češkem 1,345.000 kg in na vosku 51.000 kg. To je mnogo več nego dvakratni pridelek iz 1. 1922 (581.714 kg medu) in več nego se je leta 1921. pridelalo v celi republiki. Po »čebelarskem koledarju« za 1. 1924. M. H. Opazovalne postaje. J o s. V e r b i č. V novembru 1923 je bilo zelo malo popolnoma jasnih dni. Pri isvetem Duhu na Ost. vrhu niso imeli niti enega. Dežja pa je bilo menda več, nego vse leto prej. Temperatura se je ves mesec z ¡maloštevilnimi izjemami držala nad ničlo. Vendar je isredi meseca ¡zapadel visok sneg. Ker je po gorah hitro ¡kopnel, je dal s padajočim dežjem take množine vode, da je nastala povoden j, kafcoršne ne pomnijo že več desetletij. Naši poročevalci je ¡sicer ne omenjajo, a gotovo je povzročila čebelarjem če ne škode, vsaj skrbi. Zadnji dan meseca sem se sešel na. Ljubljanskem gradu s tukajšnjim čebelarjem, ki je z vidnim notranjim nemirom ogledoval silno možino vode na barju in iskal ondotno šolo, kjer je imel svoje čebele. Njegov strah je bil pa nepotreben. Četudi je voda zavladala okoli čebelnjaka, vendar mu je usoda prizanesla. Tovariš mu je pri tleh stoječe panje na rahlo prestavil in ker čebele zaradi hladnega vremena niso zapuščale panjev, ni imel nikake škode. Nekteri panji so prve dni izletavali, ker so oktobra zastavili novo zalego, pa sile ni bdlo. Poraba zaloge je bila primerno majhna. Nenormalna je bila v Mostah. — Ljubljaiia. Ob Muri imajo še .mnogo neprodanega medu. Ni ga človeka, ki bi se brigal za to zalogo. Gosp. poročevalec v Vrže-ju ga ima sam še 220 kg na prodaj. Zelo odobrava misel, da se ustanovi čebelarska zadruga. Gosp. Kirar iz St. Petra pri Maribora nam poroča, da bo spomladi pričel s čebelarstvom v Črensovcih v Prekmurju, kjer bo imel tudi opazovalnico. Iz te skrajno vzhodne točke naše ožje domovine nam obljublja svoja poročila. Njegovo ponudbo s posebnim veseljem sprejemamo, ker nas zelo zanima, kakšne so omdotne čebelarske razmere. Daljše poročilo- je došlo iz Rožnega dola in se glasi: Zaradi prelepe jeseni in zaradi špekulatdvnega pitanja, nastalega na ta način, da so čebele sušile izločeno satje, se je pojavila tudi tu pozna zalega. Ker je nastopila nenadna vremenska iz-prememba, čebele niso mogle izletavati po vodo niti se trebiti. Opazil sem znake griže, kar me je zelo zaskrbelo-. K sreči je bil 30. november prekrasen, solnčen dan ¡in »muhe« so se do dobrega sprele-tele in očistile. Tudi pri tem izletu sem opazil, da so čebele nosile vodo kakor spomladi in se tako prepričal, da so gojile zelo pozno zalego. Zima. jih bo že ugnala. Ker je sicer vse v redu, se ni bati hudega.« Vesti iz podružnic. Kranjska podružnica ima svoj redni občni »bor dne 6. januarja (na Treh Kraljev dan) ob 2. uri popoldan v gostilni Ručigaj v Kranju. K obilni udeležbi vabi odbor. Čebelarska podružnica v Šmarju pri Jelšah ima svoj občni zbor na Štefanovo, dne 26. decembra 1923 ob 14. uri v gostilni g. Habjana v Šmarju 'pri Jelšah. Čebelarska podružnica za Maribor in okolico ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 6. januarja 1924. ob 9. uri v dvorani okrajnega zastopa v Mariboru, Ko- roška cesta 26, po sledečem sporedu: 1. Poročilo predsednika o ustanovitvi »Zveze čeb. podružnic mariborske oblasti«. 2. Poročila društvenih funkcijonarjev (tajnika in blagajnika). 3. Volitev novega odbora. 4. Načrt delovanja za prihodnje društveno leto. 5. Predlogi in slučajnosti. K polnošte-vilni udeležbi vabi Odbor. Čebelarska podružnica na Robu ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 6. j a -n u a r j a ob 11. uri dopol. v šoli z običajnim dnevnim redom. Intihar. qiUAOJ^9A m i> LO CD M 1ÍS CD TH os IM CD CO 1> Trt ira c- 1 rü | _o 'S xjiusBr [Od IO (M oo OS TH co CO CO eo 1-1 co CD IO CO KI co íra co Trt IO I CD -1—: qiUDB[qo CT> CD (M t> T-l ^ 1-1 l> t- CO ril IO IO io !> CD CD r* co CO CO | qinA8zop CD i-i OT t~ T-l ca »H TH (M co Trt l> irt CO l-l oo Trt T—< M Trt Trt S 00 oo o Trt L- 00 | qiuisizi m tO m co CO ZD t-- ril t- eo Trt 00 rji I> rH IO oo ri CO Trt CM 1 « IO IfS CM CD OS CD 00 N IO rti 1CS ira ira rji CM 00 00 « sredn meseca; CO C- IO co IO 1 CD ¿S t> C- io C- CO SO rfl o . a CS b + + + + + + + + + + + + + + + + + + rt B ft O H najnižja o Ü 1-1 1 l-H 1 io ó + eo 1 T-1 1 o CO 1 O IM I CO 1 rji 1 O CJ 1 o CM 1 IM 1 o 1 CM 1 rH 1 1 najvišja l> rH CD i-i CD l-H CD T—1 ia TH m o irt ^ i—i ia T-H t> Trt co 00 Trt I> rH ira i—i m 00 TH (N ira ira + + + + + + + + + + + + + + + + + + + ' >t> ^ O ■5? S s b I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 «3> O -ÍÉ ® © jS S a >3 .c o o oí o e © m 10 o Cf3 lO OS r-1 000l0 010t~li50 OSCDlOCMr}o n >n >n >n >n >n >esj cs3 >n >n >n >n >n p, jj >n a cd -g» >n >n I I I I I i • I I I I I t 02 1 ®® G ®® . 1 S < " Š § < < 0 T3 T3 -<<¡35 *> o j* m u O S iO o «5 B oo os co a Oi w (m w S — 03 C C0 X! W =3 X! "5» O cd t* CD CD CO rt C- S s o E E E S E cd 00 C« c CO J* 'C „ o, ® 'm -t-1 >« § j5 > S iG .o s X! O P 'C a C0 c E o. g & W CO ¥ j I s p3< -M co ¿ p- O CO «¡-t rt . O h Hi NJ «M o OS >—' ® k> ?! s s 1-s > Ph ti O CO bc o a> 'rt tL S o > co rr> S o a o x ti rt rQ a b . <*> Cu ® S bJ3 o s > h o CG 3 g >® O 'B -C ti ca JS o u -a 4> rt — i3 c oh >N O > Pt m s ti O 'E co S CJ CO ta Tp s o X! _ O >N 03 (i S rt cd 00 CO B !£- £ ^ O H > 03 O 05 C0 > 03 > O ¿3 o J > ti rt 05 O •a 03 C0 S a a, > m cc 03 J2 O B 'C P rt > o cc cd rt ^^ ;s «i t> ® os E «S o O D T3 CO b bc 41 >N ti t> > O -a "o cu Občni zbor podružnice Slovenskega čebelarskega društva v Marenbergu, se vrši dne 13. januarja 1924 ob 15. uri v gostilni gosp. Karola Kovača v Vuhredu. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. vo- litev novega odbora; 5. pobiranje članarine za leto 1924; 6. razni predlogi. — V slučaju, da bi ta zbor ob določeni uri zaradi nezadostne udeležbe ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu udeležencev. Probiz. t Anton Brezovnik, nadučitelj v p. in vzoren čebelar v Vojniku, je umrl dne 20. nov. 1.1. S svojim odličnim izvenšolskim delovanjem na polju narodnega gospodarstva si je stekel velike zasluge. Čislal in ljubil ga je vsakdo, ki ga je poznal. Njegovi spisi »Šaljivi Slovenec«, »Zakaj —-Zato«, in »Zabavnik« nam pričajo, da je bil tudi priljubljen šaljivec in dober ljudski pisatelj. Svetila mu večna luč! Ali je pametno matici prirezati krila? A. L. Miller piše o tem v listu »Gleanings«: Nekateri velečebelarji so pričeli maticam pristrizati peruti, da jim tako zabranijo letenje in s tem tudi rojenje; drugi pa se nočejo sprijazniti s to navado, ker so baje opazili, da čebelna družina teko matico kmalu umori in si vzgoji drugo. Ti so napačno sodili, češ da se je matica navzela duha od rok čebelarja, ki ji je strigel krila in so jo čebele zato umorile. A. L. Miller pravi, da je on sam matice nalašč namazal s kako dišečo tvarino n. pr. s potom ali slino, ipa čebele so jih pustile v miru. Ko je opazoval matice s pristriženimi in nepristriženimi peruti, je našel vzrok, zakaj čebele ne marajo pristriženih matic. Ko položi matica svoj zadek v celico, da leže jačece, se krila povesijo in vpro na satovje, da jo vzdrže v ravnotežju. Ko potegne zadek iz celice, ji pri tem pomagajo krila, kakor roke človeku, ko se vzdigne od tal. Ako se matici odstrižejo krila prav blizu telesa, sicer vse eno opravlja svoje delo, vendar je to zelo bega in razna krčevita kretanja ikažejo, da svojega dela ne opravlja tako kakor v normalnem stanju. Ako se ji krila do polovice odstrižejo, postane nemirna. Zakaj umore čebele ma tieo? Zato ker dela ne opravlja na normalen, navaden .način. Prvič te ostrižene matice ne ležejo pravilno, to je, ne ravno v sredino celice, da ve okra t celo kar na steno. Drugič ležejo bolj počasi kot nepristrižene. Posledica tega je, da tudi zalega ni pravilno razdeljena in čebele kmalu uvidijo, da jim je treba druge matice. Ako se odstrižejo sprednja krila do začetka malih, to matico dosti ne moti pri legi jajčec. Tako pristrižena matica sicer leti, pa ne dolgo in tudi ne visoko. Drugi boljši način pa je, matici od-striči peruti po dolgem na polovico. To je nič ne ovira pri polaganju jajčec v celice. Ameriški velečebelarji splošno strižejo maticam krila in trde, da bi drugače pri takem obratu ne shajali. Ker pa pri nas še ni amerikanskih razmer, menim, da čebelarimo tako, da ne delamo sile maticam, da čebelarimo naravno in tudi rojitve v toliki meri ne zavirajmo. Umestno se mi zdi, da pokličem v spomin našim čebelarjem zlasti nauk slavnega čebelarja Ehrenfelsa, ki piše v svoji knjigi »Die Bienenzucht nach den Grundsätzen der Theorie und Erfahrung« II. Aufl. Nördlingen 1898, takole: »Čebelarji moramo dobro poznati življenje in delovanje čebelne družine v divjem stanju in še bolj natančno določiti, kaj smemo ž njo storiti v udomačenem stanju. Vse izpremembe, katere poskuša človek ali katere je napravil proti naravi pri vzdrževanju, pomnoževanju in izkoriščanju, so bile brez dobrih posledic, ako se niso vjemale z naravnim prirojenim nagonom čebele. Nobena špekulacija, ki je nasprotna čebelni naravi, se ne bo posre čila. Zato se vprašajmo pri vsaki novi ideji: Kako je to pri čebeli v divjem, na ravnem stanju in kako bi se ona v tem stanju obnašala? Delovanje in življenje čebele v prosti naravi je za vsako umetno čebelarjenje kazalo njegove vporabljivosti in trajnosti.« Trotje v panju čez zimo. Zgodi se včasih, da nekaj trotov ostane (tudi čez zimo v panju, v katerem je sicer vse v redu. To prebivanje trotov v panju v zimskem času ni vselej gotovo znamenje, da je panj brez-matičen. Brezmatičnost ise lahko spozna po drugih znamenjih. Prav pa je, da na panje, ki imajo še od septembra naprej trote, dobro pazimo. Tiskarna J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Cenik čebelarskega orodja in potrebščin, ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred Škofijo (poleg stolne cerkve). Cena Din 300 24 — 8 _ V — 35 _ 38 68 — 58 58 — 24 _. 40 — 5 An — ou 120 _ 12 — 15 — 3 — 85 _ 10 — áo — 200 _ 45 — 180 — 8 — 18 50 250 200 — 100 — 25 Z 20 — üá 150 z 1 — 6 1200 _ 12 _ 18 _ 10 — 3 1200 fifi — ou 100 Qf\ — OU 38 — « — i — 1 50 9 _ S — # Ž — 6Ú 4 — i — 28 — 1 — 22 — Predmet A.-Ž. panj na 10 okvirov najnovejšega sestava: v kompleten z vsemi pritiklinami (s pripravo za prevažanje 10 Din vec) Baloni, za 1 ali 2 litra s podstavkom Din 16'— dfcir. ...»..... Deska za pritrjevanje satnic ................... Euskol zavitek . . . .......' • • ' V • S V '• Garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje; Kadilnik ............................. Kapa, čebelarska, za odpirati s tkanino ............... „ „ s tkanino (navaden) ..............* Klešče za okvirčke........................ Kolesce za vtiranje žice ..................... Zaklopna kožica za odlaganje obljudenih satfiikov.......... Matičnice (kletke) raznih vrst od 3 do 15 Din . . v........... -Ista z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti.......... Mreža žična za okenca (pocinkana) k ms............... Nastavek s taco za odkrivanje satja ob točenju medu......... Nož za izpodrezovanje satja.................... Nož za odkrivanje satja..................... Odvijač za vijake........................ Pipe čebelarske ........................ Pitalnik za A.-Ž. panj ......'. t .............. Posode za med, pločevinaste a 5 kg z ročajem............ Iste za 55 kg.......................... Iste (leseni sodi) za 50 kg . .................... Posoda za čiščenje medu z dvojnim sitom .............. Ravnalec (priprava za uravnavanje satnikov v A.-Z. panju....... Razpršilnik za škropljenje čebel z medeno vodo........... Razstojišča pločevinasta mesto kvačic za 9 ali 10 okvirčkov...... Rešetka matična prirezana za A.-Ž. panj. pr. m2........... Rokavice, čebelarske....................... Satnice 39 X 23 cm, pr. kg..................... Sipalnik lesen za A.-Z. panje na 9 in 10 satnikov........... Sito za čiščenje medu, leseno.................. . Isto pločevinasto ........................ Solnčni topilnik......................... Spone za rokave I. vrste par ................... Iste II. vrste par ................... Stiskalnice za umetno satje . ................... Strgulja za snažen je A.-Ž. panjev................. Šablona jeklena in zabijač (priprava za pritrjevanje kvačic)...... Ščetica za ometanje čebel..................... Šilo za vrtanje luknjic...... Točilo za med, pločevinasto za 3 okvire 27 X 41 cm. ........ Topilnik s svetilko in lončkom za lepljenje satnic.......... Topilniki za voščine.................. Zaboj lesen za roje ....................... Vilice za odkrivanje satja..................... Zapahi za žrela: a) kovinski enostranski Din 51—, dvostranski........... b) leseni (Trinkov sestav) .................. . Znaki .............................. Žica za pritrjevanje satnic. zavitek pr. dkg............. Kovinska garnitura za A.-Z. panj: ^ a) 6 palic 40 X 8 mm (nepocinkano železo)............ b) 2 nosilca za matično rešetko . ................ c) 2 tečaja za vratica a Din 3"— ................ d) 4 tečaji za bradi a Din —"50................. e) mreža za okenca po m" . .................. f) zapahi za okenca p. Strgar a Din 1*—............. g) 2 zaporiei za zaklopnieo a Din —'SO h) kvačice iz železne žice, kilogram............... i) 1 kljukica za vratica, večja . ... ............. j) kos matične rešetke 33 X 25 ................ Gospodarsko zvezo v Ljubljani prodaja specerijsko in kolo- nijalno blago, umetna gnojila in krmila, sir, sirovo maslo ^ j in konden- zirano mleko ter preskrbuje vsakovrstne polje- delske in sadjarske stroje. Velika zaloga pristnih domačih vin po zmernih i cenah. i i B j