uto uox. it m I aMlftHAđBA ai^fc^a^a^k* 4 ^&A^ataV^^aatfi^U^^^Bi 4a^SA^L JCtam Din 1*— ■ a i ^^h ^^H ■ I NI ' ^B Lm i a^B Ls« I B * p^ a ^^H L^H a^B ^^^s ^B ^H S^^^H ^| ^^^^H ^B! ^^^^^^^B ^■■V^ ■■ ■■Vf Vj H^ ^H. ^b ^B ^H ^S • ^H. ^K' ^| ^H ^B. ^B^ ^^^^H ^^^^H ^BBBS ■■■■■ ■■■■■ 1B tanaja vaas Jan popoldne* izvseznsJ osdsljs ib prmnto, — uiieno do 00 rrst 4 Din 2. do 100 rzst a Din zJSO, od 100 do S00 vrat A Din a. rečjl inseratl petit vrsta Din 4^ Popust po dogovoru. tnsorntnl davek posebej. — »Skrrenakl Narod« »eJja mesečne v Jugoslaviji Din 1A-. sa tnosematvo Din 25* Rokopisi se os vračajo CJBEDNTSTVO Ci OPRAVNIATVO LJUBLJANA« a^afllsva unos Me«, i Telefon: SI-22. 31-2&. «-24, 81-15 ta 814 Pod r usnica: MARIBOR 8trossmayerjeva 8b — NOVO MESTO, ljubljanska & telefon tt. 96. — CELJE;: celjsko uredništvo: 8troasmayerjeva unca 1, telefon si. 65; podružnica uprava: Kooanova ulica 2. telefon at. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna aranlmien v LJubljani st. 10.351. Posredovanje diplomatov: Za ublaženje državljanske vojne v Španiji General Mola se pogaja z zastopniki madridske vlade da, M se omejile grozovitosti v medsebojni borbi Hendaje, 1. septembra. AA. Argentinski poslanik upa, da bo prizadevanje diplomatskoga zbora, za ublaženje državljanske vojne v Španiji uspelo. Španski zunanji minister Barria je že sporočil, da bo proučil to vpraasnje. Poslanik je prepričan, da bodo tudi uporniki ugodno sprejeli to pobudo. Med Madridom in Burgosom ko bili že izmenjani seznami jetnikov. Vesti, ki pa jih je treba sprejeti z rezervo, poroča jo, da je general Mola ods>l v pokrajino Ba»kov in da so je že sestal z zastopniki obeh strank. Izid teh razgovorov se nI znan, vendar pa se podčrtava, da je že vzpostavljen stik med zastopniki obeh strank. Angleška intervencija v Madridu London. 1. septembra AA. Br^anftki opravnik poslov v Madridu Forbes je interveniral pri madridski vladi za bolj človeško postopanje z ujetniki na lastno pobudo in ne v imenu britan«ke vlade. Nemški diplomati zapustili Madrid Berlin, 1. septembra AA. Uradno poročajo: Ker so Mani nemške kolonije t Madridu, katerih življenje je bilo zaradi naj-novejših dogodkov zelo ojrroseno, zadnje tedne prispeli t domovino, se je sedaj tudi nemško poslaništvo t Madridu do nadaljnjega preselilo v AHeante na morskem ob. režju. Ta ukrep se je pokaraj potreben, ker madridska vlada vz'ic ver intervencijam nemškega opravnika poslov v Madrida ni izkazala potrebne pomoti. Napad na ameriško vojno ladjo Washington, 1. septembra AA. Zunanji minister Cordell Hull je protestiral pri madridski vladi in pri generalu Francu, ker je špansko letalo brez znakov bombardiralo ameriški rušilec »Kevna*. Letalo je vrglo na rušilec 6 bomb. Rušilec je odgovoril s streljanjem iz protiletalskih topov, toda letala ni zadel. »Keyna« je v španskih vodah vkrcal ameriške državljane. Obleganje Iruna Bnrgos, 1. septembra d. Včeraj so uporniki prepeljali vse 6voje razpoložljive po", ke 6 fron*e na Guadarrami v tovornih av-tolobilih na severozapad* da bi jih uporabili v odločilni borbi na področju pri Irunu. General Mola je priSe! s svojimi štabnimi oficirji do prepričanja, da so moči pred Iru_ nom na ob*h straneh enake in da na ta način ni mogoče izvojevati zmage. Eden izmed oficirjev Molinega Maha je izjavil, da se nahajajo vladni miličniki na mnogo* boljših postojankah na vrhovih, docim mo rajo uporniki vsak korak priboriti z velikimi žrtvami. Branitelji kakor tudi napadalci pri Irunu so enako močno oboroženi ter razpolagajo tudi z enak'mi količinami municije, pripomniti pa ie treba, da razpolaga jo vladne čete 6 topovi kalibra 75 mm, ki so jih dobili iz inozemstva. Zaradi tega je Ki Jo po mnenju upornikov v Hugosu potrab-no, da *se na fronto pri Irunu pošljejo topovi s fronte pri Somosieri in na Guadarrami, nakar naj bi se šele pričel napad na oblegano mesto. Za *edaj eo boji pri Irunu omejeni samo na obstreljevanje iz topov in bombardiranje iz zraka. Več upor niških letalskih eskadrilj je bombardiralo trdnjave v Irunu, predvsem pa strateško zelo važno utrdbo San Marcia"!. Kakor izjavljajo v glavnem stanu upornikov bo glavni napad na Irun izvršen od morske strani. Uporniki so mnenja, da je treba postopati oprezno, da ne bi s pre nagljeno akcijo spravili v nevarnost uspeh svojih čet v tem važnem odseku. Po ulicah obleganega mesta Iruna so povsod postavljene barikade in ve? kaže, da so vladni miličniki pripravljeni horiti se ra vsako ped zemlje. PoloZaj pri Irunu neizpremenjen Hendave, 1. septembra, o. Tudi snoči je položaj na fronti Irunu ni mnogo izpreme-nil. Guje jo se samo redki topovski streli. Akcije v velikem stilu se ni. Talci za Irun Hendave, 1. septembra. AA. Kakor poroča list »Frente Popular«, je obrambni odbor v Quipuscu izjavil, da bodo pri morebitnem obstreljevanju Iruna desničarski sloji prebivalstva v prvi vrsti občutili posledice obstreljevanja. V ta namen so pripeljali v Irun znane politike Viktorja Pradero, Ho-noria Mauro in valladolidskega škofa ter mnogo drugih uglednih osebnosti, ki bodo služile za talce. Njihova usoda bo v ori-mera bombardiranja zapečateni Poročilo vojnega ministra Madrid, 1. septembra. A A. Vojni minister je objavil naslednje uradno poročilo: Pri Guadarrami upornik; zelo hudo napadajo, bili pa so povsod odbiti in jih vladne čete zasledujejo. Uporniki so imeli 165 mrtvih, 35 ujetih, zaplenili pa smo jim Se 15 strojnic. Uničeno je tudi poveljstvo maroških čet. Na fronti v Estramaduri so vladne čete potolkle upornike. Uporniki so bili pobiti tudi na fronti pri Gvipussoi. Kolona, ki je v Asturiji hitela na pomoč Oviedu. je bila uničena. žrtve so manjše kakor razglašajo Hendao, 1. septembra A A. R*"iterjev do pisnik poroča: V razgovorih ki rpiti jih imel i begunci, sem dobil vtis, da so žrtve na Španskem znatno nanjsc, kakor splošno mislijo. Srečali bomo žive še mnoge osebnosti, o katerih mislimo, da so že mrtve. Diplomati, ki pribijajo h, Španije, so že večkrat imeli priložnost srečati se slučajno s prijatelji in uglednimi državljani, o katerih so že razglasili, da so mrtvi. Dvanajst vladnih letal sestreljenih Sevilla, 1. septembra. AA. Uporniki objavljajo, da so sestrelili 12 vladnih letal. Sevilla, Helva in Cadiz niso več. bombardirani in so ponoči ta mesta zopet lahko razsvetljena. Na fronti pri Toledu je bila ojađena akcija letal in bo zato odločilna borba v nekaj dneh. Letala, ki so zjutraj poletela iz Burgosa, so lahko vrgla živež in municijo kadetom v vojašnici v Alcazarju v Toledu. Malago obstreljujejo in je pričakovati, da se bo glavna ofenziva upornikov proti Malagi začela zvečer ali pa danes. Malaga je delno porušena in vse prometne zveze z morjem so prekinjene. V Riu Tintu je bilo obsojenih na smrt €7 rudarjev, vendar pa se še ne ve, kdaj in kje bodo ustreljeni. Letalski napad na Madrid La Ccruna, 1. r-eptembra. w. tukajšnja brezžična postaja jav-ji. da je v nedeljo trimotorno letrjo upornikov obstreljevalo poslopje vojnega mini?tra v Madridu ter napravilo veliko skorio. Drugo letalo je mefalo l»oml>e na Valencijo. ProtlšpansK a agitacija v Maroku Tanger, 1. septembra, d. Letalo španske vlade je včeraj nad Tetuanom metalo proglase v arabskem jez'ku, ki pozivajo muslimansko prebivalstvo, naj se upre proti režimu generala Franca. Trot i španska agitacija se v španskem Maroku čim dalje bolj širi. Maroški poglavarji zahtevajo, naj se takoj izpusti na svobodo plemenski poglavar Toreza ki so ga uporniki aretirali v Tetuanu Včeraj je prišlo v Tetuan 1500 arabskih žensk ki so zahtevale od štaba upornikov naj se jim izplačajo podpore obljubljene za čas, dokler se njihovi možje bore v Španiji v vrstah uporniške vojske. Kako se je rešil škof iz Cordobe Burgfls, 1. septembra t-Cordohski škof Pe rez Munoz se je oh ;7r«mhu državljanske vojne nahaial v Reinosi, malem podežel skem mestu v pokrajini Santandet. Pred nekaj dnevi je prišel v Valencijo. Rešil se je le z velikimi težavami. Na stanovanju so ga obkolili socialistični vojaki, ki so mu sporočili, da \e obsojen na &mrt in da bo ustreljen, kakor hitro bo padH prvi strel upornikov. £kofu pa se je posrpči7o rb^-ati in je T>o dvodnevnem potovanju proko gorovia do. spel v majhno va« v bližini Valenciie, odkoder so ga uporniške čet» iz Valencije prevzele v svoje varstvo. Titulescu bo prešel v opozicijo na strani romunske narodne kmetske stranke Pariz, 1. septembra, d. Agencija Havas poroča iz Bukarešte, da je ministrski predsednik Tatarefrou izrazil francoskemu po-sko finančno pomoč pri rumunskib vojaških slaniku zahvalo ruiminske vlade za franco-dohavah. Zunanji minister AntonPscu j«1 ob obisku Članov fran^ske^a parlamentarnega odbora ca letalstvo izjavil, da ho Runruni-ja nadaljevala svojo dosedanjo politiko prija teljstrva s Francijo. V političnih krogih pričakujejo z velikim zanimanjem. kaJvšen odsrovor bo poslal bivši zunanji minister Titulescu povabilu min;strskega predsednika Tataresea. naj še nadalje obdrži vodstvo ruircvunske delegacije pri Društvu narodov. Men.ijo. da bo Titulescu odklonil to ponudbo, ker namerava bržkone v bodoče sodelo- vati v notranji politiki na strani opozicijske narodne kmetske stranke. Berlin, 1. septembra, d. izpremembe v romunski vladi so izzvale v nemških političnih krogih mnogo zanimanja. Pri tem poudarjajo listi, da bivši mmunski zunanji mi nister Titulescu v Nemčiji ni vživar^mnogo simpatij in da je prišlo pri preosnovi vlade v poštev naziranje onih. ki so proti prevelikemu zbliža nju z Rusijo. Titulescu obolel Pariz. 1 septembra o. Iz Montp Carla r»o-rocajo. da je bivši zunanji minister Titulescu zbolel za malariio. Imel je hudo vročino, vendar pa je nevarnost v glavnem *e prestal. Rusija proti reformi Društva narodov Ženeva. 1. septembra b. Oeneralno tajn: štvo DN objavlja noto ruskega komisarja za zunanje zadeve Lit vinova, ki se nanaša na nedavne ruske predlope o izpopolnitvi določil glede uporabe pskta DN v smislu želje sveta DN z <]r.f 4. julija. Litvinov poudarja v svoji noti, da se moskovski vladi v sedanjem tr rut' u potreba reforme pakta DN ne zdi nrjn^, ker bi v sedanjem položaju niti ne pr.vccMa do • pozntivpih rezultatov. Nato n'V?>ja fn^jst točk moskovske vlade, ki n^j b omogočile t m }>•• i hitrejše izvajaj«3 določb p^kt.T DV Kongres federa?hV bivših bojevnfk^v Becflrrad, 1. t i!amhra PA. \« či so poč a stil i spomin prvega in največjega Sokola z enominutnim molkom. Prijetno nas je iznenadil gprejeun v Koprivniku. kjer so nas pričakovali Sokoli v kroju in z veliko državno trobojnico. Po kosilu so pričele prihajati sokolske čete iz Kočevja, Stare Corkve. Črnomlja in Ribnice, tako da jo bilo zbranih v Koprivniku nad 300 Sokolov. Razvil se je lep sokolski sprevod z godbo ribniškega Sokola na čelu, V sprevodu je korakalo okrog 200 Sokolov v kroju- Po povorki se je pričelo zbirati občinstvo, da prisostvuje javni telovadbi, ki je bila ob 14.30. Javni telovadbi 8» pi lsostvovali sreeki naČenlik iz Kočevja dr. Brezigar, sodnik Inkret, naš sokolski vodnik br. dr. Viktor Murnik, starosta čr-nomeljskega Sokola m zastopnik župe Karlo vec br. dr. VrankoviČ, kočevski župan notar br. Tone Lov&in, starosti Ljubijo n-skega Sokola br. Kajzelj in drugi &tari sokolski borci. Javno telovadbo so otvorile pod vod-»tvoim župne načelnice s. Jelice Vazzazove narašča jnice (29). ki so subotiške proste vaje opravile zadovoljivo, dosegle bi pa pri večji skladnosti in pazljivosti se bolj.-i uspeh. Vodnik naraščaja br. Janez Maln.-i-rič je nato pripeljal 2T> zagorelih in krepkih narašča j nikov, ki so prav dobro i/vedli proste vaje. med viharnim in krepkim odobravanjem občinstva. Članice (44), po«l vo«l stvom načelnice Ljubljanskega Sokola h. Olge Kržanove so zelo skladno in pravdo bro opravile subotiške proste vaje, nakar sta nastopili pri orodni telovadbi dvo vrsti naraščaja in sicer ženski na-nuščaj Ljubljanskega Sokola v preskokih čez konji n:t Mr s prožno de-sko. mošiki naraščaj pa na drogu. Obe vrsti sta poka/Ali prav lejpe vaje. zlasti ženski naraščaj je bil deljen za svoje izvrsten preskoke navdušene pohvala. Pod vodstvom br. T^ojzefa Vrbovca so na*o člani (1^) izvedli prosta vaj*1 dobro, po-tem pa je d#mača Četa — 15 bnto^- odlično w. vedla župne proste vaje starejših flanov. med hurnimi ovacijaaal gledalcev. Vrsta Ljubljanskega Sokola je nastopila na drogu in bila za svoje krasne izvedbe dHe*-na toplega priznanja in ploskanja. Kra#«*n je bil nastop 8 Članic Ljubljanskega Sokola z dr. Murnikovim *VTalč tudi v Urv*rni »Cosrnonos* v St. Pavlu, kjer je bik* zaposlenih 100 delavcev. Danes je ustanovna občni zbor Zveze delodajalcev tekstilne stroke. Zveza bo zastopala delodajalce pri nadaljnjih poga-| janjih za slrfenitev kolektivne pogodbe. Baje bodo pogajanja potem lažje napredovala ter ne bo več formalnih ovir glede podpisa. Zopet velik požar pri Kamniku Kamnik, 1. aeptembra-Snoči okrog 23. Ja prHSel goreti Vavpo-tičev valjčni mlin v ftmarci pri Kamniku. Domači ie niao legli k počitku, ko ao naenkrat opaatli, da ae vali a strehe mlina silan i»«»wx nakar Je la izbruhnil ogenj. Na pomoč ao prihiteli gasilci is Duplice, Homca in Kir"*"™, ki pa niso mogli rešiti drugega kakor 40 bicikljcv, katere ao spravili gostilniški gostje v mlinu, kakor tudi pol vagona sladkorja, dočlm je požar popolnoma uničil tri vagone pšenice in mlinskih I indelkov. Od poslopja je ostalo samo ztdov-i je. škode je sa pol milijona dinarjev. Ka-l kor Je ispovedal lastnik Vavpotift, je nekdo že meseca januarja razlil v podstrešju mlina petrolej in gra sažgal, vendar pa je takrat zgrorelo samo nekoliko desk, ker ae ogenj zaradj vlage ni razširil. Nedvomno je tudi sedaj zanetila požar zlobna roka, ker je v dveh dneh že drujri v kamniški oko-Kci. Možno je. da je bil požigalee med gosti, ki so sedeli v Vavpotičevi gostilni in ki so imeli svoja kolesa »pravljena, v mlinu. Uvedena je predskava ,da ae ugotovi pravi vzrok požara. Predsednik vlade zopet na Bledu Ljubljana, 1. septembra A.A Dopoldne sta potovala »kozi Ljubljano na Bled predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinov^c in vojni mi ni*ter general Ljubomir Maric. Predsednika vlada spremlja žel kabineta g. dr. Proti*. Pred ttkiamjenjetn arabske stavke v Palestini Jeruialem. 1. septembra AA. Vodrtefji arabskega pokreta ao včeraj hrjavfR, da so pogajanja z zastopnika zidov toflko napredovahu da, bo bržkone Že v kratkem ukinjena &pk»9na arabska stavka. Mdotov odstavljen Pariz, 1. septembra. AA. »Malin« objavlja vest te Moskvo, da je bil tudi Molotov odstavljen kot aesdsednsk a i osa r>*saVm komisarjev. Dnevni red zasedanja sveta DN £eneva. 1- eeptombn AA. Na »tnevu^an redu 93. zasedanja sveta DV. ki se bo začelo 18. septembra, bo 24 vprašanj, med njimi so nekatera interna upravna in proračunska vprašanja DN. Nadalje bo &wt DN razpravljal rudi o vprašanjih izpopolnitve izpraznjenih mest pri mednarodnem sodi ščn v Haagu. Svet DfN bo tudi sklepal o ohranitvi začasnega mesta v sveta, ustanovljenega pred tremi leti. Na dnevnem redu so nadalje vprašanja, ki so v BSsas1 z kv kamako pogodbo. Borzna poročila. Čarih, 1. septembra. Beograd T, Pariz 30.30, London 15.4ST51 New York 306.T5. Bruselj 51.7750, MBan »4.16, Amsterdam 208^0, Berlin rSAJK, Dnaaj 56,90. Praga 12J8, Vartava mM, Diiiiisti tMO. i otrap g »SLOVANSKI NAKODc, torek, 1. septembra 1«». —• • - - ______ _ ____________._____________________ Stgv. \99 Svečana otvoritev jesenskega velesejma Nafreclo polarnost vztm|a na velesojaM impozantna vniriavna rmstavn MZa naš Imm Ljubljana, I. mptembra Otvoritev velesejma pri nas ^odno raa- giblje najširšo javnost kot Uredno važon gospodarski in kulturni dogodek. Posebno pozornost je pa vzbudila zlasti letošnja otvoritev velesejmake jesenske prireditve, pač predvsem po tvojem značaju, saj je značilno naša po tvoji vsedriavni lesni razstavi. Prazničen značaj otvoritve je pa danes še posebej poudarilo izredno lepo vreme. 2e zgodaj pred otvoritvijo so se zbrali na velesejmišču številni gostje in čeprav , prisostvuje jo zastopniki javnosti vselej otvoritvi v velikem številu, jih vendar menda še ni bilo nikdar toliko kakor danes. Posebej je treba naglasiti, da so se udeležili otvoritve tudi številni zastopniki našega javnega življenja iz mnogih drugih krajev banovine in tudi iz drugih banovin. Bil je prisoten tudi graski župan g. Hans Schmid. Govor predsednika F. Bonaca /zbrane goste je pozdravil predsednik velesejma g. Fran Bonač. Z našimi jesenskimi prireditvami smo ti nadeli nalogo, da nazorno prikažemo našo ustvarjajoč© silo in naš napredek na raznih področjih našega gospodarstva in naše kulture in da se našemu občinstvu in zlasti mladim nudi vpogled v raznovrstno poučno gntdftvo, kar je tem važnejše, ker nimamo tehnoloških muzejev, kakor jih imajo dnige države. Spričo izrazito kulturno^propagandnega značaja teh naših jesenskih razstav je delo prirediteljev dokaj težavno. Saj morajo nuditi vedno kaj novega in aktualnega, da ohranijo zanimanje pri dosedanjih naših zvestih posetnikih ter privabijo nove množice obiskovalcev. Jasno je, da more raz* stava samo pri obilnem obisku v polni meri izpolnili svojo propagandno nalogo. Spričo dosedanjih pestrih programov na-Sih jesenskih razstav, ki so občinstvu nadvse ugajale ter dosegle pričakovani moralni uspeh, so mora4i prireditelji lertošnje razstave vložiti tem več truda, da nudijo zopet kaj zanimivega in samoniklega. Na. dejam se, da bo našel njihov trud v vsej naši javnosti svoje zasluženo priznanje. K.O je orisal »plodni značaj velesejem-srkih prireditev, je pozdravil predvsem zastopnika Nj. Vel. kralja polkovnika M. Bakiča, hana dr. ft .Vaf/ačena, ki je zastopal hkrati ministra za gozdove in rudnike Jankoviči, trgovinskega ministra dr. Vr-oaniča in notranjega ministra dr. Korošca, nadalje ljubljanskega in mariborskega Škofa, ljubljanskega podžupana dr. Ravniharja mariborskega župana Juvana in celjskega župana Mihelčiča. Kot zastopnika prometnega . ministra je pozdravil dr. Faturja, kot zastopnika ministra za gradnje načelnika ing. Sikaberneta in kot zastopnika finančnega ministra direktorja dr. Sedlarja. Števnno je bil zastopan konzularni in diplomatski zbor. Francoskega poslanika je zastopal konzul g. Rcmerand, avstrijskega gerent Kiinzel, češkoslovaškega poslanika dr. Girso konzul ing. Minovskv. Zastopano je bilo tudi Jugoslovensko šumarsko udruženje po predsedniku univ. prof. dr. Balnu in velesejem v Balnu po L. Mohru. Bodite prisrčno pozdravljeni tudi vsi ostali mila nam gostje in Vas prosim, da nam ohranite tudi v naprej Vašo naklonjenost. Spoštovana gospoda! Glavna programna točka letošnjega jesenskega velesejma je naše lesno gospodarstvo. Prikladnejšega :n aktualnejšega programa si rjasi prireditelji ne bi mogli izbrati. Zaradi težke krize, ki je zajela našo lesno trgovino iti industrijo, je prišlo okrog 140.000 malih gozdtnih posestnikov v Sloveniji ob svoj glavni zaslužek. Izvoz našega leaa je koncem preteklega leta zaradi sankcij akoraj popolnoma prenehal. S tem je bila nafta najvarnejša gospodarska panoga katastrofalno prizadeta. Obenem pa nazaduje tudi domača poraba lesa, m 4o v korist raznega nadomestnega materijala. V tej težki siluaciji moramo pogucrtno in vztrajno delati na to, da priborimo našemu lesu zopet njegova naravna tržišča. Obenem pa moramo iskati nova pota aa čim obilnejšo porabo našega leaa dome, m baš to poslednje je glavni smoter letošnje prireditve-Or^anizacijo te razstave so izvedli izkušeni strokovnjaki z neumornim g. ing. Rustio na čelu. Vsem, ki so *ako požrtvovalno sodelovali pri organizaciji te pomembne razstave, gre naša iskrena hvala. Naj mi gospodje sodelavci ne štejejo v zlo, da se vsakemu imenom* ne zahvalim. Dovoljeno pa eni naj bo, ćka se na tem mestu spomnim g. inšpektorja ministrstva za šume in rudnike ing. Kraljevica, ki je v odlični meri pripomogel k uspehu današnje razstave. Naj bi ta skrbno pripravljena razstava obrodila bogate sadove v dobrobit vsega naroda. Zasluženo pozornost bo gotovo vsbudila tudi obsežna vrtnarska razstava, katero so priredili vrtnar j i-amaterji pod vodstvom g. ravnatelja Lapa. &aJ je ljubezen do cvetja globoko ukoreninjena v srcu našega naroda. Naši tečni gozdovi in naža sončne polja •o poma življenj*. Nefcaj tega življenja je prenesenega na ta mzatnvni prostor. Od orjaškega kočevskega medveda de brhke srnice, od planinskega orla, kralja naših višin, pa do nežne »inicice, vse io Vam pokaže domači živalski park, ki je priključen lesni in gozdarski razstavi. Kakor običajno, je tudi letos zastopana mala obrt in reja maHh domačih Hvali, a čimer pa se nisem izčrpal pestrega sporeda letošnje jesenske prireditve. Prijetna doianoet uri jeft da iaredem svojo iskreno aahvaao aa podpore, pomoć in naklonjeno sodelovanje vsem oblastem i« korporacija m, zlasti minJatrstvu za Sume in rudnike, ministrstvu aa trgovuoi in industrijo, fcr. banski upravi in Narodni hamfci Tudi preodarfctvo v najširšem obsegu, počenši od gozdnega semena, gozdih drevesnic, pogozdovauja, — nadalje vzgoje in zaščite gozdov ija do poseka, prevoza, podolave in vsakovrstne porabe lesa in drv. Za letošnjo prireditev smo iztraii le dei svoječasnega obširnega programa, io j3 porabo lesa in drv v najširšem pomenu. Kaj je dalo pobudo za to prireditev? Svetovna kriza, ki je že od leta 1990 sem zajela vse gospodarske panoge, je leani trgovini, industriji in obrti zadala najhujši udaree. Posebno je bi*la zadevno prizadeta dravska banovina, kjer se z izkoriščanjem gozdnega drevja v industrijske in obrtne svrhe peča nad polovico prebi vatel va. Naša soseda Italija, naš glavni odjemalec lesa. ki je v aprilu 193-1 narazmerno zvijala carine na uvoz našega lesa, je v maju 1935 z uvedenimi predpisi in konlfngentiranjem uvoza otežkodila našim trgovcem isvoz lesa in povzročila skoro popoln zastoj v leani produkciji in trgovini. Kot višek nezgod za lesno trgovino so sle dile v novembru preteklega leta zjoglasue sankcija in protisankcija, katerih posledica je bil katastrofalen padec tonaže in vrednosti našega izvoza. Vpliv splošne gospodarske krize, zvišanja carin in uvedenih sankcij se kaže v zunanji trgovini v številkah centralne «-arinar. niče Napram rekordnemu dohodku za pro-izvode šumarstva leta 1929. z 2190 IMn, stoji nasproti minimum 1. 1932. s 570 mili j. Din im le okroglo 40°/*Tii izkupiček v naslednjih 3 letih. Izvoz lesa v Italijo, ki nam je dai Se v oktobru preteklega leta — 63.8 mllij. Din. v novembru 58.8, je padel v decembru na 941 micj. in v januarju 1966 na borih 4.1 milj. Din. — Koj potem, ko so se začele kazati ]K)sledice svetovne gospodarske krize na lesnem trgu. so začele prizadele države z oU&užjio propagando za čim večjo porabo le, sa na domačem trgu. Posebno je v tem pogledu prednjačila sosednja Avstrija, dasi ravno ni bila glede izvoza v Italijo v taki meri prizadeta kakor naša država. Prirejala je vsako leto ob priliki volesejmov na Dunaju, v Gradcu in priliono v drugih veejin mestih vzora? razstave lesa v propagandno svrhe, organizirala potujočo razstavo lesnih izdelkov, ki je obiskada vsa glavna mesta in dala prikazati s poučnim filmom pravU-no produkcijo in različno uporabljanje lesa in drv. So štiri torišča, ki nudijo priliko izkoristiti — na podlagi novejših izkušenj tehnike in kemije — les v naj izdatnejši in dobičkanosni mari; torišča, na katarih se v inozemstvu že dalj časa sem uspešno udejstvujejo praktiki in znanstveniki, med tem ko je pri nas to polje se po večini neobdelano, oziroma so opažati komaj prvi zadevni začetki. — Je tu predvsem stavbarstvo, zgradbe lesenih hiš, tlakovanje cest z lesenimi kockami, poraba drv in oglja kot pogansko sredstvo in kemična industrija in tehnologija. V Nemčiji n. pr.. ki je na uvoa lesa navezana* se na vse mogoča načine pospešuje gradoa lesenih hiš. Kar tovarniško se izdelujejo posamenzjij deli stavb, da se omogoči najhitrejša postavite* hiš. Mesti Stuttgart in Desau sta zgradili za revnejše sloje 500 stanovanjskih lesenih hiš proti mesečnim odplačilom 18—20 BM. Češkoslovaška razstavlja — v vzpodbudo v Pragi in Bratislavi nove Upe lesenih hiš. Gornja Avstrija in avstrijska Koroška imata v stavbnem redu določba v prid poraba lesa pri gradbi hiš. V Ameriški uniji stanuje 2/3 prebivalstva v lesenih hišah. V naši banovini je pozdravi^ v Mariboru započeto akcijo, da se ustvari v Magdalea-skem predmestju kar cela kolonija lesenih hišic. __Tlakovanja čast z lesenimi kockami se pospešuje v Avstriji — termalno kopališče Beljak iona že tako kilometrsko cesto; v Nemčiji jo za kolesarje na ta način utrjena vozna cesta; Češkoslovaška je v zadnjem času porabila v te svrhe 60.0U0 m3 drv. Vse države, ki so primorano uvažati za pogon motorjev drag bencin, skušajo najti nadomastilo v drvah in oglju. Prirejajo predmeta razstave, izdajajo poučne brošure in nudijo podpore sa nabavo generatorjev z lesnim plinom. V Franciji dovoljuje vojna uprava podpore do 10.000 i*s za vozila, ki uporabljajo lesni plin in ima že sadaj nad 2.000 težkih vozil s pogonom na lesni plin, kar bi prišlo v vojnem času za osamosvojitev driava v poštev. Italija je izdala poseben zakon, s katerim odreja porabo lesnega plina a« pogon motorjev vseh javnih pravoanih sredstev, tako da bo prihranila 50% deviz ca bencin in je dovolila za taka vozila 5 latno oprostitev cirkuiaroega davka. • - ■ Tudi Švedska popušča 90% aa davkih za težka vozila. V Avstriji »e dunajska poštna uprava na svojih motornih vedrih uvedla uporabe lasnega plina; priredila je veirko alpsko tekmo tatih vozil * najboiahn uspehom. V Nemci« vozi ia naA W0 te&ik motornih voalt, ai imajo udeiane generatorja % lesnim pttnom, Nefcalarn tast ven* an pce-vosila brezhibno nad 14*00* kun. Baanm j* vožnja kongreaietov na londeoake lesno konferenco v aprilu ts Berlina v London. t.flOO i km, a takim aonthnn z mkiimamimi strelki. I Priznati pa je, da so tudi v na« haajjsuii i nekatera avtobusna in gradbena podjetja uvedla sa gvoja voziUj in tudi za stabilne motorje uporabo lesnega plina, z dofe/hii uspehom, Valike koristi ti moglo imeti kmetijstvu. posebno v od promata oddaljenih, na gozdih bogatih naseljih, _ 4i bi w uporaba lega sredstva poaplosrla. Kemigna industrija io tehnologija loja je pri nas rnameroma maki raivita r\a\alamo lahko le papirno industrijo, na fabrikaeijo ■ raastreav, aa suho destilseijo, oglar jenja in smolarenje s neposrednimi in posrednimi produkti, med tem ko je ta nad vse valna panoga v eosadnjih draavah v polnem ruma-nu. Ja posebno Nemčija, ki tu prednjaci. Tam fabricirani lesni sladkor, prej le krma aa sivino. s4uii danaa tudi se aa hrano Človeku; lesna vlakna uporabljajo v velikem oteegu za umetno svilo, za vjetra-Kuprema-Dravinela vlakna, ki pomašana z bombaževim) dajejo dobro, v obladilni industriji po-rabljivo prejo, 8 Žimer prihranijo v tej državi eno šestino uvoza bombaževine in ■= tem 2.25 milijarde Din Vedno večja stiska v leani industriji, obrti m trgovini pri nas j a morala roditi spozna* nje, da je nujno potrebna samopomoč na tem polju, če hočemo vsaj deloma omiliti krizo in rešiti propada lesnega producenta in trgovca, posebno malega in sradnjega, ki neorganiziran in nepoučen o zahtevah svetovnega lesnega tržišča ni bil v stanu odbiti po krizi povzročenega udarca. V tej zamisli se je prateklo leto iz vrst zainteresiranih gozdnih posestnikov, lesnih industrijalcev in obrtnikov t ar gozdarskih strokovnjakov sestavil poseben odbor, ki si je zadal nalogo, prirediti na letošnjem jesenskem vele sejmu veadržavno propagandno razstavo za čim večjo porabo lesa in drv doma v prid narodnemu gospodarstvu. Kot vidan uspeh odborovega dela in sodelovanja lesnih industrijcev ra obrtnikov ter raznih ustanov, šol in topčiderskega muzeja je ra/etavijeno v paviljonih »I<. »Al«. »N«, >E< vsevrstno, na racionalno uporabo lesa in drv se nanašajoče gradivo. Le na kratko naj omenim v naslađujem važnejša dela razstave. Kot uvod so v tabelah, pregladnih slikah in reliefih prikazana razorostranost in produkcijska sposobnost; v vzorcih vrste naših dreves, njih svojstva, sekanje lesa in delo v gozdu, prevoz in podelava leaa na žagah, v industrijah in obrtih. sortiran)e, vrednost in raznovrstna poraba drv in zato potrebnih modernih pripomočkov. Zelo nazorno je prikazano z mnogimi vzorci, modeli, s slika* mi in tabelami — žal. še ne zadostno uva-ievano oglarjanje, smolarjeoje, ki naj nam omogoči, da opustimo nabave potrebščin is tujine, kakor so benom, kolofbnija m ter-pentin. za katere smo izdajali vsakoletno težke milijona. Tudi velike množine drvnih ostankov v gozdu in na žagah ter postranske gozdne produkte se je jemalo v ozir in v tabelah in vzorcih se je prikazala njih uporab'-noat in vrednost Najobsežnejši konzum lesa omogoča stavbena stroka in zavzemajo temu primerno na to stroko se nanašajoči predmeti razmeroma največji del razstavnega prostora. Tu so razstavljeni načrti in modeli stanovanjskih hiš, gozdarskih stavb, planinskih hotedov in koč; prikazana je pianšarija. viničarija. kmetska hiša z vsemi potrebščinami in opremami. — Tu vidimo sredstva in pripomočke za impragniranje. konaerviranje lesa, zaščito istega proti požaru, tako, da se lahko o vržejo ugovori proti porabi lesa kot kratkotrajnemu lahko gorljivemu materialu. Dalje je prikazano v modelih in risbah posebno za gozdnate kraje važno in ceneno -tlakovanje cest in gozdnih — poljskih potov. V lasni industriji in obrti zavzema pohištveno mizarstvo prvo mesto in so razstavljeni števjdni in raznovrstni izdelki, priznano prvovrstni in na svetovnem trlišču konkurenčni. Da se glede različnih izdelkov iz lesa lahko popolnoma osamosvojimo in s tem prihranimo anatne izdatke za tuj materijal — saj smo v l 1965 izdali za take predmete skoro S milj. Din — nam kažejo posamezne številne razstave naših obrtnikov, osnovnih, meščanskih in srednjih sol. Na podlagi raz. stavnih modelov, vzorcev, nazornih slik vidimo, kaj zmore kemična industrija in tehnologija lesa. To j a deloma še nerazorano polje, ki daje nepregledne in dosedaj ne izčrpane možnosti izrabe lesa. ki opravičuje — vsat za bodočnost — ksrek: les — svetovna moč. — In koliko prihrankov pri uvozu n. pr. papirja ti- 1985 izdanih 35 milij. Din) in bombaža — prediva in tkanine (v pret. letu potrošenih 912 milij.), bi se dalo vsaj delno doseči; če bi sa mogle zadostno izrabiti naše bogate' zaloge lesa za. celulozo in umetno vlakno za oblačune industrije. Navedad sem le poglavito a jšc točke naše razstave. Pri obhodu boste, velecenjena gospoda, imeH priliko videti in morda, vsaj v gotovih deiih — studirati in. oceniti mnogo drugega zanimivega materijala. Pripravljalnemu odboru bo v zadoščen je in v plačik> za delo in trud, ki ga je imal, tato bo prireditev rodila zažaljeni smoter, da vzbudi pri obiskovalcih živo zanimanje sa namen rasatave, da nudi pouk in pobude sa čim obsežnejšo in racionalnejšo porabo lesa in drv doma in da opozori marodajne faktorje na veliko važnost gozdnega gospodarstva in lesne industrije in obrti in na upravičeno in nujno potrebo vsestranske podpora te gospodarske panoge. — Ze ponovno zaprošeno znižanje železniških tarif za prevoz lesa — drv in oglja tudi v državi sami. pospešitev organizacije lesnih produ centov in trgovcav, enakopravna priključitev komore za gozdarstvo eni, ki se pravkar ustanavlja za kmetijstvo, opustitev odnosno znižanje trošarin in pristojbin pri podjetjih, ki zasledujejo cilje današnje prireditve, ustanovitev posebnega propagandna-ga odseka sa pospeševanje večjega konsu. asa lesnih proizvodov v državi pri ministrstvu za gozde in radnike, bi mogle prinesti vsa i detno rešit av hude krize na lasnem tržišču v prid producenta, delavca, industrij-ea, in obrtnika, nič manj pa v prid eelor kupnega narodnega gosrjodafavva in državne uprave. — Porabliaaa prihko. vetecanjena gospoda, da ae v tananu. irfi_|)f i'frlnngi odbora iskreno zahvaikn mtntatru n tome in rudnika, misMru na tfgamna in industrijo, kraljevski hnnsHi upravi dravske banovine. Narodni banki ta nnenei lalsarinsa aa denarne pod | pore. kakor tudi sesan sodakajuam in HAN« OTVOsUTsTV BOON1 V aUNfJ fLOGI ! OvvmrJa Je aajesavnejal mojster nsanik.gn, flftss* E«UJaa«ias« ^ « STARI OČKA Prekrasen rum, ki bo navduttl sla* PredaUvt S"X. it45 in 21.15 url KINO #LOCA, tel. 27'JO stavijaleani, ki so pomagali ustvariti to prireditev, — Njegov govor je vzbudil med številnimi gosti uredno veliko pozornost in so li po otvoritvi razstave s tem večjim zanimanjem oglodali lesno razstavo. Velesejem je otroril ban dr. AL Natlačen s kratkim nagovorom, v katerem je naglasil velik pomen lesne razstave za vso državo, češ, da dve tretjini površine države pokrivajo gozdovi. Posebno pomembna je pa razstava za našo banovino, kjer 46°/» površine banovine služi gozdni kulturi. Kako velikega pomena je lesno gospodarstvo za našo banovino, so nam pokazale šele sankcije. Vlada z vsem razumevanjem spremlja vsako inicijativo za ozdravljenje našega gospodarstva ter je zato spremljala z vsemi simpatijami prireditev te državne lesne razstave. Ban se je zahvalil prirediteljem v imenu ministrov, ki jih je zastopal na otvoritvi ter izrazil veselje, da je vsedržavna lesna razstava prirejena baš v Ljubljani. Želel je. naj bi napori in požrtvovalnost prirediteljev obrodili najlepše sadove za zboljšanje gospodarskih razmer, nakar je proglasil velesejem za otvorjen. Gostje so si potem ogledali vse razstave ter so se slasti mudili zelo dolgo ns lesni razstavi in prav tako so bili izredno presenečeni na vrtnarski razstavi. ZDRAVILIŠČE : Radio - Therma, Laško Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrat revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze itd. Znižane cene Od 1. septembra dalje pavšalna penzija za 10 dni Din 600.—, za 20 dni Din 1.100.—. V tej pavšalni penziji je vračunana soba, štirikrat dnevno prvovrstna hrana, kopeli, zdravniška preiskava in vse takse. Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča! Iz Maribora — Ii policijske službe. Pristav tukajšnje mestne polieije g. Karel Jug je stalno upokojen. — Kamnira debi novo vinarsko zadrugo. Nedavno je dobila občina Kamnira pri Mariboru dopis z banske uprave v zadevi ustanovitve vinarske zadruge v Kamnici. Edini pogoj, ki ga stavi banska uprava je količina vina, ki ga pridelajo občani. Če ga letno pri. delajo 5000 hI, je ustanovitev lastne zadruga mogoča. Seveda so občani z velikim av dovoljetvom sprejeli to vest, saj jim bo za druga v veliko korist, ker je Kamnica zelo vinorodna in ne pridelajo samo 5000, mar. ved celo preko 20.000 hI vina nu loto- Občina je v tem smislu odgovorila ^ ki upravi in pripravlja seda] teran za ustanovitdv vinarske zadruge. Banovina bo prispevala za sgradnje zadružne kleti. — Mezdno gibanje cestnih delavcev. Te dni so pričeli mezdno gibanje delavci ualui-beni pri podjetju Ivan Svetina iz Ljubljane, ki gradi pohorsko cesto Reka—Sv. Ar?h. Pravkar ae vrše na kraju dela pogajanja za izboljšani«; mezd. Prvi uspehi so se že pokazali, ker je podjetje pristalo na zvišanje urne plače na Din 2.50 do 2.75. Toda delavci se bore Se in zahtevajo 3 I>in na uro. Kakor je razvidno iz poteka pogajanj, ki so se danes nadaljevala, bodo delavci lo zvišanje ludi dosegli — Bol**«**«* epidemija mes *«t»elajni-Splolno posemoat v/huja ot>olalo*t čebel v Obletnici pri Konjicah, kjer aa J«* razvila prava epidsniija, kj sroii vpph čebelnjakom. Oblast) SO bile prisiljene mnogo panjev zapečatiti. — >Velksstintm*c ns izhaja vse. Prei«? kli leden is pranehsls izhsisti socialistična > Vo| kasti ni mc<, ki ie v Mariboru uhajala 17 let. List je prenehal, kar je baj? premalo nemška čutajočih naročnikov. — Neva tekai Ina tovarni, Industrijer g. Franjo Novak bo preselil tekstilno tovarno ii Zemuna v Majsperk. Tam bo podjetnik zgradil novo tovarno za volneno blago. S tem se ho br^z(x>«;e!nost v MsjSperku £0p*t znatno ub altfa. __ V .tsjaaku a od h«. Solo tlicoravai **> sprejemajo za vojaške godbe. Interesenti naj se n prej javijo nri kape^alltu vojaške godbe 45. pesnika v Mariboru. Se/Uznica KOLEDAR Danes: Torek, 1. septembra; katolioani: Egidij op. DANAnNJE PRIREOITVE KINO MATICA: Zaprto; KINO IDEAL: Ril in Bul; KINO VNION: Hrepenim po Tehi; KINO SLOO.V Stari obota, 5. septembra: Pod to goro leleno.. laven. Premiera operete. Nedelja, o. septeonhra: Seviljsiki hrivoo. loven. Znižane cene. • Prva operna predstava. V ftotrtek 3. septembra bo v open prva predstava operoe predsezone. Vprizori ee Puocbiijeva >Mad.v me Butterflv« z £ospo Zlato Gjunprjoneevo v naalovni parti>i. Predstavo dirigira kapelnik štritof. Vstopnico so v predprodaji od srede od 10. dopoktne dalje v opeiviftm gledališču. Opozarjamo i« danes na operetno noviteto »Pod to goro zeleno«, kateTe premiera bo v soboto 5. septembra. Predstavo je '&. resirala ga. Vera Balatkova in sodelujejo v njej vsi operni holisti, ibor in heiet. DRAMA V drami so v polnem teku skušnja za pri-eetek sezone, ki se pri&ne v dnnri polovici meseca septembra. Študirajo se sledeči komadi. Sihake«pearejev »Kralj Lear«, Cankarjeva »Za narodov blagor«, Begovičeva i^rra »Tudi Lela bo nosila klobuk«, Labi-cbev »Florentineki slamnik« in I^ansrerjeva »Konjeniška patrula«. Iz Kamnika __ Danes ob 20. občni zher pevskefs draštra »Lirac t društveni sobi Narodne rt. talniee. Glavne dobitke Din Din Din Din Din Din Din Din 500.000 400.000 200.000 200.000 100.000 100.000 100.000 100.000 s srečko fttev. 56.143 * 86.606 € 70.626 c 85.496 « 17.909 « 45.645 « 56.208 € 45.692 so zadele tudi tokrat pri nas prodane srečke. Naslednje žrebanje L razreda 33. kola: 13* in 14* oktobra 193% Strogo sottdaa postrežba. Glavna kolektora drže razredne loterije n. REin in drug, ZHGREB Gajeva 8 lika IS Štev. 190 »SLOVENSKI NAROD«, larsk, 1. stptembm 1936, Stra o DNEVNE VESTI — Stalno** tednikov. V četrtek 3. septembra »topi ▼ veljavo ČL 101 ustave, • katerim dobe sodniki »opet stalnost, ki jim j© bole odvrneta leU 1929. Od tefa dne dalje sodnikom ne bo mogoče v»eil zvanja, niti jih i« kakršnihkoli razlogov, proti njihovi volji in brez razsodbe sodi&c ali disciplinske obsodbe kasacijakega sodišča' odpustiti iz službe. Tudi jih ne ho mogoče hre* njihovega privoljenja premestiti. Za vpokojitev sodnika jo potrebna starost 70 let ali pa taka telesna ali duševna bolezen, ki onemogoč! sodniku delo. — SOletnico maturo bodo praznovali v četrtek 3. t. m, abiturienti ljubljanske gimaaiazijc 1» leta 1SS6. Ob o. uri bo v cerkvi v Križankah bral f. iuprnjc Matija Novak sv. ma&o zadužnico »a pokojne kolege- Nato pooetijo veleaejem kot povabljenci ravnatelja dr Dularla. Prt Slamki bodo imeli kosilo skupaj z vadnim .;v?tni-kom g. dr. Požarom kot edinim še živetim repreaentantom neidanjepra uc teljske-ga. zbora Jubilant je so g£. dr. Jas, Cerin. vi*ji kape ruk v p,; dr. Vlad mir Foerster, višji aMmi svetanik v p.; Mat?j Wu»bad, ravnatelj konservatorija v p.; Valentin Jake:j, župnik; dr. Frači Koyoj, zdraivnik na Jesenicah; Prane Krumpeatar, župnik; Jop-p Mandejj. ravnatelj toba«5m tovarne v p.; Matjja Novak, župnik v p.; dr. Ivan Prenriru, zdravnik v Litiji; Franc Rajoe-v»ć, župnik v Vogljah. Med živimi ata od 42 niAtursmtov Se tudi dvorni avetnik Rudolf č<-h v Gradcu in nam potniški svetni^ Edmund Fabiani v Krbdd'U. — Odličen ameriški zgodovinar v Zagrebu. V Zagreb je prispel v nedeljo zvečer vseučiliski profesor z?* politična igodovin/) F.vrope v 10. stoletju Philip Mr*«eloy. Od lični ameriški učenjak je na volikem znan-»t.venem potovanju po Rum-iniji, Bolgariji in Jugoslaviji, kjer proučuje »obalne razmere n? kmetih. — Drevo, ki spi... Večkrat presenečeni ogledujemo rastlinica, ki takoj pobegi drobne lističe in vejice, kakor se je dot.ikne-rro. Skrbna mati narava ji je dala to za rastline izjemno občutljivost, da svoje k rako sfrehelce v vetru obvaruje, da se n prelomi Toda na TilSOljnsfki ra'/.stavi- a$adobOJQ vrt* bomo videli prav tako zanimivo drevesce. I ostrim trnjem ima oborožene vaj« in večino pO dva lista skupaj, kakor hi na vejicah »edeli aivoeelenl metulji. Kadar pa SO* de mrak st- taka dva listka aOseda trdno stisneta iu p« spita noč v objemu. Pre-vesca isilakl ie pri?k> k nam i>. tropske Amerike in njegovi listi prav tako N£g>e, kakor pri na* razne cvetice skrijejo svoje p i san 6 obrazke. — Francoski parlamentarci v Beojridu. Včeraj zjutraj »o krenili i dvorna k t loma iz Bukarešte člani francoske parlamentarne delegacije. V dveh lirah in po] *a prispeli na zemunsko letaK*8e, kjer so bili svečano sprejeti. Iz Zemum s<» se odpeljali v Beo-prnd kier so se vpisali v dvorno knjijro. potem jim je pa priredil predsednik Narodne skupščine g. t'irić ban k M. Opoldne »O položili vom-e na franrrg'vO vojnu pokopališče in preti iponcsukoin bnntitaev y Peo-pradu, l>ane* dopoLdne *o odleteli proti Pragi — Izletniški vlak Praga — Split. V nedeljo popoldne se je prepeljalo z nedeljskim hrzovlakoin iz PlSff v Split .V>0 čeakotlo-vašklh letoviščarjev. Nekaj jih je odpotovalo v Dubrovnik, nekaj v Makarsko in Omiš. drujri so pa ostali v Splitu. — Najmičnejše igračke bodo razstavljene »a vele^ejmski razstavi »Za naš les«, da malčkov ne bo mogoče potolažiti bre? ko-njiokov in vozičkov. Take izbire v nsnici modernih in tudi trajnih lraenih igrač paĆ Se nismo imeli v Ljubljani, grotovo jih pa nismo mogrli kupiti za tako majhen denar. Skoda, da na raagtavj ne bodo naprodaj čudoviti modelčki mlinov in žajr. ti bodo seveda v polnem obratu, planinskih koč in modelčkov vseh drugih najrazličnejših lesenih stavb, — Zborovanje gozdarjev Iz vse države. Poročali smo že, da bo letošnji občni zbor Jugo slo venskega jrozdar&kega združenja 3. in 4. septembra v Zagrebu, v soboto 5. septembra pa se odpeljejo gozdarji v Izubijane, da si ogledajo na velesajmu ra/stavo »Za naš le««. — Za izlet planincev v planine Bosne in Hercegovine sprejema pisarna SPD v Ljubljani prijave do vključno srede dne 3. septembra. Na iele-znioi in na paniikih je odobren T h oziroma 50 ovls-t. popust Prva skupina odpotuje v petek 4. aeptembra, druga pa v soboto 5. septembra, \^akokrat ob 20. t brzo vlakom. Proape-kte in podi oboe informacijo prejmete v pitami SPD- — Rihničani že delajo na vele^ejn^ki razstavi »Za naš les« škafe, kualnice, oho de, drugi pa pleto rešeta in rejte ter cepijo vitre. Prav vse bomo na velesajmu vidoli in se tudi saani naučili izdelovati ribniško suho robo. — Nadaljevalni plezalni tečaj priredi Slovensko planinsko društvo od 6. do 8. sep-temfcra na KamniMcem sedlu. Prijaviti se morejo udeleženci zacezniških tečajev in drugi, ki so primerno usposobljeni in oprem i jeni. Za brezplačna prenoeišfca bo preskrbljeno. Prijave naj se pošljejo pisarni Osrednjega odbora do vštetega 4. septembra. w Otf trdnjavske do vrtne Ljubljane bo-nao videli razvoj glavnega mesta Slovenije na razstavi »Sodoben vrt«, kjer bodo razstavljeni tudi načrti za razne nasade in vrtove. Mestna občina ljubljanska )e spet dobrobotno podprla naše sadjarje in vrt- nar je, taj je od nekdaj prava krušna mati podružnicam SVD. Dala je na razpolago vse načrte mojstra Plečnika, ki so le realizirani in tudi take, ki morajo čakati boljših časov. Na njih bomo videli, kako je v kratkih sto letih Ljubljana iz majhnega, zatohlega in ozkega mesteca postala resnično zdravo in vedro mesto prekrasnih nasadov in najljubkejsih vrtov. — železnis*q proenet na kraljev rojstni dan. Na rojstni dan kralja. Petra XX v nedeljo 6. t. m. bo na Banjici pri Beogradu velika vojaaka parada, ki se je udeleže tudi čete iz drufia ganri^j. tiaetl tehniške in specialne- Da bodo mogle c?te iti tudi cavsino pr^blvalsfevo ias drugih krajev države prispeti v Beograd, bodo pojačane vas kompozicije potpišilh vlakov, po potrrbi bodo pa vozili tudi posebni vlaki. Generalna d rekcija državnih te-leanic opozarja preb-ivaJatvo, da bodo veljale v nedeljo tudi vvoekend karte asa brezplačen povratek. — Jadranski dan. Tudi letos se bo proslavljal do vsei državi Si. oktobra Jadraiv cki dan, kot dan alav3 naže vojne mornarice. Izvršni odbor Jadranske slraie je pozval v©e oblastne in krajevne odbore, naj čim eveeaneie proslave Jadranski dan. Vseut odborom posije primerke predavanj, ki naj jih prirede 31. oktobra posebej za mesčan-slvo ter dijake srednjih in osnovnih sol. — Zraeni promet na P^ogi Suiak—Ljubljana—Zagreb ustavljea. Veerai je bil ustav. Ijen potniki /racni promet na progah Ze-mun—SkofiJe ter Su5ak—Ljubljana—^Zagreb Na progi Zeniun- J3orovo—Zagreb to pa zračnj promet ustavljen -5ele ol. oktobra. Z današnjim dnem je dobila zračna proga Zemun -Sarajevo— Dubrovnik £e eno dnevno zve«). __ Pokanje kabla med Jugoslavijo in Francijo, li dni bo dograjena velika post. no brzojavna centrala v Igalu, odkoder bo vodil kabel pr^ko Ma]te in Tunika v Mar seille Kabel ie že poiožeu do Malte na razdalji 500 angteikili milj. V to delo so in^ vesthrali Fransozi 100 milijonov zlatih fraa kov. Ta denar se bo pa kmalu amortizira1, eaj to šeJ odslej ves brzojavni in telefonski promet med Francijo in drugimi ^^nadni-mi državami ler Balkanom po tej jiogi. __ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo £pr.jnuaalj vo vreme. Včeraj ie bilo c-ko raj v tpefc Krajih države oblačno. NaiviJja temiieratura |e bila v Baogradhl S& v Zagrebu. Sarajevu, Skeplju in Splitu 26, v Ljubljani -H. | in v Mariboru Ji). Pavi je kazal barometer 763.3 mm, temperatura pa 12. — I-oetineška pošast v Medjimurju^ Pod turen in %>e oko i "J i vasj Bi oboli .^trineh Mure so le več d., na nog:\h. Baje gre za ogromno kačo. ki naj bi jo b li videli kmetje v gozdu pri Podturmi. Kioel> pzamjOi da ie kača dalji« in delfc*»te -i obrtin-žko društvo v e-oboto 3o se vzgajali vajenci v zavedne. po»»tene in dobre člane človečke druabe. Predsednik ii že posebei pohvalil vajence, ki to z največjim ražuir.evaniem ponK.ca'-i voditi nj'hov dom in pazil, da je hi'o vss v njem v?dno v najlepšem r?du. Odhajajoče vajence je po toplih |XX3k>viln;h 1 eeedah povabi- naj j ee vračajo pod gostoljubno streho Vajensk^-j ga doma. kadarko i ji h bo v ekV> tja src-'*. ; Predsednikov govor je bil sprejet s toplini odobravanjem, iz katerega je dihala gio-[ boka hva'e/rost In priznanje. Govorila sta •se znani obrtniki in sokoUki organizator g. -Milko Krapes in prel«*ednik Okr<^noga odbora g. lgli^, polvm pa s^» je v imenu gojencev zavoda v lep:h. v srce fiegajočih be sedah zahvalili kuratorlju, posebej pa £e predse-in navade'. V operi eo bile \sr\i normalne -cene od 40 r>in navzdol, letos od 36 D.« n&vadc], sniiane bedo od 30 in 94 navzdo1. cene za dijaSk; predstave od 16 Din. Občinstvo opozarjamo, da so temu primerno znižani tudi obroki za abonma. kljub temu. da ostane Število predstsv v sezoni Isto kot lani, to je v drami 20. v operi m opereti pa 18 predstav. —lj >Nova« coa*a pod Rožnikom Te dni je prodr' prv Č certni valjar pod Roz nik, in aieer na c«?to med Ordom in Vec j no potj?. Cesla na Rožnik j; popravljana skor? prozi in tudi po*t-:n"* nasuta^ ta>© da se rad maraikdo cejo zogne, ker se boji gramoza Dobro pa je zgrajena ce*ta poc hribom, ki so jo nafada Sele le'os odkril i. Ljubljančani jo prav dobro poznajo, | saj napravijo po nji vsako nedeljo kri ž v pot č gar sadnja pt«taja je pri Čadu. j fttofa, gffta, pUt»o I« f«Wa itefo 1, M4HMtfrrtft»W * M« trgovina, ki Vaa teli boljše postreet Mestni trg n >JavrxK delo pod Rožnicom torej navdušeno pozdravljajo, čeprav zdaj ne morejo k padal po »novic c#sti. —tj Kaplje BplUafca p*'pie na Slevici (krasni baročni oltarji). Odhod iz Ljubljane ob dveh popoldne s Kongresnega trga. Cena avtobusa 25 l>in. Zglasiti S3 je do Četrtka ob 10. dopoldne v prodajalni Podkrajsek na Jurčičevem trgu —lj V prava Hubadov* iape JPS vabi vr^ Člane upravnega in artističnega odbora na zelo važno *>ejo v gredo 2. t. m ob- IS. uri v Glasbeni Matici 'soha Pt 6). Uprava. —U Ženski konsre« v Dubrovnika. Po-iasr.ita glede udeležbe dobe članice v petek 4. t. m. od 9. do 12. in od 16. do 18. v damaki sobi Emone. Iz Novega mesta — Drž, realna gimnazija v Novem mestu. Vpisovanje učencev v I. razred bo 4. septembra dopoldne, vpisovanje učencev s tujih gimnazij pa 5. septembra dopoldne. Pri vpisu je trel»a predložiti rojstni list. zadnje • letno izpričevalo, g 50 Din kolkovano prijavo in davčno potrdilo. — Ravnateljstvo. Gostuje skupina 7 holivvvoodsklh filmskih zvezdnic SINGING BABIES Ostali program: Mali Emil s svojim velikim cirkusom. 2 Frindt vratolomne akrobacije, 2 Barellos komični akrobati, Zarkoni kitajske vragolije i.t.d. Iz Celja Danes ob 20. uri v dvorani LJUDSKE FOSOJIL.MCE otvoritev novega kina METROPOL V CELJU SPORED: Najnovejši Foxov zvočni tednik, barvana šaloigra črtana »Mi-cky svira« ter najslajša, melotiijozna in najzabavnejSa opereta svetovnega slovesa Pri belem konjičku Glasba: Ralph Benatzkv Herman Thimig, Chriatl Mar;iayn in drugi znameniti igralci. Nadaljnje predstavo 2., S. in 4. septembra ob 1G.30 in 20.30 uri. Kino Metropol — Celje Telef. 128 Telef. 128 — c Izprije delavstva v Westuo* i tovarni v Celju traja da'je. V ponedeljek so bila na mestnem poglavarstvu spet podajanja med prsdatavniki tovarne in /a^opniki evtav kuiočega delavstva. Ker sta obe etrank-i vztrajali na svojih zahtevah, so ee pogaja- nja končala hreu uspeha. Pogajanja se boido nadaljevala danes ob 16. na mastnem po^la. varstvu. — e Pol ar v DreSinji vasi. V nedeljo okrog 17. j3 nastal ogernj v kozolcu posest-;ka CrorSkd v JJrežimi vasi pri Fetrovčah, Tlameni so kmalu objeli ves kozodec in hma-lj^ko r^užilmVo ter u«iieib ves objokt Oa silcem s«? je posrečilo obvarovali sosedna poslopja. V poslopju Je ^porela tudi večja zaloga hmelja v vrednosti 30.000 Din. Vztok požara ni znan- —c Žrt>e ne^reC V soboto se Je 2 in pol Mhi posestnikov sinček Jo«»ip Rezoc v Pod-vtnu pri Marijagradcu polil z vrelo juho tn t^e hudo opeike! po vsem tel asu. Isddga dni te je prevrnil voz na 90-letnega Josipa SI-heria, hlapca pri posestniku in gostilničarju Nfartinu Gu^ku v Dobju pri Planini, Siherl je dobil težke poSkodt-e na rokah in nogah V eobolo si je 5f>letni fevJjar Peter Ličen i Rečice ob Savinji pri padcu z lestve zlomi! levo roko. v Savinjskem dvoru v Celju pa si je oJHetn1 brezposelni dimnikar Ivan Bu far pri padcu po stopnicah zlomil levo ao-jio tsr se poškodoval tudi po glavi in lerci roki. Na Dolu pri Vojniku je naki otrok sunil T^etneja posesrtnikovega sina Antona Gor £ka, pri čemer je padel GorSek tafco nesrefr no, da si je jJomil levo rrdeo. Ko se jo m. eal R7letni rudar Andrej KUncriik i« Megof nic pri Grižah v soboto z dela domov, ga je na ce^ti podrl neki voz na tla. KoAo /# č\o eez Kiancnika in mu zlomilo levo roka —c Umrla je v nedeljo v Za vodni 56 t starosti 57 let iena upokojenega cinkarni-Jkega blagajn^a ga. Frančiška Zabukoiko va, roj Zupanova. Pogreb bo danes ob 16.30 iz hioa ža'osti na mestno pokopališče. in m in JL-^u'i~liSfiHiSiiTiaiwMSaMi MALI OGLASI jseaa 0.50 para oavek Dir ^ ^eseaa 1 Uin, Oavek S Din. preKlio ia pismene pogovore gieae aaalib >giaao« )e treba prtloziL: cnamlco — Popustov ca tnaie oglase ae priznamo TEČAJI NEMŠČINE v Delavski zbornici. Začetniiki, nadaljevalni in konverzacijski tečaj:, zvečer za odrasle, popoldne (oziroma dopoldne) za šolarje. Vpisovanje vsak večer od pol 7. do 8. Vhod z sffldo. ŠiSere c, ^avaa veža, pritličje desno. 2310 Beseda 50 par davek S.- ntn Najmanjši nese* 8 Dtn rURNIH ZA MIZARJE Oddam večjo partije {tudi v malih količinah) orehovega furnirja in elepega jelševe#a furnirja. Blago se lahko ogleda vsak dan pri Ivan Šiška, Ljub liana, Metelkova • ulica 4. Tel. 22-44. 2246 :' ■jiiiiOuana'" Wi t TJA NAM - ^ - PRED ŠKOFIJO sta bili izgubljeni dve prazni listnici. Poslen najditelj naj jih vrne proti nagradi na upravo Slov. Naroda« 2311 Beseda 80 par. davek 8.- Dtn Najmanjši anesek 8 Din POZOR! Tvornica glasovirjev Ivan Kacin Domžale, razstavlja svoje izdelke piani ne in harmonije na ve. leseimu paviljon F. 2296 Beseda SO oat. davek S.- Din Najmanjši anesek S Din SKOBELJUK rabljen, dobro ohranjen, kupim. Miklošičeva 12. 2308 LnPO 2 SOBNO STANOVANJE s pritiklinami, verando, oddam oktobra pri star šišenski cerkvi, Vodpikova 12. VpraSati od 1. septembra tam ali Chri-stoiov zavod, Domobranska 15. 2276 BODOČNOST |e za vas NEZNANA DE2ELA C« hočete ^otiuti *m*o Unijmijtka pmL, w r+l*mmfk». GotiOTO tw Vaja je te dogodilo, d* Me poSS v KTAČt, fcjw aiete po«aali ce« in po*. V mktaa pokaSsJ« ae .I^ie prwr«ua.tili g*Jwoi*i aiuča^u in pww1nli temu »tftt^omtL, ,mr«č Me povpasiali kakegm d-nnačiiJi^ dj Vmi posai«. «»J ki kam? Z*k«o bi ae por*«*■!"» raiter jt*- n T«Se najboii iaJ.*lj*ao gurnut mj*, w VaSe tMMteteMt? Z«*wsj te/r»*r v D-jii.«*« in SsavnSae kodise pc neziuuuii potiti življenja, ko pa M ▼«© dar »ali doae«lt ereie, Ijaaaaea la bUgOfciaaja. Novamoa« pa je, da im to zgT«4i*e in Vam araea Btoie aaSaJI bip. Tu Vm Morda taka bo^Oa, Ijn Se*a »ena, ta Vaa eaam taatjeia. Ma- goetcuij«. Vi pa «e Morvalas drlite svojih navad. LoSerijak-t aap«M ae Vam ndui&ajo! Zakajj pa hJSMai atabe Steviike in i^faSa t SffIW nijaSlI SMS? V takih vete važnih TDom«Điih ae fifndlraaii fdvmm wtm-•a.jU in n>g-v:cn kapricam. Naan«ato da hiodake ▼ ac#cao-voeki, aetja&nocti m ngibanjah, pilita mstroiog* la ga vpta vajte i» Miev-<. Oa je poklican, da Vam bo aSfcaH in aaoper . »i d ik VaSe 9re6e. Zahte-va-jte od a:e#a Vašo fi-rijinJako |*ati,ni—. da faaaaa >[Ktuuh smer Više todoteosS n H fo taj pot ajejfll is •»f^hoin oa«proti. SrKVEnaJi boaie jaaao ta asiajakal to, kar BMsasa atoaM u blagor in oapefa pet Taah deSm m pn^jatjta, aar pit VaSta OrafoJoški bmraaa Vam pokaSe t Vaai aH^eajaki paa-rnoii pot do Vaie areoe m Vam namenjena aaoda. Vsak dati nam poete prinaša drjfcaz« oaSafa dala ta aa--vaie n««>ih kl:j*»TiV»v. Proaim, 6etajta!: »Za raebkto Vašega eenjaaega lopi^a, i nainaa aa aamllj .nojoga -ivlj»iija in moj« paihoanarite, ae Van aafMtarteeje lahvaJjvjem. Vsa Vaaa posvaeSa aa aaavetf aa aa aao^a ao-ioinoet tiri jeo jako raiai. Sen aele |-aaoaataa, k« aa vaa v'a**j a«4>r»v«« opk mo*ega protLafa fivljeaja ta m&t ienaper>ov. Sedaj v«n, ko eo ae SaSati Vaa* uaporedl iapol-njvrali. kde j« moj vodnik aa meji Kedoni feWl>en>ald feal .« Vam piameao tarazim »hvalo, bm je aanoat Sadi lotartj--ki tavpah. ki acm ga io*e*«»l v pmileam keaa loa««^ak«sa Tfuja. Zanvaijvjaai aa Vam u Vaša dais. Vasi veta* ivaieie* — Jerenj Kav«i*. dipl. tehnik, MarSkar.« Pinte brec odlee«, pealjice ia danaa Vai pote-* ta rojat- i (kakam ter HO Dio kot honorar aa Vene aViejanSie to kiro Vm< aiTljenjak« prognoac. Stalna to tooaa tal— aa gtoaa: Grafotošhi bureau — GKIsJE aeiUl araatoJ tO*. ..SLflUUn" JI «p}O^R,OVA^NIiA ZAVAKOVALM BANKA v LenmitJANI. CaUpPifcn ulica iUv. la* telefon itoVaSt7^ **1* ^odrož.icei BEOGRAD, ZAGREB, SARAsJEVO, OSI«IEKa NOVI SAD tal SPLIT Ekspajitu** v Maribora Alekamnosra^a a—ta 4. ^.^l^lHn Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 1 septembra 1996. ______________________:__________________________________________---------------------------■——^i Sfcv. 19» Velik rudarski shod Delavski zastopniki so poročali o uspehih pogafaaj sTPD Trbovlje, 31. avgusta". Panes dopoldne ob 9. uri se je vršil v tukajšnjem delavskem domu veHk shod rudarjev, ki bo ga sklicale združene delavske strokovne organizacije. Na shodu bo porobi! zastopniki delavstva o rezultatih dvodnevnih pogajanj s TPD za sklenitev nove kolektivne pogodbe. ?hod je vodil pokrajinski načelnik 11. sku r:ne Rudarske zadruge g. PliherSek. ki jo t.vodcma dejal, da, po se enaki shodi vršili v /.adnjifc dveh dneh tudi v Hrastniku. Zagorju in Hudi jami. kjer je delavstvo z zrelo preudarnostjo prosodilo položaj in osvojilo Oo.-ežene rezultate. Nito je povzel bc&edo zastopnik Junoslo-vpTJbkc strokovne zveze g. Rozman iz Ljubljane ki je poročal o poteku pogajanj s TT1> D sklenitev nove kolektivne pog(Kl-be. Dejal je, da doseženi rezultati sicer niso stoodstoten uspeh, vendar pa pocnenijo vel:k korak naprej na poti k boljši bodoč-r.'-s*; ludarskega delavstva, ker se je posrečilo zaustaviti neprestano nazadovanje jtndnjih let ter iz-boljšati položaj rudarske-m i de«:tvstvn. Za r.ji-n j° govoril preav tak< naglašal. da se mu zde rezultati pogajanj za novo kolektivno pogodbo 7ar.ovcyh'v: ;n to predvsem v moralnem pogledu. Rudarsko delavstvo je prekinilo g pretekluMjo in se združilo v enotno falang ne czši'aje se na politično prepriča- nje, barve ali svetovne nazore posameznikov. Govornik izjavlja, da sicer noče vplivati na odločitev zborovalcev, ki naj sami presodijo, dali so doseženi zadovoljivi rezultati Nato je zborovalcem točko za točko obrazložil novo kolektivno pogodbo tajnik Zveze rudarjev Jugoslavije g. Jurij Ariv. ZJ»orovalci so mirno poslušati toknaČenje posameznih členov, le tu pa tam je kateri izmed delavcev želel kakega pojasnila. Navzoči delavci podjetja, Dukič so izrazili željo, da bi veljala kolektivna pogodba tudi za delavstvo podjetja Pukič. Govornik je dejal, da položaj v rudarskih revirjih TP.D še vedno ni ugoden, kajti dobave premoga za državne železnice bodo tudi letos klub vsem zagotovilom in dobavnim pogodbam 7*i 40.000 ton manjše kakor je v dobavni po godbi predvideno. Govornik je spričo težkega položaja v rudarski industriji topio priporočal sprejetje nove kolektivne po-£X>dbe. ki pomeni lep korak naprej v boljšo bodočnost rudarskega delavstva. Predsedni-k shoda g. Pliberšek je dal kolektivno pogodbo na glasovanje, ki jo je* delavstvo soglasno sprejelo. Popoldne so se zastopniki delavstva peljali v Ljubljano na generalno ravnateljstvo TPD. kjer so kolektivno pogodbo podpisali. Končno je spregovoril Še banski svetnik in zastopnik tukajšmje J&ZR g. Križnik, ki se je delavstvu zahvalil za sprejem nove kolektivne pogodbe, nato pa je bil shod mirno zaključen. Planinski praznik na Kamniškem sedlu Lepi proslavi 30 letnice planinske koče |e prisostvovalo blizu 500 planincev Kamnik, 31. avgusta, V nedeljo so praznovali planinci 30 letnico, odkar je bila zgrajena planinska koča na Kamniškem sedlu. Zbralo se je blizu 500 planicev in izletnikov ki so prišli iz Ljubljane Kamnika in Logarske doline. V soboto zvečer je zagorel velik kres in bengaličen ogenj je razsvetljeval Sedlo, kar je bilo vidno daleč naokrog in je vabilo turiste k planinskemu slavju. Koča je bila že v soboto prenapolnjena in mnogi niso mogli dobiti prenočišča. Prenočevali pa so tudi v Kamniški Bistrici in na Okrešlju, od koder so v zgodnjih jutranjih urah pohiteli na Sedlo. Imeli so srečo, bil je krasen dan, ki je mnogo pripomogel k tako velikemu obisku in povzdignil lepo planinsko slavje. Koča je bila lepo okrašena z zelenjem in planinskim cvetjem. Pred kočo je stal oltar, na katerem je ob 11. daroval mašo misijonar g. p. Tomaž Tavčar, ki je med pridigo v lepem govoru opisal pomen tega planinskega praznika. Vse turiste in zastopnike raznih društev, je pozdravil po maši predsednik kamniške podružnice SPD g. dr. France Trampuž, ki je na kratko podal zgodovino koče na Kamniškem sedlu, ki je bila prva slovenska planinska postojanka v Kamniških planinah. V lepih besedah je pozdravil navzoča Kamničana gg. Kumra Karla in Ahčina Franca, ki sta pred 30 leti, kot odbornika podružnice sodelovala pri gradnji koče. Nato je govoril predsednik osrednjega odbora SPD g. dr. Pretnar, ki je izrekel kamniški podružnici častitke k lepemu slavju, izražajoč nado, da bo koča na Sedlu, ki je danes Že veliko premajhna, v bližnji bodočnosti povečana. Obljubil je tudi, da bo osrednji odbor v bodoče mnogo bolj skrbel za lepe Kamniške planine in da bo prva večja postojanka, ki jo bo osrednji odbor zgradil, postavljena na Veliki planini, kjer je nujno potreben večji hoteL Hanašnja koča je namreč v tako slabem stanju, da bo v najkrajšem času treba misliti na nekaj novega, večjega in modernejšega. Govorili so še razni zastopniki planinskih društev in korporacij. tako zastopnik hrvatskega turističnega kluba vSljeme« iz Zagreba g. B.Ivanovič, zastopn k savinjske podružnice primarij g. dr. I. Rajšp. v imenu Meščanske korporacije, ki je pred 30 leti prepustila prostor za gradnjo jn podarila potreben les. pa je pozdravil planince in izrazil častitke g. Makso Koželj. Proslave so se udeležili tudi zastopnik radovljiške podružnice g. Fišer, osiednji odbor __ *~ SPD pa sta zastopala še g. Jeretina in g. Milivoj Lajovic, ki je kot gospodar koče pogostil vse oficijelne zastopnike. Po oficijelnemu delu se je pričelo pravo planinsko veselje. Ob zvokih harmonike in kitare, se je razvilo razpoloženje, ki je trajalo pozno popoldan, ko so se nekateri odpravili proti domu. drugi pa m o«*-i; -- I Sedlu, od koder nameravajo napraviti razne izlete po planinah. To lepo p.T-n-r—* slavje pa bo prav gotovo ostalo vsem v prijetnem spominu. Največji potni list Največji potni list r*a svetu »oa trgovski potnik Kitter iz Pariza. V Londonu so policijski uradniki oni dan strmeli, ko jim je Krtter pokazal svoj potni list, saj kaj takega še niso videli. Kirtejev potni list je dolg nad 2.60 m. Na njem so sledovi potrdila devetih potovanj n Evroipe v Ameriko in °n potovanj iz Francije v Anglijo in nanj. Vse to K^ter skrbno hrani in londonskim policijskim uradnikom je omenil, da namerava še mnogo potovati po svetu, da se bo njegov potni list še podal šal vsaj na tri mestre. Angleški policist mu je dejal, da utegne prftii v pošte v za zunamjega ministra in Kitter se je čutil počaščenega, češ, da bi tako mesto takoj sprejel, če bi bil le bolje plačan kakor je zdaj. Oslovska tekma Tekme v hitrosti živali so že povsod priljubljene, kakor da se hočejo ljudje veseliti da ne priganja življenje samo njih k največji naglici. V Angliji so že stara tradicija konjske dirke. V Kanadi pa hodijo ljudje najraje gled.it pasje dirke. Psi dt)oHtoJ0 neverjetno hitrost. V Avstraliji prirejnjo dirko želv, ki se seveda ne odlikujejo s hitrostjo, že zato ne, ker morajo nositi težke oklepe. Na Siciliji je najvažnejša domača žival osel in zato ni čsuda. da so prišli laai na misel, prirediti tekmo o*lov. Zdi se pa. da so o>li mnogo pametnejši od njihovih gospodarje* in da ne čutijo v sebi toliko nespametne častihlepno-sti. da bi tekmovali za prazen nič, za naslov osJovskega mojstra Sicilije. Hitrostno tekmo oslov so priredili oni dan v Palenmu. kjer je bilo priglašenih 100 tekmovalcem. Osli so pa kot rečeno pametni in od 100 jih je poseglo v boj samo 38. Pa še med temi je bila većina pametnih in niso hoteli tekmovati na vsej progi. Na cilj je prispelo samo 11 oslov. Med njimi je seveda eden zmagal in njegov lastnik je izjavil, da je ta osliček najhitrejši zato, ker ga ni nikoli pretepal, kar je na Siciliji nekaj posebnega. NEVIHTE NI SL1&AL — Snoci je divjala silna nevihta. — Tako? Jat je nisem slišal ker »em govoril s svojo ženo. POKLON __ No, kaj misliš, ali mi brki pristojajo, — Imenitno, saj se tvoj obraz splon ne vidi. V DEKLIŠKI ŠOLI Profesorica: Kako se glasi futurum glagola ljubiti? Učenka: Omožiti se. Gospodarit sedanje Rusije: Kaganovič in Ordžonikidze Do lanskega leta je bil eden neoficielnah ruskih politikov tudi Stalinov svak Lazar Mojsejević Kaganovič. Veljal je za vodjo moskovskih boljševikov. ker je bil predsednik izvršnega odbora komunistične stran ke v Moskvi. To funkcijo je treba razlikovati od urada predsednika mestnega odbora. To mesto zavzema Bulganin. ki je ofi-cielna osebnost in pozdravlja v imenu Moskve odlične goste. Kaganovič" je eden najboljših organizatorjev sedanje Rusije. To je pokazal že ob mnogih prilikah, najbolj pa pri gradnji podzemske železnice, kjer je znal delo organizirati tako. da je vzbudil občudovanje celo pri svojih nasprotnikih, ki jih ni-* ma malo, ker je nagle jeze in temperamenten tako. da se da kaj lahko zapeljati k trdkn besedam. Eden glavnih graditeljev Dnjeprostroja in glavni inženjer pri gradnji moskovske podzemne železnice Američan Rothert, govori o njem z izrednim priznanjem. Često se je prepiral z nami, inže-njerji, o raznih podrobn■ stih in pogosto smo morali priznati, da je imel prav. Vsako prosto uro je porabil, da je zlezel pod zemljo, ker se je zanimal za vsako malenkost; govoril je z metalci betona in strojniki ter črpal od njih praktične irkusnje. Tn skozi njegovo pisarno je takrat šlo več ljudi od betona nego od politike. Po dograditvi dveh pro^ podzemske želeraiice je postal Kaganovič komisar železnic. Pred njim je bil komisar Andrejev, še vedno pomemben mož. član centralnega odbora komunistične stranke, zelo sposoben toda mehak, premalo energičen. Ni prišel v nemilost, temveč se je umaknil gamo sposobnejšemu. Kaganovič je že davno as-piriralnatak vodilni položaj, toda njegovemu imenovanju se je upiral Stalin, ki ni hotel, da bi ljudje govorili, da je postal Kaganovič komisar železnic zato, ker je Stalinov svak. Toda Kaganović se je izkazal tudi na železnicah moža, ki zna premagovati ovire. Železnice so bile v Rusiji že od nekdaj domena birokratizma, kar je imelo še posebno težke posledice v Sovjetski Rusiji, kjer raste birokratizem kakor plevel Kaganovič je začel svoje delo s tem. da je pometel vse birokrate iz uradov, gkfiaJ je po vseh večjih m*stih. shode železničarjev in hodil na nje v uniformi navadnega železničarja. Govoril je, se jezil in potil, gestikuliral in se prepiral, obljubljal, svaril, grozil, nagrajal in kaznoval. Govoril ni samo s podrejenimi uradniki, temveč tudi s sprevodniki, strojevodji in delavci. Izdal je odlok, da morajo železničarji nositi uniforme in dal jim je nove. Določil je izpite, da) je pregledati vse vozne rede in grafikone. V Moskvo je pripeljal s seboj nekaj sposobnih mož in sposobne železničarje je postavil na čelo železniških direkcij. In dotlej na mrtvi točki tičoči železniški promet se je naenkrat razgibal. Namesto 40.000 vagonov jih zdaj prepeljejo 80.000 dnevno. Kaj pomeni to. bomo razumeli, če pomislimo, da prej kmetje niso imeli gnojil za svoje njive, v Solikamsku se je pa gnojilo na kupih kvarilo. Visoke peči niso imele zagotovljenih zalog premoga, v premogovnikih ga je bilo pa toliko na zalogah, da ga niso imeli več kam spraviti in da je zaostajalo delo. Moskva je ostala opetovano brez sadja, ki je gnilo na jugu Rusije, odkoder ga železnica ni mogla pripeljati. Nedavno je izdal Kaganovič novo naredbo, s katero hoče preprečiti vodne zamude potniških vlakov. Zamude so se na mnogih progah zadnje čase celo pomnožile. Posebno slab je železniški promet na azovškodni »morski, krasnojarski in »murski procri-Zakasnitve so posledica nerednega prometa, slabega stanja lokomotiv in nezgod. To kaže, da železniški direktorji niso 4oblO organizirali potniškega prometa. Odslej bo do morali osebno nadzirati in voditi l>orbo proti zamudam osebnih vlakov. Več železniških organov na vodilnih mesnh je že odstranil, drugim pa je zagrozil, da jim bodo sledili, če ne bodo znali napraviti reda v prometu. Kaganovič spada politično v Stalinovo skupino. Tudi on je Žid iz stare, v Moskvi dobro znane branjevske rodbine. Osebno je lep. živahen mož, ki pa ima tO slabost, da bi strašno rad posnemat Stalina in Onlžo-nikidza v njuni vojaški zunanjosti. Nosil je pa samo kratek vojaški suknjič, tako zvani frenč. ki ni zakrival njegovih nog. da so imele v visokih škornjih obliko O. Njegova mlada hčerka je že zdaj ena najlepših deklet v Moskvi. Poletje preživlja Kaganovič v svoji vili blizu Moskve. Politično je pomenil in pomeni še vedno dokaj malo. V tem pogledu deli usodo drugega strokovnjaka organizatorja Ordžonikidza. Dragi najbližji Stalinov sotrudnik je komisar težke industrije Sergo Ordžonikidze, tudi Gruzinec. Sloviti so njegovi telefoni. Razen hišne centrale, ki ga veže z uradi njegovega komisarjata. ima v svojem kabinetu še sedem telefonskih aparatov. Govoriti zna istočasno na dva aparata, daje povelja in sprejema pojasnila. Dati njemu zadovoljivo pojasnilo, ni lahko. Pozna temeljito vse panoge t^zke industrije in rav- nateljem trotov ter podjetij zadaja *eao1fc vprašanja, ki jim kar aapo zapirajo. Pri njem je strahovlada fte preživela konec politične strahovlade. Dane« si lahko se ravna- telj Sarikopodšnnnika, na j vrč j*1 to-varne sa ležišča na svetu, jutri si pa le v isti tovarni zadnji uradnik. Danes m ravnatelj premogovega t nista, jutri pa delovodja v rovu. Ordžonikidze pozna vse podrejen* vodilne može osebno, znane so mu vse nji-Iv.ve vrline in napake. Zna pa tudi priznati, če Ima' prav kdo drugi, in njegove debate z \ žila Bahav*ne. ljudje, ki z njim delujejo, ga imajo tad :n se ga ne boje, čeprav gleda strogos* iz vsake njegove besede. Ordžonikidze je v.m ke. košvene po«tave. vedno sku-trrinih las. kljukastega nosu in košatih, viseči' brkov po dosedanji ameriški rekord 11.V km. To je presenetljiv usp^h češkoslovaških letalcev in češkoslovaškega sportnegf letala Ok—Mol z motorjem Praga 36 HP ki je torej najboljše športno letalo te kategorije rta vsem svetu. DOBRA VZGOJA — Mihec, nrkoli ne smeš reči: .laz hočem. Otroci morajo vedno le«po prositi. Zdaj mi pa končno povej kaj hočefc. L nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor * časopisnim »glasom, čigar delokrog je neomejen Časopis pride v vsako niso tn govori dnevno deaettisočem čitateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovcu In Kupcu. TRAJNO ONDULACIJO brez elektrike, brez zle, vodno ondulacijo, moderne dnevne 1« večerne frizure, strokovnjaško izvršuje frizerski salon Franchetti Engelbert NOVO VODSTVO Tvrseva c. 20, vis-a-vis kavarne »Evropa«. Globoko žalujoči naznanjamo, da nas je za vedno zapustil naš Mirko Steiner PISMONOŠA po kratki in mučni bolezni v cvetu mladosti. Pogreb se vrši danes ob 5. uri iz veže splošne bolnice k Sv. Križu. JEZICA PRI LJUBLJANI, 1. sept. 1936. RODBINA STEINER Andrć Theuriet: 77 Nevarna lepotica Roman — Da. gospa, pomirite se! Zdravnik me re zagotovil, da lahko s strogo dijeto in dobro postrežbo preprečimo poslabšani bolezni... Kako se Jakob počuti? — Vedno enako! Poln skrbi je, ne govori nič, samo riše in riše. Oslabel je tako. da se komad še drži na nogah. Prigovarjam mu, naj vendar kaj poje, pa noče. Davi mu je sinila v glavo čudna misel in prosil me je, naj mu skuham jed. kakršno je jedel v Nizzi. Pravi n rižota. In zdaj si belim glavo nad tem, ali se mi bo posrečilo skuhata jo po njegovem okusu. — Rižoto! — ie vzkliknil Lechautre, — na to se spoznam, gospa Moretova, in lahko vam pomagam In povedal ji je. kako se pripravi ri-žora. Ta čas se je vrnila Kristina iz cerkve in skomignila je z rameni, ko je za sh'šal a Lechautra, kako se pogovaiia z njeno materjo o kuharski umetnosti. In ko jo je slikar pozval, naj tudi ona pomaga materi, je pripomnila strupeno, da preveč skrbita za telo in premalo za zveličan;e duše. Pomilovala je tiste, ki ima'io oči, pa n: vidio. Kar se tiče nje, ve dobro, da je Jakob nevarno bolan in da ne more pričakovati pomoči od nikoder, razen od zgoraj. Po njeni pridigi je stara gospa zaplakala. Lechautre je pa pokaral sveto-hlinsko dekle: — Gospodična Kristina, morda imate prav in kakor Marija Magdalena, ste si tudi vi izbrali boljši del. Toda tudi Marti je bila dobra in da ni biW> nje, bi naš Zveličar ne imel kaj večerjati. Zato vam svetujem, da pomagate svoji materi pripraviti rižoto. Jaz se pa ta čas pomenim z Jakobom... Gospa, ne pozabite poklicati me, ko bo riž skuhan. In odšel je k svojemu prijatelju. V ode»;o zaviti bolnik je sedel ves sključen v širokem naslanjaču pri odprtem oknu. Čeprav je bilo toplo jutro, se je tresel od mraza. Kakor je bil Lechautre povedal Tereziji se je H strašno izpre-menil. ObleTca je kar mahedrala na njegovem izčrpanem telesu, lase je ime] skuštrane, obraz upadel m bled kakor smrt Globoko udrte Črne oči so nemirno begale po sobi, izdajajoč nemirno bolest bolnega, ki bi rad prečMal okrog postelja [ zbranim ljudem z obrazov, kaj mislijo . o njegovi bolezni. Na kolenih je držal ; album m njegovi koščeni prsti so risali krajino. — Imenitno, fant moj! Zopet si se i k>til dela in to je dober znak, — je de- i jal Lechautre. Sklonil se je in pogledal njegov črtež. Mislil je, da riše kraj'no, ki jo vidi skozi okno prer seboj]. Da se je prepričal, da je narisal po spominu krajino pri Villefranche, pogled s oeste na Beaulieu. '. — To se ti je pa posrečilo. ; — O. ne, — je vzdihnil Jakob otožno 1 in zaprl album. — Za nič ni. Toplote ! ! manka. Za to bi potreboval južno pod-; nebje. Ah, ti soinčni zahodi iz vile Endv-! mion! Ti zeleni gozdiči z zlatim ozad-; jem! To mi je nujno potrebno, da bi se | prelilo v moje delo življenie. Tu ie sa-' ma sivina v krajini in sokice tu ne greje. In pa ta strah, da se zadušim, mi stiska prsi. Glejte, ne morem več slikati, z [ menoj ie konec. Med nama rečeno, dragu* Lechautre, — je nadaljeval in mu radovedno pogledal v oči. — kai misli Langlois? — Langlods je izjavil, da se po nepotrebnem mučiš, da boš pri strogi dijeti in dobri postrežbi Se pred zimo zopet lahko delal, — je odgovoril Lechautre navidez veselo. — Ah, ko bi le brilo to res! — je vzd hnil Jakob ves potrt. Verjemite mi, če bi m kdo rekel: Zopet boš lahko slikal, če ti odrežemo obe nogi, da bi od srca rad doprinesel to žrtev... Vrnil bi se v Nizzo in dobro vem, da hi zda; naslikal krasno sliko. Ni tj misliti si ne morete, kako sem navdušen za ta kraj. Zadostuje, da zati^nem oči, pa že vidim ondotne prebivalce in vso kra ini ka-kar da živi pred me:o* — je po-mrsJii Ledamfre. Hotel mu c povedati, da je bil pri Tereziji, pa je opustil svt> namen, ker se mu te /elelo. da še ni nastopil ugoden trenutek. Prišla je Kr stina in prinesla za brata pribor. Njena mati je pa poklicala iz kuSiime Lechautra. — Počaka1. — ie dedal Lechautre. — tako? se vrnem. Presenetiti te hočemo /. jedo. ki si io tako rad jede! v Nizzi. Boš videl, kako ti bo teknila. Kmalu se je vrnil s staro gospo in prinesel Jakobu rižoto. — Evo ti toli zaželjene rižoti©... I>odaIj smo ii malo bourgognske čebule Skoda, da ni tako pikantna kakor pie-montska, toda napravili smo, kar smr mogli. Pokusi! In tako je šaljivo postregel bolniki Njegova mati vsa srečna, da sinu kon no tekne jed, si je odrezala kos kruli in nalila kozarec vina. Pri pogledu na svok> najljubšo jed s* .re Jakob široko nasmejal. Vzel ie v usta malo rižote, o nekaj časa žvečil, potem pa vrgel vilice na mizo in porinil krožnik od sebe. — Kaj, rižota ti ne tekne? — ga je vprašala mati presenečeno ... — Ne, — je zamrmral. — Morda bi mi teknila, če fr bila pripravljena na ^ugu im če bi io mogel jesti pod košattm drevesom v Beaulieu... Odnesite to riževo kašo. zoperna mi je in nič več nisem lačen! Kristina se ie ironično ugriznila v ustnico in pospravila z mize. Uboga go^pa Moretova ^e odšla vsa potrta v kuhinjo, da bi se neopaženo zjokala. SMkarja sta ostala sama v sobi. — Ni lepo, da tako žariš svojo dobro mater. — ie zamrmral Lechautre. — San vendar moraš iessti Če hočeš, da se ta vrnejo moči. Onim* *^P ■Nji"«* — *» »TUmiHImi MM^I W*m* JMHMt — «• apmro In tnieratnl del lista Oton Obrisu*. — V«t v I^ntMjuu