Leto V., štev. 259 L?ubl|ana, torek, 4, novembra 1924 Poštnina pavšalirana Cena 2 Din Izhaja ob 4 žjntrat grane mesečno 20*— Din 0 Inozemstvo 30*— , neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo s Miklošičeva cesta fit 16/1 Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Mnbljana. Prešernov* uL it 64. Telet it 38. Podružnici t Maribor, Barvarska oL L Celje, Aleksandrova c. Račun pri pošta. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 3. novembra. Jutri se vrše v severnoameriških sdruženih državah volitve predsednika republike. Okoli 30 milijonov volilcev obeh spolov je ta dan poklicano določiti moža, ki bo tekom prihodnjih štirih let vodil usodo velikega ameriškega naroda. Z izvolitvijo novega predsednika-bo podana končna orientacija Unije ne-Ie glede ameriških notranjih vprašanj, ampak tudi kar se tiče gospodarske obnove Evrope, Zveze narodov, ženevskega protokola, ureditve medzavezniških dolgov in celotne rešitve mirovnih problemov. Iikazalo se bo, če so Amerika z zmago demokratov vrne k Wilscnovi politiki intervencije v izvenameriških zadevah in mednarodne solidarnosti, ali pa se z izvolitvijo republikanskega kandidata obdrži politika izolacije in neintervenci-je, ki jo je uvedel Harding in M jo je Čoolidge le v nekoliko ublažil. Dosedanje predsedniške volitve v Ameriki so navadno potekle brez večjih komplikacij, ker se je boj vršil le med dvema velikima strankama in je volilni dan skoro vedno končal z jasnim izidom. Letos je položaj bistveno drugačen, ker je poleg obeh tradicionalnih strank, republikancev in demokratov. priglasila še tretja velika sku pina svojo kandidaturo v osebi senatorja La Folletta. Po ameriški ustavi ne voli predsednika neposredno narod, ampak pripada ta naloga takozvanim elektorjem, volilnim možem, ki se izvolijo po posameznih državah potom splošne in tajne volilne pravice. Za to volitev določa ustava prvj torek mesca novembra. Vsaka izmed 18 držav voli toliko elektorjev, kolikor ima zastopnikov v kongresu, in sicer en bloc z relativno vačino, tako da pripadajo vsi volilni možje ene državo eni in isti stranki. Letos znaša -število elektorjev 531. Drugi pendeliek v januarju se sestane-jo (lektorji, da izvolijo predsednika in podpredsednika, če nihče ne dobi absolutne večine, je naloga elektorjev kljub temu končana in volitev predsednika republike preide na kongres, in sicer najprej na reprezentančno ("poslansko) zbornico, ako so volitve tudi tu brezuspešne, pa na sonat. Repre „V sredo se bo odločilo •. PRAVI G. TIMOTIJEVIČ. IZMENJAVA BLOKAŠKIH NOT MED BEOGRADOM IN ZAGREBOM. — OŽJI BLOK V PRECEPU. — ALI V VLADO ALI Z RADIČEM? Beograd, 3. novembra, p. Sobotni govor Stj. Radiča je znova razburil javnost ter šefe ožjega bloka prisilil, da saj formalno nekaj storijo v svrho razčiščenja odnoša-jev. Zato so včeraj poslali Radiču sledečo brzojavko: «Da li sinočnji Vaš govor a klubu, koji je da nas objavljen preko beogradske »Politiko i Ožji blok je vzel ta Radičev odgovor na znanje, smatra pa, da. se ne more po njem ravnati. Od včeraj se je namreč razpoloženje v ožjem blaku spremenilo in danes se klerikalci in spahovci jako ogrevajo, da bi prišli v vlado. Oni hočejo sedaj prepustiti Radiču, da v slučaju sestave .i«m svojih zahtev iz vojnega časa. Stoje na fctališRu mirovnih oosrodh. Radikalski blok je imel na Pašičev poziv sinoči sejo na 'joradniki so izdelali ' vrnejo proste roke. komumkžju objavljeno), da radikalski klub odbija ponudbe g. Timotijeviča, konkretne predloge pa bo stavil v današnji (pondeljkovi) seji in sicer v spo-1 razumu z g. Pašičem. Za izdelavo teh , predlogov je bil izvoljen ožji odbor, v ka-| terem so gg. Marko Gjuričič, Lj. Jo,ano-| vie, Srskič, Uzunovič in Marko Trif-kovič. Da bi stranke bile čim bolj popustljive se je v enem delu beograjskih listov včeraj j>ojavila ^est, da kralj ako se Ti-motijevičeva vlada ne posreči, ne bo postavil volilne vlade temveč imenoval nevtralno vlado sestavljeno po večini iz generalov. Danes dopoldne se je pričela plenarna seja radikalskega kluba. Včeraj izvoljeni odbor je najpreie kon-feriral s Pašičem (ki še ne sme zapustiti stanovanja), nato je imel ponoven sestanek pri Lj. Jovanoviču, ob 11. pa se je pričela plenarna seja ki je bila zelo ži- VEČERNA KONFERENCA. Beograd, 3. novembra, p. Po svoji av« dijcnci je Lj. Jovanovič posetil Pašiča, po seji radikalskega kluba pa se je vr» šil sestanek g. Timotijeviča, ki je bil medtem od 17.45 do 18.15 v avdijenci z Ljubo Jovanovičem, Markom ' Gjuriči« čem in Markom Trifkovičcm. Vašemu dopisniku je Timotijevič izjavil, da se stvari urgirajo, da se brže izvršijo. S te konferenco je Timotijevič drugič odšel h kralju. Odhor petih radikalnih delega« tov: Uzunovič, Srskič, Marko. Gjuričič, Marko Trifkovič in Jovanovič je imel sejo v sobi Jovanoviča. Ko se je Tirno« tijevič vrnil z dvora, jc ob 19. došel na konfercnco radikalnih delegatov ter je z njimi konferiral do 19.30. Po tej kon« fercnci jc drugič šel na dvor Jovanovič in preko Jovanoviča se je urgiralo delo za koncentracijsko vlado. Radikalski klub je sklican za jutri ob 8. zjutraj. Radičevski teror v Dalmaciji Trumbič na shodu komunistov in radičevcev. Beograd, 3. novembra, p. Danes so do« sle iz Splita vesti, da je bilo v Solinu pri Splitu zborovanje radičevcev, na ka« terem jc govoril dr. Trumbič. Na shodu jc bilo dve tretjini komunistov in ena tretjina radičevcev. Dr. Trumbič je go« voril bolj ostro kot sploh kdaj kak ra« dičevec. Po shodu so komunisti z razvi« to rdečo zastavo korakali v Split ter vzklikali Radiču, Sovjetom in republiki. Trumbič jc tu govoril s svojega okna ter je med drugim rekel, da so oni zma« gali odpor Avstrije ter da bodo vedeli zmagati tudi barbarizem Balkana. V Dal maciji je veliko ogorčenje radi rovare« nja radičevcev. Radičevci terorizirajo na vse mogoče načine ter izzivajo spopade. Iz Benkovca poročajo, da so razuzdane Predsedniške volitve v Ameriki London, 3. novembra, s. poroča iz New-Yorka, da stojijo stave za Coolidgea 7:1. Celo njegovi nasprotniki pričakujejo, da bo izvoljen, čeprav ne z veliko večino. javlja iz Washingtona, da pričakujejo republikanci izida volitev s precejšnjim optimizmom ter računajo z gotovostjo, da bo Čoolidge izvoljen z veliko večino. Vsa poročila s zapada javljajo, da je La Follette v zadnjih štirih tednih precej izgubil. POLJSKI NEMCI IN VLADAi Varšava, 3. novembra, j. Nemški klub je izročil ministrskemu predsedniku Grab-skemu zaupnico v kateri odobrava v splošnem smernice njegove politike. Zaupnica izvaja, da bo vsak minister, ki bo deloval za ozdravljenje gospodarskih razmer in za omiljenje šovinističnega do- radičevske mase, podžgane vsled radi, i ba, našel ^dporo nemškega kluba ^jub čevskega zbora v šibeniku, na povratku ^ ^^^ ^ Tretji kandidat La Follette je po svojem volilnem programu pacifist in socialist. Brezobzirno porablja v volilni borbi znane ameriške korupcijske škandale, zlasti najnovejša razkritja o davčni korupciji, o katerih smo tudi mi že poročali. Opira se na delavske strokovne organizacije, na male farmarje in na ameriške Nemce. Močno agitacijeko geslo je zgubil s padcem Macdonaldove vlade v Arurliii Zato so se njegovi izgledi v zadnjih tednih zelo poslabšali. Skoro izključeno, je, da bi pri jutrišnjih volitvah zmagal, njegovi elektorji pa utegnejo vendar doseči tako število, da noben izmed ostslih dveh kandidatov ne bo dobil absolutne večine. Tako se bo odločitev o končni orijentaciii Zedinjenih držav napram perečim svetovno-poli tičnim vprašanjem bržčas zavlekla « več tednov. v Novi grad izzvali incidente, ▼ prete« pu razorožili osobje orožniške postaje in več orožnikov mrcvarili z noži. Neuspeh beneške konference Benetke, 3. novembra, s. Jugosloven- sko-italijanska konferenca je ostala brez uspeha. Italijani so poleg važnih vprašanj, ki bi se morala rešiti, predloždi konferenci še nove predloge, ki rt tičejo železniških zadev. Jugoslovenski djiegati pa so izjavali, da za ta vprašanja nimajo pooblastila. Konferenca bo najbrze v nekaj dneh prekinjena. GRŠKO » ALBANSKA MEJNA URE« DITEV. London, 3. novembra, j. Na podlagi sklepa vcleposlaniške konfercnce so al« banske čete brez incidenta zasedle 15 albanskih vasi, ki so bile dosedaj oku« pirane po Grkih. S tem so odstranjene vse teritorijalnc težkoče med Grčijo in Albanijo. FA5ISTOVSKI PUČ NA BAVARSKEM. Berlin, 3. novembra, s. Listi objavljajo senzacijonalna poročila o razpoloženju krogov desnice v Monakovem. Po teh poročilih se pripravlja zlasti zveza fBayern und Reich> za puč, ki naj bi se izvršil S 9- novembra. POVODNJI V ANGLIJI IN FRAN« CIJL London, 3. novembra, s. Močan dež je v Wavesu v zapadni Angliji povzro« čil povodenj, ki je napravila velikansko škodo. Pariz, 3. "ovembra. "■ dolgo« trajnega dežrvja so reke zelo narastle in <■- nastale povodnji povzročile veliko škodo. 3. novembra: •^UNAJ: Beograd 1028 do 1032, Milan 3094 do 3106, New-York 70.935 do 71.185, Praga 2115 do 2125, Sofija 514 do 518, Curih 13.675 do 13.725, dinarji 1022 do 1028, dolarji 70.460 do 70.8G0, lire 3060 do 3080. PRAGA: Beograd 49X6, Rim 148, New-York 33.95. Curih 655. BERLIN: Beograd 6.065, Milan 18 32, Praga 12.50. New-York 4.19. CURIH: Beograd 7.55. New-York 519.25 London 23.59, ~Poriz 27.30, Milan 22.65, Praga 15.50, Budimpešta 0.0068, Bukarešta 2.90. Sofija 3.75, Dunaj 0.007325. LONDON: Beograd 312. Milan 104.25, Dunaj 320.000, Budimpešta 345.000, Pra-?a 152.25. NEW-Y0RK: Beograd 145.25. Milan 4SS, Pariz 524, Praga 296 50. Radiceve bombe proti bloku V SOBOTO JE RADIČ PROGLASIL SVOJE ZAVEZNIKE ZA BALKAN-CE IN STRAHOPETCE, JIH POSTAVIL PRED ULTIMAT TER JE ZNOVA NAPOVEDAL BORBO KRALJU IN DRŽAVI. — KOROŠCA IN SPA-HA HOČE RADIČ ZDR03ITI IN «ZMLETIi. Na sestanku HRSS v Zagrebu je imel! šajev z našo državo, ako bo šlo tako v soboto Stepan Radič politični ekspo; 1 dalje. Oni bodo rekli, da takšna politika ze, v katerem je m. dr. izvajal: ! ustvarja boljševizem. Naš politični pok^žaj je obeležen s | Za tem je Radie govoril, zakaj je moral tremi dogodki: ' zapustiti London in dejal: Pašič je pisal 1.) Z napadom na narodnega poslane* i mmunski kraljici, ona pa vojvodi Y Korošec pa je na dvoru dejal, da se bo odpravil v inozemstvo in prepustil Slovenijo Radiču. Ni treba, da bi Korošec kaj propuščal. ker je že Tse prepustil! Celotna Koroščeva politika je bre« načel in obstoj: samo \ taktiku Korožčevi ljudje so strahopetci. Nato je Radič zatrjeval, da so njegovi ljudje izvedeli, da so vsi predsedniki HRSS-organizacij na proskrfpcijski listi in da jih čaka smrt (!) ob primerni priliki. Končno pa je poudaril: < Sedaj po napadu na inž. Košutiča absolutno ne poj-dem t Beograd. Proti meni je skovana zen z Radičem, Prepeluh kot antikoro-'ščevski mirotvorni agent pa istotako sto-■pa v »federativno zvezo* s HRSS... Prizor za bogove! Ob spetazumaškem gentiniji), marveč je res, da je to bil drhtenju svojih zaveznikov ae Radič jača dr. Petar Gnsogono. Drugič je laž, da je in špekulira vsaj na polovico njihovih mandatov. Državo so spravili v precep; zato bi bilo edii)o primerno, da se čim preje inaugurira čvrst nacionalističen režim, ki bi i z Radičem i z zavezniki ravnal po zapovedbah zakona. Radič je v soboto povedal svoje. Menda mu ni treba nič komentirati ali demantirati do vlade.:> In kaj je resnica? Prvič je Wasseriauf, ter notranji fonvaru Azk-laž, da se je skušal usmrtiti Ivo Griso- Grdenie-Zinaja. gono, (ki je naš generalni konzul v Ar-! Potek igre je bil v kratkem bledet: Hašk je takoj oJ početka v ofenzivi in doseže v 5. minuti prvi gol. Priti?!-. župan Grisogono res brat pesi. Grisogo- Preiskava v Banki Adri-atica Drugi sestanek upnikom falitne banke Adriatica se je vršil v soboto zvečer pod predsedstvom odvetnika Mohovieha, 1 na (kar ni), kaj bi mogel brat /.;! bratov ki je poročal, da je državno pravdništvo ' zločin, ako ni sokrivec? Kar se v ostalem politične pripadnosti dr. Petra (irisojo-na tiče, je bil pristaš Jovanovičevc-ga kri!n radikalne stranke, s katero konstr.tacijo hočemo le še bolj karakterizirati perfidijo škofovega glasila, ki je celo afero naprtilo ne le rodbini dem. poslanca Grisogona, temveč še demokratski stranki! samomorilec brat poslanca in bivšega mi- Haška postane vedno huj?i, fonvara nistra dr. Prvislava Grisogona, marveč je Ilirje je dolgo Časa popolnoma izolira . resnica, da ni brat poslednjega. Že samo, V 14. minuti sledi drugi gol in nato . iz teh dveh konstatacij je razvidno na kaj kotov. Ilirija se polagoma opr»-kako perfiden in lopovski način zna ško- sti oklepa, toda v 31. minuti prodtv fov list krasti čast in poštenje čisto nepri- Zinaja ia doseže tretji gol. Sodnik p zadetim ljudem, kakor je tudi iz tega vid- motoma zaključi prvi polčas za 7 nr-no s kakimi političnimi banditi se ima i nut prezgodaj. — Drugi polčas tra/i \ugoslovenska demokracija boriti. Za i.rist- i nato 52 minut. Ilirija iirra boljšo in p • nost katoliške morale je slučaj Grisogono 1 tisne z? nekaj časa HaSka v defenzi-značilen tudi zato, ker nam kaže, kako i vo. Vendar so napadi Ilirije nervozni, znajo klerikalci dejauje posameznika pre-' - stre]i nima sreče. kot proti Hašku nesti na celo rodbino. Uprav svetopisem-: ostane neizrabljen. V 15. min. utirara sko! Kajti, če bi bil ,recimo bivši vel. | Miklavčič dolg strel, toda žoga nm na- staja zakon, dasi Gjoka Popovič bizan* in vai zarotniki so se zakleli, da tinsko javlja, da se bo vse uredilo. ! DOm mrknll\ Pndem v Beograd. Za 1 grebška policija me je nekega komitaša, ki je Druga stvar je Timotijevičev mandat. Timotijevič se ni strinjal z Davidoviče* vo politiko. Kakor čujem, je Ljuba Da* vidovič dejal kralju, ko mu je ta izjavil, da bo mandat poveril Timotijeviču: Po* skusite, toda parlament ni žaba, da bi se na njej eksperimentiralo in tudi poslan* ci niso lutke, ki bi se dali vleči za špa* go! Pravijo: Ta človek (kralj!) bo planil in vlado poveril generalom. Naj jim jo Je da, naj se igra s svojo prirojeno uso* do. Timotijevič se sedaj sprehaja od kluba do kluba in havzira. Politični položaj nas je proti naši vo« Tj i prisilil, da smo svojo usodo zvezali Srbijo. V Srbiji svobode ni, in tudi ne ustavnosti. Srbija lahko vsak hip ima Milana Obrenoviča, samo ne tako pa* metnega. Lahko pa ima, če hoče, tudi Aleksandra Obrenoviča. Kralj ne sme zahtevati: «Hočem koncentracijo!« To .sme reči samo parlament. Ako kralj s tem ni zadovoljen, lahko parlament po* šlje domov. Toda na beograjskem dvoru se niso ničesar naučili. Vendar čujem, da so na dvoru nekateri že dejali kralju: «Vi ste bolj osovraženi, kakor Aleksan* der Obrcnoviga. Timotijevič je dobil mandat in mi smo mu odgovorili, da se z njim ne ma* ramo razgovarjati, ker ni imel niti toli* ko stida in poštenosti, da bi izjavil: Ni* sem za Davidovičevo politiko. Ko je ne* kdo dejal na dvoru: »Veličanstvo, Vi • ste čuli kaj je Radič govoril o monarhiji ■ angleškega tipa» — je sledil odgovor: «Tudi jaz sem za angleško monarhijo, toda dajte mi angleške stranke!® Pomi* stite, kakšno je to mišljenje o srbijan* skih strankah, kajti Hrvatov se ta iz* java naravno ne tiče, mi smo ravni An* gležeaal Hrvatski Je še način, da se rudi brez revolucije spravi drugi usravni faktor nazaj v svo* je meje. Jaz sem predložil, da se stvori federalistični klub. Ni treba, da bi mu predsedoval kak naš človek. Naj bo eden izmed tistih, ki lahko mirno gre na dvor; naj bo to Spaho, Hohnjec aK pa Korošec. Jaz sem zahteval, da se to stori takoj. Čas mineva in klub je treba us^ariti, da bo imel trdno večino. Toda zavezniki so mi odgovorili, da se bodo potem tudi Srbi složili. Pa naj se složi* jo! Jaz sem predlagal, da se klub usta* novi, toda če Korošec in Spaho tega no* četa, tedaj ne preostaja drugo, kakor da ju na volitvah zmeljemo. Ako Spaho ne ve, da je v njegovem klubu 18 Turkov, o katerih pravijo, da se niso opredelili, četudi so se zapisali kot Hrvati, tedaj mora vedeti, če že noče vstopiti v našo stranko HRSS, da mora stopiti vsaj v naš skupni klub. Isto velja tudi za Koro* ščeve popovce. Ako Pribičevič pristopi k radikalom, ostanejo samo še Davi do* vičevi demokrati, oni pa so nam bližji, kakor Pašič, zato jim bomo rekli: Pri* 'lite k nam! Beograjski parlament je tako jaden, da Se ne more sklicati, dokler se to ne zlju-bi Ljubi Jovanoviču. Zato je dvor hotel imeti v svojih rokah i vlado i parlament. Iz sedanje krize, ki ni samo kriza vlade, temveč tudi kriza parlamenta, ustave in države, so pravi in definitivni izhod samo volitve. Volitve morajo biti. Mi jih bomo provocirali, če ne drugače, pa na ta način, da v skupščini sestavimo predlog, s katerim stavimo kralja kot drugi ustavni faktor pod obtožbo! Jaz sem prepričan, da bo parlament na to takoj raz-puščen. Obtožimo drugi ustavni faktor, ker je prekoračil svoj delokrog! In v tem oziru nam ne bo treba mnogo dokazati. Tretja stvar, o kateri hočem govoriti, .10 angleške volitve. Vsi moji angleški prijatelji pripadajo konzervativni stranki, (nedavno je trdil ravno nasprotno!), a prav 'iC)" -i poznajo srbske razmere. Spoznali -iča in ga smatrajo za bal-kan* va. Jaz sem prepričan, da bode i: ■ jši ljudje na Angleškem zahteva.: ;.„ ...i.ijeaie du>lnnmtekih odno- na me, in mi je svetovala, naj se čuvam. Nezadovoljen z vsem, kar se je zadnje dni dogodilo, izjavljam, da od današnjega dne hrvatski narod stopa v najostrejšo opozicijo.* • I« Radičevega govora smo izpustili skrajno nesramne in žaljive napade na kralja, ki so jih po stenografskih beležkah objavili včeraj nekateri beograjski dnevniki, katere pa je notranje ministrstvo dalo naknadno zapleniti. Op. ur. naročilo aretirati tri Slane upravnega sveta in sicer da sta že aretirana glavni direktor Ciro Kamenarovič ter avv. Capocardo. Oba. sta že izročena v zajx>re v ul. Coronecn. Tretji upravni svetnik, proti kateremu ie izdano zaporno povelje, comm. Roeani pa je izginil iz Trsta. Njegovo stalnio bivališče je v Rimu. Nadalje je poročal odv. Mohovich. da je preiskava državnega pravdništva v polnem teku in da pridejo kmalu še druge osebe na vrsto, ki so goljufivim potom zakrivile polom banke. Treba bo naprositi tudi druge države, da pomorejo tej akciji, da se krivci ugotove ter strogo kaznujejo. Nato je predlagal adv. dr. Savik naj se ponovno zaprosi italijansko vlado, za pomoč, ker je Banca Adriatica vstanov-Ijena pod avspicijami italijanske vlade — Jugoslavije (?) Odposlala se je brzo-| javka na min. predsednika Mussolinija, s obvestila glede 1 prošnjo da intervenira vlada v konkurzu osem ni prežal ter da prepreči ogromne izgube vlagateljev. Med zborovanjem se je doznalo, da je Anglo-avstrijska banka filijala Trst, prisilnim potom prodala velike depoje raznih delnic, ki jih je Banoa Adriatica zastavila pri njej za svoje dolgove. Ta vest je vzbudila med tržaškimi gospodarskimi krogi veliko ogorčenje, ker se na ta nar čin občutno zmanjša aktivno stanje banke. Anglo-avstrijska banka je prodala 2175 delnic paroplovnega društva »Dalmacija« ter 6000 delnic »Oceanije«. 10 iz rok in Zinaja beleži četrti uspeh, •liri.ia opetovano prodre, toda streli zopet zgreše cilj. Iz daljše ofenzive Iliri jn rezultira enajstmetrovka proti Ha- k" i n kmalu nato kazenski strel s kazenske črte. Lado zastrelja enajstmetrovko. Podujev kazenski stre1 ubr.i* 11 vratar. Nato prevlada zopet ITašk. Konflikt uied Kahnoni in Ladom konča z izključitvijo Kahna. vendar osta- Nova reklama za »Jutro«. Ncdcij* | no Ha,-k se naprej v napadu in dose- ski «S!ovencc» je napravil za naš list zopet novo reklamo. Nič manj kot eno celo kolono je porabil, da popisuje ka* ko celo njegovi pristaši «Jutro» radi či* tajo. Iz članka pa jc videti, da klerikal* nega časopisja ljudje nič kaj ne morejo saj pa imajo tudi prav, ker večjih laž* nivcev in obrekovalcev ni kot sta ško* fov dnevnik in škofov tednik. Gospod« »SPORAZUMAŠI« MED SEBOJ. Ljubijo se med seboj in pripravljajo sporazum drug dragemu kakor volkovi. Zagreb, 3. novembra. Kakor poročajo ix Beograda je bil učinek Radičevega govora v vladnih krogih porazen in ni zaman izzval izjave, ki jo je Nastasor podsekretar Cemo-vič dal »Hrvatskemu« dopisniku, rekoč »Vlada nima porajže, da bi dala tega člo->*eka zapreti Jae bi ga na lastno odgovornost toda nimam teksta njegovega govora ...« »Hrvai«, ki je v docela omiljeni obliki priobčil Radidev govor je ogorčen in zmerja dosedanjega svojega ljubimca Cemoviča za bezobraznika... In vlada resnično ne ve. kaj naj z Radi- Politične beležke -(- Nore politične kombinacije. Poročajo nam: Med stranko g. Prepeluha (slovensko republikansko stranko) in g. Antonom Kristanom se vršijo že dalj časa razgovori, da bi se g. Kristan pridružil slovenskim republikancem. Pogajanja pa so zadela na težkoče. Na drugi strani je bilo g. Kristanu ponudeno, da prevzame ljubljanski cNarodni Dnevnik*, ki je zašel v nepremagljive denarne težkoče. Beležimo kot kronisti 4- Škofovske besede in dejanaja. Nedeljski škofov list piše v uvodniku o pomenu praznikov vernih duš ter pravi, da se mu zdijo ti praznični dnevi taktiko. In vendar vlada še vedno ne prekine zvez z Radičem, temveč ga z depešami vprašuje, mar njegov govor pomenja prelom aršega kluba? Kar videti je kako se Korošcu in Spahu tresejo — pantaloni. Sploh medsebojni odnošaji federalistov! Kakor rogovi v žaklju. Kot še nikdo, bo Radič namazal vse svoje zaveznike, pravi današnja »Riječ«. To postaja vedno jasnejše. Radič js pojača' svojo propagando v Bosni, da kolikor mogoče izpodje spa-hovoe. Zborovanje se vrsti za zborovanjem in radičevski agitatorji znajo vse drugače užigati instinkte mase, kakor lenobni Ppahovi možje. V Sloveniji je še čudovitejše: Radič je postavil za svojega poobla,ščenca g. Prepeluha, ki je določen, da bo vodil Radičevo prvo ofenzivo med »Kranjci«. Ta ofenziva feo v prvi vrsti zadela klerikalce ker je predmet isti: naj-mivnejši del ljudstva. To je torej prav posebna sporazumaška kurijoznost: Korošec je v »federalističnemu bloku« zdru- nih razmer, zlasti v novi domovini Se posebuo velik in resen opomin k globoki krščanski veri in poštenosti.* Edino pravo edinstvo da je notranje edinstvo, tega pa ni, kjer so izginile največje družabne formalne čednosti, pravicoljubnost, poštenost . . . Baš na isti strani, samo dva predala naprej od teh uvodnih lepih besedi, pa je škofov list z dejanjem pokazal, koliko so vredne njegove besede in solze. okazali mnogo zmisla za lepo kombinacijsko igro. V napadu se jažala pri njej celo jesensko sezono, se je zdelo verjetno, da bo zmagala tudi na zagrebških tleh, posebno ker je oddal Hašk tri igrače v reprezentančno moštvo proti Budim pešti. Toda Ilirija je očividno ostala staro nezanesljivo moštvo in pripravila je tako zagrebški publiki kakor tudi Ljubljani grdo razočaranje. Igrala je najslabšo igro svoje letošnje sezone ter doživela rezultat 0 : 7, kar zna-či njen najtežji poraz več kot dve leti nazaj. V naši športni publiki jih bo malo, ki jih ta rezultat ne bi neprijetno rlirnil, kajti prepričani smo bili, da je doba sli-čnih porazov vendarle že za nami Slabe forme Ilirije si očividci in številni pristaši, ki so spremili moštvo v Zagreb, niso znali razlagati. Moštvo je udobno potovalo in bilo fizično v dobri kondicjji. ako se odračuna 'ahko blesuro Milana in Husa izza Haškove-ga gostovanja v Ljubljani. Sodnik je vodil tekmo popolnoma korektno; igrišče ima normalne dimenzije, pač pa je trše od igrišča Ilirije. Vldjub temu pa moštvo, ne samo, da je neprestano delalo taktične in tehnične napake, ni pokazalo borbenosti in elana; poedin-ci. ki so da'i iz sebe vse (n. pr. cen-terhalf Zupančič), so. parni na so navezani, neracijonalno zapravljali svoje moči po igrišču. Krilska vrsta, ki je pod Haškovo začetno ofenzivo imela prestati prvo preizkušnjo, je prva za tajila, desna stran, kakor 'la ni eksi j ii. Rapid se je povzpel na tretje mesto, stirala. Usoda Ilirije je bila že s tem zapečatena. Preobložena obramba ni mogla delati čudežev, četudi je igrala z vso požrtvova'nostjo in tvorila razmeroma najboljši dni močtva. Višek vse ga je bila nerazumljiva indisponiranoM vratarja Miklavčiča, na či?ar izključni rovaš gre dober del reniltata. Napa«! je bil nesposoben za vsako resno akcijo ter se ni znašel niti za trenutek. Naprotno je pred vedel Hašk koristno igro polno uspelih kombrnacijskib pote-z. kar mil v danih okoliščinah h eer ni bi'o preveč težko. Napram Iliriji je napravil utis homogenega, izvrstna vieranega moštva, v katerem je bi' vsak poedinec na mestu. Najboljši igrač Haška je bil centerhalf CMndrič in poleg njega .— rezerva za Vinska — desna zveza Agič. Skoro brezhibno je delovala tudi obramba, predvsem Druge nedeljske nogometne tekme LJUBLJANA: Ilirija (rez.) : Jadran L 6 : 2 (0 : 1). Prijateljska tekma med rezervo Ilirije in prvim moštvom Jadrana je končala proti vsakemu pričakovanju z visoko zmago Ilirije. Jadran je svojega nasprotnika zavestno podcenjeval, a ta njegova napaka se je bridko maščevala. Rezerva Ilirije je celota, ki je v marsikaterem pogledu boliše kot I. moštvo. Napad ima lepo kombinacijo m zna spretno izrabiti vsako pozicijo pred golom. Ugajal je v nedeljo osobito Pevalek. ki je zabil 4 efektne gole. Jadran ni igraj z njemu običajno lastno požrtvovalnostjo in je bil zlasti pred golom zelo neokreten. Tekmo je sodil g. Planinšek, ki je bil dober, a preveč rigorozen. DUNAJ: Tekme zadnjih dveh praznikom so bile zelo dobro obiskane. V prvenstvu si je Pimmering zopet pridobil prvo mesto, na katerem pa najbrže ne bo ostal dolgo, ker je po točkah slabši kakor nekateri drugi klubi: kakor n. pr. Amateur- Tzidi so: Simmerinsr : Hakoah 1 : 1 (1 t), Rapid : RudolfshOzel 4 : 2 (2 : 1). V drugi neamaterski li-; mače knjižnice. Bolj more zabavati Vas ne nobena knjiga! Vezana stane Din 55. Broširana pa Din 45 Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Torek, 4.: Zaprto. Sreda, 5.: »Zora, dan, noč* (premijera). Izven. Četrtek, 6.: Zaprto. Petek, 7.: »Firma P. B.». E. Sobota, 8.: »Sestero oseb išče avtorja.* A. Liubl.ianska opera. Torek, 4.: »Pikova dama*. Gostuje tenorist g. Mario Šimenc. F. Sreda, 5.: Zaprto. Četrtek, 6.: »Pikova dama*. Gostuje tenorist g. Mario Šimenc. D Petek. 7.: »Majska noč». B. Sobota, 8.: «Rusalka» C. Mariborsko gledališče-Torek, 4.: »Otroci*. B. Sreda, 5.: »Pohujšanje v dolini šent- f!orja.nski.» D. Četrtek, 6.: «Liliom». C. Ljubljanska drama. Premijera Nico-Semijeve ljubezenske zgodbe »Zora, dan, noč> se vrši v sredo 6. t. m. Komedija ima tri dejanja, glavni vlogi sta v rokah gospe Šaričcve (Ana) in g. Kralja (Mario). Igra je polna naj nežnejših pa tudi močnih občutkov in je dosegla še na vsakem odru velik uspeh. Varšavski Teatr Maly jo je igral že stopetintridesetkrat. Režijo vodi g. Osipovič. Deloma novo scenerijo je naslikal g. Skrušnv. Tenorist Marij Šimcnc gostuje danes, v torek, v ljubljanski operi, in sicer v vlogi Hermana v operi Pikova dama. Brezdvomno bo občinstvo iskreno pozdravilo odličnega pevca, ko nastopi zopet na našem odru Gospod Šimenc bo odpel vse predstave Pikove dame v abonmaju. Koncrrt ge. Pavle Lovšetove se vrši jutri v sredo, 5. t. m. ob S. uri zvečer v Filharmonični dvorani na Kongresnem trgu. Spored koncerta je sledeči: 1.) Rim-ski-Korzakov: Nimfa. Grečaninov: Solze. Gliere: Moj dan. Poje ga. Ivanka Ribičeva. 2.) ICjuj: Solzila se je skala. Gliere: Rusalka. O. ne vpletaj rož. Zbudi se. 3.) Grečaninov: Uspavanka, Musogorski: V kotu. Večerne molitve iz ciklusa clz otročje sobe, Musogorski- Hopak. 2., 3. in 4. tečko poje ga. Pavla Lovšetova. — Vstopnice za koncert v predprodaji v Matični knjigarni. Cene sedečem od 18 do 8 1 dinarjev, stojišča 3 Din. cHamlet* v ljubljanski drami V so-i boto, 1. t. m., so igrali v ljubljanski drami 'Hamleta^. Ta predstava je pokazala v ! primeri z dosedanjimi uprizoritvami raz- i veseljiv napredek. Igralo se je z navdušenjem in s temu primernim uspehom. Naslovna vloga je bila — kakor zadnja leta vedno — poverjena g. Rogozu, ki je zopet v polni meri gledalcem pokazal svoje zmožnosti. Njegova kreacija je žela priznanje. Tudi g. Skrbinšek se je izkazal kot kralj. Bil je to nesporno eden njego-j vih najboljših in najzmernejših nastopov I v . Dostojanstveno, do zadnje podrobnosti izdelano kraljico je postavila i na oder ga Marija Vera. Kakor vedno j dober je bif svojevrsten Polonij g. Lipa-ha. Novo vlogo je imel g. Levar, ki je prvič nastopil kot Fortinbras. Njegov pri-| zor na danski ravani je bil prav dober, zato pa je bila šibkejša zaključna scena, ko prikoraka s svojimi vojščaki na oder Duha Hamletovega očeta je predstavljal j g. Gregorin. Igralo se je v prvi polovici j tragedije z vervo, po pavzi pa se je poznalo, da je igralce predstava že izčrpala. —o. Zgrdovina slovanskih umetnosti. V zbornici ljubljanske univerze je sinoči ' predaval iz cikla »Zgodovina slovanskih j umetnosti> m -ns. g. Steska o slovenskem ; kiparstvu v 18. stoletju. Dvorana je bila 1 nabito polna in je z veliko pozornostjo sledila zanimivim izvajanjem marljivega i predavatelja. Prihodnje predavanje v tem ' ciklu v pondeljek ob 18. Iz beograjskega gledališča. Repertoar beograjskega Narodnega gledališča obsega i i za tekoči teden sledeče komade: Svatbeni marš, 2idovka, v četrtek, 6. novembra proslava Branislava Nušiča, v petek Wag-nerjev »Leteči Holandec>, v nedeljo pa Shakespearjev •'Othello*. tisoč oseb. O lepem številu prodanih del teh umetnikov smo že poročali. Dve revolocijonami drami na moskovskem odru. V tekoči sezoni se bosta Nov načelnik umetnostnega oddelka igrali M moskovskem odru dve dramski v prosvetnem ministrstvu. Ker novoime- noviteti Prvo delo je napisal režiser in novani načelnik umetnostnega oddelka v | pisatelj I. S. Platon in se imenuje . Dejanje se odigrava 1. 1920. delo-iz Zagreba ni nastopil svojega mesta, je y Moskvi, deloma na fronti. Njena, prosvetni minister poveril vodstvo ime- tendenca je prilično ostra in kaže, da j® novanega referata g. Milanu Dimoviču, sedanji zločinec produkt družabnega ia ki je že zasedel svoje mesto. kapitalističnega sistema. Druga drama Umetnostni štipendisti prosvetnega ima naslov z Rusinjo go. Man- navduši za idejo upora. Na ladji nastane svjetovo v naslovni vlogi in z g. Jovano- buna, mornarji odstranijo kapitana ii vičem v glavni moški vlogi advokata | pravzamejo vodstvo aa brodu sami Po-Helmerja. jtem obrnejo smer in se peljejo mesto v Kriza sarajevskega gledališča začasno Ameriko nazaj v Rusijo. Drami imai* omiljena. Beograjsko ministrstvo za pro- loreJ močno tendenco, toda dejanje je * sveto je sklenilo uvaževati prošnjo uprav- 0*>eL tako krepko, da jin> ni mogoče od-nika sarajevskega gledališča glede po- reka,i umetniške vrednosti trošbe subvencije za naslednje mesece. SI Tenorist Pattiera v Pragi. V soboto V?m je finančna kriza sarajevske drame dne 8. novembra bo v Pragi koncertiral začasno omiljena, odpravljena pa seveda znani tenorist, naš dalmatinski rojak Ti-še ni. I no Pattiera. Pevec se pravkar nahaja na Razstavo slikarjev Vidovka in Uvodi-: začetku svojih letošnjih opernih in konča v Sarajevo je doslej poselilo nad dvalcertnih gostovanj po Srednji Evropi Domače vesti Kaj si danes upajo v imenu kulture. G. Fran Erjavec priobčuje v «Slc- tencu» nekaj literarne zapuščine Josi-pi-ne Turnograjske (dr. Tomanove), ob 70-letmci njene smrti,' in sicer s temle ■uvodom: »Kakor se stopetmdvajsetletnice Prešernove smrti razen H. Wendla ni opomnil menda nihče, tako je šte popolnoma neopaženo mimo nas tudi sedemdeseta obletnica smrti nadarjene naše pesnice in pisateljice ter do najnovejše dobe edine slovenske kompo-nistke Josipine Urbančičeve-Turnograj; ske. In vendar bi ta nenavadno nadarjena. izredno pridna in v vsakem po gledu velesimpatična mladenka zaslužila ve a j ob tej priliki nekoliko^ dostopnejšega spomina, nego ga ji je zmagi! pred par leti v svoji neužitni mešanica resnice in nevednosti, točnosti in praznega besedičenja — dT. Ivan Lah.» Brihtni ta odstavek naj bi torej bil klerikalna revanža proti Lahovemu podlistku »Tudi po desetih letih.® Ni treba, da bi šel iskat v knjižnico k Grafenauerju niti drugim, ni treba vprašati niti profesorja niti študenta. V vsakem sokolskem koledarčku najdeš na novo potrjno, kar ve že vsak šolareek. da se je namreč France Pre-Berin rodil 3. decembra 1800., umrl pa je 8. februarja 1849: Sedemdesetinpet-letnico smrti n. pr. je « Jutro® še pred nedavnim proslavilo s posebno Prešernovo prilogo. France Erjavec te^omem-be "seveda v «Slovencu» ni našel. Pa ako bog da i sreča jnnačba, bo tudi ob e t odva jse t inpetl etni ci Prešernovega rojstva vedelo cJutro® kaj povedati, — ampak še le prihodnje leto. Dotlej bo tudi g. Hermann Wendel morda še kaj napisal, pa ne po Erjavčevo, in gotovo kaj boljšega, kakor je Erjavčeva , sc je v Rosariju ' osnoval cJugosIovenski klub* kot strogo ! društvena institucija, ki že z imenom sa- • mim odpira svoja vrata tako TTrvalu, k3-j kor tudi Slovencu in Srbu. Svrha tega i kluba je, da se naši rojaki v tujini ne : odtuje in da vsak posameznik čuti, da v j dalnjem svetu ni osamljen. i * Smrt naših rojakov v tujini. Kakor ! javlja cAmerikanski Slovenec*, je dno | 20. septembra umrl v Olpe, v državi Kan-! sas severoameriške Unije, slovenski farmar Miha Šterbenc v visoki starosti 85 i let. Rojen je bil v Starem trgu na DoHtij-! skem. V Ameriko je prišel leta 18S1. ter ' se naselil v Olpe, kjer se je lotil far-marskega dela. Bil je premožen mož. Vsi i njegovi potomci, katerih je 107, govore . izvrstno slovenščino. — V Cumberiandu | v Severni Ameriki je umrl 1. oktobra ■ gospod Anton Korenčan, rodom z Vrh-I nike. v starosti 63 let, v Lakeside-bolnici v Clevelandu pa Marija Dolenr. stara 50 • let Rodom je bila iz Radovljice. | * Smrt na ladji. Ko je predvčerajšnjim ; zjutraj polniška ladja tAleksandeo od-| plula iz Beograda proti Zabrežju, je na-i stala na ladji velika vznemirjenost, ker | je neki potnik nagloma umrl na ladji. I Ladja se jc ustavila in je bila poklicana ! policija. Ugotovilo se je. da je umrli beo-j grajski trgovec Danilo Ilič, ki je izdihnil i vsled srčne kapi. * Smrtna nesreča. Včeraj so vozili v I Šmartno pri Litiji zvonove za neko po-j družnično cerkev. Kakor običajno, so domači tantje proslavljali ta dogodek s streljanjem iz možnarjev. Na doslej nepojasnjen način je pri tem eksplodiral neki možnar. ki je par fantov ranil, 20 letnega Fratlca Preglja, posestnikovega sina-edin-ca iz Gradišča pri Litiji, pa ubil. * Graščinski lovec v potr.ku. Na Zg. Pol-skavi pri Pragerskem stoji ob pohorskem potoku Polskava stari grad, kjer prebiva i nad 80 let stara baronica Posti. Živi š|> ; čisto v duhu starih patriiarhaličnih časov in tako tudi v njeno sobo ui smol pri-; hajati nihče drugi, kot njen sedaj že 75 : let stari lovec, ki je služil pri tej grašffini jackie Coogan v €litni Kino jtfatica že oelo svoje življenje. Minuli petek zvečer pa je lovec žalostno končal. Do 20. ure zvečer je še pil v gostilni, potem pa se je napotil domov proti graščini. Ker pa je bil malo vinjen, je najbrže zgrešil brv čez potok pri graščini in padel z glavo v vodo, ki je sicer majhna, a ima ravno pri graščini tolmun, v katerem se je lovec utopil. Njegova smrt je tem tra-gičnejša, kjer se je ravno v istem potoku utopilo že več graščinskih uslužbencev. * Bukev ga je ubila. Iz Ambrusa nam pišejo: Dne 30. oktobra je pri naprav-Ijanju drv tu smrtno ponesrečil posestnikov sin Ignacij Peško. Nanj je namreč padla podsekana bukev in ga podrla na tla. Nesrečnež je dobil pri tem tako težke notranje poškodbe, da je kmalu izdihnil. Pokojnik je bil jako priden in dober mladenič. * Smrtna nesreča. V mariborskem sa-natoriju je umrl g. Miha Vollmeier, veleposestnik in župan v Rdečem bregu pri Breznu, v starosti 40 let. Ko se je Vollmeier v noči 30. avgusta iz Brezna vozil domov, je v temi stopil z voza in prišel na rob ceste v Lenarčičev kamnolom; pri tem je padel v globok potok Velko in si zlomil hrbtenico. Po večmesečnih mukah jc Vollmeier sedaj podlegel težki poškodbi. Pokojnik, po celi Dravski dolini priljubljen, je bil plemenit mož, zaveden naprednjak in se je kot član demokratske stranke živahno udeleževal političnega življenja. Blag mu spomin! * Smrt morskega potapljača. Eden najboljših potapljačev v šibeniškem primorju je bil Tomo Curavič iz Krapnja, mlad človek, star šele 25 let. Utonil je pri Kor-čuli vsled nenadne poškodbe potapljaškega aparata. * Ne zamudite ugodne prilike! Vsled opustitve trgovine velika prodaja vsega manufakt urnega blaga, sukna, angleških šifonov, platna za rjuhe po vsakih sprejemljivih cenah pri Josipu Bedraču, Aleksandrova 12. Posebno velika izbira v angleških Sifonih, modnem blagu za koslume in krila. Za državne in privatne uradnike posebno ugodna naikupna prilika. 2274 Iz Ljubljane u— Društvo državnih pisarniških urad nikov v Ljubljani ima dne 16. novem; bra 1924. v salonu gostilne ' ški cesti naprej proti jugu. Iz Primorja p— Smrtna kosa. V Biljah je dne 31. oktobra umrla Ivana Nemec, rojena Zavnik, stara 77 let. — V Trstu je sklenil svojega življenja pravdo Josip Lav renčič. N. v m. p.! p— Popravek. Pred tedni smo print sli poročilo o smrti posestnika Grmkž iz Avbcrja pri Sežani. Poročilu je bila dostavljena opazka, da je bil pokojni!, oče slovenskega fašistovskega župana e. A. Grmka. Kakor nam sedaj poročajo, jc bil ta očitek na naslov g. Alfonza Grmka, posestnika in župana v Avber-ju neupravičen, kar s tem popravljamo. p— Promocija. Za doktorja prava jc promoviral na vseučilišču v Padovi gosp. Josip Gruden iz Nabrežine pri Trstu. Naše iskrene čestitke! p— Poroka zavednega rojaka. V Nji' vicah pri Kojskem se je poročil slovenski prosvetni delavec g. Josip Štekar z gdč. Margerito Jakin. Bilo srečno! IZJAVA. Podpisani preklicujem in obžalujem vse, kar sem o g. Antonu Maverju dne 12. oktobra t. 1. v njegovi gostilni žaljivega govoril. Ljubljana, 30. oktobra 1924. 3004 R. Kobald. PREKLIC. Preklicujem vse, kar sem govoril o zakoncih: Jožef in Marija Kovačič, Kari in Marija Divjak ter Jožef in Greti Pirnat. Imenovani so mi osebno neznani in sem pomotoma zamenjal osebe, kar s tem popravljam. 3007 DoHe Držaj. 1 Ali ste že poslali naročnino za „Jntro(I a Dobiva se povsod ali ? P» P" | Josipu Reichu | v Mariboru » l-att Neprekosljlvi so le šivalni stroji. Nedos^žui v konstrukciji in mate- ! rijalo. Izredno nizke ; i cene. iss3» ' Oglejte si jih pred nakupom! J. G0S&E&S Ljubljana (palača LjuLlj. kred. banke). Vsem, 1885, ki hoče'o dofcro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pr? vo domačo Kolinsko cikorljo. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancen narnanjamo tužno vest, da nam je preminula, previdena s sv. zakra i enti. naša predobra soproga oziroma mamica, gospa Elizabeta Modrijan roj. Fabjan soproga davčnega upravitelja v. p. Pogreb rajnke bo iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 6, v sredo dr.e 5. novembra 1924 ob 3. uri popoldne. Ljubljana, dne 3. novembra 1924. Žalujoči: Franc Modrijan, soprog; Fran, Danilo, Boris, sinovi; Bdtka, hči. a in sveta Italijanska zračna parada V četrtek dopoldne je finskim faši« stom bilo srce ponosa nad svojo veliči« no, ko so videli nad seboj v zraku več sto letal. Povodom proslave obletnice pohoda na Rim in zapriseženja fašistov« ske milice, so se po vsej Italiji vršile velikanske slovesnosti. Fašizem kaže na zunaj svojo moč, in v to svrho mu je dobrodošlo vsako sredstvo. Italijani se sploh radi ponašajo s svo« jim zračnim brodovjem, ki je, to se mo« ra priznati, zadnja leta postalo silno močno. Ob isti proslavi se je lani dvig« nilo v zrak okrog 200 letal, let is pa 700. Prvotno so se culi glasovi, da je treba štediti z bencinom in drugimi stroški pri raznih fašistovskih proslavah, češ da po« žirajo take slovesnosti težke milijone. Kljub temu pa si Mussolini ni hotel vzc« ti priliko, da zopet enkrat blesti, to pot v senci stotin letal, in da kaže svetu svojo moč, čeprav le zunanje. Nekaj pred 11. uro dopoldne sc je dvignilo v Rimu med ceremonijami več vodljivih zrakoplovov. Za njimi so se povzpeli v zrak skoraj vsi razpoložljivi aeroplani, nad Rimom samim dobrih 400, letala vseh vrst in velikosti. Nad drugimi večjimi mesti, predvsem Mila« nom in Turinom, je krožilo v zraku v istem času nekaj nad 300 aeropianov. Torej 700 avionov skoraj v istem tre« nutku, samo da oznanjajo čast in slavo italijanskim fašistom! Res je moral biti veličasten prizor, ko so se jeli dvigati v zrak oddelki letal najrazličnejših vrst. Za vodljivimi zra« koplovi so se najprej povzpeli v višine oddelki izvidnih avionov, potem težki bombni aeroplani, ob straneh zasledo« valci, potem zopet lažje enote in konč« no zopet oddelek težkih tipov. Posamez« ni oddelki so brneli v zraku v obliki romboidov, štirikotov, dvo« in štiristop« no itd., vse pa v dolgi, dolgi vrsti z zra« koplovi na čelu. Posamezni oddelki le« tal so bili oddaljeni drug od drugega po 800 do 900 metrov in okrog 1000 mc« trov od tal. Skoraj eno uro je trajali ta zračna parada, o kateri sc mora reči, da je na« pravila na gicdalce globoko pod seboj nepozaben vtis. Nad mestom in bližnjo okolico jc krožilo to ogromno zračno brodovje, oznanjajoč svojim vcrniin pri stašem moč in slavo edino zveličavnega in svet odrešujočega italijanskega fa« tizma. Po poročilu italijanskih listov sc jc izvršila parada v najlepšem redu in brez vsakršne nesreče. To tudi radi verjame« mo, ker so si fašisti za to svojo bomba« etično reklamo izbrali seveda najboljše pilote. Zanimivo jc, kako se je italijansko zračno brodovje pomnožilo zadnjih 18 mesecev. Ko sc je lanskega marca usta« novil komisariat za letalstvo, se je ta panoga najnovejšega orožja začela v Italiji šele prav razvijati. Načrt tega komisariata predvideva, da mora obse« gati v čim krajšem času italijansko zrač« no brodovje 66 oddelkov po 10 linij« skih letal ter 890 rezervnih aparatov. Ob Novem letu, komaj po dobrih deve« tih mesecih zračne reforme, je bilo po« stavljenih že deset oddelkov največjih in najmodernejših avionov. Od tega ča« sa dalje so letalske tvorniee naravnost tekmovale, katera bo izgotovila več ae« roplanov in jih izročila vojnemu vod« stvu. Za reorganizacijo italijanske zrač« ne službe se je porabilo letos 399 mili« jonov lir. Ko bo reorganizacija letalstva v fta« Ii ji izvršena, bo imel naš zapadni sosed toliko aeropianov, da se bo lahko kosal na tem poiju z marsikatero današnjih velesil. Italija stremi predvsem za tem, aa bi prekosila Francijo, svojo nevarno tekmovalko na Sredozemskem morju, kar ji je že precej uspelo. Pa tudi na polju civilnega letalstva ic napravila Italija velik korak naprej. Or« ganizirala je že več tračnih prog za oseb ni in tudi blagovni promet, ki so razme« roma še zelo kratke. Sedaj se bavijo z uvedbo zračne proge Brindisi « Atene « Carigrad, pa tudi Genova « Marseille« Barcelona. Vrše se pogajanja z udeleže« nimi državami, ki doslej ugodno pote« kajo. Lepa Johanny Marietta Johanny, hči evangelijskega pastorja na Dunaju, si v svojih mladih letih gotovo ni mislila, da bo nekoč ta« ko znana dama, o kateri govori sedaj pol Evrope. Bila je krasna deklica, le« pega obraza, imela je krasne plavolase lase in dSvno postavo. Ni čuda, da so jo že kot deklico zalezovali katoliški in protestantovski mladeniči, h katerim so se pozneje seveda pridružili tudi krivonosi. Oče je bil obupan, ko ga je lepa hči nekega dne presenetila z novico, da se je dala sprejeti v gledališko šolo na Du« naju. Njegovi protesti niso nič zalegli in se je moral končno vdati, ko je do« bila Marietta zelo ugoden angažma pri znanem dunajskem gledališču. Sprejeli je seveda niso toliko zaradi njene na« darjenosti, ampak v prvi vrsti zaradi njene izredno privlačne zunanjosti. V svojih prvih počitnicah, ki jih je prebila Marietta, katero so splošno na« živali «lepa Johanny», je spoznala pred 12 leti komornega pevca Piccaverja, ki jo je že par tednov kasneje poročil. Zakon je bil le kratek. Marietta je bila izredno potratna in se obdajala z vsem mogočim razkošjem. Na ženitovanjsko potovanje je šla s sedmimi velikanskimi kovčegi in s poldrugim tucatom škatelj za klobuke. Piccaver, vedno kavalir sko« zi in skozi, je v začetku trpel vse kap« rice svoje oboževane žene in moral vedno globlje in globlje segati v svoj žep, dasi je imel kot eden prvih evrop« skih tenorjev sijajne dohodke. Končno se je naveličal tega razkošja svoje žene in se je ločil od nje. Po ločitvi od umetnika se je preselila ga. Marietta v hotel Sacher na Dunaju, kjer je spoznala takratnega madžarske« ga velikega župana dc Jakabffyja. ki jo je hotel tudi poročiti, prej se pa seveda ločiti od svoje žene. Ta pa ni mogla trpeti tekmovalke in jo je zato na cesti polila z vitriolom. Lepa Johanny je le« žala par tednov v bolnišnici, vendar so se ji opekline tako zacelile, da niso pu« stile skoraj nobenih sledov. Vsak dan jc dobivala od svojih neštetih obože« vatcljev toliko cvetlic, da jih je bila soba vsa polna in so jih morali polagati celo na postelje ostalih bolnic. Ko je Icpotica zapustila ozdravljena sanatorij, je sedem njenih najgorečnejših prija« teljev, seveda petičnin, naravnost tek« movalo med seboj, kdo bo smel po« ravnati bolniške stroške, ki nikakor niso bili majhni. Končno je odločal žreb. Srečnež je bil mladi baron Styrcea, sin bivšega rumunskega poslanca v avstrij« skem parlamentu in kasnejši dedič velikega posestva. Kmalu potem sc je Marietta z njim vdrugič poročila. M!a« demu zakoncu pa se je začelo goditi po medenih tednih zopet tako, kakor njegovemu predniku Piccaverju. Posle« dica je bila, da se jc dal ločiti od lepe Johanny. Marietta je sedaj zapustila Dunaj in izjavila prijateljicam, da se hoče odslej izogibati v velikem loku vsake cerkve, najbolj pa seveda oltarja. Rekla je, da lahko živi lepa in pametna žena tudi brez poročnega prstana tako, kakor si želi. Zadnjo zimo je prebila dvakrat loče« na žena v Monte Carlu, kjer se ji je približal sin angleškega vojvode \Vest« minstrskega. Sedaj pa je v svojih nače« lih začela tako omahovati, da je po« stavila svojega oboževatelja pred alternativo: ali poročiti ali pa narazen. Vojvoda je odpotoval sam v London. Prijateljica Marietta se je dolgo jo« kala, ker se je zmotila v svojem bogatem oboževatelju. Končno pa jo je pobrisala za njim in ga poiskala v Londonu. Konec je bil, kakor v vseh romanih, da sc jc dal mladi vojvoda vendarle omehčati in jo je te dni po« vedel pr. J oltar. Da, da, znat* je treba... Danes veliki monumentalni film ,Colibri' z OSSI OSWALDO in BRUNNO KASTNER Predstave ob l/s Vs8 ufi Kino »Ljubljanski dvor1 5805a X Poljsko-Iitvanska vohunska afera. Pred kratkim so razkrinkali v Klajpedih (Memlu) voditelja inseratne-ga oddelka litvinskega lista v Kovnu. Vladimirja Galina, kot poljskega vohuna. Dajal je poljskim oblast-vom podatke o kretanju litvinskega brodovja v Klajpedih in o splošnem gospodarskem položaju dežele. Vojne sodišče v Kovnu ga je obsodilo na smrt. Ker ni bil dovoljen priziv, je bil G al in takoj v prisotnosti žene, s katero se je poročil šele dva dni pred aretacijo, ustreljen. Njegov soobtože-nec. biva ruski korvetni kapitan No-vickij. ki je bil pilot v klajpedskem pristanišču in prinašal Galinu podatke o kretanju mornarice, je bil obsojen na dosmrtno ječo. Vojno sodišče je razen tega obsodilo nekega litvanske-ga častnika, ki je bil tudi zapleten v zadevo, na dve leti ječe. X 1251 let ječe. Marca meseca leta 1921. se je podal oddelek pomorščakov in karabinjerjov v kamiionu iz Livorna v Empoli. Ko eo prišli okoli 8. ure zvečer na cilj, jih je čakala zaseda. Dež krogel in strešnih korcev se je vlil na vojake, ki so prišli, da izvršijo povelje predstojnikov. Množica jih je Iinčala in nekatere pretepla do smrti. Te dni se je vršil pred sodi ščem v Firenzi proces, ki je končal s tem. da je bilo razdeljenih med obtožence za 1251 let ječe. Sodba je vzbu dila v mestu veliko razburjenje. X Rekord v gažah. Ravnatelji berlinskih gledališč in kabaretov naravnost tekmujejo, kdo bo več ponudil znanim igralcem in pevcem za nastope in tako potolkel konkurenco. Veliko povpraševanje je po Elizabeti Bergnerjevi, ki sedaj zelo vleče občinstvo v kabarete, oziroma gledališča in varieteje. Te dni gostuje v kabaretu *Der Roland von Berlin« in dobiva za deset minut trajajoč nastop po 2000 zlatih mark in še več, to je v našem denarju okoli 33.000 dinarjev za par minut! Na Dunaju je dobila Bergnerjeva, ko je nastopila v gledališču Raimund, po 150 dolarjev za večer. X Povratek angleškega prestolonaslednika v domovino. V petek se je povrnil s parnikom «01ympic» iz Amerike anpleski prestolonaslednik, ki se je nahajal več mesecev v Severni Ame ri,ki, večinoma v Kanadi. Izjavil je, da je zelo zadovoljen z vtisi, ki jih je zadobil na svojem potovanju po Novem svetu. Menda ni treba omeniti, da so ga povsod, kjer se je pokazal, sprejeli z vsemi častmi, ne toliko, ker je on bodoči angleški kralj, ampak ker je tako zelo soroden svojemu dedu Edvardu VII., ko je bi! še princ 'šaleški, šarmanten kavalir skozi in skozi. Ženske so kar nore zanj. Tako je mladi princ v Ameriki plesal z gospodič no; samo parkrat se je z njo zavrtel. Drugi dan so prinesli vsi ameriški listi njeno sliko in ji pretipali vse obisti, samo zato, ker se je prestolonasledniku zljubilo, da se je z njo malo zavrtel. X Gadje leto- Povsod se opažajo letos nenavadno velike množine gadov in modrasov, kakor jih ljudje že dolgo ne pomnijo. Tako se je v Franciji v depar-tementu Cotc d'Or ta strupena golazen tako razmnožila, da so oblastva razpisala visoke nagrade za oddajo živih kač. Dva brata, po imenu Tcrricr, sta viovi-la letos poleti nad 10.000 gadov in modrasov, ki so bili uničeni, ko sia jih oddala oblastvom. Oče bratov, ki jc bil tudi marljiv uničevalec kač, je umrl vsled pika. Enega njegovih sinov so gadje in modrasi že 31krat pičili, pa je imel vedno pri sebi protistrup. tako da mu pik ni nič škodil Obnovite naročnino! ako ste namen;eni kuniti blago za moške oMeke ali izgntovlieoa oblačila, naj Vam bo vedno k tvrdki Drago Schwab, Ljubljana. !! Zadovcllnt boate !! Dr. ALFRED SERKO: ŽIVČEVJE ČLOVEKA. I. knjiga: Anatomija. Splošna knjižnica, znanstvena zbirka št. III. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 8° strani 293 + VIII s 100 slikami. Cena broširani Din 150.—, vezani Din 160.—. Naše znanstveno slovstvo, ki je prišlo komaj v začetek razvoja, je v dobi na« šega osvobojenja, z ustanovitvijo slo« venskih srednjih in strokovnih šol in posebno univerze v Ljubljani dobilo nov razmah. Slovenska literatura učnih knjig za srednje in strokovne šole jc danes že vsestransko častno razvita, prccej« šnjo vrzel pa imamo v raznih panogah strogega znanstva in še v posebej, kar se tiče učbenikov in pomožnih knjig za našo univerzo. Zlasti medicinska litera« tura je bila skoraj nenačeta. V zadnjem času pa smo dobili kar dve novi sloven« ski medicinski knjigi. Poleg repetitorija splošne Anatomije, prirejenega po univ. prof. dr. Janez Plečniku, katerega prvi zvezek »Skelet* je pravkar izšel in ka« teremu bo sledil v kratkem Sc drugi zvezek: »Mišičje* in potem v doglednem času še ostali sistemi, je Zvezna tiskar« na in knjigarna v Ljubljani pravkar iz« dala novo lepo in okusno opremljeno, bogato (s 100 slikami) ilustrirano, 293 strani obsegajočo znanstveno knjigo (dr. Alfrod Šerko: Živčevje človeka, I. knjiga Anatomija), ki jc izšla kot III. zvezek znanstvene zbirke ^Splošne knjižnico. To novo izvirno knjigo pozdravljamo tem topleje, ker je novum ne samo v slovenski, nego sploh v jugoslovenski znanstveni literaturi. Knjiga obravnava v štirih delih centralno in periferno živ« čevje, živčne proge in sekcijo živčevja, in podaja h koncu še zgodovinski pre« gled o proučevanju živčevja. Ntpram tujejezičnim takim knjigam, ki stanejo danes horendne zneske, je nastavljena cena 150 Din za broširan in 160 Din za vezan izvod naravnost skromna. I. knjigi ^Anatomija živčevja* imajo pod istim naslovom slediti v doglednem času še II. in III. knjiga: «Firijo!ogija» in o obkolili zlodeja: »Zakaj ne, zakaj ne?» Zlodej sc je nečedno okrenil in po« tihem nekaj robato»mastnega izpregovo« ril. Silen smeh je stresaj ves oder in vse se je tolklo po kolenih ter odskakovalo od taL Prišel je duh iz »Hamleta* in se po« klonil školjki: »Hvala vam, školjka. Tako hitro sem moral nazaj v grob, da se vam še zahvs« liti nisem utegnil. Ampak enkrat ste mc pošteno na cedilu pustili...» aO, zakaj mc pa vikate? Sami vidite, da ste mi hvaležni. Ampak takrat sem vas pošteno držala, kar sem mogla, tako sem vam metala besede na grajsko ozid« je, ampak, saj sami veste, včasih vi niste in niste zagrabili. Ampak kritika je brez srca, ki je pisala: Duh je bil bre* duha in teksta ne zna ...» Nato se privali široki MneSfct smeh in ogromna postava Blaža Mozola in govori smehljaje: »Na zdravje, ljuba školjka! I«z te nič ne vprašujem po današnjih razmerah. Mi samo hvalo slišimo, kritikov pa nc čujemo nič — ker jih v nebesa nobene^« Porast cen sladkorju Iz Osijcka povečajo. da je kartel sladkornih tv-oniic povišal prošli teden osne sladkorju vseh vrst za 50 par pri kilogramu, in je prodajal kristalni sladkor po 14, a kockasti po IG Din kg. Kadi tega so morali cene povišati tudi trgovci. V osijeških trgovinah se je dobival sladkor: kristalni po 16, glavasti po 17 in kockasti po 18 Din kg. Kartel torej polagoma povišuje cene, kakor je bil sklenil ob ustanovitvi. S tem pa še ni končal višanja cen, kakor poročajo beograjski listi, temveč bo še -sledil ponovni povišek za 1 Din pri kg za vse vrste. Tako bi bila v polni meri dosežena takozvana notranja pariteta, to se pravi: povprečna cena na svetovnem tržišču z vračunano trošarino in uvozno carino; kajti v Trstu je natiialo pred r.eknj dnevi promptno blago okrog 21.5 angleškega funta šterlinga, kar bi preračunano v dinarje z všteto carino in trošarino znašalo okrog 16 do 17 dinarjev za kg. S tc ceno bi bile baje krite sladkorne tvornice s primernim dobičkom, ki naj bi kril tudi eventuelne izgube pri izvozu v inozemstvo, kjer so ceno izredno nizke. Nerazumljivo je. kako morejo biti na vseh svetovnih tržiščah cene tako nizke in da -e še najavljajo nadaljnja oslabi,jenja, dočim se pri nas obetajo še povišanja, Aii je pravično, da si tvornice vračuna-vajo v cene uvozno carino? Po zakonu o pobijanju draginje je vsako združevanje v svrho dviganja cen zabranjueno in bi zato s strani državnih oblasti bilo umestno, da se vsaj preišče, koliki so proizvodni stroški in koliko ti upravičujejo navijanje cen. Ugotovitev proizvodnih stroškov ne bi bila težka, ker obstoje tudi državne tvornice sladkorja 1 odlašali do polovice oktobra in čez, pa razmeroma prav dobra, tako, da posamezne odbrane vrste celo nadkrilju-jejo kvaliteto lanskih vin, kajti taki mošti so imeli po 21—23 % sladkorja. Nasprotno so pa oni, ki s trgatvijo absolutno niso hoteli zategniti, ter so trgali koj po 25. septembru, pridelali šibka in prav kisla vina. A kljub temu zahtevajo čezmerne visoke cene, ena ke onim z mnogo boljšim blagom. To ravno moti in zavira živahne kupčiji! Sedanje cene so v Krškem in na Bi zeljskem za rdeča in bela srednja vina povprečno 6—7 Din. za boljša, odbra na, pa 8—9 Din. V Beli Krajini za navadna 7—S Din, za boljša, odbrana, pa 9—10 Din. Istotako je na Štajerskem, a v ljutomersko - ormoškem okraju zahtevajo za finejša odbrana vina tudi 11—12 Din za liter. Zbog takih cen se ne more razviti zaželjena kupčija ter se omejuje le na malenkostne množine, kot poskušnja, kolikor kdo sproti rabi. Vsekakor se mora pa kupčija v teku novembra oživeti, drugače bo vse zastalo do spomladi, ker gostilničarji, ki so precej založeni z lanskim avgusta in septembra nakupljenim vinom, bodo skušali najprej tega v denar spraviti, kar pa najbrže ne pojde tako hitro, ker k on/.u m tudi po gostilnh vidno nazaduje. Primanjkuje pač vsem slojem denarja, osobito nižjim slojem, ki so navadno najboljši konzumenti. Odvisno jo torej od produccntov, če in v koliko se bo jesenska vinska kupčija odprla. Bolje, da gre vino čim prej iz producentove kleti, ker se nič ne vč, kako se prodajne rarmere do spomladi zasučejo. Dalmacija in Hercegovina b odeta letos s svojimi močnimi vini I najbolje odrezala, ker z dalmatinskimi lagi izvedene preiskave ugotovilo, da je bilo uredništvo omenjenega lista misti-ficirano. Poslaništvo je to neresnično vest takoj demantiralo na pristojnih mestih ter v češkoslovaškem časopisju. 1327.5 do 1337.5; valute: dolar 67.5 do j navzoče strokovnjake. Člani ia članice 68.5. aK 0.0975 do 0.0995; efekti: bančni:j tehničnega odbora, ki so vaje sestavili, 60 do 65, Trgo £9 do 31, Eskomptna 108i so pokazali veliko razumevanje tako v te. do 110, Kreditna Zagreb 10S do 110, Jugo lesno vzgojnem kakor tudi v estetskem 103 do 104, Ljubljanska kreditna 215 do: pogledu. 0, Praštediona 915 do 917; industrijski: j Potem sc je seja nadaljevala z obrav-Eksploatacija 95 do 100, Drava 230 do, uavanjem tekmovalnega reda, v katerega 275, Dubrovnika 480 do 500, Šečerana j je bil sprejet na predlog br. šulceja tudi 890 do 900 Gutmami 730 do 740, Slavo- četveroboj za članice, ki obsega: skok v nija 75 do 76, Trbovlje 480 do SCO, Ocea-1 daljino, skok v višino, tek in metanje red — Sodišče proti sladkornemu kartelu. nia 480 do jržavmi: 7 odst. posojilo ! krogle. Končno je bil tekmovalni Iz Beograda javljajo, da bo beograjsko j g3 5 do g4 5_ agrarne og do 0 Vojna ško-! sprejet in načelnik je izjavil, da bo v za-sodišče za pobijanje draginje takoj, čim I da 110 do ji4 , četku decembra tekočega leta izšel v po- pre jme od policije potrdilo, da se je kar-i BEOGRAD. Tendenca v devizah ne-I sobni brošuri. tel v resnici ustanovil in povišal cene, j znatno gvrstejša in so tečaji nekoliko po-1 Pri razpravi o I. medzletni tekmi JSS. vtelo zadevo v roke. Vest. zatrjuje, da bo j ločili. Blaga je bilo na tržišču prilično. je bilo določeno, da se vrše tekme pri-kartel obsojen po zakonu o pobijanju dra- j promet je bil precej slab. Po borzi ten- hoiuje leto v Beogradu, in sicer na Vi- denca mlačnejša. Notirale so devize: Am-! dov dan. 2upe in društva morajo do te- Nekateri beograjski listi so že poročali j vini se letos še Banačani zalagajo, da j)0sl"i da sodišče za pobijanje draginje v Beo- j ^boljšajo svoje pridelke.' gradu namerava poklicati tamošnjo slad-, Xa izvoz slovenskih vin v inozem-korno tvornico na odgovor. Ako je vest! stvo ni z ozirom na nekonvenirane resnična, bo nedv-omno zelo zanimivo, kako bo postopala državna oblast proti državni tvornici. Pripomniti je, da so baš državne tvornice najbolj zagovarjale ustanovitev kartela. Ne bomo se tu sklicevali na zakon o cene tudi letos, odnosno prihodnje leto veliko računati. Fr. G o m b a č. Tržna ooročlla Novosadska blagovna borza (3. t. tn.) pobijanju draginje," ki~ kljub ~najs'trož"jim | P s e n i c a: baška 7 vagonov 370. 1-i« odredbam žanje le malo uspeha, odnos- žoI: beli- baskl• 2 vaSona banatski no baš radi teh odredb često ovira narav-1 1 vaSon 44°- Orehi: 1 vagon 69n. Turščica: baška, za december i o: nj razvoj cen, temveč zahtevamo, da se ! pride današnjim visokim cenam v okom druga nim potom. Odpravi naj se uvozna j carina, da se tako omogoči zunanja kon- , k m enca. Ako so pa prilike sladkorne industri-! je v resnici takšne, da ne prenesejo po-; polnega ukinjenja uvozne carine, naj se | ta- le primerno zniža. Kakor je znano, znaša u vozna carinil na kockasti sladkor 4.40 Din. Toda tudi pri tej visoki carini more inozemski sladkor konkurirati z domačim — vsaj v Sloveniji. Ljubljanski trgovci namreč že uvažajo sladkor iz Trsta, Kakor javljajo listi, hočejo tudi osiješki trgovci uvažati inozemski sladkor, ker jim plačilni pogoji pri domačih tvornicah ne konvenirajo. Češkoslov. kristalni sladkor bi prišel kljub dragi prevoznim v podrobni razprodaji komaj na 17 dinarjev. Z eventuelnim tiovim porastom dinarja bo konkurenca inozemskega sladkorja še večja. Končno je pa tudi državna trošarina, 5 Din za 1 kg, previsoka. Tudi v interesu gospodarstva je, ako omogoči država znižanje cen živilom, kjer to more. Sladkor ni iuksus in ako se z znižanjem cen poveča konkurenca sladkorja, je to pač samo v korist popolnejše prehrane širokih slojev naroda. w" ii a z novimi vrni Kupčija z novim vinom v Sloveniji ie dosedaj še skromno razvija in to večinoma vsled krajevno še ne vstal jenih vinskih cen, ki po nekod nikakor ne odgovarjajo ponujanemu blagu. Dobrota letošnjega vina jo v splošnem srednja, v krajih, kjer so s trgatvijo sušena 285; sremska 167.5; sušcn.t 240; skupno 14 vagonov. Moka: <0-», 550; «0ss», 575; «2», 485; «5», 435; «6», 368.5; «7», 320. Otrobi: baški, 1 vagon 167.5. Tendcnca mirna. .MARIBORSKI TRG. Seno in slama. V sredo ni bilo nc sc« na ne slame na trgu, v petek 31. oktobra pa jc bilo 6 vozov sena, katero so prodajali po 62.50 do 75 Din za 100 kg. Meso. Slaninarji so pripeljali v petek 41 vozov svinjine na trg in so prodajali meso po 27.50 do 40. slanino po 35 do 37.50 Din; domači mesarji pa: govedino po 23 do 25, teletino 25 do 32, svinjino 30 uo 32, klobase 30 do 50, prekajeno meso 40 do 45 Din za kg. Perutnine je bilo okoli oOO komadov. Med temi je bilo 50 puranov. Cene so bile kokošem in piščancem 15 do 65, gosem 80 do 120, racam 60 do 90, pura* nom pa 75 do 120 Din komad. Krompir, zelenjava, sadje in druga ži; vila. To pot so kmetje pripeljali samo 54 vozov blaga v mesto ter so prodajali: krompir po 10 Din mernik (7 in pol kg), giavnato zelje 1 do 4 Din komad, čebu« la 2 do 5 Din venec, salato po 25 par do 1.25 Din komad, luščeni iižo' 3 do 4 Din liter, kislo zelje 4, kisla repa 2 Din kilogram, maslo 40 do 45, kuhano 54 Din kg, bučno olje 33 do 34 Din liter mleko 3 Din liter, jabolka 2 do 4, hruške 3 do '2, grozdje 8 do 15, breskve 6 do 12 Din kostanj 2 do 3, pečeni 6 Din liter. = Izvoz vina v Poljsko. Po obvestilu, glnje, po katerem je zabranjeno vsako udruževanje podjetij v svrho navijanja cen. Zanimivo bo, kako bo sodišče postopalo proti državnim tvornicam, ki so se tudi pridružile kartelu. = Unifikaclja borznih uzanc. V Beogradu se bo te dni vršila, kakor je že javljeno konferenca zastopnikov vseh ju-goslovenskih borz v svrho unifikacije borznih uzanc. Gre v glavnem za enotno notiranje rente za vojno škodo in kotiranje vrednostnih papirjev. =r S bmeljskega tržišča. 1 a t e c, 31. oktobra. (čSR). Minuli teden je bilo na hmeljskem trgu pri mirnem prometu slabše povpraševanje in večje ponujanje: zato so tudi cene padle. Prodano jc bilo dnevno 50—100 bal skoro izključno za domačo (tuzemsko) potrebo. Inozemskih kupcev ni bilo. Prodajalo se je največ srednje in dobro srednje blago po 2500 do 2600 Kč za 50 kg. Prvovrstno blago r.otira le nominalno do 2700 Kč. Na kmetih se e kupovalo od 2500 Kč navzgor. Pri slabem povpraševanju je končno razpoloženje mirno, cene se nagibajo v pred kupcem, ki so pri izbiri kvalitete zeio strogi. — Savez hmeljarskih društev. Kotiranje »Oceanije« na zagrebški t-erzi. V pondeljek prične kotirati na zagrebški borzi - Ocean ia*, parobrodarska d. d. s sedežem v Beogradu—Sušaku. je kotirala le v Trstu. Delniška znaša 16 milijonov sterdam 2725 do 2755, Dunaj O.OS8 do j ga časa izvršiti župne in društvene lek- 0.0982, Bruselj 332 do 337. Budimpešta 0.091 do 0.0925, Italija 302 do 302.75, London 314.5 do 314.75, New-York 69 do 69.5, Pariz 302 do 365, Sofija 50 do 52, Sokol Seja zbora župnih načelnikov se je vršila, kakor smo že poročali v soboto dne 1 novembra v prosiorih JSS. v Ljubljani. Na seji je bilo zastopanih 17 sokolskih žup, odsotne pa so bile najod-daijenejše župe: Krngujevac, Mostar, Niš. Skoplje, Sibeuik, Tuzla in Veliki Beekerek. Savezni načelnik br. Ambroži« je otvoril sejo, konštatiral sklepčnost in bratsko pozdravil navzoče, poživljajoč jih naj s stvarno in kratko debato omogočijo, da se seja, če mogoče, izvrši v enem dnevu. Prečita obširni dnevni red ter opozarja | cer lahko priredijo po dve ali tri skupno zborovaice na to, da je na seji navzoče tudi savezno starešinstvo, kar je dokaz, da bodi upravno iu tehnično delo v sokolski organizaciji vselej v najožjem stiku in da se čim bolj združijo sokolski tehnični iu upravni organi. Nato povzame besedo savezni starosta br. GangI, ki v daljšem in globoko zasnovanem govoru pozdravi župne načelnike in načelnice, zbrane prvič po II. saboru, kot stebri in hrbtenica jugosloven-skega Sokolstva. Naglašal je, da so baš me, ni pa treba, da bi morale župne tekme fciti v zvezi z župnimi zleti. Vse tekmovalne vaje, ki jih je predložil tehnični odbor, je zbor župnih načelnikov odobril ter so s tem sprejete. Natisnjene bodo do 1. decembra t. 1. in bodo najbrže izšl3 kot priloga Sokol. Glasniku. S tem bodo olicijelno razglašene, in sicer po predpisu, 7 mesecev pred tekmo. Iz razgovora o saveznem predujašk«m tečaju je sledil zaključek, da naj tehnični odbor skuša izvesti tečaj v počitnicah prihodnjega leta. — Savezni tehnični list bo izhajal v prihodnjem letu kot priloga Glasniku. To poročilo so vsi zborovale! vzeli z otiobrenjem na znanje, ker že jako ]>ogrefajo svojega tehničnega gladita. Načelnik je obrazložil kratek program li-s'a in pozval navzoče k sotrudnišlvu. List bo npibrže nosil ime Prednjak. A'" letu 1925. bodo medzletne tekme prva in glavna prireditev v tem letu. vso ostale sokolske priredbe so mani važne in so morajo podvreči tekmam. Župe si- župce tekme, večjega skupnega zlsla pa ne bo. Tekmovalne vaie je smatrati kot cbvezne vaje. O ekspodiciji na Češko je poročal brat načelnik. Ob otvoritvi Tvrševega doma, ki b"; prihodnjo spomlad, želijo Čehi tudi več/Jc število jugoslov. Sokolov, dalje je dogovorjeno, da poseti Češko tudi naraščaj. Z ozirom na to se sklene na predlog br. Kranjca, da naj se otvoritve Tvrševega doma udeležimo po večji deputa-ciii, ki lahko nastopi na akademiji. Sploš-župni načelniki in načelnice nositelji te- j na udeležba članstva in naraščaja jih naj se pripravi za vsesokolski zlet 1. 1926. Sklenjeno je bilo; da se v vseh župah mora vaditi tudi štafetni tek. da bodo župe pripravljene, ako bo to izvedljivo, prirediti sokolsko štafeto iz Ljubljane v kraj, kjer se bo vršilo krouanie kralja iu kraljice. Predlog, da se v sokolskih društvih splošno uvede taborenje naraščajnikov, kakor se to godi že v beograjskem društvu, se odstopi saveznemu tehničnemu glavnica te družb dinarjev. = Narodna šumsirs industrija v Zagrebu. Časopisje javlja, da je tc dni prevzela Domovinska, industrija drva večino delnie Narodne šumske industrije d. d. v Zagrebu. Pri Domovinski industriji drva, ki poseduje velike gozde v Medjumurju, ]Csne in moralne sokolske vzgoje, na ka-ie interesiran madžarski kapital. j teri obstoji vsa zgradba Sokolstva, stva- = Plačiiue težkoče velika firme v Sa- j ritclji sokolskih značajev in izvrševalci rajev«. Iz Sarajeva javljajo, da se nahaja j Tvrševega nauka, ki predpisuje Sokol-v poravnalnem postopan.m lesna velefir- j večno gibanje in nezadovoljstvo. S ma ing. I!in i dnigovi. Firma ponuja 15- j iskrenim in bratskim pozdravom od stra-odstotkov v roku 6 mesecev. Pasiva zna- j uj starešinstva želi današnjemu zboru šajo po cenitvi okrog 4.45 milijona Din. j najboljši uspeh, naglašujoč, "da je le v aktiva pa 0.84 milijona Din. ! skupnem delu upravnih in tehničnih or- =Dohave. Vršile se bodo naslednje ; gaI1ov mogoče pravo sokolsko delo, ki ofertalne licitacije: Dne 27. novembra 1.1.! gre vedno aaprc; in navzgor. S pozivom, pn ravnateljstvu državnih železnic v Za- 1 rva točka dnevnega reda se je obravnaval Tekmovalni red JSS., ki je bil ' načrtu. ki ga je dobilo nase varšavsko ooslaništvo , 209 do 0, Ljubljanska kreditna 205 do O, od oddelka za zunanjo trgovino v polj- Merkantilna 125 do 128. Praštediona 916 skem trgovinskem ministrstvu uživata' do 0, Slavenska 0 do 82, Strojne 130 do tudi Italija in Francija iste ugodnosti pri 15°, Trbovlje 470 do 472 (zaključek 470), uvozu vina v Poljsko, ki so priznane Ju-! Vevče 0 do 120, Split 1400 do 1500, Nihag goslaviji v trgovinski pogodbi. Glavna 0 do 85, zastavni Kranjske 0 do 17, za-ugodnost je v tem, da so uvoz vina v dolžnice Kranjske 0 do 89. - Blago: Poljsko carini po minimalni tarifi, ki je Zaključki so bili: orehovi krlji, zdravi, za 50 odst. nižja od tarife, ki velja za IeP'> od 2 m dolžine m 40 cm premera, države, s katerimi Poljska nima trgovin-.franbo nakladama postaja, 1 vagon 100 j skih pogodb. Uvoz je za te države brez do 105 (zaključek 100); bukova drva. ob-j omejitve". Od vseh inozemskih vin se uva- j robljenci, franko nakladalna postaja, 2 j žajo v Poljsko največ francoska. To pa za- vagona zaključek 19. Povpraševanja so radi tega, ker je ta uvoz najbolje organi- bila z,asli P° ,ižo!u raznih vrst< v kate- j ziran in ker je poljska publika na fran- rem so bile tudi ponudbe. Ponudb je bilo coska vina najbolj navajena. Italijansko preeej v raznem žitu in lesu. vino se uvaža v precej manjših količinah. ZAGREB. V efektih tendenca nespre-Omeniti pa je, da se v Poljski precej ceni tudi madžarsko vino zaradi svoje kakovosti in predelave. Omenjeno poročilo obžaluje, da se jugoslovenski vinski trgovci ne zanimajo bolj za poljska tržišča, kajti uvoz naših vin v Poljsko je minimalen. — Državni in privatni gozdovi v Jugoslaviji. Po službenem poročilu meri vsa površina gozdov v Jugoslaviji 7 mi- župam že prej predložen. Med tem pa jc tudi tehnični odbor izvršil nekatere iz-premembe in ga izpopolniL Tekmovalni red je bil predelan po posameznih poglavjih ter je bil po večini sprejet v obliki, kakor ga jo predložil tehnični odbor, iz-vzemši nekatere malenkosti. Predsednik je ob pol 11. prekinil sejo in so se zbo-rovalci zbrali v telovadnici ljubljanskega Sokolskega društva, kjer so nekateri člani in članice pokazali proste vaje, določene za medzletno tekmo iu za obvezne vaje naraščaja v letu 1925. Vse predvajane vaje so posameznim oddelkom primerno sestavljene in so napravile najboljši utis na Ob šestih zvečer je bil dnevni red seje izčrpan. Br. načelnik se zahvali navzočim za stvarno in resuo debato in za sodelovanje pri seji ter zaključi zbor, ki se je izvršil v najlepšem redu in splošnem zanimanju vseh zborovalcev. Program sokolskega tehničnega dela je za prihodnje leto začrtan, dolžnost članstva je, da ga izvede. Lahka atletika. Opozarjamo Sokol« stvo na važno knjigo, ki je pravkar iz« šla pod tem naslovom in o kateri poro« čanvo obširneje na 5. strani v rubriki •'Knjige s police«. E =JtiiiiiiiiiiiiZi[inii:ij iiaii!i<>irfiiii:!iii:š;iii:iiiiiiiiit;iiiii>>iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiti:f:iiiri:iii{iiiiiiii!iiiif<3iifiiiiiii'iL=l menjena. V bančnih papirjih je bil pro- j met nekoliko slabši. Tečaji so ostali v glavnem na petkovi višini. Neznatno so oslabele Trgo, Eskomptna in Jugo. Živahnejši je bil promet v industrijskih papirjih. Večje zanimanje je bilo za Slavonijo. Gufmanu je bil čvrstejši. Trbovlje kaže lahno oslabljenje. — V devizah je bila v početku tendenca nespremenjena in je bilo blaga dovolj. Proti koncu lijonov 530.000 ha. Od tega "pripada' sestanku, po telefonskem razgovoru z 42 odst. (3,200.000 ha) državi, 33 odst. Beogradom se je tendenca neznatno okre- in 26 odst.! (2,500.000 ha) privatnikom (1,830.000 ha) občinam. = Netočna vest o moratoriju. Konzulat ČSR. v Zagrebu je dobil iz Beograda nastopno poročilo: Povodom polemike, ki jo je izzvala v tukajšnjem časopisju notica "Prager Presse>, da se je na seji Trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu zahteval moratorij, ČSR. v Beogradu, pila in so vsi tečaji za nekoliko točk po- j skočili. Intervencije ni bilo. Promet sred- j nji. Največ trgovanja v devizah na Dunaj, Italijo. London in Prago. Notirale so devize: Dunaj 0.0962 do 0.0982, Budimpešta 0.0905 do 0.0925, Italija izplačilo 300 do 303, ček 299.7 do 302.7, Londou izpla-rilo 312.3 do 315.3, ček 312.25 do 315.25, | izjavlja poslaništvo' New-York ček 68.375 do 69.375, Pariz da se je na pod-1 36-1 do 369. Praga 204.5 do 207.5, Švica 1 !i Zahvala. Za mnogostran ke izraze odkritosrčnega sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi naloga srčuo ljubljenega, nepo/.abaega soproga, papa, sina, brata, zeta, svaka, strica in nečaka, gospoda Romana Treota izrekamo tem ptitcin vsem našo naiprisr nejšo zahvalo. Poselili o pa so zahval ujemo c'- duhovščini ia gg. 00 frančiškanom. sale2i s'':emu zav.»lu na K o;oiku, osobito g. r?.vna-teliu dr. AValiandu za n eg vo ki.-, im tolažilue besede, ravnatelju Mladins ega doma g. dr. Stucblvju in g. tajniku dr. Za-mjenu, preč. g?, kanonikom, uršuliaekeniu sam- stsnu, osobito prera:'titi prednici m. Hildegardis m g. kateheti dr. (.'egaarju, g. dr H*asu za njegovo požrtvovalnost tokom dolgo 111 muka-po'ne bolezni, zastopuikom zadruge stavbenikov ter zidarskemu ia tesarskemu društvu, nr.idnirtvu in eelavstru tvrdke, darovalcem vencev ter vsem, ki bo nagega dragega blagopokojnika tabo števiino spremili na uiegori zadnji poti. Vsem naša najiskrecej-i zahval:! 5780/a Žalujoča rodbina Treo in vse ostalo sorodstvo. c-stai pogrebni zavod r i.:nbljan;. i aniiitiiiiiiiiifiintiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiuiiiiiiiiiiutiiiiiiunttinnuKnunžUHiniiii^iiit •mu .•:n'rmumupmnn- \ «JLI 1KU» "51. — 1 Torek 4. XI. 1924 Od ponedeljka dne 3. novembra do sobote dne 8. novembra 1.1 velika - jesenska proda manufakfurnega blaga po izjemno znižanih cenah pri tvrdki »Tekstiibazar" MubSpna, Krekov trs st 10 prvo nadstropje. Prodaja ves teden vsak dan. Ceniki zastonj. lun .uta bfuni m par C* .nnt>l«or>n]«- In _*«nlt»»- mm raftuna nata beseda 1 Din. - PrlobCaJeJo s* le mali oglasi. ki I v UDKl ruto m Mko tudi m inankah Ha vpraiianja odeovarja oprava I*. Sa )• vprcianjo prlloSsna uanlu » ■aalpolaellaha prlstolblae 9 DlnV Delovodjo Šivilja za 30 oralov sprejme Lovro Ivanjkovci. vinograda. : gre šivat po hišah. Naslov Petovar, ;v upravi „ Jutra". 23497 23412 Izurjena pletilka Pozor I Pozor! Beli klobuki lz klobučevine (fllc) se dobe t veliki Izberi po 120 Din se sprejme. Zglasltl se je t edico pri tvrdki M. Jegtič, Zeljarskl ulici 11, pritličje. Ljubljano, Slomškova ulica levo. 23126 J t. 27. 22564---- - Spretna prodajalka Slike za legitimacije popoInonia lzTežbana T pa. Izdeluje najhitreje fotosraf : plrnl stroki, se Išče za Lj-ub-Ilugon HlbSer, Ljubljana, jjano. Nastopiti je takoj. — Valvasorjev trg. 1947 Poštenost, neoporečnost, do- ----: bra spričevala, znanje slov. I in nemškega jezika, pogoj. Dciavnica USUJ. ob 6 4 ; Pismene ponudbe s spriče Ia namiznih j-L Dlk j 1 vagon, prodam. — Ponudbe 1 na upravo ..Jutra" pod šifro ..štajersko sadje". 23202 Perje kokošje, gosje lo gosji puh ter račje, oddaja ?sako množino po zmernih cenah tvrd. ka K V aj d a, Cakovec. 1883 Zimska suknja kratka, športna, Kupci nepremičnin! Zahtevajte v vtakern javnem lokalu reklaami list «Pasest» v katerem so obširni popisi raznovrstnih vil, stanovanjskih, trgovskih, obrtnih ia gostilniških hiš ter posestev, kmetskib in graščinskih po-sestev, mlinov, žag, stavbišč I itd. — Na željo Vam dostav- 5 ljamo list brezplačno.— ,: I.calitctna pisarna ..POSEST", d. z o. z. I 5 v Ljubljani, Sv. Petra c. 24. I i 2003 | ! Kdor kupuje kdor prodaja, zamenja, oddaja ali Išče v najem Ing, R. ROESSER, LJubljana, Gledališka ui.4/IU Lokomobili Poinojarmeniki Dvigala R. Wolf A. S. Magdeburg-Buckso Pini & Kay Wien F. VferlbEln & Ca, A. G. Wleo Zelo ugoden nakup modrecev, divanov, otoman, klubskih garnitur \ in vseh v to stroko spadajoči h iideikov nudi solidno izdelano in najceneje tvrdka : Peter Kcbai, tvornica tapetniških izdelkov, Kranj (Slovenija). f Pri večji ; naročilih kakor za hotelo, restavracije, mizarje itd. še znaten popust, j Pozor, ženini in neveste ! nepremičnine Za vse dežel, pridelke kot: fižol, krompir, orehe, j jajca, vinski kamen itd., želi n-j se zglasi pred odločitvijo trgovec, ki lahko organizira v realitetnl posredovalnici v dobrem teritoriju velike i , množine nakupa, stalnin (d- Josip Saje jemalcev. Ponudbe pod š.fro Ljubljana, Mestni trg št. 25 ..Podjeten" na upravo ..J"- me več Sv. Jakoba nabrežje 23385 jt. 29). soosa Zahtevajte cenike! ' tra" upravo ..Jutra". 23408 prva gorenjska. Usnjene suknjiče dajem od 3S00 K na- __________ prej, g?, trgovcem pri večjem 1 naročilu dam popust. Stare j [l,,!,.. j- nnžteno dekle suknjiče vzamem v črno bar- j ln P°ilen0 ueiue vo ter jih tekom 14 dni vr- igge zobozdravnik dr. Puljo, nem zgotovljeno. Cena 160 Zemun, Maglstratnl trg. do 280 K. Kristjan Prernru, | 22704 Kranj, Jugoslavija. 23203_______ vali pod Neoporečnost : "na ^°ud^a„Na8lov P°T0 . | Akad. slikar * * ! išče mlado damo kot model. Ca vodno moč, z 2 stroji, se ; Ponudbe na upravo ,.Jutra" proda z ali brez inventarja. I nod ..Diskretnost zajamčena Ponudbe na upravo pod „XJsnjarlja". ..Jutra" 23414 23469 Službo skladiščnika paznika ali odpravnika išče trgovsko izobražen vpoko-jeni orožnik, star 35 let, i «„: farot; oženjen z majhno družino. ltf"d.?J ki je ie služil kot samo- ra izdelovanje damskih kio- 5t0jen skladiščnik v večjem bukov sprejema dame ln ■.'<>- roajct1u. Službo lahko na-spodicnp v praktičen pouK v !;topl takoJ „,, pozneje. Po-svrlic pnučenja za lastno n-uilbe na upravo ,,Jutra" rabo samostojno izvrševati [,od ..Agilen 760". 23.-!'J7 vsakovrstne damske kiotiui-:-.'. ■ Nadaljnja pojasnila od 10. i do 1. ure pop. Modni saion xa tiaiualit o Alojzija Vivod, roj. Mozetič, Ljublja oa, Pred Škofijo štev. 21/11. 23026 j Kupim Užcl in orehe Ponudbe z navedbo cene na 2017 Lepo posestvo obstoječe lz hiše, rodovitne- Nov moški dolgi kožuh j ™?J»T L1Ubo-?S rino^ada' 'ravnikov ln o | poštni predal IV. 233o9 njive> T nailioliSe-n stanju. Na stanovanje in hrano! Glasovir ' Večgospodov se sprejme dijak t Hrenov! 'Sttrtzflflgel), se radi po- 1 »e sprejme na domačo hrano, ulici št. 19. 23485 mankanja prostora oeno pro- : Naslov pove uprava ,,Jutra" _L______; da. Ogleda se od 4. do 5. ure I 2347-t i Naslov j»eve uprava „.tntra"---- 23480 I lil UMI« m« I i (PelzmanteD se proda po zelo nizki ceni. Naslov pove uprava „Jutra". 23160 Spatri, oblike fllcl, baržun. klobuki, preoblikovanje tudi moških — najceneje edino-le v manu-fakturni lopi št. 10, Vodnikov trg. 23367 Več vagonov zelja kupim v glavah. — Najnižje ponudbe na naslov: Marija Stellvvag, Novo mesto. 23328 na prometnem kraju, blizu rudnika, se proda. — Več se poizve v restavraciji Raj-henburg ob Savi. 23284 Opremljena soba po možnosti b posebnim vho- j dom. Išče uradnik. Ponudbe j na upravo ..Jutra" pod šifro „Sta!no 11844". 23471 Borovih plohov 2 vagona, 38 m3, 50 mm, ža-rnanJ. prodam. — Vprašanja pod ..Takoj dobava" na upr. ,,Jutra". 23334 Lepih štajerskih jabolk namiznih, proda takoj en vagon Mirko Žurman, Silv- . nlca pri Celja. mrnm mx < .-a .t-v V' •■.-..• Orehe in gobe Obleka za gospoda ;km,uio m gers\k & co * 7 'otoT <*«- .._,„..„., To dalieno 10 minut od postaje. Posestvo 6 oralov, vtsokoparterna zidana hiša opremljene sobe, zidan hlev 3 živino in vsem inventarjem ter manjše trg. 03441 podjetje na deželi, blizu železnice, takoj ceno na prodaj. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ,,Ugodno 11802". 23392 Posestvo mlinom na stalni vodni sili, s 7 jotov zemlje, od- lepo Dvoje sob urejenih, zračnih ln Volčji psi čistokrvni. 1 ono leto star. skrajno čistih, se takoj odda izredno lep, 2 po 2 meseca le finemu, dobro sltulranemu stara, poceni proda Julijan in mirnemu gospodu za stal- Scbwickert, Begunje rrl no. Naslov pove upr. .Jutra" Lescah. 2314S 2347S Sostanovalec Psa Violinski pouk daje vri^nan Izvrsten k.ipel-nik. Sprejme tudi še nekaj začetnikov. Zmeren honoruv. Naslov pove uprava ,.Jutra" 23431 Lesni manipuiant izvežbun v vseh panogah les-no trgovine, zmožen poltg slovenščino (udi nemščine in deloma laščine, išče takojšnja namestitve. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod /.načso ,.Les 11S3S". 23464 srednje velikosti, češko bla- Ljubljana, Kongresni trg 10. so, se po nizki ceni proda na , 23085 Sv. Petra cesti 62, pritličje, z enodružinsko hišico, pro- levo. 23305 Benz-motor Želod dam ali zamenjam. Pojasnila strho prenovijenja hiše. Podajo Rudolf Mellk, Gradac B0j|l0 vzamem proti jamstvu pri Črnomlju. 2o46j obrestl po dogovoru. Cenjene 1» -m.b,, .. c, Df« ln pslca. čistokrvna angl. Pet« nasipu ItTl/I Iero (Greyhound-Windliund) retra nasipu st. 71/1. levo g m(,seceT stara poceni na. prodaj. Rodovnik Id štirikrat odlikovani šampioni. Pojaa-nila daje Cesar, Ljubljana, Slomškova ulica 13. 23350 10.000 Din posojila iščem za dobo 6 mesecev bukov žlr, lipovo seme in suhe sobe plača najbolje g hs., ca bencin, dobro ohra- 1,,Fructus", Ljubljana, Tabor njen, ugodno proda Vinko 2 in Krekov trg 10. 22815 Ogorclec, Škofljica. 232&0 1_______ Pozor, mesarji! ( dob ) Dekle 1 & poštene hiše išče službo, ozir. dežele, pristopi Mesarskega pomočnika družabmea s 50.000 Din re sprejme. — Naslov pove tiprava ..Jutra". 2331*5 Kuharica tnir. gospodinja, pruetna i pametna, se sprejme k mali k dobro vpeljanemu poajc-ju --- Nastopi takoj ali pozneje. Ponudbe pod ,,S r-arnl zaslužek" oa podružnico „Ji;tra" v C olju. 2345G Trgovska pomočnica Suhe gobe, brinjevo olje ln f 11 o I kupuje po najvli- Po zelo ugodni ceni se pro- J"> cenah »r prosi ta podajo skoro novi noži, za ie- vzorjeoe ponudbe tvrdka Fr. zanje mesa in čok (120 ši- ; ^ranj. 1117 rok) iz. platana. Ogledajo sel---— lahko v petek ali soboto pri - , , , . Ignacu Paternostcr. mesar, j urObniCa SC KUPI Majhno posestvo na štajerskem, se proda. — 0b3tojl lz hiše. kleti, hleva, sadnega vrta in 13 johov njiv, travnikov ln zaraščenega gozda. — Rupcu takoj stanovanje prosto. Naslov v u-iravi „Jutra". 23466 Univ. Med. Dr. ordinira Garnizijska bolnica. Vsakovrstne vožnje preselitve, kuilvo In dru^o prevzame in oskrbi najhitreje In po solidnih cenah Komar Loj;o. Krakovska ul. št. 13. 20821 obresti po dogovoru. Cenjene ViHOtOČ ponudbe pod ..Posojilo" na upravo Jutra". 23478 ustanovljen 1. 1856. Grajska klet. Mestni trg 13, toči sladki beli mošt. poleg drugih najboljših vin : sllvanec, rizling, črni ln terminec. Cez ulico 1 Din ceneje. Priporoča se za obilen poset. 23187 Sv. Jakob ob Savi, rošta Oih , Sy_ Krija piBmcne po pri Ljubljani. EU(jbe pod šifro ..Grobnica' Jutra". 23316 uro Posestvo s 4 poslopji, 5 stanovanji (2 takoj prosta), poldrugim oralom zemlje in vodno močjo. 10.000 Din posojila rabim za dobo 6 mesecev. — Dam visoke obresti ln kot garancijo dva predmeta, ki sta vredna 25.000 dinarjev. Pismene ponudbe prosim na upravo „Jutra" pod značko ..Natančneje osebno". 23336 Družabnica Vino In vinske dreže pokvarjeno In zdravo, se sprejme le v večji množini v prekuho za žganje. Ponudbe na naslov : K. M I I k o t 1 č. Prošnja V* par dneh bom s pohištvom na cesti; kdor ml da stanovanje ali prazno sobo ev. s souporabo kuhlnle v najem, naj naznani svo] naslov ▼ upravi „Jutra" pod „Usml-ljenje". Dobro vpeljana pekarija se vzame v najem takoj aH rudi pozneje. Cenjene ponui-be na upravo ..Jutra" pod naslovom ..Pekarija 1924". Naprodaj posestvo ibstoječe lz pritlične zidane hiše ln gospodarskega po- 232S8 -udbTp.S' Uto pTTpr^VV^o^lgii fovTrT^ za^bofn" »o.te ^ LluMJani.- 23262 slopla. ^TZjA &l na upravo od postaje v Savlnskl donašajoče podjetje. — Po- »iorMrr*8 B^a^S^T^*'' Elektrotehniki, obrtniki! |^^^ Trieder «Goerz» i Kitaro in fotoaparat in gramofon, zelo poceni naprodaj. Naslov pove upr. 6X9, kupim. Ponudbe na ,,Jutra". 23462 upravo „Jutra" pod značko _________, ..Kitara". 23353 Marija Boh, Trbovlje I. pod 23446 Črn tlamski kostum plašč lz kožuhovine. Gonilni iermen Družabnica zmožna voditi družini. Naslov povo uprava jzuetlla. v trgovini mešanega 1 volneno jopico in drugo, se 32 metrov, 11—13 cm širok, »Jutra ■ 231135 , blat-a. 7. dobrimi spričevali, proda, vsaki dan 1.—4. ure. dobro ohranjen, se kupi. — i iz boljše hiše, Kovač [ t.udi na deželi. — Ako treba ! pomaga pri gospodinjstvu. — Naroden, samec, dobi ugodno Ponudbo na upravo ..Jutra" mesto v zelo prometnem kra- pod ..Trgovska pomočnica", ju. Prednost imajo i odko- I liSiSS vači. Želi s5 priporočilo ic !_______ nehaj premoženja. Vprašanja ; na: ..Občeslovensko obrtno I Gospodična društvo v Celju". 23142 ! . , . . . . , . trgo\sko izobrazena. išče i primerne službe — bodisi knjigovodklnje. kontnristinje, blagajničarke ali karkoli. — Pc iSče za manjšo obitelj, ki Gre za nekaj časa brez-zna srbobrvatsko ali nemško, plačno. Ponudbe pod ..Urad-Naslov: Dr. Radojčič. Zemun niča" na upravo „Jutra". — Plača 300—400 Din me- 2344S sečno. 23113 i___________ išče službe Naslov novo -uprava „Jutra" Ponudbe z navedbo najnižje 23183 cene na upravo „Jutra' rod ,,Gonilni Jermen štev. 10". 23270 Proda se v bližini mesta, l<*pa eno- _______ i nadstropna hiša, 6 lepih zrač vpeljano trgovino | nih sob. v kuhinji vodovod, D|m blagom na deželi, 20 elektrika ter balkon z le- minut od kolodvora. Prevza- pim razgledom. Ponudbe me lahko tudi vse sama. — pod ..Kupec" na upravo Potreben kapital 40—50.000 23245 stalno vodno silo pod ugodnimi pogoji prodam, dam v najem, ozir. v svrho Izkoriščanja energije vstopim kot dobro družabnik. DopIbo na upravo meša- „Jutra" pod Slfro ..Podjeten 23442 Aparat Kostanjev les karbidno razsvetljavo s štirimi Bvetiljkami in 27 ». revi se proda. Naslov pove za tanin, kupi Andrej Kri-uprava ..Jutra". 23403 sche. LJubljana, Ilirska ul. __j št. 21. 23378 .,Jutra". Dobra kuharica Stara železna peč se proda. M. Urbas, Slom škova ulica 13 (poleg elektrarne) , «Buch des Fluges» 3 knjige, naprodaj za 200 D. ...... I Manufakttirist Hišnik (šofer) i vojaščine prost, išče bIuzdo. s.„.,-~ to takoj ali koncem leia Cenjeno opnudbe pod značko -Na310v Pove Jpr;lla fprejme za večjo vilo v Ljub- ..Flinker Verkaufer" na up-. _ ljani. Na razpolago je lepo ..Jutra". 23463 j ——— suho majhno stanovanje. — ! —------------; Postelia Pogoji: popolna zanesljivost . j In sposobnost, dobra spriče- ■ Strojepiska ! iz trdega lesa, z gornjo ln Tala. Ponudbe pod ..Majhna zmožna slov. in nem iezlka spodnjo žimnico, sc proda v »-o^K!-.- Da upravo ..Jutra" v g0voru in pisavi, vseh pi- Vodmatu štev. 15/1, levo. Pozor! Plačujem bolje kakor vsak-dor drugi za stare obleke, 23432 tevIje In pohištvo. Doplu- -----J nlca zadostuje, da pridem na dom. — Drame Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba na brežje 29. Stanovanje 3 sob. kuhinje in prltiklin. se Išče v sredini mesta ali v novi hiši proti vlBoki najemnini. Poqudbe pod značko ..Visoka najemnina" na upr. ..Jutra". 23209 492 Din. Ponudbe pod „Družab niča 300" na upravo ..Jutra" 23437 Posodim 100.000 Din proti vknjižbi na prvo mesto Ponudbe z navedbo obresti pod ..Obresti" na upravništvo ..Jutra". 23438 12345 elje se po izvejo v občinskem uradu v Konjicah okolica rine Za priročno uporabo priredil M. Kostanjeve«- 10.000 Din V sredini mesta v pritličju, se išče opremlj. no sobo z 2 posteljama, elek- zastavitev protivrednosti po--a*'v trično razsvetljavo ln Bepa- icg i žlvljenske police za išče kot posojilo za dobo IS mesecev solidni drž. vpoko-jenec In obenem priv. uradnik. ki je pripravljen iste s 30 odst. obrestovati. Odplačilo zanesljivo, kakor tudi Kupim Sodbina" 2-967 sarnlških In upravnišklh del. : s--------| išče mesta. — Gre tudi kot i n . i blagaIničarka. Ponudbe pod 1 Dva dobra čevljarja | „Vestna" na upravo ,,Jutra" Izurjena v prikrojevanju. sc j 2343t> I takoj sprejmeta v stalno delo \------- — Leo Prostor, Gorenja vas liad škof jo Loko. 23307 23429 Zimska suknja Korespondentinja ________zmožna slovenske, nemške in 1 hrvat. stenografije in strojfl-Pridnega fanta i I>'sja. Išče službo. Ponudbe pod ..Spretna'' na upravo ,,Jutra". 23400 j --------i skoraj nova in ena obleka za srednjeveiikega gospoda, j suknja za lfiletne^a dečka in j 2 para škornjev, se proda. — j Naslov pove uprava ,,Jutra" ! 23472 proti takojšnjemu plačilu pri ter plačam takoj pri odjemi; za 100 k«" franko Opremljeno stanovanje let »tarlm gospodom, s pri- Postojna ali Podbrdo): vsa , mernlmi mesečnimi dohodki. --------t . C,. n ' Prijazne, neanonimne dopise Ljubljani okolici ali pa , rill(0 k, se pod 51fro ,.A. B. 100" na upravništvo na Gorenjskem, proti dobri najemnini. Ponudbe na upr. ..Jutra" nod „Zračno stanovanje 11776". 23343 j Trg. naobražena gospa rina perica vajena tudi pisarniškega de- Ea pranje In likanje perila la. Išče nameščenja t ka- v LJubljani, ki bi prala na kršnlkoll trgovini na deželi svojem domu se išče. — Cenjene ponudbe pod znamko u Ponudbe na upravo ,.Jutra ' ..Zanesljiva moč 11S12" na -__ pod ..Fina perica". 23212 "Pravo ..Jutra". 23427 j Cnntna crtha kovrstne trame po 410 Din : spalna sooa vsakovrst. bordonale po 470 iz čreSnjevega lesa, skoro TUn: vsakovrstne Jelnve dc- nova. se ugodno proda na ske ..Monte" po 675 Din; Poljanski cesti 40, soba 70. vsakovrstne jelove deske III 23476 no 550 Din : vsakovrstne je- __________senove deske (plohe) po 114000 Din; vsakovrstne aro-: v . • Preda se I»oto de^ke (plohe) po 1600 Na stanovanje : Din ; vsakovrstne jelšove de- event. u a hrano, se takoj Ulstelo — VVeltsescblchte — ske (plohe) po 750 Din: 6 knjig, — Der Mens.h vsakovrstne bukove deske nnd die Brde — 10 knji:;, (plohe) po 700 Din: lepe in Majerjev leksikon (po nizki rladke buKove hlode po 125 ceni) ter Oesterr.-ung. Ge- Din: hrastove pavi^ente^ 43 setzkcnde, 4 knjige (obe 53, 63 mm po knjigi za 300 Din). Naslov hrastove plohe 90, nove uprava ..Jutra'. 23.49" Pozor 1 Po»or l Gostilničarji in trgovci! Priporoam Vam najfinejše vsakorvatno mesne izdelke Cena 10 Din S DOŠtni- iz lastne izdeIovalr.no. po zelo nizkih cenah. Franc Do- : nO 11 Din. Knjiga Se lene, prekajcvalec v Novem i • mestu. 234611 naroča pri Tiskovni zadrugi Ljubljana Na dobro hrano se sprejmeta 2 gospou.cnl j ali gospoda. -- Naslov pove uprava ..Jutra". 23457 Kot družbenik i z gotovino vstopim v večjo dobro vpeljano trgovino, eventualno isto takoj kupim. Ponudbe na upravo „ Jutra" pod „Rentabel/l035". Na ljubljanskih velesejmlh zaslovele Jarčcvc kranjske 1986-a KLOBASE razpošilja od 5 kg dalje tvrdka K. JARC, Ljubljana, Hradeckega vas 35. 578i/a „Jutra". 23477 sprejme gospod. Naslov nov. uprava „Jutra". 2342 Soba 1500^ JDin: se odda cospodu. Naslov upravi ,,Jutra". 2343 110 la Prodajalka I Šivilja .Inlajša. a dobra moč, se ta- 1 Umriena za perilo ln obleke. I: o J sprejme v mešano tr?o- Kre 8lvat "»a dom. Naslov v vino na deželi fta Gorenj- upravi ..Jutra . -3486 Gkem. Prednost imajo šta- 1---------------- Jerke in Dolenjke. Ponudbe je poslati na upravo ...' ; .v ! Gospodična cod „Dobra moč". 23440 s prakso, išče mesta v pi-______sarni ali kot blagajnl?:arka. _______ ________ T..,.—" 3 19-0 Naslov pove uprava ,,Jutra" 23488 Državni uradni!: Modistinja ftrva moč. samostojna aran-'žerka, se sprejme za veliko ; modno trgovino v Kumanovo, Macedonlja. Pojasnila daje išče primerne službe od 3. Vinko Vlvod. Pred škofijo do 5. ure popoldou. Prljaz- Et. 21, med 12. In 1. uro. ne ponudbe pod šifro „Vi- Ozlra se samo na prve moči. SJa cena" — na opravo j 23405 ..Jutra". 23.490 i ongfeški premog MM itt dobavl a ,,Ilirlja" ta, Kr&ija Petra trj 8. Telefon 220. Plačilo tuli na obroke. 330 mm po 1350 dinarjev. — DetaJIirane pooudbe z navedbo množine, kvalltfte in demrnzlje pod ..Gotovi le- nar" na upravo J«'"" gV, par br„ „,rr,k Prmldb<. "__na upravo ..Jutra" pod šifro ------------..Državni nameščenec 11®09" Sobo posteljama, išče zakon- Seznaniti se želi idealna, simpatična in inteligentna gospodična, neoma-deževane pre'«'1!'16". 7- nekaj imovine, z dežele, radi pomanjkanja znanja s inteligentnim gospodom v starneti 38—45 let. Dopise s sliko j» poslati do 9. novembra na upravo ..Jutra" nod značko ..Harmonija". Zenitev ni izključena. Tajnost častna za deva. 23430 Centrifugo i«.a>ui . ——. . —jm■ rabljeno, dobro ohranjeno, z takrcnim obodom, b približno 600 mm prerr.era in Godbeni avtomat ViNO letniki 1921,1923 in 1924 iz Jeruzalemskih, in Ljutomerskih vinogradov ima vedno po najugodnejših cenah v zalogi Lovro Petovar, Ivanjkovci. Dva dijska se sprejmeta na hrano In . , približno 300 mm visokim ter stanovanje s 15. t. m. Cene Iz trdega iesa. malo rabljen.1 s spodnjim pogenom, se kupi ^POO kron. Naslov pove upr znamke ..Flora", 2 valjčna. | Ponudbe z navedbo cene na .Jutra", 23425 prvovrstni sistem, se zaradi upravo ..Jutra" pod značko '__'_ _" __opustitve gostilne proda za ..Centrifuga". 23494 9000 Din. Naslov pove upr. --------i iščem stanovanje j ..Jutra". | z 1 ali »eč sobami, lahko tudi samo 2 prazni sebi. Kot ! Do^ir^ Violina «Nasenformer» že rabljen, se kupi. Po- nrotlastugo dam do 25 000 nudbe pod Šifro „Nos" na Din posojila. — Naslov rove sc proda. Naslov v upravo ..Jutra", 23.4»3 uprava „Jutr»", 23*si „Jutra'. Žarnice Osram Telefon St 3 Telefon št. 3 kupite najceneje pri firmi koncesionirano elektrotehnično podjetje v LJubljani, Kongresni trg 19 Mi6a po^g Nunske Cefla'e Trgovina in zaloga Instalacijskega materiala, telefonskih aparatov, modernih lestencev in svetlljk ter modernih signalnih naprav proti vlomu. Honort de Balsac — F. K.: Zatajena ljubezen Roman. YL L6oa je nestrpno pričakoval mesec november. Nekega jutra ee je vračal žalosten in vase zamišljen od službe domov. Dospel je že do vrat, ko za-išuje udarce konjskih kopit za seboj. Ko se ozre, spozna zamorca. Z glasnim vzklikom je dal duška svojemu presenečenju in veselju. Oni je prijezdil do njega in mu podal zapečateno škatljo, n da bi stopil s konja. »Naročeno mi je, da vam izročim to škatljo.* Potem je vzpodbodel konja in v trenutku izginil. Leon je osupel strmel za njim. Le zavoj v rokah ga je prepričal, da ni bila ta nenadna prikazen le izrodek njegovega zbeganega duha. Hlastno je odprl škatljo. V njej je bila le poiovica prstana z urezanim datumom 22 nov 18..; krasil jo jo čudežno lep smaragd. «Hčerka je!» je vzkliknil. «Oče sem! In brez pisma, brez besede! ... Se vedno se igra z menoj! . . .» »Ničesar več ne bom čul o njej . . . Toda kdo je to nerazumljivo bitje, ki tako gospodari z mojo usodo m me veže v bodočnost? Kdo je ona, ki me nevidna nasleduje v ta oddaljeni kotiček province in me zdaj išče, zdaj zopet peha od sebe ... Nesrečni ples! Usodepolni sestanek!» Stokrat je razgreti duh ponavljal ta razmižljevanja, ne da bi ga zadovoljila. Tako je prešlo dolgo leto. S prihodnjo spomladjo so jele krožiti vesti o vojni. Govorili so o pohodu proti Španiji, in častniki, sanjajoči o povišanju in slavi, so se veseliti, da uteko mirovni brezdelici. Najbolj jo bil Lčon sit svojih spominov iz brezdelice, ki jih je vedno iznova oživljala. Nestrpno je čakal, da. ga pozovejo na vojno. Zato je bil nenavadno presenečen, ko je nekega dne prejel brzojavno obvestilo vojnega mi-nieterstva, da je imenovan za poboč-nika generala X., in ukaz, da mora takoj oditi v Pariz k temu visokemu častniku. Ker pa generala sploh ni poznal in obenem ni vedel za nobenega svojega priprošnjika, ni mogel razumeti, odkod to imenovanje. Toda v zadnjem času je že itak doživljal same nenavadne stvari. Imenovanje ga je razveselilo in mu dalo novih nad. Morda je njegova neznanka posegla tu vmes. Potem bi bilo mogoče, da odkrije njeno ime in stanovanje. Bodi kakor hoče — vrni! se je v Pariz. Upal je, da mu morda vendarle srečen slučaj pomore pri njegovih poizvedovanjih. Tako je prišel Leon v Pariz, kjer ga je general sijajno sprejel. Nastanil se je v njegovi hiši in obedoval z njim. Sprva so mu branili mnogovrstni opravki, da bi ukrenil karkoli glede neznanke. Čez nekaj časa pa, ko ga je predstojnik odlikoval in je postal njegov ljubljenec, se ga je drznil vprašati. čigavemu priporočilu se ima zahvaliti za svoje častno mesto. General mu je povedal, da se je odločil zahtevati, da se mu prideli Lčcm kot pobočnik z ozirom na priporočilo personalnega referenta v vojnem mini-sterstvu, nekega gospoda^ de B., obenem pa tudi zaradi njegovega odličnega ponašanja v prodih vojnah. «Baš sem se domislil,* je nadaljeval, «da se spodobi, da ee mu zahvalite za priporočilo. Prihodnje dni enkrat grem itak tja; ako hočete, vas vpeljem.» Lčon je bil razočaran. Vendar je povabilo hvaležno sprejel in par dni pozneje se jo z generalom peljal k gospodu de B. V salonu je bila zbrana precej velika družba. Gospa de B. je aranžirala par igralnih partij in se baš vračala k kaminu, kjer je tičal majhen krog treh do štirih dam in istovoliko gospodov v živahnem razgovoru. Gospa de B. je prešla preko par vljudnih fraz nazaj k splošnemu pomenku in prosila nekega gospoda, naj nadaljuje anek doto, ki jo je prej že pričel pripovedovati. Leon je bil v svojem pričakovanju razočaran: bil je prisiljen, poslušati z diugimi vred. Vesele in zanimive storije so sledila druga drugi. Gospa de B. je pazila, da je vsak izmed gostov imel priložnost, da se pokaže v kar najboljši luči. Tako se je obrnila k Leonu in ga smehljaje se vprašala, če ni morda tudi on na svojih vojnih pohodih, sredi izprememb polnega vojaškega življenja doživel kakšne dogodbice, ki bi zaslužila, da jo pove. Ker se je v mislih neprestano pečal s svojo nesrečo, je opisal zdaj svoj slučaj kot doživljaj nekega čast nika pri njegovem polku. Govoril je s toplino pripovedovalca, ki ga je predmet popolnoma prevzel. Ko je dokončal, so se oglasili živahni za in proti klici glede bizarne, svoje glavne svobodoljubnosti one žene. — Dame so s pravično strogostjo obsojale neopravičljivo neprevidnost, ki jo je zapeljala tako daleč, da se je lahkomi seljno izpostavila vsem nevarnostim Grajale so jo, da je obšla svoje dolžnosti zaradi napačnega izvajanja zmi-sla za svobodo. Gospodom se je zdelo, da tičita v ravnanju te žene karakter in fantazija, da je duhovito in odločno izvedla svoj namen in da jo najbrže dražestna ženska. Vsak si je na tihem želel, da bi bil v čnetnikovi koži, toda vsak se je rotil, da bi ga ne ovirala nobena prisega, da bi ne našel lepe neznanke in se ji popolnoma ne pokoril. »Osebi, ki se samo sebe tako malo spoštuje, bi res ne bilo treba bog ve kako prizanašati.* je suho pripomnila neka dama starejših let. «Priznavam,» je odgovorila zelo lepa. mlada gospa, ki je sedela v kotu ob kaminu. «da je nemogoče, najti zanjo iopravičbe. Toda vendar je mogoče, da 'so važni, tajni vzroki povzročali nj^n odločni odpor proti novemu zakonu Hrepenenje po dekletu je bilo menda zadnji in najmočnejši povod. Katera žena bi v svojem srcu nekako ne opra-jvičila prestopka, ki ga je povzročila j materinska ljubezen, kadar drži v svo .jem naročju svoje ljubljeno, veselo se smejoče dete ...» »Toda priznati morate, da se je z ubogim častnikom kruto poigrala. . Odgovorni urednik Fr. Broiovič. Tisk Delniška tiskarne, d. d. v Ljubljani. Kaj kupiš najugodneje? Svilene flor nogavice ..... 39 Din Volneni jnmperji .... 68 Din Zimske tricot rokavice 25 Din Crep de Chioe 95 Din in 130 Din Dansko perilo kos 39 Din, garnitura 84 Din In razno drugo blago po konkurenčnih cenah. A. Šinkovec nasl. K. SOSS Mestni trg 19. 1919/aH Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nam je ljubljeni stric in svak, gospod Vinko Slivnik trgovec ln posestnik danes dne 3. novembra 1924. y 80. letu starosti, po dolgi bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul. Pogreb predragega bo v sredo dne 5. novembra 1924. ob 9. uri zjutraj na farno pokopališče sv. Vida. V St.Vidn, dne 3. novembra 1924. Žalujoče rodbine: Slivnik, Jankovič in Krašovec. in druge inozemske zadeve urejuje dr. IVAN ČERNE Gospodarska pisarna, 20U Ljubljana Miklošičeva c. 6/1. Ljubljana Sprejme se dobro izvežbana mlada " ~ ~ za damsku va k vil kapeh i ena za prvorazredni lokal. 57S3a Slavko Raškaj, Banjaluka 5790» Za Miklavža in božič immm Proda se 30.000 kg prvovrstnega transformatersliep olje tvrdke Stern & Sonneborn !z Hamburga. Specifična težina..............0*918 Razplamljivost................155® Viskoziteta 6-5 pri ..... . 20° Temperatura strditve..........15° Vsebina katrana po Engieru . . 0 36 Cene 8 Din od postaje Fale pri Mariboru brez soda. Pri prevzetju cele količine popust. Vprašanja se vpošljejo na Elektrarno Faio, d. d. Maribor, Aleksandrova cesta 14 U. 5728 a za razpečavanje ia prodajo elektrotehničnega mate:i-iaia iSče elektrotehnična vsletvrdka. Lastnoročno pisana ponudbo z navedbo življenjepisa in z sliko j« I. vpcslati pod šifro »Akvi-j j ziter. na Atoma Conipaov, Ljubljana. 5772 a ; Spccialisf sa \ gorske čevlje in j iahatae škornje \ P. LU3CAS Sv. Petra cesta 7 I Krekov trg štev. 8. LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov. Na drobno I Na debelo t Zaloga sprehajalnih palic. Star) dežniki te nanovo prtohleiejo ! Kdsr feoSs ki) predati j iižor beče ka) topili Kticr išče službe iti a os) inserlra s Jutra" b Večja tovarna čevljev išče za takoj ali pozneje agilue in reprezentativne potnike ki imajo v tej stroki dokazano dobre uspehe. Ponudbe z navedbami curiculum vitae in s sliko na Aloma Companv, Ljubljana, pod šifro: ..Potnik 10". 5803/a «55* medicinsko, norveško, sveže, ima 7 zalegi drogerlja Anion Kane sinova, Židovska Di. 1 tkšSŽ *» i * »a ose «££&s 'a razpolag i so v*i časopisi. Preurejene sobe za shode, veselice, seje, bukete, družabno večere it I. -os:* Ažurira in entia (7'V Ilaznanjamo osem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno oesf, da je naš dobri oče, oziroma stari oče in tast, gospod 1903 volno v vseh barvah Toni Jager-Černe Ljubljana, Dvorni trg št. f. j —— .-».J ..LU —i ' I'. .'I— < I ■ "'"I meriaron veleposestnik in trgovec danes o nedeljo dne 2. nooembra po dolgi mučni bolezni, o starosti 74 let, preoiden s tolažili so. oere, mirno o Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnega bo o torek dne 4. nooembra ob 4. uri popoldne na farno pokopališče o Boroonici. Boroonica, dne 2. nooembra 1924. Žalujoči sinoči in hčere: Jožko Itlajaron, Juan JHajaron, fflilka Kane, Hela Šoigclj, Rna Košuta ter ostali sorodniki. j | Ker je moj kompanjon gospod Djordje Milo-| radovič izstopil iz firme B. Veselinovic! Comp. v Mariboru, Gosposka ulica št. 26 t i bom podpisani vodil firmo nadalje sam. 11 Pozivljem v svrho ugotovitve dolgov tvrdkc vse upnike, da naznanijo čirapreje, najkasneje pa do dne I. februarja 1925. eventnalne terjatve na moj naslov Za tvrdko 8. Veselinovic i Comp. j 57f5a lastnik Božidar Veselinovic.