FoSmTno plačanci v gotovM.
Leto LXXII., št. 294 a
LJubljana, petek a* decembra 1039
Cena Din i.—
SLOTENS
Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje ln praznike. — inaerati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst & Din 3, večji inaerati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO LJUBLJANA, Knafljeva nlica štev. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10.35L
Sovfejske priprave za novo ofenzivo
Finska prizadevanja za presek glavne sovjetske železnice — Začasno zatišje na severnem bojišču in na Karelijski ožini f V sovjetski vojski so tudi oddelki tajne policije — Prvi nočni napad na finsko prestolnico - Novi poveljnik sovjetskih čet na Finskem
Helsinki, 29. dec s. (Reuter) Pri Suo-mus^aimiju je opaziti koncentracijo sovjetskih čet. Pričakovati je nove ofenzive v smeri proti Botniškemu zalivu. Morda pomeni že včerajšnja povečana topniška akcija začetek ofenzive.
Stockholm, 29. dec. s. (Reuter) Po poročilih iz Finske si Finci za v.^ako ceno prizadevajo, da pretrgajo glavno sovjetsko železniško progo Leningrad - Murmansk. Finska letala so včeraj ponovno napadla to progo ter jo baje tudi res poškodovala. Istemu namenu sta služila dva prodora finskih smučarskih oddelkov, ki so prodrli v Kareliji za sovjetske postojanke v smeri proti Kandalakši. Obe akciji pa nimata večjega vojaškega pomena.
Na severnem bojišču pri Pečengi so operacije zastale. Tudi finska poročila ne navajajo, da bi se bile morale sovjetske čete še nadalje umakniti.
Na centralnem bojišču v Kareliji pričenjajo sovjeti v odseku pri Salli menda s novo ofenzivno akcijo. Po bobnecem ognju iz več sto brzostrelnifi topov je sovjetska pehota pod vzela nove sunke proti finskim postojankam. Niti v finskih uradnih krogih ne potrjujejo vesti, da bi bili Finci mesto Salla v bojih preteklih dni zopet osvojili.
Na Karelijski zemeljski ožini je vladalo včeraj primeroma zatišje. Nevtralni opazovalci tolmačijo to s sovjetskimi pripravami za novo večjo ofenzivo. Baje so zbrali sovjeti na tem predelu 100.000 novih čet. med katerimi so tudi elitni oddelki tajne policije.
Poročilo finskega vrhovnega poveljstva
Helsinki, 29   dec. (Havas)   Snočnji ko-
munike finskega vrhovnega povelistva se glasi. Na Karelijski ožini je sovražnik v teku noči izvršil napad na Kelio Ziutraj 28. decembra so bili vsi t: napadi odbiti in sovražnik je bil po našem protinapadu pregnan na drugo stran jezera. Borbe sc bile zelo ogorčene in ponekod ie prišlo dc boja na nož. Finci so uničili dve sovietski četi. Na zamrznjenem jezeru Suvanti so Rusi pustili mnogo mrtvih.
Med Hatijalahtjaervijem in Suomo je sovražnik v teku dneva izvršil napad na štirih raznih točkah, dva druga napada pa je izvršil med Sulo in Vuolojaerviiem Vsi ti napadi so bili odbiti. Na drugih odsekih je bilo živahno delovanie topništva. Na vzhodni fronti severno nad La-dogo močna aktivnost patrulj. Vzhodno od Liekse v soseščini Vinaria so se nadaljevale borbe na sovražnem ozemlju. Sever-novzhodno ođ L/ekse blizu Kivinara sme sovražnika potisnili do meje. Severno od Saousalvija v okolici Kiantajaervra so se nadaljevale borbe v teku celesa dne
Včeraj je bilo sovjetsko letalstvo zelo aktivno v notranjosti dežele in tudi na sami Karelijski ožini. Na jugovzhodu so sovjetska letala bombardirala Lahti. Tam-pere, Hamerlin in Rihimet. Bilo je več ranjenih med civilnim prebivalstvom Posebne škode bombardiranje razen v Lah-tiju, ni povzročilo. Na nekaterih krajih so sovjetska letala streljala tudi s strojnicami, vendar n:so povzročila rosebne škode. Finska letala so izvedla izvidne polete, vojaške patrulje pa so nar>adle objekte za sovražnimi črtami. Včeraj smo sestrelili 9 sovjetskih letal.
Helsinki, 29 dec. s (Reuters Kokor naknadno poročajo, se je sovjetskim četam v sredo na nekaterih mestih posrečilo pre-
koračiti jezero Suvanto. Po ogorčenih bojih, ki jih omenja sinoćnje finsko vojne poročilo, pa so bili sovjeti odbiti in sc ori tem izgubili dve kompaniji vojaštva
Sovjetsko poročilo
Moskva, 29. dec s. (Tas) Stab leningrajskega vojnega okrožja objavlja naslednje vojno poročilo: V teku 28 decembra se ni primerilo na fronti nič posebnega.
Bombardiranje Helsinkov
Helsinki, 29. dec s. (Reuter) Finska prestolnica je doživela preteklo noč prvi nočni letalski napad. V Jasni mesečni noči so se v veliki višini pojavila nad mestom sovjetska bombna letala. Nad središčem mesta niso bile vršene bombe, pač pa sta padli dve bombi na predmestje. Število žrtev še ni znano. Letalski alarm Je bil dan ob 23.30 in Je trajal 35 minut. Prebivalstvo se je takoj na prvi znak disciplinirano poskrilo v zaklonišča.
Sovjetska letala so izvršila močan bombni napad tudi na mesto K o tka ob obali Botniškega zaliva.
Sovjetski poveljnik odstavljen
Moskva, 29. dec. s. (Reuter) Poveljnik vojaških operacij proti Finski general Me-leckov je bil odstavljen. Na njegovo mesto je imenovan general Stern, ki velja za enega najsposobnejših sovjetskih mlajših oficirjev.
Sovjetske oblasti so z današnjim dnem uvedle zopet cenzuro brzojavk za tuje poročevalce Ta cenzura ie bila šele letos v marcu ukinjena, potem ko je bila preje v veljavi od ustanovitve sovjetske republike dalje.
Izčrpani sovjetski ujetniki
Helsinki, 29. dec AA. (Štefani) Dva sovjetska bataljona sta se umaknila v Ko-jenjaervi. Ujetniki teh dveh sovjetskih bataljonov so izjav li. da so izčrpani zaradi pomanjkanja živeža. Srdom sovjetskih letal, ki so morala pristati na poledenelih finskih jezerih, ker jim je zmanjkalo bencina, so Finci zaplenili Vzhodno od Salle je 300 finskih prost•jvoljcev-smu-čarjev prekoračilo sovjetsko meio in poškodovalo prometne zveze ter uničilo avtomobilske kolone z živežem
Nordijska divizija
Oslo, 29 dec. AA. (Štefani* Norvežani neprestano pošiljajo prispevke za Finrko Te denarje takoj pošljejo dalje preko določenih ustanov. Finska je dobila na razpolago že 40 milijonov po italijar-ski valuti Tudi se Norvežan: prijavljajo kot prostovoljci in takoj odhajajo v Helsinke, kjer bodo sestavili »nordijsku divizijo«, kateri pripadajo tudi Švedi.
Stockholm. 29 decembra AA (Reuter) Skupaj s 5000 kronami, nabranimi med božičnimi prazn'iki je sklad za pomoč Finski dosegel višino 5 milijonov kron. To vest je sneči sporočil napoved'valeč stoek-holmskega radia Dodal je da ie ta s'.:lad najbrže že dosegel višino 10 m;l'onov kron. a mnogo organizacij iz province še ni utegnilo poslati svoje prispevke.
Ameriška pomoč
New York, 29. dec s (Havas) Predjed-;i k odbora za pomoč Finski Hcrbert Ho-over je nakazal finski vlad: že tretji ček po 100 000 dolarjev iz zneska, ki ie bil za Finsko doslej zbran v ZedinierV'h državah
Potresna katastrofa v Anatoliji
Strašna nesreča je prizadela mnogo krajev v Turčiji in zahtevala več deset tisoč smrtnik žrtev — Velika materialna Skoda — Snežni viharji in mraz ovirajo reševalno delo — Obsedno stanje v potresnem ozemlja
Ankara, 29. dec. s. (Reuter). Potresni sunki v Anatoliji so se ponavljali tudi se včeraj, kakor tudi preteklo noč, predvsem v Ersingjanu.
Zadnji podatki navajajo število smrtnih žrtev potresa najmanj 10.000. Število ranjenih je mnogo višje Samo v Ersingjanu je bflo po približnih cpnitvah 42.000 ljudi, torej skoro polovica prebivalstva, ranjenih in ubitih. V Tokatu cenijo število smrtnih žrtev po prvih potresnih sunkih na 1000.
Prebivalstvo spi iz bojazni pred novimi potresnimi sunki večinoma na prostem. Mraz in snežni zameti pa so zahtevali nove žrtve.
Turška vlada je proglasila v ozemlju prizadetim po potresu, obsedno stanje. Vojaštvo in orožnlštvo patruljira po ozemlju, da prepečl plenjenje.
Carigrad. 29. dec. e. Zaradi potresa so bila najbolj prizadeta področja v Vzhodni Anatoliji. Mesta Ersingjan, Sivas, Ordu, Tokat, Samsun Tundželi, Huaslja in druga nudijo sliko strahotnega opustošenja in razdejanja Število žrtev fie ni bilo mogoče ugotoviti, znano pa je, da jih je več tisoč. Z vseh strani prihajajo poročila o strašnih razdejanjih. Porušile so se velike ponosne stavbe in male hišice. Izpod ruševin odkopavajo mrtvece. V bolnicah v raznih mestih nI dovolj prostora za tisoče ranjencev.
Carigrad, 29. dec. e. Točne vesti o katastrofalnem potresu, ki je opustošll Anato-lijo. je težko dobiti, ker so telefonske in brzojavne zveze pretrgane, poleg tega pa snežni meteži otežkočajo vsak promet. Ve se edino to, da je najbolj prizadet Ersingjan. glavno mesto vilajeta, silno pa je trpelo tudi mesto Kemal, kjer je prizadetih 65 odstotkov prebivalstva. Obe mesti sta popolnoma porušeni. V Ersingjanu ni ostala cela niti ena hiša. O mestu, ki leži 1200 m visoko nad morjem, se v teku dneva nI moerlo Hnbltl nobenh vesti. Mraz 25 stopinj pod ničlo ovira reševalno akcijo.
Carigrad, 29 dec. e. Snočl so se dobili splošni podntki o katastrofalnem potresu, ki je v Mali Aziji porušil celo vrsto mest in vasi. Prvi potresni sunek je povzročil paniko v vseh krajih Anatolije. Nekaj sekund pozneje je sledil drugI sunek, ki je povzročil strahovito opustošenje. Celi bloki hiš so se rušili kakor papirnate hišice. Ljudje so v paničnem strahu bežali iz hiš ln »skali zavetja na prostem. Takoj po prvem potresnem sunku so pokopale plinske cevi in na mnogih krajih je izbruhnil požar. V splošni zmedi nihče nI mlsMl na to. da bi I gasil požar. Ogenl se je Siril na vse strani. ■ Ko je požar zajel leseni blok hiS v Tokatu, se je z neverietno naglico Siril ln se mnogo ljudi ni moglo rešiti. Po vesteh, ki so snočl prijele v Carigrad, je potres popolnoma uničil mesti Eislngjan ln K? m al. V Ersing-
janu je polovico prebivaltsva mrtvega. Mesto je štelo 80 000 prebivalcev. Ljudje, ki so ostali živi, taborijo zdaj na prostem, v šotorih in v vagonih. Doznava se tudi, da se je v Ersingjanu porušila vojašnica. Izpod ruševin so potegnili 10 oficirjev in 90 vojakov, ki so bili vsi mrtvi.
V Carigradu in Ankari so vsa humana društva organizirala pomoč za prebivalstvo prizadetih krajev. Z brzovlaki pošiljajo v
potresno ozemlje obleko, hrano, denar in šotore. V vsej turški javnosti vlada prava narodna žalost.
Francosko sočutje
Pariz, 29. dec. AA. (Havas). Ko je predsednik republike izvedel o strahovitem potresu na Turškem, je brzojavno sporočil predsedniku Ineniju svoje globoko sočutje v narodni žalosti, ki je zadela Turčijo.
Paralelnost italijanske in vatikanske politike
v borbi proti Isonmniznra — V to politiko bodo pritegnjene tudi države, ki so v dobrih odnosa jih z obema Rimcma
Pari z, 29. dec. s. (Havas). V francoskih političnih krogih poudarjajo ob priliki včerajšnjega °blska papeža Plja XIL v Kvi-rinalu, da je opaziti paralelnost italijanske in vatikanske politike, zlasti v odnosu do boljševizma.
Enakost pogledov v tem pogledu kažeta tudi božični govor papeža in nedavni govor zunanjega min'stra grofa Ciana. Verjetno je, da bodo k isti politični liniji pritegnjene tudi druge države, ki imajo enako dobre odnošaje z Italijo in Vatikanom, n. pr. Madžarska.
Budimpešta, 29. dec. e. Vse bolj se množe glasovi o prihodu italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana na Madžarsko. Prišel bo najbrž sredi meseca januarja m se bo udeležil velikega zmskega lova. V služben h krogih vesti o prihodu grofa Ciana na Madžarsko ne potrjujejo niti ne demantiraj o.
Pariz, 29. dec. AA. (Havas). Govor sv. očeta pri obisku v Kvirinalu in vest. da bo papež v kratkem iprejel Mussolinija, precizirata smisel rimskih manifestacij. Ne samo za okrepitev že obstoječih zvez med sv. sto? co ln savojskim domom ampak tudi za potrdilo enakosti stališč do mednarodnih vprašanj med Vatikanom in italijansko vlado. Stališče, ki ga je Italija zavzela v sedanji vojni, dobJ po besedah poglavarja katoliške cerkve nekakšno posvetitev. Po drugi strani pa s zadovoljstvom sprejemajo vest o zbližan ju med obema Rimoma v trenutku, ko je papež s svoj m božičnim govorom m svojim včerajšnjim govorom o miru in novem redu podal definicijo, ki je v skladu s načeli, zaradi katerih io zavezniki vzeli orožje v roke.
Italija posreduje med Bukarešto in Budimpešto
Budimpešta, 29. dec. e. Ves madžarski tisk objavlja vesti o posredovanju Itatfje med Bukarešto ln Budimpešto. Te vesti objavljajo lasti brez komentarja. Poleg tega posvečajo veliko pozornost dolgotrajnim diplomatskim razgovorom med mmi-strsk m predsednikom Tatarescom in madžarskim poslanikom v Bukarešti Bardo-stjem.
Rim, 29. dec. s. (Associated Press«). Ameriški novinarji spravljajo včerajšnji obisk papeža Pi;a XII.. pri kralju ln cesarju Viktorju Emanuelu HI., kakor tudi napovedani obisk ministrskega preds?dn'ka Mussolinija v Vatikanu v zvezo z novo mirovno akcije, ki naj bi io povzela skupno Vatikan ln italijanska vlada.
Rim, 29. dec. a (Reuter). Nemški poslanik von Mackensen je odpotoval v Berlin, kjer bo imel važne razgovore s kan-celarjem Hitlerjem in člani nemške vlade.
H j lanjska narodna obramba
Amsterdam, 29. dec AA. (DNB) Holaod-skl vrhovni poveljnik je odredil, da se lahko vsi zdravi moški od 18 do 58. leta v pokličejo po potrebi na delo za narodno obrambo. Izvzeti so poslanci, višji uradniki, zdravniki, lekarnarji in zastopniki cerkve.
Vojaške priprave v Avstraliji
Melbourne, 29 dec. s. (Reuter) Avstralska vlada je včeraj poklicala na vojaške vaje nove oddelke rezervistov. Prizadeti so mladeniči, ki izpolnijo v letu 1940 20 oziroma 21. leto. Samo v Novem Južnerr Walesu je bilo vpoklicanih 20.000 mož.
Maginot v Panteonu
Pariz. 29. dec. AA. (Havas) Pariški občinski svet je na snočnji seji sklenil prepeljati truplo Andreja Magneta, bivšega vojnega ministra in pobudnika francoske obrambne črte na meji, v Panteon-
Bratje in sorodniki v francoski vojski
Pariz, 29. dec. e. Francosko vrhovno poveljstvo je izdalo odredbo, da odslej bratje in sorodniki ne morejo več služiti v isti edinici. Ta ukrep razlagajo s tem, da se bratje in sorodniki preveč boje drug za drugega in si hočejo med seboj pomagati, kar ni v skladu z vojaško disciplino.
tuji propagandi v Turčiji
Ankara, 29. dec. e. Propagandno prizadevanje posameznih tujih držav na Turškem je v precejšnji meri vznemirilo turški tisk in javnost. Zaradi velike propa-pagande z brošurami, ki se širijo po Turčiji, je državno tožilstvo uvedlo preiskavo in izdalo nalog za hišno preiskavo v direkciji nekega carigrajskega dnevnika, kakor tudi v prostorih društva Teutonia. Premoženje tega društva je bilo zaplenjeno.
Ustavljena
lista
Bolgarska delegacija v Moskvi
Moskva. 29. dec. e. Tz zanesljivega vira se izve. da bo najbrž med bolgarsko in sovjetsko delegacijo sklenjen trgovinski ln prometni sporazum. Bolgarska delegacija pripravlja podroben načrt ki ga bo danes , predložila sovjetski delegaciji v Kremi ju. Doznava se. da namerava Bolgarija skle- I niti velike nabave petroleja, lesa ln polje- ' delskib strojev v Rusiji v zameno za svoja , olja ln tobak. V načrtu je tudi direkten promet med sovjetskimi lukami v Črnem morju in Varno. . 1
Bern, 29. dec. i. Švicarska zvezna vlada je izdala uradni komunike, v katerem objavlja, da je prepovedala lista »Die Frei-heite in »Neue Basler Zeitung«. Prvi Ust je bil glasilo komunistov, drugi pa narodnih socialistov. Hišna preiskava v uredništvu »Neue Basler Zeitung« je pokazala, da je list dobival podporo iz Nemčije, kjer je Imel tudi večino čitateljev. Oba lista imata pravico, da se v teku petih dni pritožita.
Pomanjkanje aluminija ▼ Nemčiji
Zurich, 29. dec. s, »Neue Zurcher Zeitung« poroča iz Berlina, da so nemške oblasti prepovedale uporabo aluminija v vseh industrijskih podjetjih, razen za potrebe vojnega letalstva,
Iz notranje politike
ZVITA IN PODLA KOMUNISTIČNA PROPAGANDA
Današnji »Slovenec« je v dolgem članku razlil svojo jezo nad našo informacij* sko službo zaradi »člančiča«. kakor pravijo v Kopitarjevi ulici depeši agencije »United Press«, kjer smo objavili informacije te agencije o vzporedni akciji italijanske vlade ln Vatikana v borbi proti komunizmu tudi na Balkanu. V priobčitvi te depeše vidijo gospodje pri »Slovencu« komun stično obrambno propagando, prikrojeno s poudarkom, da so vsi oni. ki se bore proti komunizmu, posredno ali neposredno v zvezi in v službi italijanske politike, da torej delajo za razmah italijanske oblasti na Balkanu.
Da. gospodje, to je zares zvita In podla laž! V vaše pomirjenje pa lahko dodamo, da morejo čitati danes prav to depešo tudi v drugih listi in celo v onih jugov loven« skih dnevnikih, ki od vsega začetka podpirajo politiko sedanje vlade!
NOTRANJI MINISTER O SRBSKEM PIEMONTU
Subotiikl »Naplo« je objavil izjavo notranjega ministra St. Mibaldžića, ki je rekel med drugim:
Srbsko hrvatski sporazum bo cementl-ral temelje kraljevine Jugoslavije. Ogromna večina srbske, hrvatske in slovenske javnosti razume pravi p men sporazuma* O delu sedanje vlade je izjavil, da ima vedno pred očmi kralja, narod ter edinstveno in močno kraljevino Jueoslavija, Izven dvoma je. da je postala predvojna Srbija skupno z Beogradom Pirmont k> bo znal v vsakem času prednjačiti v državnem delu. Vloga Picmonta le težka. Take je bilo vedno pri vseh narodih Kakor «1 dobri in pošteni starši odtrgajo od ust da za gotove svoji deci boljšo bodočnost, tako vrši danes tudi Beograd nalogo Piemonta* da zagotovi čim bolišo državno in narodno bodočnost Srbom. Hrvatom ln Slovencem, kakor tudi vsem državljanom, ki il-ve v kraljevini Jugoslaviji.
SKLEP  DELAVSKE ZBORNICE V ZAGREBU
Zagrebška delavska zbornica Je včeraj ..»javila svoj izstop iz centralnega tajništva delavskih zbornic v Beogradu.
»Hrvatski Dnevnik« komentira ta sklep zagrebške Delavske zbornice in na? lasa med drugim, da so izdatki centralnrra tajništva delavskih zbornic, ki je bile osnovano leta 1924., znašali nad 900.00S din. K tem stroškom so prispevale zagrebška delavska zbornica 350.000. ljubljanska 20O.C0O in splitska P0.000. tako da so vse tri zbornice nosile pretežno večina bremen za osrednje tajništvo.
V tem tajništvu so imeli glavno besede predstavniki onih. ki vodijo sedaj brezobzirno kampanjo proti novemu stanlu na Hrvatskem, nastopajo z raznimi internacionalnimi parolami in demonstrirajo % vzkliki: Živel Stalin! Niti danes ni bilo v tem tajništvu nobenega Hrvata n- med uradniki ne med funke?onarji. od Slovencev pa je bil samo en podrejen uradnik, ki je smel prevajali spise na slovenski iezik.
ZA KONCENTRACIJSKO VLADO Beograjski »Srpski glas« piše o potrebi koncentracijske vlade in pravi, da je ta potrebno predvsem Iz zunanjepolitični« razlogov. Zunanji dogodki bodo gotovo vplivali na sestavo bodoče vlade. Koncentracijska vlada bi bila potrebna tudi radi hitrejšega reševanja notranjih vpi sanj.
O potrebi koncentracijske vlade Je voril tudi dr. Boža Marković na sT-odu demokratske stranke v Svilajincu. Med dragim je rekel: Jugoslavija ne more vplivati na sedanje dogodke v svetu, toda samo od nas le odvisno, kako bomo dofakali te dogodke. V tem primeru nam lahko predvojna Srbija služi kot vzgled. V vseh resnih časih, ko je grozila nevarnost Srb'JU se je okrepila celotna narodna moč. Vladat ki so razpolagale z nedvomno večino, v resnih časih niso smatrale, da razpoiurraje z zadostno avtoriteto ter so odstopile mesta koncentriranju narodnih sil. Demokratska stranka zahteva koncentracijo kot rezultat resnega posvetovanja na iniciativo najvišjega ustavnega činitelja.
O DEMOKRATIZACIJI JUGOSLAVIJE
Dr. Mihajlo Die, beograjski strokovnjak pri pogajanjih za sporazum piše. v svojem tedniku »Napred«:
Ako demokracija nI v sog1a*Jn z duhom našega naroda, potem bi slrd'lo. da temu duhu ne odgovarjajo ne svoboda* ne enakost in ne pravičnost, kar tvori bistvo demokracije, pač pa vse ono, kar Ji temu nasprotno: suženjstvo, neenakost hi krivičnost. Sledilo bi tudi. da mu odgovarja uprava političnega ii vi jenja po d k-tatu od zgoraj, ne pa iskanje osnovnih linij rarodnega razvoja v splošni In svobodni diskusiji vseh.
PROTI DRAGINJI »Hrvatski dnevnik« opozarja, da boda oblasti strogo nastopile proti vsem onim, ki izrabljajo sedanje gospodarske razmere v svojo korist in v škodo naroda. Meščani in kmetje ne smejo biti Izročeni na milost ln nemilost sebičnim In nr o talnim posameznikom. Konsumenti naj prijavijo vsak primer, da se more izvršiti preiskava. Taka se bo videlo, kdo se diftl s hrvatstvom, obenem pa izkorišča stiska hrvatskega ljudstva* ._
Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« petek, 29. decembra 1989. štev.      L 2 4
Mariborski železničarji in draginja
R MMtajenra protidragtafckemu zborovanju vNh ielezničarsldta orfaalsseH — Maribor
naj se a vrati v I. dravinjski razred
Maribor, 29. decembra Maribor je bil pred tilnim razmahom tekitilne industrije mesto fclezničarjev. Tudi danes predstavljajo pripadniki telesni* Carskega »lanu drugi najmočnejši kader mestnega prebivalstva. Toda stanje naših železničarjev, zlasti želeaniških delavcev, je bilo v zadnjih letih Uredno teiko. Prilike so ae ob sedanjih dogodkih v svetu m spričo naraščajoče draginje snatrio poslabšale. Kako naj iivi v današnjih rastne-rab. na primer profesionist, ki ima 21 službenih let, ženo in 3 otroke, pa prejema mesečno komaj 935 din, to sc pravi 5.70 na dan za Člana rodbine. Kako naj iivi nadalje polkvalificirani železniški delavec, ki ima 21 službenih let, ženo, 6 otrok, pa zasluži mesečno komaj 652 din ali 2.21 din na dan na osebo, ali pa pomožni železniški delavec z 20 službenimi leti, ki ima poleg žene še 5 otrok in ki prejema mesečno 5t>5 din, oziroma 2.70 din dnevno za člana svoje rodbine. In vendar so ostali prejemki isti, dočim je indeks cen danes povsem drugačen, saj je narasla cena kružni moki za 25°/o, koruzni moki i a 28%, koruznemu zdrobu za .'-7.5" «, masti za 33%, slanini za 20%, bučnemu olju za 50°/o, namiznemu olju za 33°/o, krompirju celo za 100%, fiioiu za 120%, mleku za 70%. obleki za 30°/t, usnjenim izdelkom za 15%. Seveda cene sproti naraščajo in sc je dvignil v splošnem indeks cen za povprečno 30 do 40 odstotkov.
K&kor zasebni nameščenci in delavci, tako so sc oglasili tudi zadrugarji in na svojem za snoči napovedanem protidraginj-skem zborovanju v Narodnem domu tudi nali železni Carji.
Snočnjc protidraginjs^o zborovanje v Narodne mdomu »o sklicale vse mariborske želczničarske organizacije. Kot glavni govornik je nastopil agilni predsednik tu-
kajšnje podružnice UJN2B g. Jože Vokač. ki je v temeljitih Izvajanjih prikazal stanje draginje ter naraščajočih cen življenjski m potrebščina m. V istem smislu sta govorila tudi g. Reberiak in g. Bahun. Slednji je govoril kot zastopnik železniških upokojencev, ki so doživeli pn določitvi pokojnine bridko razočaranje. Vsi govorniki so naglašali nujno potrebo primernega zvišanja prejemkov v skladu s dvigajočim sc indeksom cen. Pri tem so nekateri izrazili tudi mnenje, naj bi se izvoz raznih življenjskih potrebščin ter jestvin preko meje čim bolj omejil, saj gredo v zadnjem času preko Maribora izredno velike množine najrazličnejših življenjskih potrebščin. Vai govorniki so bili deležni toplega priznanja in aplavza, nakar so zborovale; z navdušenjem sprejeli spomenico, ki ugotavlja med drugim sledeče momente:
Se nikdar niso bili železniški uslužbenci, delavci in upokojenci vseh strok in vseh položajev v tako težkem materialnem položaju kakor danes. Vse življenjske potrebščine, živila, obutev in obleke so poskočile v ceni tako visoko, da ni dana možnost niti najnujnejših nakupov. Cene pa še rastejo iz dneva v dan in že danes otežujejo življenjski obstoj Ta težki položaj so uvidele že nekatere zasebne ustanove, ki so svojim uslužbencem in delavcem zvijale prejemke.
V tej težki dobi so obračamo na vse me-rodajne činitelje, na vse one. ki odločajo o naši eksistenci, kakor tudi na one, ki nam hočejo pomagati pri ustvaritvi eksistenčnega minima, s klicem, da je neobhodno in nujno potrebno, da se takoj povišajo prejemki vsem železniškim uslužbencem, delavcem in upokojencem sorazmerno z naraslo draginjo. Splošni gospodarski položaj kaže. da se bodo cene še vedno dvigale. Zato pričakujemo, da se v bodoča po
tem splošnem zvišanju uravnajo tudi prejemki na osnovi indeksa cen. Le s takšni mi in takojšnjimi ukrepi bo mogoče Omiliti bedo in obup, ki se polašcata danes celokupnega železnicarekega stanu.
Na protidragtnjskem shodu v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru zbrano članstvo vseh železniških organizacij ugotavlja, da je Maribor kot obmejno mesto eno najdražjih v državi. Zaradi tega je Železniško osebje tem hujše prizadeto m apelira: 1. merodajni činitelji naj ukrenejo najbolj energične in najuspešnejše mere proti vsem navijaleem eaa in vsakemu naraščanju draginje, 2. draginja je od nastopa Izrednih prilik pa do današnjega dne narasla sa najmanj 30%. V Istem rsmetju naj se nujno in vsem povišajo prejemki, ki naj se v bodoče uravnavajo po nadaljnjem verjetnem naraščanju draginje. Položaj delavcev, tako aktivnih kakor tudi upokojenih je posebno poslabšan zaradi tega, ker
{»reteina veČina aktivnih in upokojenih že-ezniških delavcev le pied pora s tko m draginje nI dosegla eksistenčnega minima. Naložila so sc celo nova bremena z naknadnimi Članskimi prispevki za delavski pokojninski sklad, 3. Vse razlike glede osebnih in rodbinskih draginjskih doklad med aktivnimi uslužbenci in upokojenci naj se odstranijo, 4. zagarantira naj se vsem delavcem brez razlike stalna zaposlitev. Delavsko bolniško zavarovanje, ki spada pod pravilnik pomožnega prometnega osebja, je treba izpopolniti tako da bo istoveten s členom 6 in 46 zakona o zavarovanju delavcev, 5. mesto Maribor naj se radi obmejnih razmer uvrsti v prvi draginjski razred.
Na koncu je bila sprejeta spomenica, ki
jo je prečita! inž. Jagodic, ki je tuđi vodil proti draginj sko »boro van j«. Spomenica je bila poslana Pa merodajna mesta.
Slomšek in Tomšič
Tomšič je bil soustanovitelj kat. tiskovnoga društva
in Cirilove tiskarne
»Tukaj je velik razpor med narodnjaki. Hic liberalec, hic klerika lec — jaz edini sem nevtralen in obe stranki zaničujem«.....
Tomšič — Jurčiču.
Maribor, 28. decembra Zdaj, ko gre za to, ali je Tomšič tudi iz strogo katoliškega stališča zaslužil, da ostane Se nadalje kot Slomškov bližnji sosed v isti zemlji, na istem pokopališču, se nam adi važno, da se že zdaj iznese tudi pred iiršo Javnost gotov del tistih zgodovinskih dejstev, ki se jih bomo spominjali počenši od 1.1940 pa do 70-lelaice preselitve Narodne tiskarne in »Slovenskega Naroda« iz Maribora v Ljubljano.
Predvsem »Katol tiskovno društvo« v Mariboru. Početnik te ideje je bil Slomšek že v 40 letih; Je pa to idejo utrdil še s okrožnico 27. decembra 1860. To je bilo v dobi širjenja nemškega liberalizma preko Dunaja tudi v naše kraje. Ker pa je bil ta liberalizem le krinka za germanizem 02. germanizacijo slasti Spod. fitajer. Slovencev, se je proti njemu uprlo vse, kar je čutilo slovensko. To je bila narodna sloga, kakor jo posnele ni bilo (za daljšo dobo) nikdar več. Ta sloga se je ohranila tudi Se po nastopu Mlado Slovencev: Jurčič* Levstlk-Tomšlč 1. dr. Le pota so se izprva cepila. Tako ja n. pr. 1.1S07 od dr. Prologa ustanovljeni »Slov. Gospodar« namenjen za podeželsko ljudstvo, priporočal med drugim tudi (leto pozneje ustanovljeni) »Slovenski Narod«, namenjen bolj za mestno inteligenco.
V tej dobi se je torej uresničila Slomškova ideja o Ustanovitvi »Katni, tiskovne* ga društva«. In u klic za tO ustanovitev je podpisal tudi naS —» Anton Tomšič. (Po nekem drugem viru je TomSič opravljal celo tajniflke posle v pripravljalnem odboru). Oeprav je v tem Času obstojalo agoraj orne* njeno slogaštvo in je bilo znano, da je Tom* šič sodeloval pri »Slov. Gospodarju« preje j ko pri »Narodu«, vendar je ta njegov korak vzburili med njegovimi ožjimi somis- ; ljenikl tako presenečenje, da se je Tomšič 1 ▼ pismu na Jurčiča opravičil, med drugim tudi s pod naslovom navedenim stavkom. Tako bo marsikdo, ki mU je ta del agodo-Tine   mariborskih Slovencev Se nepoznan
loljc razumel naslednje še večje presenečenje s Tomšičevo tiskarno.
V tisti dobi je bila v Mariboru samo ena tiskarna (nemška). V tej tisk 1 ni se je moral tiskati pi-vi slovenski list (Sl.Gosp.). Narodove! pa so se hoteli temu izogniti in še pred listom ustanovili lastno tiskamo. Kakor je bil tam na duhovnem polju Slomšek pobuditelj, je bil tu — TomSič. On je sprožil in pripravil celo akcijo tako daleč, da Je zaprosil za koncesijo za slovensko tiskarno, ki pa mu je bila — odbita češ, da rabi Tomšič tiskarno v resnici le za pespešenje ustanovitve »Slovenske državen. Pri namestništvu v Gradcu pa se je le vendar našel mož. pameten dovolj, da je dovoljenje koncesije odločil z opozorltvljo, da Je v Interesu države bolje, če se baš take slovarje« priklene s koncesijami kol je sicer potrebna tiskarna.
Tako je Tomšič dobil dovoljenje za tiskarno. Ta »čudež 1 se je zgodil 16. oktobra 1. 1870. Tomšič je šrl takoj na delo. V Šiftarju pri Jelšah je pridobil dva petičnn. narodnjaka: Franca Skazo In Hu^ona Tomšiča. Komandltna družba (namesto delniška) je bila gotova in priprave za tiskarno so bile v teku.
Tedaj pa pride — katastrofa: Ustanovitelj prve slovenske tiskam«1 v Mariboru. Anton Tomšič je v noči 26. maja 1871 nenadoma umrl.
NI pa s njim umrlo tudi njegovo delo. Namesto Tomšiča je stopil tedanji notar, koncipljent Franc Flupol: Maribor je vkljub hudemu naapiotstvu za prevzem Tomšičeve koncesije dobil »Narodno tiskarnico Fr. Skata In drugovi«. 18. jul. 1871 se je V njej prvič tiskal »Slov. Narod«.
In veste, kje je bila ta (prav za prav) Tomšičeva tiskarna. V desni polovici pritličja na Koroški cesti St. 5 (takrat pod št. 229), torej v tisti hiši, kjer je sedaj TIskarna sv. Cirila! In da bo Čudo še večje: BaS ta tiskarna je (kakor bomo ob drugi priliki videli), pozneje prešla v roke tistemu »Katol. tisk. društvu«, katerpjra soitsta-nnvnlk Je bil (kakor smo videli) — tisti Anton TomSič, *
Tako je torej TomSič zaslužil vzporeditev tudi s Slomškom!
»Konto X« na mariborskem ©dni
Velik uspeh našega komika Danila GorinSka
Maribor, 28. decembra JDotore komedije v današnjih razburkanih časih zelo vlečejo. To se jo pokazalo tudi v Mariboru ob lanski .Mituri in letošnji > Neopravičeni url«. Tudi vesela trodejanka o ljubezni in drugih nemodernih rečen, ki sta jo spisala K. Bcinauer sa R. Oesteneicher in ki Una naslov »Konto X«, spada v vrslo Ustih prijetnih mbavnih odrskih zgodb, pri katerih ni sicer globokih iefielisivnih duhovitost: in posebnih LLrerarnih ambicij, ki pa se ven* dar le gibljejo na neki vis* ni, ki ustreza sodobnemu, četudi razvajenemu okusu. Na naših odrih ta veseloigra Se ni bila uprizorjena, zato jo naša, javnost malo pozna. Pač pa je šla svojo zmagovito pot de po več3 h tujih odrih, kjer je žela prodorne uspehe. Mariborska, u$>ii£OTit&Y te ko* medije v dobrem prevodu g. Danila Go-rinška je bila prva na slovenskem odru.
»Konto X« je skrbno in spretno zrežiral nas) talentirani režiser Milan Koftc. S to predstavo nas je Koiič spet prepričal o svojih odlUkAh in sposobnostih, ki jih je dokazal zlasti ob organizaciji predstav na prostem v mestnem parku. Predvsem se mu je posrečil izbor odrskeg*a dela. KI mora potegniti in   ki   ustvarja najtesnejši kontakt med odrom in občinstvo. Obenem pav je izpričaj, da ima. okus za opremo, lepo inscenacijo, pravilno rasporedbo tet 1 tafeoriSoanje prostora na odru, za iskre rs* 1 ti ser si rs domlsleke, ki naj pomagajo stop- > njevau odrske učinke. Tako nam je M1 lan ' ponovno pokazal, kako potreben je I iu gledališču, ki spričo svojega po* potnega ustaljenega ansambla tako krvavo potrebuje najmanjših sprememb v odr-prijsrnih tal metodah re*lj»ke organi-
zacije, ki ume postaviti vsakega igral ca ha pravo mesto, da mu s tem omogoči naj vlSji vzpon ln polet pri kreacijah. Reči moramo, da nas je ta predstava prijetno fjresenetiia in da Je nam prinesli zelo želeno spremom bo.
G. Milan KoStfj pa je imel srečno roko tudi glede pritegnitve posameznih odrskih moči. Osrednja komična podoba je pisarniški vodja Izidor Re* snagi, ki ga je moj-?trstko in čisto svojevrstno podajal naš odlični komik Danilo Gorinsek. Gorinsek je v tem žanru nenadkril£v, zares ustvarjajoč, prepoln iznajdljivosti ki je potrebna za uspešno kreacijo taksnih komičnih !i-kov. Pri tem pa fakoraj ne bi mogli irddti, da je kjerkoli prehajal V pretirano £meš-nost uli karikiranje. Vse je bilo na tem Gorinškovem Reisnaglu tako pristno, naravno, neposredno, da se je zdel gledalcu kakor prava, siva podoba čudaškega smeš-neža in hum ornega, pametnjaka, ki precepi ves dni svojeg* s vljenje z« pisalno miso v odvetniški pisarni. Posebna odlika Danila Oorlnika te, da se v svojih kuhanjih izraznih sredstvih skoraj prav nič ne ponavlja. Njegovi operetni liki so bistveno nekaj povem drugega, kakor pa komične kreacije v komedijah ter veseloigrah Metoda prikazovanja posameznih tisto-/ v opereti je pri Ooriniku v gotovem smislu bolj sintetična, pri komediji pa bolj analitična, kjer je sleherna poteza do slednjega detajla tehtno ter preudarno zasnovana ter izobf kovana. Podoba Je, da se ne motim, ako trdim, da zori v Danilu Go-mJku polagoma, toda vztrajno ln nedvomno komik širšega formata, ki mu bo treba omogočiti, da tudi na drug-h odrih uveljavi svoje nesporne sposobnosti nadar-
jenega komika. Ta podrobnejia analiza njegove kreacij« je bila potrebna, ker se mu je topot po&rečilo, da je z dognanim komičnim Ikom Izidorja Reisnagla postavil v galerijo svojih neštetih modelov eno svojih najmarksjitnejsih odrskih mojstrovin ter umetnin.
Pa tudi ostali sodrhijočl so se z vnemo in toplo prizadevnostjo lotili svoje naloge. Krna Starčeva je v vlogi ljubimke Vili znova potrdila Ploven, ki ga uživa zaradi tvoje vsestranske uporabnost': na dramskih, pa tudi operetnih odrskih deskah. Vestno je izdele.Ja to svojo podobo, ki jo je odlikovala pr epr ieevalnost ln temperamentna razgibanost. Na krstov dr. Schu-ier je bil žentlimenski, galantni ljubimec, ki g-a erotična vzburkanost peha na rob lastne materialne propasti, dokler se na* radarje vse najlepše ne izteče. L'ka obeh ljubimcev sta bila. pozitivna in umetrrško ■Vela. Sijnjno markiran je bil upokojVnl korvetni kaftftan Lj. Crnobo:\?ga, dostojanstveno afekti rana J4«n era lica vdova 6. Gorinškovc. V vlogi sina Kurta je moral vskočiti namesto obolelega Franja Blaži* Kdo VerdouSk. Nedvoumna rasna pripadnost se kaže na bankirju Zamorskem Ju-sta Košute.
V ostalih manjdih vlogah so se uspešno uveljavili Se Milan Kosič kot restavrater V.'ieipke. D. Savinova kot njegova tena Avg-usta, Marica Kaiž-ajeva kot sobarica Mina, Anica Gabrovčeva pa kot strojepiska.
Občinstvo je od vsega začetka predstave začutilo intenziven kontakt z odrom. V občutku potrebo po razvedrilu in dobri volji ni varčevalo s toplim priznanjem vsem sodelujočim, predvsem Gortnskovemu Reis na#lu. Verjetno je. da bo ta vesela trode-janka precej polnila nas Talijln hram. S takšnimi predstavami bo mogoče po ovinku vzgojiti naše gledališko občinstvo, tako da ne bo čutilo potiebe samo po operetah in plitvih komedijah, ampak da se mu bo zahotelo tudi po gic-bljih, pravih odrskih umetninoh, 1:1 pa si jih naše mariborsko gleda nase iz raznih varokov žal ne more privoeoiti v toliki meri, kakor bi bile nemara potrebno m kakor bi bilo želeti iz nacionalno kulturnih vzrokov. — V.
Strupen mraz
Maribor, 28. decembra. Božično vreme se — maščuje. Na Svati dan opoldne 3? C na solncul Na stolpu, kjer je v tem času navadno Zelo vetrovno, je bilo tako toplo, da je človek brez skrbi legel in ae solnčil. Toda gotova znamenja so kazala na občutno reakcijo. Posebno tisti znani znanilec katastrof od zapada proti vzhodu: sivočrni zgoščeni megleni pas, ki Je vzbujal pozornost in ki ?e Je zvečer dvignil ln razširil do celem našem delu obnebja. Ne le v zorečem ne-driju zemlje, tudi tam gori v sončnem svetovjti se je moralo zgoditi nekaj posebnega z vplivom potresnih katastrof. Sneg. ki je včeraj dopoldne s tako koraj-7.0 padal, ni bil »naž«, marveč zanesen od daljnih izrednih snežnih viharjev. To ie potrdil tudi barometr, ki se je naglcma dvignil, kakor je pred tem nagtoma padal. Treba računati z meteorološkimi izred-nostmi.
Mariborske in okoliške novice
Mariborsko gledališč*
Petek, 29. decembra: Zaprto. Sobota. 30. decembra ob 20.: Zaroka na Jadranu.
♦
SiK'CBrer v mariborskem gledaUAČu obd-ta biti želo r.abaven in privlačen za obiskovalce, ki imajo srečo prt žrebanju. Tudi letos se namreč ponov- lani tudi v Ljubljani prodorno uspela domača opereta >Vse za salo«. O polnoči pa se Vrši žrebanje za SUvestrdve 3 nagrade. Vsak obiskovalec gledališča dobi k vstopnici Se posebno številko, ki jo naj dobro hrani do žrebanja.
— Kaj je a modernizacijo ceste Maribor —Frani. Pišejo nam: »Tvrdka. ki se je potegovala za modernizacijska dela na državni cesti Maribor—Fram. je Za napovedala preko zime pripravljalna dela, ki bi prinesla našim delavcem in brezposelnim lep zaslužek. Sedaj pa ne vemo, kaj je s to zadevo, ki ae kar ne more premakniti t mrtva točke. Prizadeti brezposelni se vprašujejo, kdaj sa bodo pričela prepotrebna dela na tem sektorju državne ceste, kt je ) V naravnost obupnem stanju.«
V aadnjem času so se v Mariboru poročili: Anton dsrln tapetaik, ln Stanislava Tur k; Franc Vojsk, krojaški mojster, in Emilija Rltonja. Ivan Kolar, pod uradnik državnih selsznic, Ln Alojzije. Ricko; Milan oPdlesnik, uradniški pr -pravnik, in Brunhilda Jandl. zasebna urada ca. Krčevina, Strma 12; Viktor Ha-berman, tekstilni tehnik, in Marija Mo-horeie, aasebna uradnica, Ciril Metodova 22; Avgust Lesnik, železniški kovač v p.. In Oeorgina K rhner, kuharica. Erjavčeva 8; Miloš Kraner, arhivar pri davčni upravi, ln Marija švasjeij. aaaebnica, Principo-va 0; Matija Mesaric, aaeebn. nameščenec Ln Hi Ida Tomažle. aaaebnica, Aleksandrova 83; Josip schon, tkalski mojster, in Anastazija Hren, sestra pomočnica, Prešernova 18; Jakob Bazelj, učitelj, in Marija Zorč č, učiteljica. Sv. urban pri Ptuju; Friderik Breznik', krojaški pomočnik, in Marjeta Serp, delavka. Počehova 92: Ivan Majer, pecarski pomočnik in Marija Lorber. zasebnica, Pimarniška 1; Fr^nc Kos. asistent etnografskega muzeja, ir Klara Svarc, zasebna uradnica. Marijina 24; Franc Dražbaher, ličar Metelkova 7, in Julij&na Stramec p rodi ca. Studenci; Ludvik Bobek. tkalec, Pekre in Ana Art-nak. vlagalka. Studenci; Valom in Bitei-nlk. m za reki pomočnik, ir. Angela Vrabič. kuharica, Studenci; Štefan Firbae. pekovski pomočnik, Kamnica. in Frančiška Zdolšek, predica, Studenci; Alojz j Foš-narič, mesarski pomočn k, ln Marjeta Bra-tušek. služkinja studenci: Miroslav Brus, tovarniški delavec, ln Dušica Oače. kuharica. PobreŽJe; Ferdinand Kralj, barvar ln Marjeta Svenšek, šivilja, Ob felezn cl 21; Štefan BSlobrk. trgovec iz Zagreba, in Jerica Ranftl trgovska pomočnica, Radva-nje; Hubert žnidar, tkalski pomočnik, in Frida Weber, Pobrežje; Josip Novak, trgovski pomočnik. Sod raž ca. in Marija Kocbek, poz. hči, Pobrežje; Franc Sene-kovič Šofer, Tezno, in Marjeta, Gajdek, trgovska pomočnica, Ruska cesta 27. Bilo srečno1
— Slovensko trgovsko druitvo je imelo »noči ▼ Narodnem domu občni zbor. Pevski »bor trgovskih pomočnikov pod vodstvom učitelja Cibica Je zapel nekaj pesmi. Poročali so predsednik Weixel, tajn k Ambrožič, blagajnik Goleč, za trgovski tečaj Hermes pa prof. Struna. Društvo iteJe 165 članov. Živahna debata Je nastala glede ustanovitve dvorazredne trgovske sole v Mariboru. Zadeva Je perfektna, samo Se prostori manjkajo. Pri volitvah je bil za predsedn ka izvoljen g. Weizel, za podpredsednika g. Majer za tajnika Ambrožič, za blagajnika pa (iolec.
—• Preprečen nevaren požar. Danes ponoči je nastal ogenj na Meljski cesti St. 16. K sreči so še mimoidoči opaž 11 is hiša se valeči dim. Kmalu so prispeli gasilci ki so pa ogenj pogajBili in prepreč 11 večjo škodo.
— Mariborsko vreme. Najvišja tempe-latura včerajšnjega dne je znašala minus 8, davi pa - 21.8. Vremenska napoved pmvi, da bo spremenljivo, oblačno in mizi o vreme.
■— Tradicionalno eokolako »tfv*t»trov»njc praznujemo vsi brez izjeme v Sokolskem domu. Zabaven spored a raznimi presenečenji. Pred prodaja vstopnic po 10 din. Putnik. 98 -M
— Goljufu je nasedel. Franc Roškar, stanujoč v Zikoveki 16 ns, Pobrežju, je prijavil policiji, da je neki mlaj« nioikl izvabil od njega i., njegove žene 200 din pod pretvezo, da nujno potrebuje denar aa dokumente. Moški je zatrjeval, da ima samo nemSke marke in je zastavil bankovec za 50 !n 200 mark. Možakarja pa nI bilo več na spregled. Ko je Roškar hotel zamenjat! bankovec za dinarje, je izvedel, da je neveljaven. Na sličen način je neznanec prcvaril tudi neko Josipi no Vo-grinčevo s Pob rež ja ki je prav tako nasedla goljufu, aa katerim po zveduje policija.
— Spet trt trtve poledic*. V mariborsko splošno bolnico so spet pripeljali tri žrtve poledice in sicer 191etnega koprskega vajenca Josipa Tomažiča iz Poljčan, ki si je pri padcu na poledenelih tleh zlomil desnico, nadalje 12 letnega Rudolfa Rusa, ki si je zlomil levico, ter 591etno Marijo Rus iz Studencev, ki si je tudi slom la levico.
— Iz KoSakov. V najemmski h**i veleposestnika Ivana Janžekoviča v Kofiakih je izbruhnil požar, ki je nastal zaradi slabega dimnika. Takoj so pribrzeli maribor-ksi pasilci, ki se j'm je posrečilo, da so ogenj lokaliz rali. Zgorelo je le podstrešje in zna-ša škoda okoli 5000 din.
— Motorna vozu* objavljajo ,.. Zaradi prepovedi vožnje z motornimi vozili od nedeljah ter zaradi pomanjkanja bencina so številni avtomobilisti in motoclklisti odjavili svoja vozila. Doslej je bilo pri mariborski policiji odjavljenih okol: 40 vozil, in sicer avtomobilov in motociklov.
— žrtvi zimskega Sporta. Pri smučanji si je poSkc-dovala 201etna sodna uradnica Mar leta Oroilč desno nogo in so jo morali odpremiti v mariborsko bolnico, kjer se Zdravi tudi 81etnl v ničarski sin Franc Veingerl iz Draženvrha, ki al >t pri sankanju zlomil desno nogo.
— Nočno lekarniško »lusbo imata tekočI tevien Minaflkova lekarna pr^ Orlu na Glavnem trgu 12 tel. 25—85, ter Remso-va lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25—32.
— Otrok zanetil poiar. V Hrast ju v Slovenskih goricah je ogenj vpepelil gospodarsko poslopje posestnika Franca Faša-leka. ki ima zaradi požara okoli 15.000 dn škode. Preiskava je dognala da je ogenj zanetil 121etni pastirček, ki se je v skednju igral z vžigalicami.
— Razne vesti. Na cesU pri Sv. Marjeti je neki moški napadel 231etnega posestn-Skega sina Ivana Babica ter ga s kolom udaril s tako silo po glavi, da se je Babic z^ru^il ha tla ?n obležal ne*svesten. Mimoidoči so poskrbeli, da je bi Babic prepeljan v mariborsko splošno bolnico. Na Glavnem trgu je padla s kolesa lSletna šivilja Marica VenguJtova, ki se je pri padcu potolkla po glavi. V neki tuka^Snj kavarni ja izg nil privatnemu uradniku Er-nestu Jegliču 800 din vreden sdmakl plašč. — 4 rte v t epa rja je postala zasebnica Anica Dergaac, ki ji ja na Vodnikovem trgu izginila ročna torb ca t katari je bilo okoli 40 din gotovine.
— V počastitev spomina pokojne gospe Bumikove la gospoda Cvetka sta darovala gospod la gospa Majer. trg* 300 din po* druSnioi CMD ▼ Mariboru; vodstvo obrtno nadaljevalne sole pa 60 din kot preostanek od venca pokoj gospe Bumikove. Klasične gimnazija ja izročila CMD 101 din 00 p kot izkupiček prt prodaji božičnih raz-glfdnic. Veem lepa hvala!
— Is poslovnega življenja. Mariborske
trgovine bodo na SUvestrovo in Novega leta usn zaprte.
— Fredatojntstvo mestne polletje opozarja, da je v krajevnem prometu prepovedana uporaba motorni u vozil od 21. do 7. ure. Vsak promet z motornimi vozili pa je prepovedan na ©setah, ki tečejo vzporedno s ftelezmcc ali avtobusnimi progami, oziroma v krajih, ki so manj kakor 15 km oddaljsnl od železnice.
— SUvestrovo bodo pričakovali Mariborčani tudi letos po kavarnah in drugih Javnih lokalih, pa tudi na silvestrskih prireditvah razum nacionalnih in drugih društev. Pa tudi v gledališču bo precej zabave, saj je napovedano žrebanje treh silvestrskih nagrad po predata vi Gorinsek-J Iranko ve operete »Vse za Šalo«.
— Odprta noč ln dan so groba vrsta V Orožnovl ulici 9 je umrla Sena upokojenega želetničarja Roeallja Potočnik, stara 6» let. V spi (.Sni bolnici je preminila železni carjeva Sena Marije Krajne, a tara 72 let. žalujočim naže globoko eožalje.
— Studenike novh-e. Stuđenč&nl smo v delu resni in vztrajni. V danafinjih časih m ob zatonu staregs leta pa si nehote zaželimo tudi ve»ele, prijetne urice neprisiljene zsbsve Tudi studenska društva se bodo letos poslavljala od starega leta na svojih silvestrovanjih. Obeta se zanimiv sllvestrskl spored. Naši studeniki gasilci se bodo poslovili od leta 1939 v Oaallakem domu. Tam bomo videli veseli enodejankl. Seveda ne bo manjkalo dru ,ih zabavnih točk. ob zaključku pa bo polnočns alegorija. Pa ne aamo gasilci, ampak tudi druga društva se vneto pripravljajo, da zagotovijo svojim članom čim vesekjSi in čim prijetnejši prehod iz resnobnih dni sedanjosti v novo leto 1910. ki nam bo prineslo morebiti lepše življenje ln prijetnejši po-čutek, kakor leto 1939.
.— V Limbufcu je gorelo. Mirne Llmbu-ftane je precej vznemiril požar, ki Je zajel stanovanjsko hlfio delavca Franca Koresa v Limbušu. V trenutku je bila vsa nlAa v plamenih, ki so skromno domačijo popolnoma vpepelili. Poizvedbe so pokazale, da so zanetili ogenj otroci, ki so se v bližini sena Igrali s vžigalicami. Iskra je zanetila seno, ki se je mahoma vnelo ln s katerega je potem ogenj predel na bližnje predmete. Pribrzeli so llmbufiki gasilci, ki se jim Je posrečilo preprečiti razširjenje ognja na druge bližnje objekte. Tudi ta primer kaže, kako so otroci potrebni strogega nadzorstva. V zadnjem času se sploh ponavljajo številni primeri požarov, ki jih povzro.ča lahkomiselna in usodna igra nepazljive dece z gorečimi vžigalicami. Delavec Franc Korea je tem težje prizadet, saj si je z delom pridnih rok in vzgled-nim varčevanjem postavil lastno domačijo, ki pa se je spremenila sedaj v kup rszva-lin in žalostno pogorišče. Skoda Je okoli 20.000 dinarjev.
_ Umetniški klub v Mariboru je vložil
na ministrstvo trgovine .n Industrije v Beogradu odločen protest radi namerava-nja zvišanja cen aa pa.plr. ker je) to zvišanje cen samo spekulacija na Škodo narodne prosvete. Klub poziva vse prosvetne organizacije, da prav tako vložijo svoj protest.
_ polmllljonska zb«r*a prot|tub«rkuloz-
nega dinarja je zadnje čase vzbudila ponekod upravičeno ali neupravičeno kritiko. Kritika v eni ah drugI smer Je oda gotovo stvarna, sicer ns bi prišli do zaključka, da se odbor lige, kakor Čitamo, že bavi z nakupom v te svrhe primernega posestva. Privatna iniciativa je s tem več ko dovolj pokazala plemenito, človekoljubno gesto in bo tej ideji ostala zvesta do popo nega uresničenja zasnovanega načrta. Javnost upa da bodo pri tem skupnem delu pristopila na pomoč tudi oblativa, banovina in občine v bliž ni mesta Maribora. Liga bo v novem letu s podvojeno agilnostjo nadaljevala svojo zbirko, da doseže z vsemi merodajnimi faktorji čim preje le drugo polovico mil jona.
Iz Zagorja
— čestitkam ob Šestdesetem rojstnem dnevu uglednega Kristijana Zanuikarja, računovodje pri rudniku, se pridružujemo tudi ml. Iz neobičajno glasbeno nadarjene učiteljske družine je izšel ln vse svoje talente posvetil glasbi ter za njo navduSil zagorsko mladino, ki se je pod njegovim vodstvom oprijela in naučila raznih instrumentov ter pod njegovo taktirko postavila temelj rasnim instrumentalnim družinam, ki so slovele tudi izven mej zagorske doline, posebno Zanusksrjev sekstet In tamburaški sbor, ki sta sodelovala pri neStctlh prireditvah Sokolskega društva, v čemer je Se prav posebna vrednost. Organiziral, instrumentiral, poučeval in navduševal je tako s svojim redko požrtvovalnim zgledom kot a svojo prisrčno humornostjo ln toplo družabnostjo skoro četrt stoletja. Zaoral je globoko brazdo v naši »pevski vasi«, dal veselja ln pobude dvem generacijam za kar mu moramo biti Se prav posebno hvaležni. Njegovi bivši tamburaši ln godbeniki so mu priredili v prostorih PolCeve gostilna v Toplicah prisrčen družabni večer, kjer se Je lahko prepričal, da ga Imamo radi ln da mu ls vaega srca želimo, da bi nam ln njegovi družmlci ostal ohranjen v najlepšem zdravju ln zadovoljstvu Se mnogo, mnoeo let.
Vodovodni krči našega sicer uglednega vodovoda bo postali z leti kronična bolezen, ki se pojavlja najraje takrat, ko Jih najmanj želimo. Tako ga je stisnilo za božič kar večkrat zaporedoma ln vibujal Je blagohotno sočustvovanje osobito ženskega sveta kar ni kar si bodi v časih, ko je s plemenitimi čustvi tako redko posejano. Nemara bo treba odstraniti spotiko z energično operacijo, ki smo Jo že večkrat na-svetovall, izmenjati cevi v vdornem terenu odseka Potošks vasi ln Jih preložiti kam drugam, žal nam Je le, da a tem nasvetom hkrati ne moremo zapisati tudi najbolj učinkovitega sredstva kako se dela denar, ker to Je tisti rep, ki zacvili Če atopis nanj. Eadeva je torej čisto tehničnega značaja in pri tem vodovodnega mojetra ne zadeva nobena krivda, kar amo nasproti drugačnim trditvam ie opetovano pribili.
— Silvestrov sejem bo radi nedelje, ki pade na ta dan, v soboto 30. t. m. kar naj blagovolijo upoštevati Intereslrancl.
Snega malo, mraza mnogo, je geslo ob zadnjih adlhijajih sivega leta. v četrtek zjutraj je kazal toplomer prt Savi 19 stopinj, v Zagorju pa 16 stopinj mraza. Mladina, ki se akoro vsa že smuča, je izrabila priliko ln zasedla vse, kar zgleda kot smučišče ali asnkališče. Akademik g. Korošec je na pobudo BPD zbral vsčlno tega cepetaj očega 11 v ta v a ta mu postregel s pravcatim strokovnim smučki m tečajem v rebri pod Zagorja t* pi Je *iab m je komaj za ttrlaitrš