GLAS SVOBODE S1X3VENSKI TEDNIK Z* Konvft D>ut»m> ijcmtta. Glas Svobode. ■ • , i GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. 5 GLAS SVOBODE SLiOVTENIC WEEKLY Dnoru T*o Ti« Inuam O Tu Umum Cum«. "od boja do zmage"! # . "kdor me misu svobodno, se ne more borih za sv0b0d0"l v Chicago, 111., n. maja 1907. Leto TI. Stev. 20. POZIV na svobodmiselni slovenski narod v Ameriki. Odkar se Slovenci spominjamo svojo zgodovine, je pisana t« zgodovina s krvjo, nasiljem in preganjanjem. V srednjem veku juoboli grajSŠak, nemški vitez, ki je poganske mule pradede z ognjem^in me5em podvrgel krščanskemu Rimu, neusmiljeno odirali ubogo slovensko parijo. Ravnotako jo ja odiral krfeeanski redovnik in duhovnik. Kar sta ji pustila graj-sČak in duhovnik, to so ji pa ugrabili Turki, ki so leto za letom hodili ropat in požigat lepe slovenske pokrajine. In to je trajalo stoletja. V poznejšem, novem veku so je slovenski kmet naveličal odiranja s stnani grajačakov, samostanov in dru«e duhovščine; vzdignil so je proti svojim pijavkam v oklepih, gosposki suknji in talarju. Kmet je zahteval "staro pravdo", šel je za njo v boj, a v tem boju je podlegel, ker ni bil ko« v orožju izurjeni vojski, katero so najeli graj&'aki in duhovniki. Kruto so divjali grajščaki in duhovniki po dobljeni zmagi. Kmete so natezali, mučili jih do smrti, sekali jim glave, , kakor kosec, kadar kosi trava In zakaj ? Slovenski kmetje so hoteli postati svobodah otresti so se hoteli grajskega in duhovniškega suženstva; zahtevali so to, kar so imeli po naravnem zakonu pravico zahtevati. Napočilo je teto 1848. Po vsej Evropi je donel klic. svobode, vsi narodi so šli v boj proti svojim trinogom v škrlatu, fraku, ble-sčeoih uniformah in talarju. Tudi na Slovenskem je zaiskrilo tupatam, a bile so le iskre; do složnega nastopa ni prišlo. Od kmetskega punta pa do leta 1848 so duhovniki, (najveruejši h kupe i mogotcev), tako omračifi duh slovenskega kmeta, da slovenski narod izvzemši nekaj posameznikov ni imel smisla za svobodo, li da jo večinoma stiskal pewt v žepu, mesto da bi odprto nastopil proti svojim tlačiteljem. Ko je Avstrija leta 18(>7 postala ustavna država, je bila ta ustav« za Slovence dolgo časa le na papirju, ker so klerikalni poslanci, ki so bili reprezemtantje slovenskega naroda, leto za leto izdajali koristi slovenskegal judstva vladi, da jim je šla le-ta zopet naobratno v prid klerikalizmu na roke. Da je ita'ko infamno izdajstvo klerikalnih poslancev v avstrijskem parlamentu imelo zlo posledice za gospodarske razmere slovenskega na roda, je samoobsebi umevno. Narod uvidevši, da mora doma lakote poginiti, pričel se je seliti trumoma v Ameriko. Slovenski kmet in delavec sta pričela ostavljati svojo rodno zemljo, ker za ta dva sloja ni bilo več kruha, da.si vprav ta dva sloja dajeta največ krvnega in druzega davka, h svojimi žulji pa redita Idno gospodo, redovnike, redovnice in druge duhovnike. Komaj sta si slovenski kmet in delavec malo opomogla v veliki ameriški republiki in je to postalo znano tudi v stati domovini, — takoj je črna vojska, ki se zbira pod zastavo klerikalizma, poslala svoje zastopnike — duhovnike za njima, da še naprej obdrži oba sloja v verigah duševne ten«?, da jih tem ložje izsesavajo moderni izkoriščevalci. Ali slovenski narisi v Ameriki se je naučil od drugih narodov, kako se je treba bojevati, ako si hoče priboriti duševno in gospodarsko svobodo. Ustanovila sta se dva časnika — "Glas Svobode" in "Proleturee", ki neusmiljeno bičata vse izkoriščevalce v fraku in koti, ki slovenskemu narodu odprto kažeta pot do duševne in gospodarske svobode. Tft odločen nastop obeh časnikov je pa nemilo dirnul vse nasprotnike svobode, posebno pa nekatere duhovnike, zastopnike najtemnejšega nazadnjaštva. Pričeli so osebni boj, ker dobro vedo, da bi v stvarnem boju podlegli. • • • Ta osebni boj nekaterih slovenskih duhovnikov, ki imajo namen upodk opati tla svobodomiselnemu časopisju, Slovenski Narodni Podporni .led not i in sploh ubiti misel svobodno, traja že. nad dva meseca. Kolikor ne divjajo v fanatičnem A. S. tolikor skušajo potoni tožba in sodišč škodovati sodrugom na naši strani, kateri ao se ernosukn ježem postavili v bran. Generali klerikalne čete tožijo sodrivgp Anton Dullerja, Jos. DuMerja, Martina Kondo, Jakob Tisola in urednika Ivana Kakerja. Zakaj T Prvi štirje so v eni zadnjih številk "Gl. Sv." obelodanili "Javno uprašanje" na divkaškega župniku Sojnrju. To uprašanje — ki je bilo le uprašanjie, ne pa kaka trditev — je bil po našemi mnenju odgovor na nesramno obrekovanje in izzivanje v A. S., kjer se je tem sodrugom očitalo javno prešuštvo, nekrščeni otroci itd. In duhovniki, ki imajo pri' tem osebnem boju čas in denar na razpolago, so izrabili to priliko,'da padejo po imenovanih sodrugih, računajoči, da se ti kot delavci s pičlo odmerjen i m časom in brez zadostne gmotne podlage, ne morejo meriti z njimi. Mi svobodomisleei ehikaški smo nekaj časa opazovali tn hoj. Končno smo pa uvideli, da farški manever sega predaleč in da posameznik proti organizirani sili klerikalizma ne opravi ničesar. Spozrgjj^smo tudi, da črna četa ne bo ostala sarto pri teh osebah, AejgpKi sla bo dalje. V osebnem po klerikalcih dobro zasnovanem bfln lmdo skušali nasprotniki doseči zadnjega sodruga, ki se očitno bojuje za svobodomiselna načela in v svojem dalekosežnem načrtu bodo skušali pogaziti sleherno iskrico svolM)dne misli. Ini tu pa ne sme »ostati odpor, ne odpor posameznikov, temveč vseh svobodomiselnih Slovencev v Ameriki. Ves svobodomiselni slovenski narod, kateri vidi v klerikalizmu svojega tiačitelja in izko- riščevalca, mora vstati kot eden mož in dati odgovor, da bo vse klerikalce enkrat za vselej minilo veselje do te igre. Zdaj je čas za to. Maloskrbno in nepozorno smo gledali, kaiko se je organizovala črna garda. S tisočaki, katere so ji znosili slovenski trpini, je podkrepila svojo mod, in s to močjo namerava uničiti svobodno misel, katera pokazuje rešilno pot zaiunjenemu našemu narodu. Ali naj mi to še nadalje gledamo! AJi naj mi brez vsake organizirane silo še nadalje samo tupatam malo pozaba vi jamo, storimo pa nič t Ne! — Nasprotniki nam sumi kažejo, kako je treba nastopiti, in zdaj je doba, da tudi nastopimo in odločno pokažemo, da imamo svobodomislect stranko in moč, katera se lahko meri z nasprotno silo. Organr/irajjno se in zagotovimo si gmotno podlago 1 Na žedjo zaviednih slov. delavcev ehikaškilh so je 7. maja 1!X)7 ustanovila Jugoslovanska Svobodomiselna Obrambna Zveza s centralnim odborom v Chicagi, ki ima namen postavno braniti pristaše svobodne misli pred vsakim preganja rt jem iz nasprotnih strank. Ta zveza ima raztegniti svoj delokrog t. j. ustanoviti svoje sekcije ali podružnice po vseli slovenskih naselbinalh v Ameriki, katere bodo potom članarine ali dobrovoljnih prispevkov skrbele za skupni obrambni fond ali »klad. Ta obrambni sklad bode služil v pokritje sodnijskih ali podobnih stroškov v slučaji!), kakorini so zdaj v Chicagi nn dnevnem redu. V gl. stalni'odbor J. S. O. Zveze so izvoljeni zastopniki slov. svobodomiselnih podpornih, političnih in zabavnih društev "Slavija", "Slovenija". "Narodni Vitezi", "Jugoslov. Soe. Klub", del. pCv. zbor "Orel" in "Slov. C'italniee". Odborniki so sledeči: Jos. Verščaj, predsednik; Ivan Molek, tajnik; Frank Trdina, blagajnik; Jos. Jesi'h, Mohor Mladič, Frank IJdovič, Andrej Poravne, nadzorniki. Odfbor je te dni.izdal "Nabiralne liste", ki naj služijo nabiranju prispevkov za obrambni sklad. Listi so razposlani v sleherni kraj, kjer se nathaja zaveden slovenski delavec. • • • Somišljeniki široiu Amerike! — To je jed i na pot po kateri moramo hoditi. Posnemajte korak zavednih slov. delavcev v Ohicagi in snujte obrambne podružnice, katere vam zamorejo veliko koristiti. Spominjajte se obrambnega sklada! Pokažite dejanski, da vam je v resnici mar osloboditev našega naroda izpod klerikalnega jarma. Kdorkoli mjsli svobodno, kdorkoli vidi v klerikalizmu svojega nasprotnika, izkoriščevalca fn zagovornika mra^nvlinazadnjaških idej, ki tirajo naš narod — kakor vse druge narode — nazaj v dobo sužnosti in duševne teme, in kdorkoli želi iv.scsunemu in teptauemu slov. delavstvu- lepše bodočnosti ta naj nemudoma »topi v naše vrste in skupno z nami nastopi proti ošabnemu' klerikalizmu. Izpolnjeni "Nabiralni lisi i" in nabrani prispevki za obrambni fond naj se pošiljajo naravnost na blagajnika Obrambne Zveze pod naslovom: Franki Trdina. .">70 Throop st., Chicago, lil. Pisma za razna pojasnila in tozadevni dopisi naj se pa pošiljajo naravnost, na tajnika Obrambne Zveze pod naslovom: Ivan .Molek, (M!) Lomiš st., Chicago, III. • • • .Mi upamo, iti slovenski svobodomiselni narod, da naš poziv na tebe ne bo ostal glas vpijočega v puščavi. Vstal boš kot en mož proti svojemu sovražniku — klerikalizmu. Pridružil boš tovarišem v Chicagi, da .se ustanovi preko vse Amerike močna zveza slovenskih svobodomislecev, ki ima namen braniti vsakega Slovenca v veliki ameriški republiki napram vsemiičujočenni in požrešnemu molohu — klerikalizmu. Živela svoboda, enakost in bratstvo! Doli s klerikalizmom, ki je rakrana slovenskega naroda! USTANOVNI ODBOR JUGOSLOV. SVOBODOMISELNE OBRAMBNE ZVEZE V CHICAGI, ILL, Moyer-Haywood demonstracija. Vdeleže se je tudi slovenska svobodomiselna društva. -1- Prihodnjo nedeljo dne i<). maja videlo lx» mesto Chicago velikansko delavsko demonstracijo V prilog so. trpinom Moyeru, 1 lay woodu in IVttilmnii' v Idahu, katerim zapadni kapitalisti groze z vislicami. Demonstracijo s pohodom 1*> gilavnih ulicah Ch i cage priredi chikaško or-ganizirano delavstvo in temu se pridružijo tudi svobodomiselna, socialistična. podjx>riia in politična društva. Unije in društva iz severne in iztočne staini mesta se zbero na Avgusta st. in Ashland a>ve., odko-der <>dkorakajo na Halsted in O'Brien st., kjer se združijo z organizacijami iz jtftpadne in juine strani. Od toni se bo marca lo na Tackson bulvard, kjer se ceki parada razvrsti in marca po nadalje odrejenih ui!ical». Na prvem mestu bodo korakali organizirani dci!avci in delavke. zatem soija'isticni klubi in nazadnje svobodomiselna društva raznih narodnosti. Parado bodo spremljali praporji. handera m več godb. Slovenski sodrugi so pa poskrbeli, da se nedeljske Moyer-Haywood demonstracije vdetežijo tudi Slovenci. Sicer bi bili slov. ddavci, kateri spadajo k razmm unijam, vsekakor prisotni, totb ti se izgube v veliki niasi ljudstva. Zato je pa društvo "Slavija" st. i S. N. P. J., zadnjo nedeljo pri svoji redni seji sklenilo, da se vdeleži tega demonstrativnega pohoda kolikor mogoče v polnem štev i hi in tiaiko |x>kazc svojo razredno zavednost in solidarnost do delavcev drugih narodno-sti. "Slavija"' je povabila tudi "Na. rodne Viteze" in "Slovenijo", da se jej v nedeljo pridružita, kar upamo, da tudi storita. Zbirališče društveni k* »v jc rta 18. ccsti in Centre avc. pri sodrugu Fr. Mladiču med i. im 2. uro popoldne. Želeti pa je, da je vsakdo ob polu dveh že tam, kajti z mirčanjem se prične kmalu po drugi xiri, a bo vzelo dokaj časa. dokler pridemo na mesto, kjer se nam je pridružiti paradi. Sodrugi, delavci! Pridite v polnem številu in pokažite simpatije do svojih stanovskih bratov. Vsi za Moyera, Haywooda in Pettibo-neja! Charles M oyer in kapitalistična zloba. "The Chicago Journal" je mi-noli petek objavil vest, da je bil Charles Mover, sedanji predsednik \V. P. of M., kateri je s HaywQO-dom in Pettibonom olxlolien umora runi Steunenbergom, leta 1886 v Chicagi radi tatvine obsojen v jo-Irctsko kaznilnico. To vest je hitro (»natisnila večina ostalega rumenega časopisja. Da je ta trditev o Moyeru brez vsake resnične podlage in le zlobno obrekovanje naših kapitalistov, je to jasno pred vsem doka-aal tukajšnji "Bureau of Identification", kateri hrani v svojih zapiskih ime dotičnega "cowboy-ta-tu", ki je bil pred 20 leti kaznovan radi vloma in tatvine. Ime se glasi: C. S. Meyers, alias Fred Baker. Da je "Chicago Journal" zamenja! ime tega zločinca s poštenjakom Moye-retn, in da slednji ni nikoli storil zločina v Chicagi, niti mikoli bil zaprt v Jolietu, to je tuidj potrdil James R. Smith, kapitalist in lastnik rudnika na zapadu, kateri dobro pozna Moyera in ve, tla je bil ta 1. 1886 navaden nudar v South Da kot i. Charles Mover, katerega je ta novica v chikaškem listu nemilo dirnula, je izjavil, da je leta 1886 delal v rudniku Castlegate Mining kompa-nije v Kockfordu, S. D., in da ga sploh ni lnlo nikdar v Chicagi do 1, 11)04, ko se je tu vršila konvencija organizacije "Industrial Workers of the World". Stem je dovolj povedano, da ni Mover nikakršen "ex-convict". Lai-njivo in nesramno kapitalistično časopisje s "Chicago Joumalom" na Čelu, bi se rado zabavalo nad smrtno obsodbo, ki visi nad Moverem, Haywoodom in Pettilxmeiem, zato pa zavija delavske voditelje v črno luč. Lokalne vesti. "Majev venček" del. pevskega zbora "Orel" jc bil minolo soboto v mali dvorani g. Fr. Mladiča prav dobro obiskan. Poleg mnogostran-ske zabave vršilo se je tudi žrebanje za društveno piano. Ižrebaila se je številka 51 in g. Andrej Mihe-lič, <>04 S. Centre avc., ki je imel to številko, je dobil piano. Vrlemu "Orlu" želimo še več takih zabavnih večerov. Društvo "Slavija" štv. 1 S. N. P. J., priredi tekom j>ar tednov zabavni večer v mali dvorani pri g. Mladiču in sicer v korist obrambnemu fondu f. S. O. Zveze. Živela Sbvija! Zricti je, da jo posnemajo budi ostala svobodomiselna društva. __ .___ Sodrugi delavci! Vaše najbolje orožje proti sovragom vaših teženj in stremljenj po samoosvobo-ditvi je svobodomiselno in socialistično časopisje. Taka časopisa sta "Glas Svobode" in "Proleta-rec". Čitajte ju in širite med tovariši-sotrpini 1 Vsak somišljenik je dolian agitirati za nju in pridobiti novega naročnika. Pojdite in storite tako! ISCEMO ZASTOPNIKE. za odpošiljanje denarja v staro domovino in odpravljanje popotnikov za svoj slovenski oddelek pod jako ugodnimi pogoji. Za razjasnila in potrebne tiskovine obrnite se na podpisano tvrdko FRANK ZOTTC & CO., 108 Greenwich St., New York. w mm - w Na de vinski skali. Zgodovinska povest. PRVI DEL. (Nadaljevanje.) III. Namestnik goriške grofinje Čedadu je bil radostno presenečen, ko je vstopil devmski vladar v njegovo sobo. "Malo imam časa," je dejal J« ri. "Prišel sem k vam, ker bi rad govoril z goriško grofico.'" "Težko bo to," je menil namest nik. "Grofica ima danes vsakovrst nih posvetovanj z različnimi ple miči." "O čem pa mislite, da se posve tuje grofica s svojimi prijatelji?' "Najbrž se gre zopet za kako nizkotno spletko," je pikro odgovo-ril namestnik; "Morda hočejo grofico pridobiti za- kak irpor proti pa peževim ukazom ali za kak boj proti oglejskemu patrijarhu. No, če ne bovlo takoj zmagali, se bodo pa zo pet sramotno vdali, kakor vedno.' "Motite se," je dejal Juri. "Ce me hočete podpirati, Vam povem za kaj se gre, in zastavim Vam častno besedo, da se Vam povrne Vaš grad, če mi pojdetc na roko " "Na mojo vero — p^morem Vam, zaupam Vam slepo, ker Vas poznam," je veselo vzkliknil na mestnik in segel Jurju v roko. "Potem je vse dobro! Pojdiva v kako sobo, kjer bi se lahko pome nila, ne da bi naju kdo slišal. Poprej pa skličite vse čedadske kon zule in plemenitaše." Namestnik je takoj ukazal, kar je bilo treba, da se izpolni Jurjeva želja in potem se je ž njim zakleni! v malo sobo, kjer sta bila popolno ma varna. Pogovor ni bil dolg, a ko je namestnik zapustil sobo, da pelje Jurja k goriški grofici, se mu je poznalo na obrazu, da ga navdajo velike in resne skrbi. Juri je bil v največji zadregi, ko je stopil pred goriško grofico. Le žala je na svilenih blazinah. Njeni dolgi krasni lasje so brli razpleteni, a močila jih je s svojimi solzami. Tudi ko je že Juri stal pred njo, ni mogla zadušiti svojih solza, nego je bolestno ihteč sklonila glavo na njegovo ramo. "Kaj ti je, Marija," je mehanično vprašal Juri, dasi je dobro vedel, kaj je provzmčrlo to silno žalost in obupnost goriške grofice. "Ne jokaj, Marija.' je potem nadaljeval. "Nesreča, ki se je bojiš, se še ni zgodila ; v naprej pač ne smeš jokati, |aj se lahko še vse poravna in popravi." "Ne, ne, Juri." je joKala goriška grofica, "popraviti in poravnati se ne da ničesar več." Juri se je močno čudil, da je grofico Marijo tako potrta včst o nezvestobi njenega soproga. Nikdar ni mislil, da ljubi grofica svojega soproga tako zelo, da bi zaradi nje. gove nezvestobe jokala krvave solze in si pulila lase. Popeljal jo je nazaj na znfo, na kateri je p«d ležala, in se usedel poleg nje. držeč jo za roko in tolažeč jo kar mogoče nežno in ljubeznivo. "Lej, Marija, kaj nisem jaz tu, da tr v vseh položajih življenja sto. jim na strani. Tvoj soprog ni vreden ne enega tvojih las, ali ker je tvoj soprog, ti ga privedem nazaj, pa naj velja karkoli." "Ne." je odgovorila grofica Marija. "Tega nečem in nikdar ne bom sprejela ponudbe, ki mi jo |e sporo, čil moj mož." "Kako ponudbo ti je sporočil?" je radovedno vprašal Juri in se primaknil h grofici. "Moj mož se hoče od mene ločiti in ponudil mi je, da mi preskrbi drugega moža." "Ni mogoče." "Resnica je. Ko sem bila stara deset let, sem se prvič poročila in bila kot enajstleten otrok že vdova, Oče se me je hotel odkrižati in našel je zame drugega moža, grofa Panigajskega, ki je tako grdo delal z mano, da ie prišel v navzkrižje z goriškim grofom Majnhardom. Moj mož me je nekoč hotel udariti s palico — Majnhard je to preprečil. Vsled tega sta imela dvoboj in moj mož je bil poražen ter je po viteškem običaju moral sprejeti po. goje zmagovalca Majnharda, moral se je ločiti od mene in privoliti da sem postala Majnhardova žena Stara sem bila.takrat sedemnajst let in oklenila sem se Majnharda z vso strastjo prve ljubezni." "To mi je vse znano," je z vidno nepotrpežljivostjo pripomnil Juri "Ni ti pa znano, da je bila to sramotna burka, da je bilo vse naprej dogovorjeno med Panigajem in med Majnhardom. Udarec s palico odpor Majnhardov, dvoboj, zmaga Majnhardova in pogoji — vse je bilo dogovorjeno, vse je bilo kuplje no. Majnhard je hotel dobiti mene za ženo, da bi Čedad združil s svojo grofijo. Sicer sem bila kot otrok podpisala pogodbo, s katero sem se odpovedala svojim pravicam do Če dada. ali to ni Majnharda motilo, da je iz naslova mojih pravic zahte val Čedad zase. Panigaju je plačal za to petdesettisoč oglejskih sre brnikov. Prodana sem bila za petdesettisoč srebrnikov in zdaj me ho-če moj mož prodati.'' Jokaje se je grofica Marija naslonila ob Jurja, ki ni vedel, kako bi nesrečno ženo tolažil. Goriško grofico je pretresala taka žalost, da je Juri molče nekaj, časa sedel kraj nje, ker se mti jp zdela prevsakdanja vsaka beseda, ki bi jo izrekel za tolažbo. Umel je pa bolest lepe grofice in obšlo ga je iskreno usmiljen ie z njeno usodo Zdaj je tudi uganil, zakaj je grofica podpisala konzulu Ottoboni pogodbo, s katero se je odrekla vsem svojim pravicam do Čedada. Grofica je jokaje potrdila, da ji je Otto-bone obljubil, tla jo zopet spravi z njenim soprogom, ako podpiše po godbo. Sele ko se je grofica umirila,, je začel govoriti Juri o namenili, ki so ga pripeljali semkaj. Iz začetka ni hotela grofica niti poslušati njego vili predlogov, potem se je začela zanje zanimati, končno je smeljaje pritrdila. "Ali to mora ostati tajno med nami; nihče ne sme ničesar izvedeti, ' je dejala grofica, ko jc pri slovesu jxxlala Jurju roko. "Tajno? Kaj še! To mora vedeti ves svet — sicer nama vse skupaj nič ne koristi. Ali — zdi se mi, da so se že zbrali sklicani možje in treba je, da grem." Juri sc ni dal ne zadržati, ne pregovoriti, da bi obljubil tajnost sklenjenega dejanja. Odšel je smeje se na glas in ko je grofica gledala za njim, se je sama za s mej al a, četudi samo za trenotek. Sedla je pred svoje zrcalo in v tem, ko se je ogledovala, je zdaj s skrbjo, zdaj zopet smehljaje mislila na Jurjev predlog. "Ah, kaj — to je blaznost in konec bo zopet slab zame,'" je vzdih-nila grofica. "Ponižana in osramočena bom zojwt — in Majnhard bo zame za vedno izgubljen." Koj na to pa jo je ropet prešinilo upanje, da se načrt vendar posreči in ko se je, stopajoč v pripravljeno kopel, ogledovala v velikih zrcalih, jc skoro zmagonosno dihnila. "Morda se le posreči." Med tem je Juri plete! dalje svo-jo spletko. V dvorani je naletel na konzula Ottobona in znal ga je tako spretno pridobiti na svojo stran, da se jc mož kar razvnel za Jurjev načrt in je z vsem svojim velikim vplivom prigovarjal drugim konzulom i-n pl^menitašcm. Navzočen je bil tudi škof. ki je takoj ukazal, naj se prirede molitve za srečen izid važnega načrta. "Bratje v Kristusu! Vaši konzuli so dogovorno s škofom in z zastopniki naše vladarice, grofice Marije sktenrli dogovor* ki zagotovi Čedadu znamenito prihodnjost. Zaupajte jim in Bog bo blagoslovil njihovo lelo" ' Tako je oznanil star menih pred cerkvijo in ko se je začelo mračiti, so ljudje trmrmma hiteli v cerkev. Vsi»so pred časom popustili delo, vsi so ugibali, kaj da pomeni to oznanilo in kaj da se pripravlja. Ko je izvedel grof Majnhard za to oznanilo, se je veselo smejal, misleč. da je to zvijača mestnih kon- zulov, ki naj da prejšnji večer pod-pisani pogodbi poseben sijaj in naj povzdigne konzula Ottobona. Tudi Katarina je izvedela za oznanilo in postalo ji je tesno pri srcu, ker se je dala zlorabiti proti goriškemu grofu in ker je obljubila, da pride to noč na gradič h grofu Majn-hardu. Imela je pa še drugo skrb. Njen stric, Mihael Galengano, se je dal prenesti k njej.,Vsled silnih muk, ki jih je pretrpel, dokler je bil .priklenjen na meniha Dominika in vsled groznih doživljajev na razbojniškem gradu, je težko obolel in včasih fantaziral tako, da je Katarina vsa preplašena bežala iz njegove sobe. V njegovih bolnih možganih se je borba med razbojniki in med menihom zrcalila kot borba med nebesi in med peklom, in i>rosil je pomoči1 zdaj boga, zdaj satana. Na srečo jc prišel Juri in je ukazal slugi, naj gre iskat zdravnika Natana. "Ta je Žid," je tožila Katarina. "Žid ne more v našo hišo, sai je to prepovedano. Kristjan, ki pusti Žida v svojo hišo, zapade izobčenju." "No, da le ne zapade smrti," je menil Juri. "Sicer je pa tvoj stric Mihael Ga'engano izol>čen. Pusti torej najprej Žida k njemu, da mu izleči telo. potem pa pokliči meniha, da mu izleči dušo." Čim je bila ta stvar urejena, je Katarina najprej hotela vedeti, kaj da pomeni oznanilo, ki se je razglasilo v cerkvi in vsled katerega hiti ljudstvo v cerkev na molitev. Ko ji je povedal Turi, da se gre za ljubavni sestanek, ki ga jc obljubila grofu Majnhardu in ko jo je Juri pozval, na i se pripravi za ta sestanek, je Katarina vsa prepade-na udarila v jok in obsula Jurja a bridkimi očitanji. Zaman se jc Juri prizadeval, da pomiri Katarino, zaman ji jc pravil, da ji je hotel napraviti le veselo presenečenje, s katerim bi bil združen dober nauk za grofa Majnharda. Katarina ga i.i hotela poslušati. (Dalje prih.) preganja iz trt, bil bi naš človek kmet, ki bi zdrav in srečer^ zrl po svojem imetju. Menda bo še dolgo veljalo o masi našega naroda, kakor je pred 150 leti francoski pisatelj Voltaire sploh o masah ljudstev mislil: "Ljudstvo bo vedno neumno in neomikano; to so voli, za katere so telege, bič in seno," — Človek je j« proizvod razvoja, kakor vse na svetu. Razvoji človeštva gredo iz divjaka v omikanca, iz neokretnega telesa v spretno, lepo, iz revnega duha v ves svet obsegajočega. Pri živini gledajo nekateri naši kmeti na boljšo pasem in izrejajo že boljšo, lepšo; naš človek pa kaže, kakor bi hodil nazaj.*— Ali si Slovenci ne bomo stavili smotra, kakor drugi narodi in se ga držali, da smo vsi ljudje sposobni- in da imamo vsi pravico do tega, da postanemo res pravi omikani ljudje in vsi, ali vsaj večina deležna blagrov velike omike, duševne moči človeka po drugem svetu? EdinA vinnrna, ki toči najboljše kalifornijska in impirtirt vina. Kdor pije naše vino, trdi, dn še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! Z DOLEjNSKKOA. (Konec ) Otroci so to, kar so stariši. Dobre in slabe lastnosti podedujejo otroci |x> stariših. Alkohol upliva škodljivo tudi na ino/gane. Ni več toliko dobrih glav med dolenjsko mladino. To izkazujejo koncem leta izve-stja raznih šol. V takih razmerah je želeti, da bi vse vinograde in češplje zlodij vzel. Koliko lahko pridobiva naša kmetija na Dolenjskem, kažejo nekateri še dobri kmeti v krajih ob Temcnci, ko pripeljejo na semenj v Zatičino najlepše rejene vole. Kmet Rus v Grosupljem je prodal letos par pet let starih volov mesarju za tisoč goldinarjev, neki drugi kmet par volov za 800 gold. Rojanc v St. Petru prodal je lani par volov za tisoč goldinarjev. Včasih, ko so bili naši vinogradi opustošenj, priredili smo na Dolenjskem večjo govejo živino, — buše $0 zginile. Uvedli smo v tem času tudi novo pasem svinj, ki sc v jednem letu do pasti zredi. — Dosti imamo na Dolenjskem travnikov. Veliko krav. volov bi sc lahko redilo. Zdaj je meso drago. Veliko je pri nas polja, veliko krompirja, pese in tudi ko-riize se lahko pridela, milijon svinj se lahko zredi in proda. Kuretnine bi se dalo dosti več izrediti. Tudi sadje ima lepe cene. in pri nas ga je dosti; na svetu, kjer so vinogradi, bi se ga lahko pridelalo veliko. Dobro bi se lahko živelo pri nas. — Zlodijev alkohol! — Ta tudi naše fante zdivja. I.e po glavi udarijo, in največkrat brez pravega vzroka v pijanosti.- To so slabe strani naše-ga življenj a.'Js'a Gorenjskem pa baje pijejo žganje, kakor vodo. Torej ne v boljše, v slabše hodimo. Pijano ljudstvo ni nič vredno; telesno in duševno peš^. In tedaj tudi ni misliti na to, da pride med naše ljudstvo skoraj kaj večje izobrazbe. A-ko bi naš kmet tako skrbno polje in travnik obdeloval, kakor obdeluje vinograd, ako bi tako skrbno uši iz goveje živine obiral, kakor jrh 89.85 Za dobro volneno obleko ali površnik. Pristala se vam bode, kakor da je izdelano po naročilu in mer' V zalogi imamo tudi na stotine družili rnznovrstniljjroldek od $7.50 do $20 in vam jj«cinio, da za to ceno ne dobite l>cJjega blaga nikjer v mestu. Velikost, barva in moda vsib vjbI' na izbiro. Pridite in poglejte. HING<2 Vogel 18th St. in Blue Island A. JELINEK in MAYER, lastiika. J M0CN0 BLAGO. Najbrže, da ste videli že kuko oznanilo in Bi predstavi j« !i, kako po coni se blago dobi. Ali se spominjate, kako slabe blago ste dobili in Bi sami sebi rekli: "Nikoli več tam ničesar ne kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in če jo vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete oznamovane in tako lopo popisane, (lase vam priljubijo in Bi jih hočete nabaviti. Greto in si jih ogledate in najdete, da niso nUi polovice one vrednosti ali knkovosti kakor opisano, To ie^Javni vzrok, da mi ne navajamo naših eenpoo-glasih. NekafWe prodajalne trde, da cena tega ali onega predmeta jo za pol<\ieo znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistiroti. Našo trgovina obstoji vže 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nuni in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnje obleko itd. Pridite iti oglejte si naše vzorceza možke obleke. GLAS SVOBODE r Tf* 'V verstvo. Poslovenil Ivan Kaker. , VII. (Nadaljevanje.) Naj se privilegirana znanost še tako šopiri, zatrjujoč, da1 je duševna voditeljica, — ona vendar ni voditeljica, temveč služabnicam Vera ji je dala enkrat za vselej završen svetovni maor, in znanost gre Je isto pot naprej, katero ji je nakazala vera. Vera odpira človeku smisel življenja, in znanost uporablja ta pojem raznostransko na življenje. Oe torej pripisuje vera življenju napačen smisel, tedaj bo ta na veri utemeljena znanost zavzela napram življenju isto napačno stališče, kakor se jc dejansko zgodilo pri evropski, krščanski filozofiji. Ona točka cerkvenega nauka, da ima človek do srečnega življenja pravico, in da se ta sreča doseže ne z lastnim prizadevanjem človeka samega, temveč z nečem zunajnim, izven človeka stoječim, — postala je temelj vse naše znanosti in mo-droslovja. Vera, znanost in javno mnenje priznavajo jednoglasno, da je naše življenje slabo; Kristusov nauk, kako se naj sami potrudimo, da si življenje zboljšamo, — pa ie baje ne-uporabljiv. Kristusov nauk glede zboljšanja človeškega življenja potom krcfikejšcza razuma je baje neiz-vršljiv, ker je grdi! Adam in ker je svet hudoben. — tako meni vera. Ta nauk je praktično neizvedljiv, ker uravnavajo življenje gotovi, od človeške volje neodvisni zakoni, —j tako meni naše modroslovje. Torej ^ se ujema modroslovje in z njo vsa; znanost v tem, kar uči vera v dogmi glede dednega greha in odrešenja. Dva glavna stavka obsega nauk o odrešenju, na katera se opira vse: i. normalno življenje človekovo je življenje neskaljene sreče, življenje na zemlji pa je slabo in se po človeškem prizadevanju ne da zbolj-šati; 2. rešitev iz tega življenja je odvisna edino od vere. Ti dve temeljni misli sta postali podlaga svetovnemu nazoru vernikov kakor tudi nevernikov v naši pseudo-kristjanski družbi*). V drugi temeljiti misli ima cerkev z vsemi svojimi uredbami svoj izvor; prva pa je mati našemu javnemu mnenju ter filozofičnim in političnim teorijam (materijalizmu itd. ter državnim oblikam), Vse filozofične in politične teorije, ki govorijo o obstoječem redu, kot n. pr. Hegel-ova in njegovih učencev filozofija, sc opirajo na to temeljno načelo. Iz njega izvira tudi pesimizem, ki zahteva, da naj bo življenje tako. kakoršno biti ne more, in ki se, taječ življenje, priznava torej k isti temeljni misli. Materijallzem s svojo čudno trditvijo. da je človek le naravni produkt materije ali mrtev stroj vna-njih sil, in druzegn nič, je pravo dete tega nauka, priznavajočega, da ie tukajšno. zemsko življenje zgrešeno življenje. Spiritizem je s svo-jimi učenimi pristaši najboljši dokaz za to. da znanstveno in filozo-fično naziranje ni svobodno, temveč da je zgrajeno na verskem nauku o rajskem, večnem življenju, kakoršno je namenjeno človeku. Ce ne vemo ali nočemo vedeti, kaj je pravi pomen ali smisel življenja, si tudi ne znamo svojega delovanja pametno uravnati. Dogma o prvem grehu m o odrešenju človeštva zatemnila je človeku najvažnejše polje človeškega delovanja. stem da je iz vesoljnega človeškega znanju izločila ono, ki nam pove, kaj naj človek stori, da bo sam srečnejši in boljši postal. V veri, da delujeta proti laži-kristjan-»tvu (na kar sta*celo ponosna), pa znanstvo in modroslovje to pseurto-kristi anstvo še pospešujeta. Znanstvo in filozofija razpravljata o vsem, le o tem ne, kako bi se človek Pseiido-kristjanska družba družba, k ise sicer izdaja za kri-stjansko, v resnici na po kristjansko ne živi. torej: lah-kristjanjka. poboljšal; takozvano nravoslovje ali nauk o morali je iz naše dozdevno kristjanske družbe popolnoma zginil. Verniki in nevenniki ne uprašu jejo po tem, kako naj živimo, in kako naj uoonabimo oni razum, ki nam je dan; nasprotno se pa upra-šujejo: zakaj naše človeško živi je nje ni takšno, kakoršnega smA .si mislili, in kedaj bo postalo takošno, kakor si ga želimo? Le vsled tega> krivega nauka, vcepljenega v meso in kri našim generacijam, zamoglo je nastati ono čudovito in napačno versko mnenje, d§ je človek ono jabolko spoznanja hudega od dobrega, katerega. je — kakor pravi pravljica — pojedel v paradižu, takorekoč iz ust pljunil in pozabil, da obstoji vesoljna zgodovina človeštva edino v razločevanju nasprotja med razu mom in živalsko naravo; svojo pamet je porabil le v to svrho, da je iztuhtal zakone, ki opravičujejo nje govo živalsko naravo (slaba nagne nja in strasti). Verski in modroslovni nauki vseh narodov, — izvzemŠi filozofemov (t. j. napačnih modroslovni h naukov) pseudo-kristjanstva —: ju-dovstvo, Konfucijev] nauki, nauki buddhistov in brahmanov, nauki grških .modrija-nov — vsi ti nauki hočejo podati človeku pravo spozna nje, kako si naj uravna življenje in po katerih potih naj hodi, da poboljša sel>e in svoje življenje. Težišče vsega nauka Konfucijevega leži v prizadevanju po osebni popolnosti; buddhizem uči, kako se naj sleherni oprosti življenjske peze w» išče svojo srečo le v pozabljenju ične izobrazbe v delavskih krogih. Rekel je: "Jaz sem socijalist. in prišel sem. da govorim o socijalizmu. Tudi kristjan sem ter skušam po kristjansko živeti. Vsi socijalisti niso kristjani, ker mi socijalisti nikdar ne uprašamo po veri onih.i ki se oklenejo naše vere. Socijalizem ni fanatična vera, tudi ni doktrina de. ntagogov (ljudskih sleparjev). Socijalizem je čisto in jasno razumevanje vseh strok človeške vede, v prvi vrsti seveda nauk o medsebojnem razmerju posameznih stanov in poediinih oseb. To čisto razumevanje pa zahteva pravico in- resnico za človeški rod. Po mojem mnenju ni socijalizem druzega nego industrij alno in praktično izvrševanje Kristusovih naukov. Jezus je rekel; "Ljubite se med seboj I" Socijalizem uči to isto. Osebno sem prepri-can, da bi se v kratkem času dosegel socijalistični vzor, ako bi sc Jezusovi nauki izvrševali tako, kakor je on nameraval. "/Vozi socijalisti (imamo namreč tudi take, katerim je socijalizem le molzna krava) si goreče prizadevajo zboljšati socijalne odnošaje, ki zdaj tlačijo človeško pleme. Mi ne verujemo, da 'se v resnici namerava kaj učiniti v svrho, da se Kristo. vi nauki izvršujejo. Mi smo proti izžemanju, proti zapravljivosti in proti vsaki vrsti tiranstva in krivice. Mi verujemo, da se preobrat more zgoditi le potom spremembe splošnega mišljenja. Zato agituje-mo mi z namenom, da prisilimo kristjane k uprašanju: "Spolnujejo li kristjani to, kar uči kristjanstvo (t. j. pravi Kristusovi nauki) ?" Ljudje, kateri žive razkošno od rzžemanja svojih sobratov, se imenujejo kristjani. Ti ljudje so proti temu, da bi se sedaj ne razmere pre. drugačile v korist in blagor delavstva. Proti spremembi družabnega reda so zato, ker bi se s spremembo zmanjšali tudi njih mastni in neza-služeni dohodki. In glej čudo I — bas ti ljudje prispevajo često najbolj radodarno za "dobre namene"! "Jaz sem se učil zdravništva; ko pa sem zaznal," da ob*toji med boleznimi in socijalnimi odnošaji najtesnejša kavzalna (vzročna) zveza, sem se odločil, posvetiti vse svoje življenje, vse svoje najboljše moči v to svrho, da sodelujem pri zboljšanju teh odnošajev. Socijalisti ve-rujejo, da bodo pod ugodnimi razmerami l»!ezni skono docela izgini, le, in tudi moje lastno opazovanje me jc v tem potrdilo. ()_>'/; kovinskih likarjev umrje na jetiki, &2c/< jib jximrje, predno dosežejo 40. leto. I11 vendar se tovar- j narji na vse kriplje branijo vvesti sesa'ke, katere bi pljučam tako nevarni kovinski prah va-se vlekle. Tozadevni zakonski predlog so ti "človekoljubi" imenovali "konfiskacijo lastnine" I V tovarnah za bombaž je vsako leto na tisoče mladih deklet in o-trok poškodovanih; a lastniki ne marajo uvesti sesalk, ker bi jim to [x>vzroči!o denarne žrtve. Oni ljudje v New Yorku, ki so se napeijavi tekoče vode po delavskih hišah ustavljali, se štejejo med najuglednejše. Zjedinili so se in preprečili uveljavljen je tega zakona. Zakaj ? — Zato ker bi morali šteti nekaj dolarjev." — Govornik je dokazoval s statistic, nimi podatki, da pogine vsako leto po Združenih državah okroglo 750.000 delavcev, in to jedrno vsled brezbrižnosti za delavčevo varstvo in vsled lakomnosti od strani delodajalcev. — Vidite, gospodje slovenski duhovniki v Ameriki in tudi oni v stari domovini I To je vera, to je prava Kristusova vera, kar je mladi, učeni milijonar govoril v Chi- cafci. Te vere smo se oprijeli vsi mi svobodomisleci in jo izvršujemo praktično, pokazali pa smo hrbet oni mrtvi veri brez dobrih del, katere oznarovalci (katoliški duhovniki) imajo ljubezen le na jeziku, v srett pa srd. togoto in maščevanje. Kje so propalce našega naroda in kje so boljši kristjani, — to naj narod sodi sam. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko In Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie General© Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA, • ' -.i-1- —.. - New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........80.000 HP La Savole............22.000 HP La Lorraine..........22.000 HP La Touraine.........15.000 HP družbe. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni znstop na 19 State St. New York. MAURICE W. K0ZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. ' Frank Medonh, agent no 9478 Ewing Ave. S. Chicugo, III. A. C. Jankorich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, Til. I'avl Sarifc, agent na 21fi—17. cestn, St. Louis, Missour. I Slovenci pozor! Tf Ako potrebujeto odoje, klobuke, srajce, kravate ali druge jjf važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke In izdelujem nove 10"* ' =^=po== .....— -^frfl ji najnovejši modi in nizki ceni. JITHIJ MAMEK, 581 S. CentreAvt. Ift blizo 18. ulice Chicago, III. Jjfr GK2fc2><2si® ^(25®(2Š® g^sg^fpg^sg^s® Gh © M. A. WEISSK0PF, M. D. zdravnik in ranocelnjk e. 885 Atihland Ave., Chicago, III. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Piatt, od 8. — 10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.; od I__3. ure popoludne in od 4,—5. popoludne. od 6.-8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8,—10, ura dopolu Ine dom a in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEIS9KOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v Bvojo korist. Socijalizem je nov štadij (doba) v kulturnem razvoju človeške družbe. Pojavil se je hi prišel bo in nI je sile, ki bi ga ustavila. rjemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svo*e, mo- ?>Če še popolnoma zdrave zobef usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za VBelej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik, 544 HUJE INLAND AVE. CHICAGO, lit. telefon Morgan 43U. Pozor! Pozor! Slovenci. "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in drugo raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča . Martin Potokar, 564 S. Centre Ave. Chicago, III, ft Hermanekove želodečne m__kapljice. ^ ^ Najbolje sredstvo za vse želodečne neprilike, kokor nepre- izguba teka, slab okus v ustih, zubasanost in ščipanje, (0 Vzeti jia je vsak dan trikrat, pred jedjo, in Bicer v majnni žlioici za čaj s polovico kozarca vode. f) Cena »0c; po posti 55c. Pošljite postne znamke, jfit I J.C.HERMANEK, lekarnlk. 585 Centre Ave. Chicago. 3 ft Licago. AL __ ______________________ ________________ G LAB SVOBODA [The voiob op Liberty] WEEKLY Published by The GUb Svobode Co 669 Loomis St. Chicago, 111 CuMmi »t t ho INxt Offlo« »I Chloago. III.. M Second CI»M lUlWr. »ubicrlptlon |1 JO P*f y*«*' ' A'dvertUemeiiU on agreement. Frvi svobodomiselni list ta slovenski narod v Amerik'. "Qlaa Svobode" lilde riakl pet»k velja i« AMERIKO: u celo leto ........... ca pol leti ................. ZA EVROPO: ca celo leto ............10 ca pol leta ... •; • ■kro° Naslov za dopise in poailjatvo jo (G-las Svobode' 669 LooraiB St. Ohioaoq, III. »i Dopisi. Butte, Mont., 2. maja. Žcgrtani gospodje okoli "Am. Slov." so v svojem brezmenem sovraštvu proti vsaki prostodušno in nepristransko izrečeni resnici zgubili zadnjo trohico razsodnosti. Človeku se zdi, kakor bi se jim začelo že mešati. Ne pomislijo, da ima laž kratke noge. ampak vsak teden kopičijo nova obrekovanja, zavijanja, laži in blatenja v svojem listu. Njim je le za trenotni uspeh, ne pomislijo pa, kaj bo potem, kadar se jim vsi poiskusi. uničiti svobodomiselnost med ameriškimi Slovenci, izjalovijo in kadar pridejo rojaki do spoznanja, kak humbug uganjajo duhovniki stem, ko trdijo, da je vera v nevarnosti, — dočim je v nevarnosti le njih Sep. Ko bi se vsi duhovniki toliko brigali za vero in za resnično (a ne hinavskoI) po-božnost in vzgledno življenje med našim ljudstvom, kolikor se brigajo za "Glas Svobode" in socijaliste, — potem bi ne bilo nikoli nobenega farja v peklu. Kako sodi zdrav razum našega ljudstva o vrednosti (hiš nega pastirstva večine slovenskih duhovnikov, je drastično pokazal odgovor nekega kmetskega mladeniča v starem kraju. Župnik, hoteč spraviti fanta v zadrego, ga je uprašal: "No, Janez, ti ki si tako kunšten, povej ti meni, kaj Bog zdaj dela?" Janez ni dolgo pretm-šljeval in odgovori: "Ravnokar premišljuje, kako da nobenega far-j a v nebesih ni!" — V tem zdravem humorju tiči g!ol*>ka resnica. Kajti čim več duhovnikov imamo, tembolj peša vera. Ljudje ne morejo imeti več tistega zaupanja v naše duhovnike, kot so ga imeli prejšne čase. V prejšnih dokih so se še dobili duhovniki, znnčajni, odkriti možje, ki j?m je bila resnica ljuba, ki so z .ljudstvom žalovati in se veselili in katerim je bil narodov blagor pri srcu. A danes? Le še v kakem skritem gorskem kotičku stare domovine živi od Vsega sveta pozabljen kak star, pošten župnik, ki ga dičijo te lastnosti, in katerega še ni okužilo novodobno, farizejsko katobčanstvo. Ti redko posejani duhovniki ne živijo strogo po pred. pisih moderne katoliške vere, temveč živijo po svoji lastni vesti in po zdravem raanmt. — a vendar jih imajo vsi ljudje radi in jih spoštujejo kot poštene služabnike božje. Vsi drugi, vzgojeni v današnjih duhovniških izobraževališčih, — zlasti ameriški duhovniki —, so postali mvadni kruhoborci. ki jim je le za dolar in duševno nadvlado, — vera pa jim služi le kot sredstvo, da ta namen dosežejo. Taki duhovniki strupeno sovražijo slehernega, kdor samostojno misli in kdor ima drugačno, od njih različno mnenje. Vsak napredek jim je zopern, omejili bi radi sleherno svobodno izražanje resnice; vsaka, tudi najjasnejša resnica jim je laž, brezverstvo in htidičeva izmišljotina. Radi pa vidijo okrog sebe nerazsodne, neumne tepce, — ali oa take prekanjene in brezvestne lopove, kot so sami, namreč take, katerim je vera Je krinka. Ti jim pomagajo nevedno ljudstvo izsesavati im delijo z njimi plen. Gorje tistemu, kdor »i drzne povedati za- peljanemu ljudstvu resnico o duhovnikih in> o veri in mu pokazati pravo pot do samostojnosti in večje sreče! Kot na "brezverca" in "odpadnika" pade vsa farška banda po njem, — in gorje mu, če je osamljen! Kajti klerikalizem ima ogromno denarno moč, — in s pomočjo denarja le prevečkrat triumfira krivita' nad pravico. V Ameriki imamo dovolj žalostnih dokazov za to I — V takih razmerah, ko duhovniki farni ne živijo v duhu Kristusovih naukov, — ko javno povedo s farju lastno nesramnostjo, da jim je vera le business, kupčija, — ko očitno jemljejo v svojo zaščito ljudi, ki so vse prej nego pobožmi kristjani, — v takih razmerah, ko'sejejo duhovniki med nami namesto ljubezni, le sovraštvo in prepir, — ko jxxllo obrekujejo pošteno živeče može in jih vlačijo pred sodnije, dasiravno je Kristus to prepoveud —: v takih razmerah se pač ni čuditi, da vera peša. Duhovniki sami so tega krivi Skoro vsak duhovnik ostavi ob svoji smrti velikansko premoženje, katero je izprešal iz itak revnega ljudstva v teku svojega pastirovanja Naibolj izrazita lastnost pri katoliškem farju je njegova lakomnost, nad katero pa je Kristus izrekel prokletstvo, rekoč: "do bo prej prišla kamela skoz šivankitio luknjo, kot pa oderuh ali lakomnež v nebeško kraljestvo." Mal izgled za to! Nekaj let bo tega, ko sc je pobiral denar za gradnjo nove katoliške cerkve na Calumetu. Mich. Kot po. vsod, so dobijo tudi tam revni dc lavci. in eden od teh ubogih rudarjev je prinese! "samo" $25 v to svrho. Gospod župnik to svoto sicer sprejmejo, a se nič dobrohotno ne nasmehnejo; še kregali so sc in re kli, da to ni dosti, da je premalo Toda pribiti se mora, da je revež dal, kolikor je v svojem uboštvu premogel. Čez nekaj časa sc je pri baš temu rudarju primeril krst, in otroka nesejo krstit k ravno temu duhovniku, Župnik pogleda v knjige in nato jezno za renči: "Ne bom krstil Vašega otroka, ker ste dali Vi samo $25 za cerkev." Otrok je bil potem drugje krščen, čez par mesecev pa- je irmrl župnik zopet ni hotel pokopati otro ka, češ da je oče da' samo $25 za cerkev. Šele na odločen nastop vsled farške brezsrčnosti razjarjenega očeta sc je župnik podal In otroka pokopal. Torej, dragi mi. kristjani, zdaj vidite, zakaj naša sveta vera peša! Krivi so tega tudi krojači, ker duhovnikom tako velike žepe delajo, da niso nikdar napolnjeni! Prej rram je mogoče morie izpiti, kot farški žep napolnti! Jezus Kristus ni nosil v nobeno banko denarja — današnji njegovi "namestniki" pa znašajo tisočake, izprešane iz revnih delavcev I lTmrl je reven in nt imel to1iko, kamor bi svojo glavo IX)loži I. "Ani Slov." bi žele! obilo uspeha, ako bi opustil te ostudne osebne boje; tiskarna pa naj raje izvrši svoje delo, katero je bilo že pred več meseci naročeno, pa še'sedai ni gotovo. Zabavljati in pri sodniiah se okrog tožariti, — to je posel starih bab v starem kraju. Namesto da pišete tako gorostasne oslarije in stem svoji veri škodujete, denite si raje v usta čik in premišljujte, kam pridete: ali v pekel ali v nebesa. Tudi nekake "gospe" ali "dame" iz Anarande, Mont., se' hočejo v štv. 20 "Am. S'ov." nekaj postavljati! No pa' predno se te 'katoliške dame", ki pravijo, da ne marajo citati "umazanega" lista "Glas Svobode" in da nečejo vzeti tega "smrdljivega" lista od odpadnikov v svoje "nežne" roke, — podoio na časnikarsko polje, naj pomislijo, da so doma na Kranjskem, predro so postale "ameriške rahločutne go-spe", — blato do kolen* gazile in imele v rokah gnojne vile! Mesto da se te "dične" gospe proslavljajo v "Am. Slov." s svojo neumnostjo, naj osnažijo raje svojemu možu delavne čevlje in stanovanje počistijo, da ne bo polno nesnage, stenic in druge golazni.Pinarjenje pa naj prepustijo moškim! Naj Vam bo bolj na skrbi gospodinjstvo, ko pa politika, — in potem se Amerikanci ne bodo o nas zarričljivo izražali, da smo "Avstrijci"! Pustite "Glas Svobode" pri mini, ker to je ravno tako smešno, kakor če bi se muhe v slona zaletavale. Bolj skrbno pa vzgojujte svojo deco, da ne bo popolnoma podivjana, če pa otrok nimate, prosite Boga, naj vam jih da pol ducata, — potem pa vam ne bo preostajalo časa, —L kakor vam ga zdaj —, če jih boste hotelt^ skrbno vzgojiti. — Vsem bralcem vašim veliko smeha, a tudi treznega' preudarka. , M. J. M. Oregon City, 5. maja. Rojaki cerkev smo zidali V državi Oregon; Za farja Sojarja si zbrali Ker je tak študiran mož Naša naselbina je še čisto mlada eno leto je od tega, kar smo se prvi Slovenci tukaj nase'ili. Ko mas je bilo nekoliko več. so si fantje ustanovili svoje društvo" "Gorenjec" spadajoče k S. N. P. 1- Na nesrečo sta bila predsednikom irr tajnikom izvoljena dVa naduta katoliška pu-hloglaveža. kojima ni bilo mar "za napredek društva, frač pa sta s svojim početjem povzročila, da je začelo društvo polagoma hirati in propadati. Toda pobožne želje teh bivših uradnikov sc niso uresničile. Predsednik sploh ni bil sposoben aa to častno in važno mesto. Za mizo je sedel kot bronov kip in le redko-kedaj zinil kako besedo. Od društva' so odstopili oziroma bili />r<-inorani odstopiti: na vse strani gladki Justin in par mlečnozobih otrok, ki niti pojma nimajo, kaj je pravzaprav (xxlporno društvo. Po mojem mnenju b5 bilo najboljše, da uavežete svojim ovčicam na hrl>et t ah! ice i:v jih napodite še v šolo; saj večinoma ne poznajo drugih črk nego one, ki so lastne neki štiri-nogati živali, katerega ima Judi pre oej dolga ušesa. Vi pa boste itak drugo leto že v pratiki naslikani, menda blizu tam, kjer se prične štirideset danski post! G. Justin, če ste res tako pobožni, zakaj pa ne greste vsako nedeljo v cerkev ? Časa imate dovolj! V "Am. Slov.' pa tako po jezuitsko oči zavijate kot bi še nikdar ne bili vode skalili! No, pa tukaj je mnogo tacih, ki Vas že več let poznajo in ki vedo, da Vi Je takrat greste v cerkev, kadar Vas žena najxxli! Tako. tako, Matija. — čemu pa potem priporočate Vi drugim to. kar sami ne verjamete ? I*a sat se poznamo! Ali se nič več ne s]x?minjatc. kaj Vam je rekel [wkojni Buh, ko ste Studi rali: — "da boste Vi takraJ far, kadar bo kiktja oltar"f Neutnevno mi je. kakor ste mogli biti za učitelja; saj niti dobro slovenščine ne zrnate! To ste pokazali s svojim jalovim dopisom, probčenim v "Am. Slov.", kier med drugimi neslanostmi pravite. da je bil "ženin v svatovskem krilu"! Matijče, dajte se potipati, — nvmla imate tudi Vi krilo?! Glede cerkve Vam pa svetujem, da toliko časa [xicakate, da kaj snega pade. Potem Vam jo liomo pa mi socijalisti postavili. In tudi na par poštnih znamkah nam mi toliko ležeče, če pišemo po Soja rja. da pride k nam "pastirovat"! AH se še kaj spominjate, Mr. So-jar, — približno dve leti nazaj.— kako ste nagovarjali rojaka Sajo-vica, ki je bil civilno poročen, da se naj da Midi cerkveno pri Vas poročiti, češ da boste to storili popolnoma zastonj f — Potem ste mu pa računali 5 dolarjev! — Vi sveti možje učite, da sc lagati me sme, da je Inž velik greh. A baš ti duhovniki. ki to učijo, poslužujejo se najpodlejših tažij. kadar se jim gre za to, da bi koga osramotili in ga spravili v neprilike. in kadar se jim gre za — žep! Menijo, da jc vera le za delavce, — za privilegirane lenuhe, "ki po 16 let študirajo, pa ne! Hvala za tako vero. ki je obvezna samo*za revnejše sloje, — za duhovnike in bogatine pa bi ne veljala ! Ko bo bitka j šn a cerkev dogotov-Ijena, se g. Sojarju priporočamo, da pride k nam duše past. Zagotavljamo Vas že vnaprej.da boste imeli z nami "neverniki" obilo posla-Ne boste tako spočiti kot ste zdaj, ko mažete in b'atite z drugimi duhovniki vred v ".Am. Slov." Na- rodno Jcdnoto, njeno gJasilo in po-ed ne Vam neljube osebe. — Farji že vedo, čemu se toliko potegujejo za "sveto" vero in zakaj tako hvalijo "to dobro katoliško ljudstvo". Saj od vere vendar živijo, in sicer prav dobro živijo ( Vera jim je postala dober business, — in nič drugega ! Kako vse.drugače je Kristus učil! Današnji 'far ne grf nikdar zastonj v cerkev; samo enkrat je še!, — a ne prostovoljno, — ..-odd era je bik! Iz Jolicta nam kar zastonj pošiljajo cele ducate "Am. Slovenca", hoteč nas stem na svojo stran zvabiti. Mi snio jim hvaležni 1# Kajti drva ?o letos draga. — in v papirju "Am. Slov." imamo pratv ceno kurivo! Prosim, pošljite šc več! — K sklepu pozdravljam vse cenjene somišljenike širom Združenih cjržav ter jim kličem v spomin geslo : "Od boja do zmage!" Frank §avs. Mulberv, Kams?.. 6. moja. Dan na dan dobivamo vesele dokaze, da so se rojaki začeli zavedati, ne le dolžnosti i do samega sebe, marveč tudi dolžnosti j do svojegja bližnjega, do svojih rojakov. Pregovor: "V edinosti je moč", se pač čedalje boli priznava in uvažtije. Posledica temu spoznanju je organizacija in snovanje prepotrebmih podpornih društev, a to takih društev, ki sprejemajo ne le notorične farške kričače in pctolizcc, ampak vse poštene S'ovanc te ali one vere, ker so ti tudi ljudje in v slučaju stiske tudi potrebni podpore. Slovenci v tukajšni novi naselbini ne maramo zaostajati za drugimi in tudi nastopamo ono jx>t, katero jc nastopilo že toliko naših rojakov. Ustanovili smo novo društvo ter ga imenovali "Prvi maj". Stopili snw jxxl okrilje mogočno se razvijajoče S. N. P. J. V Avstriji so pridobili delavci prijazni sjxmiladianski dan 1. maj za svoj praznik. Vsak zaveden delavec ta dan počiva in praznuje. Zavedajoč se važnosti tega dne, smo svojemu novemu društvu dali to itre. K ko važnega |x>mena je za nas od farškega terorizma neodvisno podporno društvo, ni treba še po*e-l>ei naghsevati; kajti vsakdo dobro ve in zna. koliko dobrot jc slavna S. N. P. ). rojakom že izkazala. Rojaki in Slovenci, ki še niste pri tem društvu, vstopite tudi vi v našo sredo; trkdo ne ve, kje in kedaj ga doleti nesreča. Nudi se vam ugodna prilika; za ta mesec znaša vstopnina samo $1.50; potem se vstopnina poviša. Živela svobodomiselnost in živel napredek! J. Čcrnc, tajnik. Breznikar. Redne mesečne seje se vršijo vsa- , ko četrto nedeljo v mesecu. Volitve t Avstriji. Za socializem ho dobra Izpadle Društvene ventl. Naznanilo. Vse člane društva "Bratstvo Naprej" štv. 9 S. N. P- J. v Ya»le, (Kans„ tem potom uljudno vabim, da se zanesljivo udeleže prihodnje mesečne seje, na katere j se bodo razpravljale važne stvari, tikajoče se korlstij društva; na dnevnem redu je tudi volitev delegata za letošnjo konvencijo. Zapisnikar. Zopet novo društvo! Termi novqmu društvu, ki so ga ustanovili svobodomiselni rojaki v Mulberry. Kans., in ga priklopdi S. N. P. T., so nadoli jwmenljivo ime "Prvi maj", kar na i znači, da je nastopila za dosedaj brezbrižne, a svobodomiselne Slovence nova, spomladamska doba, doba preroje-11 ja in vstajenja iz mrtvaškega spanja. Novemu društvu kličemo najsrčnejši pozdrav, želeč mu vsestranskega nrocvita in napredka v blagor vsem pomoči potrebnim. Za tekoče poslovno leto se je konstituiral sledeči odbor: Ribani Spaček predsednik, Leopold Dolin-šek podpredsednik. Ivan Čeme tajnik," Tosip Ijekše zastopnik in bla-eajnik, Ivan Podobn-ft: zapisnikar; nadzorniki in bolniški odborniki so ti-le: Frank Kozole. Karel Drgan, Rok Godina; reditelj: Valentin V sredo in včeraj so dospele prve vesti o izidu voljlne borbe v Avstriji, ki se je prvič na podlagi splošne in enake volilne pravice vršila v torek 14. maja. Dasi so te vesti še pomanjkljive, vendar po brzojavnih |x»ročilih iz Dunaja lah. ko že danes Ixiljezimo velik napredek, ki so ga v tent volilnem boju dosegle avstrijske socialistične strtamke. Od 516 poslancev, kateri imajo zasesti bodoči parlament, se dozdaj more trditi o volilnem izidu 108 po-slancev. Med temi stoinosmimi je 45 socialnih demokratov, krščanskih socialistov, 20 katoliških cen-tristov in 4 nemški nadikalci. Največ socialističnih glasov jc bilo na Češkem in tam je najbrž tudi zmaga velika. Najhuje so bili pri teh volitvah — kakor se poroča iz Dunaja — raženi Vsememci. Schoenerer, voditelj vsenemškega gihanja. je zgubil svoj mandat in z njim je izgubila mandate dolga vrsta njegovih pristašev in voditeljev pangerma-nizma. Propadel je tudi minister Herr Von Marchct; Dr. Derschat-ta, dr. Forschtant in dr. Paaak (sami ministri) se bodo morali boriti za svoje mandate v ožjih volitvah. Do ožjih volitev bo prišlo med 07 kan-didaiti. jS'a več krajih je na volilni dan nrišV> tudi do večjih nemirov. V Cniovicah ( Bukovi na ^ je bil konflikt med socialisti in policijo, v katerem jc bilo ranjenih mnogo oseb. V Trstu so se stepli socialni demokrati ii> nemški naprednjaki in posredovati je morala policija. Iz med vseh izvoljenih poslancev dne 14. maja ie najbolj interesanten grof Sternberg kateri je izvoljen ( na Češkem. Sternberg je velik sovražnik avstrijske vlade in vsled svo;:h radika'nih idej ie moral zapustiti Avstrijo. Seveda pod posla niško imuniteto se bo zdaj lahko vrnil na Dunaj. Kako so izpadle volitve na Slovenskem, o tem še nimamo nobenih poročil. Boj je b i naravno hud in liberalni stranki je najbrž za vselej od z von i [o. Socialna demokracija je pa nedvomno prodr'a z velikim številom glasov., Natančneje bomo o tem poročali dnipi teden. Kako delti ie *'era v nebesa. "Chicago Američan'' je v torek objavil sledečo vest: Philadelphia, Pa., 14. maja. — Francis M. Schults, <;i2q Reno st., je usmrtil svojo |>etletno hčerko Hazel z namenom, da jo vzame s seboj v nebesa. V Fairmount parku jc ustreJil najprej njo. nakar je sebi z britvijo prcrcz.tl vrat. Tukaj je pismo, katerega so na^šli pri morilčevih nogah v parku: "Moja ljubljena žena in moji prijatelji! Odpustite mi! Jaz nisem mogel umreti m» oust it i svoje hčerke Hazel. Hotel sem jo vzeti s seboj v retasa. da bi me tam tolažila. Ti, inoia žena, pa imaš itak še jednega malička, da te tolaži. Bog nam odpusti in pripelji nas -vse skupaj v nebesa. Ja t nisem mogel še dalie stati v negotovosti. Srce me vedno bolj boli in jaz sc bojim, da umrem in grem iz tega sveta sam brez svoje d rarest ne Hazel. Frank." Mislimo. vočini nasi slov. duhovniki v Ameriki; mesto da bi blagoslovi jali, pa izrekajo strašen anatema, ki človeka kur do kosti zazebe. Tisoč mi si i j sc mora grajati či-tajočem« to prekljinjanje, ob katerem bi lahkovernega človeka lahko spreletcla kurja polt. Ali ne potrebno je zapisati karkoli, kajti v vsaki misleči glavi morajo vstati enake mi s! L In kako naj vpliva ta anatema?. .. Na gledališkem odru no naredi najprozovitejši blisk in grom nobenega utiša, ako ni ves milieu tak, da sluti nevihto in da pripravi človeka v tisto občutje, brez katerega ne veruje eksperimentom gledališkega mojstra ... * * * Torej pojdimo k stvari: Dvanajst let jc Leo Taxil z najsmešnejšimi burkami vodil za nos najvišje kroge rimske katoliške cerkve. Izmišljal je bedaste povesti in dogodke iz pekla direktno in iz fra-mazonskih krogov, ustvaril je hudiča "Bitni", pokazova.1 njegova in njegove stare matere pisma, "doka-zoval" zvezo, vraga s framazoni in zaslužil stem ogromne svote novcev. Kakor s hudičem je dopisoval budi z nezmotljivim rimskim papežem. ki ga ie posebno hvalil rtadi n jegovih velikanskih zaslug za cerkev in za vero. Kako bi tudi ne I Saj je Leo Tax M papežu obljubil orožje, s katerim gotovo uniči frama so ne in vse "brezverce"! Ali glej čudo I Neki (\m pride Leo Ta-xil na shod, kjer ie obljubil razodeti nove nezaslišane tajnosti ' pekla in lože. in res — razodel je tajno, veliko tajno, ki se je raz-prostih po vsem svetu, tajno, tate-m so pač mnogi že davno ugamili: Leo Taxil je iavno potrdil, da je dvanajst let sleparU, — da so bile vse njegove povesti same izmišljotine. — da ni nikakega ht»diča "Bitni" niti njegove stare matere, da torej tudi fraanazoni nimajo nikake zveze z niim, — da so torej škofi in kardinali in na Čelu jim "trezmot-Ijivi" papež verjeli na j bedaste j jjc in nesramna .laži, — da so se klerikalni časopisi, ki so — kakor "Amen-kanski Slovenec", kateri oznanuje svojim čitalcem, bode proklet v lobanj it v sencih, v čelu, v ušesih, v obrvih, v očeh, v licih, v nosu. v zobeh, v ustnicih, v vratu, v ramah, v prsih, v prstih, v srcu, v želodcu, v črevih, v ledicuh, v bedrih, v spolnih aidih, v boku, v kolenih, v nogah in noh-tfili. "Naj bode proklet v vseh zvezah in pregibih njegovih udov I "Od temena pa do podplata naj ga žre bolezen I "Kristus, sin živega Boga, -naj ga prekolne v svoji vsegoimogočno-sti in v svojem veličanstvu I "In nebo in vse delu joče moči naj se dvignejo proti njemu, da ga pre-koltiejo, v prqx>stavi, da se ne spo-kori in nam ne da vsega zahtevanega ziadoSfienjaL Amen; tako bodi, amen!" ... Frank Sarofikus. stvari. Spoloverska Ni D., katera je proti škofu Horstmanu provoci-rala demonstracijo, a potem pred istim škofom' padla na kolena, se pa, laže prav po katoliško. Mi se pa hočemo še-Je zdaj ponižati in reči s Kristusom: Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo! Somišljeniki! Spominjajte se obrambnega sklada! Udarec jc bil hud. Vsakdo je mislil, da bodo klerikalci vse storili, da svet to neprijetno komedijo hitri pozabi. Toda "nei zmotljivi" ne more oprostiti, da sc ie vender zmo-til! Njegoua. kri je vzkipela do vrhunca, kakor je vzkipela našim "prečastitim" v Chicagi, So. Chi-cagi in Jolietu; blamaža vesoljne klerikalne armade avhteva osveto — papež je Taxila preklel. In ta kletev je temeljita! Glasi se V slovenskem prevodu nekako tako-le: • + * "V imenu vsegamogočnega Bogla Očeta Sina in sv. Duha. svetih prepisov in sv. i>eosk run jene device Marije, Matere Božje, kakor tudi vseh nebeških kreposti j, angeljev, arhangeljev, tronov, sil, kerubov, serafov, iir vseli svetih patri jar ho v, proroloov in evangelistov, svptih nedWznih, ki so v pričo lažjega jagnjeta edini vredni, peti novi spev in tudi v imenu sv. mučenikov, svetih izpovedal cev in vseh svetih ter vseh ostalih od Boga izvoljenih: "Mi izrekamo izobčenje in ana-terrrai proti tet m "zločincu", ki se imenuje LeoTtoxil in odgan jamo ga 6 socialistov v bodoči avstrijski parlament. Med dvajsetimi nadaljnimi socialističnimi kandidati se vrše ožje volitve in sicer 25. maja. Pričakovat. jo torej še mulaljnih uspehov. Največ socialistov je prodrlo na ('»"Nkent, V novem avstrijskem parlamentu bodo po najnovejših poročilih odločevali "črni" (klerikalci) in "rdeči" (socialisti). Razne stare nacijonalne in meščanske stranke so poražene na celeg črti. K osli "Nove Domovine". Davek na radovednost. Pred-stojništvo protestantovske cerkve v Blisku v Šleziji je lani sklenilo, da se zabrani za časa poroke nepoklicanim vstop v cerkev. Kdor pa hoče na vsak način gledati poroko, kupiti si mora vstopnico za 20 v. I11 na ta način 110 moti več vsakovrstna radovedna množica porok, a dostojnih radovednežev so je nabralo pri vsaki priliki toliko, da je cerkev dobila prvo let o IG,000 kron vstopnine. DAROVI. Obrambni sklad Konda & Kaker. Izkaz od zadnjega t edina: $4LV 98. Savia Radakovič, Pueblo, Colo., nabral tried brati Srbi $10. — Frank Špolar, Chicago. Ml, $1.00. Skupaj do danes: $424.()8. Clevelandska N- D., katera jc kozlov in hlamaže vajena kakor berač uši, je v svoji 132. štev. zase-kundirala "Am. Slovencu". V krat-kej notici je pogrela "Slovenčevo" laž o "begu" M. Konde in Ivan Kaker jia zraven pa pristavila, da "v afero zapleteni so baje pismeno na-prosili sodišče za milost". Ako namerava v boju proti farjem na vseh straneh poražena N. D. s takimi iz. mišljotinami impomovati škofu Horstmami, Vitusu irp drugim črno-četnikom. tedaj pač v polnej meri zasluži naslov: katoliški dnevnik. Lngati in katoliško lagati sta dve Delavci! Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišču. Posebno veljaj to rudarjem v Minnesoti in drugod po zapadu, koder ima Western Federation of Miners svoje lokalne unije. Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci. Listnica upravnlltvi. Opozarjamo opetovano svoje cenjene naročnike, ki se preselijo, di nam poleg novega naslova naznanijo tudi stari naslov, kar jih ne stane mnogo truda, nam sc pa dolgotrajno zamudno iskanje prihrani. Sodrugi, somišljeniki! Najos-trejši meč, ki bode kapitalizmu in njega zavezniku, klerikalizmu usekal smrtonosne rane, je soci-jalistično in svobodomiselno Časopisje. K temu spada tudi "Glas Svobode". Segajte po njem I Širite ga med prijatelji, znanci in sosedi! Vsak nov naročnik je nov korak do zmage. KJE JE Ivnn Pintar, doma iz Spodnje Rečice pri Laškem trgu! Pred enim letom je bival v Mek-siki. Kdor bi vedel za njegtv naslov, naj mi ga blagovoli sporočiti. — Karel Veternik, Sock No. 3, Box 24, Allegheny Co., Pa. CENIK knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas Svobode": Mali vitez I., II. in III. del . 3.50c Kralj Mat jas..........S°c Preko morja ..........40°- Opatov praporsček........35c Elizabeta angleška kraljica . .20c. Jama nad Dob rušo........20c Vrtomirov prstan........20c Eno leto med Indijanci .... 20c Erazem Predjamski......20c May Eri.......... .. .. aoc Tiun Ling ............20c Strelec................25c Naselnikova hči..........20c Pod turškim jarmom......20c Fran baron Trenk........20c Poslednji Mehikanec......25c Na preriji.......... .. 25c Naseljenci............25c Stezjosledec............ Za kruhom............20c J. Pagliamzzi, zbrani spisi, 2 zvezka............$— 60 Na razstanku.......... 1.00 Kirdžali, roman........—,80 Go veka r: O te ženske! — črtice.............. i-oo Zofka Kveder: Odsevi____ 1.00 Islandski ribič..........—.60 Sienkievvicz; "Brez dogme" «— znamenit roman .. .. 1-5° Grof Monte Christo v 4 delih .............. 2.00 Cankar: Knjiga za lahkomiselne ljudi.......... 1.25 Zofka Kveder: Iz naših krajev .............. 1.25 Koristka..............—.40 Mojc ječe............—.35 Gozdovnik............—.50 Beneški trgovec .. .. .'. .. —4° Janko Kersnik: Zbrani spisi, 8 zvezkov, krasni romani in novele, zvezek po ,. ,. 1.25 Marija hči polkova......—.20 Viljem baron Tegetthoff .. —.3c Avstrijski junaki.. .. —.75 Venec slovanskih povesti j, zvezek IV., VIII. i;» IX., vsak po............—.6oc Za srečo, — povest......—-50c Amerika............ ..—.20c Spisi Andrejčetovega Jožeta, — trije zvezki, vsak zvezek je celoten in sam za-se ter obseza vsak par krajših, mičnih pripovedk; ' zvezek po..........— 20c Bcatin dnevnik........— 30c General Lavdon........— 30c Knjige pošiljamo poštnine prosto. — Kdor 'r-'.\ Imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom pošlje naročnino. Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako 86 ud parkrat nariba z Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reuinatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji. o bolečinnm v prsih, proti Hf* glavo- in zobobolu. V vseli lekarnah, SC in ^tr 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. US Paarl St. New Yotk. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca eodovice mineralno vode in drugih neopojnih pijač. 62-84 Fisk St, Tel. Canal 1405 PRIJETNO ZIMSKO IN POMLADANSKO Toitijo v lulljo In drntu- kr»)i oh udrljnoikun morju »»ni |ifi-tkrlil itnritlikuton« CUNAltl) LINE prevaža ljudi in blago čez ocean EIBiULTUH, GENOV*. ML ITD. lepi, veliki in novi PARNIKI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA" 13,600 ton. ••SLAVONIA" 10,600 ton. "PANNONIA" 10,000 ton. •*L)LTONIAM 10,400 ton. Iz New Yorka odjdujejo NARAVNOST ? ITALIJO. Obrnite bo do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodila o cenah in časti kedaj parniki od plujejo. F. O. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str. ohioaoo Edward Pauch -gostilničar- 663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL. . __________________ ■___________ ___ ____________________I ......... -■: Ai>_______________. -r,- . n. . _____ iztisov, Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem In tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društva m priporočam tudi mojo dvorane za društveno seje, Bvntbe, zaoavne večere itd. — veliko dvorano i>a za narodne in ljudske veselice. Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke In prost prigrizek. gPotujoči rojaki vedno dobro došll! -©ft Priporočam so vsem v obilen |X)set. Frank Mladič, 587 N. Centre Ave. Chicago, III. O LAS 5VOBODH Kedo prosi milost. ' Rimski zmaj je zopet zatulil grozovito in javnost (koder se pač Am. Slov«, čito) še bolj nafarbal s strupeno peno svoje brezkončne hudobije, htnavščine in togote. V one-mogli svoji maščevalni jezi udriha slepo semtertja, ne vedqč, kam in koga zadene. Svit amerikcrnske jav-noti mu je vzel vsako trezno in mirno razsodtiost. Angleško jeklo ga je zadelo v srce I Strupeno njegovo žrelo, kruti njegovi kremplji, trolrica njegovih okostenelih ntožgan — 90 trčili rta trdi oklep ameriške ustave. Udarec ga je omotil tako, da v norosti blebeta kot stara baba največje budti-losti. Darrtišljuje si v svoji togoti in omotici, da je ot» že vladar Združenih državi! O ti rimsko-peklen-ski izmeček! — tvoja oholost te slika tako, kar v istrni: — kitajski zmaj rz papirja!-- • • • Toliko glede angleškega članka « v naši predzadnji številki, ki ie dal "Am. Slov." povod, da je v svoji 22. številki zapisal z velikimi črkami : "GLAS SVOItODE" NA — KOLENIH!" Naš članek je imel edino ta namen, obrniti pozornost angleške javnosti na sodnijske o-bravnave, pri katerih se bo pralo umazano farško perilo, in da pošljejo angleški listi k tozadevnim obravnavam svoje poročevalce. Poskrbeli smo, da bodo tudi angleški listi poročali o stvari, radi katere nas farji tožijo. Ne prosimo usmiljenja, iamjxik pravico zahtevamo od Strica Sama! Tisti, ki prosi tt-smiljenja in mirne sprave, ste ravno vi tožite!ji, a ne mi toženci! Upia-šamo: čemu so v "Am. Slov." štv. 21 izostali običajni napadi na naš list. Jednoto in posameznike? — Pribrjcmo: Farji so nas bas v tistem času povabili na mirovno posvetovanj e^ in nas prosili za poravnavo, nakar so oni pripravljeni u-makniti vse tožbe, naperjene proti nam. Da so se zbali tožb in novih razkritij, ki še vsekxiko pridejo pri sodnijskih obravnavah na dan, — to dokazu je, rta imajo slabo vest in bojazen, da bodo v javnosti vsled tožb Še huje razkrinkani. Komu torej bolj prede: nam tožencem, ali farjem tožitelicm, ki mm ponujajo hoko v spravo? Vi ste nas iskali, ne mi Vas! Pač jasno znamenje, da ste v škripcih in da že obžalujete svoj nepremišljeni korak, ko ste nastopni proti mm s tako neutemeljenimi tožbami. V omenjenem članku v zadnji številki Am. Slov. kar mrgoli naj-gorostasnejših laži j in podlih zavijanj. Steni se menda skušajo tolažiti. Slalia taka tolažba! Tako si n. pr. v svoji brezmejni nesramnosti drznejo trditi in svoje kimovce nafarbati, da "sramotimo" mi duhovnike, te "čuvaje sv. vere" — na "najgrši način", in da jih "obreku-jemo". Uprajbmo, smo li Podgorška iz La Salle, o katerem smo zapisali le tisto resnico (njegov beg je to dokaz!), ohrekovali? Vsi grehi, katere smo kdaj temu ali onemu "čuvaju sv. vere" zalučali v obraz, se dajo dokazati, — in to imenujejo farji — obrckov(r\je! Pametnega in poštenega duhovnika gotovo ne bomo napadali, ker se ne mnramo ravnati po tistem vzgledu, katerega nam dajete vi. Le tistega, kdor zasluzi (pa naj si bo duhovnik ali pa posvetnjak), okrcamo v javnosti. Kdor je čital naše zadnje številke, tistemu ie znano, da ne prosimo mi milosti in usmiljenja in da se mi ne tresemo strahu pred "zasluženo kaznijo" (?) — kakor 'Ani. Slov." hudobno omenja. Višek nesramnosti jc tudi trditev. da sta Kakcr in Konda pobegnila. Ta trditev ima seveda "plemenit" namen, zbegati in preplašiti poroke ter jih pripraviti do tega. da bi poroštvo preklicali. Saj so baš rsto skušali doseči v Jolietu povodom aretacije Dullerjev in Tisola. ko sta Krajnc in Sušteršč nahuj-skala ves Joliet in ondotne posestnike strašila, da bodo imenovani trije pobegnili. Takšnih zavržen h sredstev se poslužujejo ti "sveti" možje! — Kaker in Konda nista nikamor pobegnila; ves čas sta bila v Chicagi in ju, razen v soboto, tudi nikdo iskal ni, ker je bilo glede njiju vpeljano "habeas corpus"-po-štopanje. Nesramna liaž je torej, da so ju detektivi neprenehoma iskali. Kakcr je bil celo vsak dam v pisarni "Glas Svobode' in vsak večer doma spal, — a nobenega detektiva ni bilo uiti v pisarno niti v stanovanje ves čas. Z vpeljavo "habeas corpus" (»stopanja je bila nedopustna vsaka aretacija. Resnica pa je, da je stiknl Mat. Nemanrič iz Jolieta, ki toži Kakcrja radi razžaljenja časti, l*> Chicag.i okrog "Glas Svobode" i it popnaševal po Kakerju. Imel je pri sebi za parado detektiva. Vendar pa temu stikati ju ni bila namen aretacija, — pwč pa nekaj drusega! Tudi Nemanič se je zbal posledic svoje tožbe, in kakor je -sklepati iz raznih okolščin, bi se s Kakerjem nad (»ravnal in tožbo umaknil. Le enkrat je prišel v pretečonem tednu neki katoliški "možakar" iz Chico-ge, dobroznani Kremesec, v pisarno špijonirat za našim urednikom. Ta je bil v pisarni, a spodaj pred pisarno pa sta stala Nemanič in detektiv iz Jolieta. Prav lahko bi se torej izvršila nad njim aretacija. Zakaj vendar ni prišel ponj detektiv? "Am. Slov." je s svojo trditvijo, tla sta Konda in Kakcr [>obeg-nila in da ju detektivi neprenehoma zasledujejo, — torej zopet razkrinkan v vsej javnosti kot velik lažnik pred Rogom in pred ljudmi. Žegraani "resnicoljubi", le tako r»a-prej — svet bo prišel vsaj prej do spoznanja, koliko1 Vam je verjeti I Hoteli ste lopniti in osramotiti nas, a lopnili in osramotili ste le sebe! RAZNO. Sadovi katoliške vere. Neka versko fanatična ženska v vasi San Giovanni blizu Toggije na Italijanskem, je ljudem naznanila, da je v svojem verskem zamakne-nju videla — svinjo, na katere hrbtu je bilo Kristusovo srcel Vaščani so ji verjeli in po vsej okolici iskali svinjo, ki bi bila vsaj nekoliko podobna onej, katera se je kmetici pri-kiazala. Svinjo so našli, in sedaj jo molijo in častijo, kakor se častijo lesene podobe po katoliških cerkvah. Svinjo krmijo z najboljšimi jedili, in hlev, v katerem sveti prešič stanuje, so spremenili v pravo kapelico. Župnik je na svinjo zelo jezen, ker so sc njegovi dohodki vsled tega novega "svetnika" zmanjšali, in preti, da 1» dal svetega prc.šiča ocvreti. — ((Vas Naroda.) Delwske hiše. V Rimu so zgradili moderno delavsko hišo, ki ima prostora za 73 družin. Vsaka družina bo imela 3 do 4 sobe. kakor je pač družina številna. Najemnina za eno tako stanovanje znaša od $3.-^0 do $4 mesečno. Najvažnejše v celi hiši je šola v prvem nadstropju, ki je namenjena otrokom vseh družin, pre-bivajočih v tej hiši. V šolo prihaja vsak dan zdravnik, ki pazi na zdravje mladine. Matere oddajo svoje otroke v šolo, same pa gredo delat. V hiši se nadalje naliaja perilnica z električno razsvetljavo in napeljavo zdrave, sveže vode in z ventilacijo. — Umrl je ' 6. maja v bolnici v Pittsburgu, Pa., Jakob Jurman, star >27 let, doma iz Cirknice na Primorskem. Pokojnik je bil član oodpornega društva "Zveza" štv. 36 v Willock, Pa., S. N. P. J. Št raj k v KenotJta, Wis. • Odtam nam poroča sod rug Fr. K., da so delavci pri Centra! Leather Company v torek ob 7. uri zjutraj šli na štrajk. Delavci v dotič-nih usnjarniah zahtevajo gumo delo, en dolar večjo plačo in prosto ob sobotah popoldne. Strajkarji, katerih je 1,200 po številu — in veliko število Slovencev in Hrvatov med njimi — upajo na zmago: Kompanija bi rada z nasiljem porazila delavce in zato s policijsko pomočjo izziva izgrede, toda voditelji štrajka izjavljajo, da tem potom ne bo.šel noben delavec kapitalistom na limanice. MATIJA KlliAR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže .pivo, naravno vino in pr»Btno žganje. Izvrstne Binodke. TELEFON ŠTEV. 777 W a z d a r rojaki! 81ovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni =SaIoon= Točiva vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen poset se priporočava brata KošiČek m S. Centre live. Chicago/III. I*. Schoenhofen Brg. Co's. Najboljše pivo jo ISe prodaja povBod. Phone Canal 9 Chicago, III. SLOVENCI \ naročajteTn čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE /o J Novih \ 50.0000 Se zastonj razdeli med t SLOVENCE. - » - ~ kizstctio-A. katera je ravno izšla od slavnegd in obče znanega DR E. G. COLLINS MEDICAL INSTITUTE Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi tušu slikami v bodisi zdrav 160 strani z in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, ali bolan. SpontovMtl Koipod nr. e. C. Colli n» M. I. Vam naznanjam, da popolnoma otdra-vila po Valih »dravilth, katera »te mi poiiljali. Sedaj ne čutim nobeno bolečine več, la kar se Vam srčno (lahvalju-jem.l ln Vam poiiljam tudi mojo lliko, ako jo hočete dati v Sloven-•ke časopise, ter Vam ostajam do stoba hva-lelna Vala Agnes Cačnik K. 1'. D. j Johnstown, Pa. i: Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča. Iz te knjige .bodete razvideli, da je Dr.'E. C. COLLINS H. L edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zatnore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) kakor tudi vsake tajne spolne bolezni. čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, križu in želodcu, neredne stolice in glavobola. Cenjeni gospod Collins M. 1. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in VaŠa zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen 4p hladnega groba Anton Miheličh . 12 E. 39th Str. N. H. Clevelan, O. Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute 140 West 34th Street New York, N. Y. J Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. ^ Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopohulan do # 5 popoludan. V torek, sredo, Četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praz- ^ nikih od 10—1 popoludne. • J POZOR ROJAKI! Slikn predstavlja u*o s zlatom pre-tegnjeno (bold filled.) iii z dvo-jnim pokrovom. Size 1(1 JAMČI SE ZA 20 LET. Uru ima kolesje najboljših ameri-kauskih izdeiekov (Elgin, Walt-ham ali Springfield) ter ima 15 kamnov , Cetw je sedaj samo ——$13.00- Za obilno naroebo se priporočam spoštovanjem Jacob Stonich, 73 E. Madison 8t. Chicago, III. -^W'W^W' *.....v-.rw vn QLAS SVOBODI QHARLE8 H. KERR: DELAVNOST. življonjo obstoja v neprestanem delu in premeni. Popolna nedelavnost enaka je Bmrti. Kokor v naravi, tako tudi v človeškem tolesu kaže so delavnost in vreo premene. Kri je tista tvarinn, ki povzroča te iapreniombe. Le te odstranjuje izrabljene snovi iz telesa in privaJa vsom delom tolesa hrano.Najvažneje pomena je, da ima Človek kri cisto Severov Kričistilec jo priznan že mnogo let kot prvo in nojboljo zdravilo za čiščenje krvi. Napravljen je iz skrbno izbranih zelišč in prolene vse nečiste tvarine iz teles«, Ozdravi malokrvnost, Prežene izpuščaje Ozdravi li.šaj in druge kožne bolezni Odstrani prhlaje,bezgavke in skorbut Krepi ves telesni sestav. Prestal iskusnje prek 25 let, drugače bi ga ne bilo tukaj Cena $1.00 "Z vesoljem Vam sporočan, da ino je Severov Kričistilec popolnoma ozdravil. Sedaj sem uvejerena.da ga ni boljšega zdravila. Je to najboljši lek za zdravljenje takozvane poljetno bolezni. 1*. Mlklavec, WlUook, P». Seyerov želodečni grenčec. uživa so v dozah pred vsakim obodom tor izvrstno pomaga; ako ima človek slab želodec, ako trpi radlneprebavnosti, ako Ima belkast jezik, ako nima teka do jedi. Cena 50o in $1.00 "Po tritedenski uporabi vnin sprienjeni, d« je vaš lek izvrstnodelovnl. Lat ko rečem, da mi je edino le Vašo zdravilo tnko pomoglo.do som sedaj zdrav. Priporočam Vnea zdravila v krogu mojih znancev."* K Kiinelnf, Lyra, Triai. Severov Prašak zoper glavobol pomaga vedno in hitro vsakemu ki ima nevralgični glavobol ki je duševno razstresen ki ima glavobol ki čuti pritisk krvi v glavo. Cena 25c. Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj njxl____—_I** Jakob Dudenhoefer VINOTRZEC 311 Grove Street, Milwaukee, Wisconsin, Priporoča vslni sloyeunklm salonom svoja izvrstna vina in likerje. Ima.v zalogi tudi Im-portirana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P.J.Dedhich je pooblaščen sprejemati naročila in denar. i J-tlij —-p.^j-^ririirmTi'i^w^iyMtffMtfilifiiliPlftl ATLAS BREWING CO. sinje na dobrem glasu, kojti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranoga ječmena. | LAQER I MAONET | QRANAT j Itazvaža pivo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se obefniti do nas, kajti mi to bodemo zadovoljili. Poštnim potom lahko vlagate denar.« Da zamoremo vslužitl ttfdl zunanjim vlaKateIjem uvedli imo da vloge sprejemamo poštnim #otom. VI lahko deaar n« vsaki pošti za nas vlažite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. , Pišite po navodila na SOUTH CHICAGO SAVINGS BANE 278—92nd Street Chicago, III. Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Ohicagi in dnigim po okolioi naznanjam, da točim v Bvojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače- "atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske ■mod ko na razpolago. Vsaco-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče iti igralna miza (pool tablo). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk so vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 a. Centre Ave. blizo 19 ulico Chicago, III. Morala in socijalizem. (Nadaljevanje.) K. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. lina lepo urejeno zu zabave in dvorano za zborovanja. TELEFON CANAL 71141 Kasparjeva držav-na banka. 623 Blue Island Ave. Chicago, III. plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30*doc, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vso dele sveta in prodajo se tudi vozne listke (sifkarto). Denar se posojujo na posestva in zavarovalne police. Stara germanska ljudstva so v prvem in drugem stoletju — kakor smo" že omenili — živela še v zadrugah. Udje ene zadruge so se med seboj čutili jednakopravne, toda sosednim zadrugam niso tega priznali. Dober član take zadruge je bil oni, ki je ob času vojne žrtvoval svoje življenje k zmagi svoje zadruge. In dober mož je bil zopet oni, kateri je v mirnem času pro-duciral mnogo potrebščin v korist cole zadrugo. Bojazljivec, ponižnež in pa lenuh je bil pa najslabši ali "nemoralen" človek v starogerman-skih zadrugah. Pri Rimljanih sta v isti dobi že eksistirala dva razreda: patriciji in plebejci. Prvi 9o bili gospodarji zemlje in vse produkcije ter obenem sužnjedržci, dočim so zadnji opravlja1 i vsa dela in proizvajali vsa dobra. "Dober" ali "moralen" človek med patriciji ali v vladajočem razredu je bil otii. ki jc lepo ravnal s svojimi sužnji in jim ni dajal nobenega povodi k uporu. Dalje je bil "dober" tudi oni, ki je .ljubil vojaški stan iii se z veliko vnemo vadil v orožju. Na drugi strani pa, med sužnji, je bil "moralen" tisti, kateri je ponižno in brez vsacega ugovora uljogal svojega gospodarja. Nasprotno pa ni bilo večjega "nemo-ralca" in kriminalca, kakor je bil suženj, ki jc svojim sotrpinom govoril o revolti. V fevdalni AngJeški je v petnajstem stoletju vladajoči razred obstojal iz vojaških baronov, kateri so posedali velikanske dele zemljišč. Ta zemljišča je obdelovalo ljudstvo, ki je bilo sicer telesno prosto, toda moralo je dajati svojim lordom go. tov del produkta in ob času vojne iti za nje v boj. V očeh tega ljudstva je bil "dober" tisti baron ali lord, ki ga ni preveč izsesaval in kateri mu je dovolil, da si prosto množi svoje premoženje. V drugi vrsti jc pa baron cenil svoje podložne. če so mu z vstrajnim in trdim delom pomnožili Ixigasrw m če so an njega zvesto umirali na bojiščih, ako je bilo treba. Zdaj na |x>glcjmo v Zjedinjene države, kakor obstoje danes, v začetku 20. toletja, Vladajoči ali ka-pitalistični razred tvorijo lastniki zemlje, rudnikov, tvornic in orjaških produktivnih mašin, kakoršnih še ni videl svet do danes. Podložni ali produktivni razred pa obstoji iz mase a'i delavstva, katero operira one maš ne in producira vsa dobra (goods). Za svoje delo pa dobi ta masa majhen delež svojega produkta. katero pozna pod imenom: mezda •ali plača. Kdo je dol>cr ali slab kapitalist? in kdo slab ali dober delavec? "Dober" kapitalist je oni, kateri ne daje povoda za štrajk svojim delavcem, temveč jim hitrto ugodi. Če iščejo boljih razmer itd. Kapitalist je tudi "dober", če darežljivo podpira izobraževale zavode in razne institucije (tak "dober" kapitalist je menda naš Carnegie, Op. prel.), kjer se goji in krepi kapitalistiški stil. "Slab" kapitalist je, če absurdno pritiska na delavce in tako povzroči upor in štrajk. Dalje je "slab", ako brez gotovega načrta in sporazumna s tovariši-kapitalisti raz-si pava pri dobi jen profit, kar trustu ne koristi. "Dol>cr" delavec v Ameriki je danes tisti, ki vso svojo energijo žrtvuje delu in dobičku svojega delodajalca, ne glede na to, če so nje-gov i otroci dobro preskrbljeni ali ne, in kateri vedno glasuje za politično stranko, ki mu jo priporoči njegov dcVidajalec. Nasprotno je pa "s^ab" delavec, če se količkaj zanima za večjo mezdo ali krajši de-'avnik. "Potujoči delegat" ali organizator delavskih unit je še "sla-bejši". med tem j Vašem na-v« lihi. katera so me tudi popolnoma in do kraja ozdravila. Kadar bo-dem zopet kaj bolan, se bodein že vede! kam obrh ti in tudi druge rojake bo dem opominjal, naj se na Vas obračajo. — Iskreno Vas pozdravljam ter o-s tonem Vaš roja-k Frank Eržen, THE PINKERT0N LABOR SPY". (Pinkertonski delavski ovaduh.) Knjižica, katera opisnje nezaslišano ovadustvo v uniji W. F. of M., in katern morda reži življenje Moyeru, Haywoodu in Pet-tibonu. Vsak slovenski delavec, ki je angleščine vešč, bi moral to knjižico Citat i. Stane|25c in se lahko naroči pri upravništvu "Glasa Svobode". Naši zastopniki. Za Eveleth, Minn : Jolm Ro-žanc. Za Cakumet, Mich., in okolico: Leo. Jiumko. Za Chicago, 111.: l;najn(k Mladič, 587 So. Centre ave. Za državo Wyoming: Lorenc Demšar. Za Conemough, Pa.: J. Bricelj. Za Johnstown. Pa.: M. štrukelj. Za Cleveland, O.: A. Kuinik. Za Colorado: Joe Dcbeir. Za Ravensdale, Wash.: C. Ermetur. Za Roslyn: Wash.: A. Jchialek. Za Milwaukee, Wise.: John Kala*t. Za Joliet, 111.: Af. P ozek\ Za Steelton, Pa.: Joe Majz Za Ginton, Ind.: John Koiar. Za La Salle 111. in okolico: Valentin Potisek. Opomba. — Cenjeni rojaki v navedeni krajih se smejo z zaupanjem obrniti na"imenovane sodru-ge-za?topnike, bodisi r naročbo na list ali knjig«. J ___ .i • 1 . . • , S a LAB SVOBODB Osat in trnje. Ako sesttisoč backov vodi en j arc, se temu tie smemo čuditi. ♦ * * Čuditi sc pa moramo, da med tako veliko čredo ni jarca, ki bi znal razlikovati med zeleno paso in izsušeno pustinjo. i . * * * Veda je zeleno polje, — versko polje je pa duŠevmia beda. ♦ * * Jiarc. na čelo velike črede, potrka na vrata hleva, v katerem prežvekuje ropati bik slamo verskega napuha. * * * Jarc: "Milost i vi bik! Mi bi te radi prosili za pest zelene bilke." Bik: "Jaz nisem doma — poberite se proč!" /are (zunaj): "Preljubi backi, milostivega gospoda bilca ni doma; priti bomo morali še enkrat." * * ♦ In backi so se vrnili dr*mov, ne da bi postali še kdaj nadležni. * * + To so backi, kateri so brez koristi na svetu. * * * V Chicagi žrtvuje svoje življenje vsak dan 20,000 backov. — Res, to so koristni backi. * * * Ali smo Slovenci res inferijorno (manjvredno,^ zaostalo aH nižje) pleme ? ♦ + * Naša kratkovidnost, naša niskot-na prekanjenost, naša' zavist drug proti drugemu: — vse to kaže. stat boš superiorni član človeške družbe. * * * Postal boš živ del onega Velikega Duha, kateremu se pravi vesolj-stvo. * * * šele potem boš razumel, kaj se pravi: "Ljubi svojega bližnjega kot sasnega scl>e." Šele potem ti bo jasno, kaj pomeni : "Ne stori druzemu, kar ne- češ. da bi se tebi storilo." + * * In edino prava vera bo sijala v tvojem srcu ter ogrevtala tvojo ' dušo. ♦ * * Svobodomiselno časopisje pili verige, ki oklepajo maso ljudstva v duševno in gospodarsko sužnost. Poedini člani te verige postajajo dan za dnevom tauiši, in čas, ko se bodo rartrpple. ni več daleč. * * • Prijatelj! "Glas Svobode" tudi pili na tej verigi. Naroči se nanj, ako hočeš biti svoboden v duševnem in gmotnem oriru. ROJAKI OBUTE SE Z ZAUPANJEM NA NAS! Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem natv.enom, da one osebe', ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj g"tdo, daj bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. 2e nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo živijc-gje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo. Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi sino dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T .raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, ne po-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni I Oglasite sc pri nas, predno se obrnete do kakega druzega zdravnika. Zastrupljenje krvi, krč, božjastnost, slaiboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—g zvečer vsak dati. Ob nedeljah od 10—a. BERLIN MEDICAL INSTITUTE. I DR. DKILL, slovenski zdravnik, s katerim SjESmK« Ne '^ko pogovorite. 1703 Penil Ave., 2 nadstropje, Ako se ne morete oglasiti osebno j}ri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov: BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 703 Penn Ave. Pittsburg, Pa. Ali se boš ženil to spomlad? v c e bo tako, potem si boš gotovo omislil enitvanjsko sliko In sicer dobro sliko, ki mora vedno, ohraniti svoj prvotni značaj.. ............................................... To ti točno solidno iti retio naredi. Izkušen fotografe 391 -393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL. * establish 1883 phone canal 297 Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči In pohištvo pri ir nas -m Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, III. Emil Bachman, 580 8. Centre Ave , Chicago. Izdeluje društvene znake, gum-1h), zastavo in drugo potrebščine. ^wwwmnrmwwmww^ E M0DKHN1 P0T0UKA- \ FIČNI ATBL1JE | L. Hagendorff. f Vogal Rood in Oregan ul. ^ : V MILWAUKEE, WIS. ^ ^ Znižane cene za porti« ^ ne slike. 3 ijiiiMJUJUiUiUJMiUJurc .c, R O/s. loOn Dvorana za društven« Buje in veselico. Popotniki dobro dosli. Postrežba s stanovanjem in hrano. 24 Union Street. KENOSHA, WISC. POZOR ROJAKU Podpisani naznanjam rojakom v La Hal le in okolici, da izdelujem vae vrste moike in ženske obleke najmodernejšem okusu. Za obila naročila se najtople-je priporočam VIKTOR VOLK krojno, 838 - Itn ST. i LA ULLI, ILL. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno Smerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebo, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak Človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi fOBEPB TBINEB'B jjggg 1 Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospešuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši Čitatelji vedo, da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino tlOltTCRKO najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Močni živci. Močne mišice. Dober tek. Izborno prebavljanje. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čintilca krvi, branite bolezni. , • • • V » POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih gpecielitet: Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak.