JfevnRo v Ljnfillnnl, v nedeljo H. jnlija im. Cena z* C imhafB nik dan popoldne, izmotal ne deli e in praznina« X do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D;j Popast po dogovoru- — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. WmmmŠHbm „Slov. Naroda1' in „Jfarodaa tiskarna" KnaHova nlioa št 5, pritlično. — Telefon si. 304. UradnUtvo „Slov. Naroda" Knaftova ulica sL 5, I« nadstropja Tslafon atav. 34« Doplae apralaota la podpisana in sadoatno Irankovnna« a0F" Rokopiaov so no vrača. Posamezna Številke: "VB v Jugoslaviji od 4—S str. po O. 1-50, 8 In ve* 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 In več po 3 O. Poitnina plačana v gotovini. „Slovenski Narod- velja: V Jneoslirtji V '■ozemttva V LJn61jani 12 mesecev • • * • . • S • • *>.«■- « >v... • • ■a -.■ v o » • .m * m •••«.. Pri morebitnem povišanju s Din 240*— . 120*— 60-— „ 20'-e fma daljša i Din 240*— . 120 — 60-— , 20'— naročnina dop! Din i * ■ ačati. 360«— 180-— 90-— 30- Novi naročniki naj pošljejo v prvič oaročninD vedno po nakaznld. Na <5»mo pismena naročila brez poslatve denarfa se ne moremo ozIraH, V smisla § 14 družbenih pravil se sklicuje • delniške družbe Narodne tiskarne v Ljubljani na ponedeljek, 4. avgusta 1924 ob 17. v uredniške prostore, Knafljeva ul. 5. Dnevni red: 1. Nagovor. 2. Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1923 in predložitev letne bilance za dan 31. dec. 1923. 3. Predlogi upravnega odbora glede porabe čistega dobička 1. 1923. 4. Dopolnilna volitev v upravni odbor. 5. Volitev pregledovalnega odseka. 6. Predlog radi zvišanja deln. glavnice. 7. Slučajnosti. : Opomba: § 16 družbenih pravil Kote hoče na občnem zboru glasovati' mora svojo delnico vsaj pet dni pred občnim zborom vložiti v družbeno blagajnico. Upravni odbor Narodne tiskarne. 1914. Nimamo še popolnoma jasne in vse* stransko pravične zgodovine svetovnega spopada, ki se je začel 1. 1914., ki je nato potraj al do razpada centralnih sil L 1918. in končno do pojava vseruske boljševiške revolucije. Do 20 milijonov mrtvih in ranjenih je obležalo na sve* tovnih bojiščih, nepregledne količine materijalnih dobrin so se uničile na vseh koncih in krajih sveta, v milijon* skih plasteh so se razgrizle socijalne in telesne bolezni, ki so terjale svoje mili* jonske žrtve. Svetovna zgodovina ne pozna primera enakega razdejanja, kakršnega je povzročila svetovna vojna. Vso tragiko tega spopada pa razume* mo tedaj, če pomislimo, kaka kulturna in civilizatorična dela bi bilo evropsko in amerikansko človeštvo lahko dovrši* lo, da je v svetovni vojni potrošene enegije in žrtve porabilo na duševnem ali gospodarskem polju ter po vzgledu starih Egipčanov organiziralo ciktopič* na dela kulture in gospodarstva. Dish pacija, razmetavanje energij, ki se očU tuje že v prirodi, se je ponovila tudi v zavestni človeški zgodovini. Z idej* nega stališča so vojne nekaj abnormafe nega, kar bi moralo vsako človeško srce takoj odkloniti. Niti ne govorimo o krutosti bojnega spopadanja, o ne* zmiselnosti številnih vojnih ciljev in o neracijonalnosti uporabljenih sredstev. Povsem drugače pa se nam prikaže človeška zgodovina, če jo motrimo s pravega, realističnega stališča. Zmisel človeške zgodovine nam res do danes še ni jasen. V poedinih vekih se me* njajo idejne vodilje človeštva in s tem se menjajo tudi argumenti za vsa deja* nja, ki jih zavestno izvršujejo narodi kot edinice tega človeštva. Narodi, ki nekaj hočejo, vlivajo s tem zmisel svoji zgodovini. S tega stališča se moramo vprašati, v kakem obsegu in kje je v svetovni vojni nastopila zavestna volja poedinih narodov in ali ni svetovna vojna na ta način služila jasnemu cilju. Svetovna vojna je brez dvoma na* stala in se razvijala iz treh momentov. Najprvo so svetovno vojno pripravljali gospodarski momenti. Mednarodni ka* pitalizem je ustvarjal zveze in koalicije. Drugi moment so tvorili diplomati, v kojih rokah se je nahajal naj odločil* nejši aparat tedanjih držav in ki so samo potegnili na vrvici, da so se arma* de postavile na noge in odmarširale ena proti drugi. Tretji činitelj, ki pa je v svetovno vojno posegel šele proti koncu njenega gigantskega obsega, pa je bila nacijonalna volja prizadetih narodov. Med take narode, ki so tekom sve* tovne vojne postavili svoje cilje in povedali celemu svetu, da nekaj hočejo, da hočejo predvsem živeti in se izživeti v pošteni obliki državnega življenja, smo se nahajali tudi mi Slovenci, Hrvati in Srbi, skratka mi Jugosloveni. S to svojo voljo in zahtevo smo dali svetov* • nemu klanju in tistemu svojemu deležu I v tem svetovnem klanju zmisel, opra* vičili smo navidezno in prvotno nezmU selne žrtve, ki so padale po svetovnih bojiščih in ki so bile naše duše in naše krvu V svetovnem klanju smo šele s pra* vo bistroglednostjo spoznali neprecen* ljivo dobrino samostalnega državnega življenja, vrednoto samoodločanja o vseh zadevah javnega in zasebnega udejstvovanja, predvsem pa samoodlo* čanja v zunanjih zadevah. Ni je večje dobrine, kakor biti sam svoj gospod, postati enakovreden z ostalimi narodi sveta ter se razvijati kot državno*poli* tično, gospodarsko in kulturno povsem samostalna edinica. V svetovni vojni smo morali s po* sebno grenkobo občutiti neizmerno ponižanje, ki je izhajalo iz položaja usužnjenega in odvisnega naroda, ki mora na tuja povelja v krvave spopade in na tuja bojišča, da rešuje tujo gos spodo in nad njim gospodujoče narode. To ponižanje, ki smo ga okusili Sloven* ci, Hrvati in Srbi ob začetku svetovne vojne tvori danes najgrenkejši spomin na t. 1914. Tak spomin naj obudi vsak Slovenec, vsak Hrvat in vsak Srb, ki hoče razumeti idejo samostalne države ter spoznati dobrino, ki nam jo je pri* nesla naša Jugoslavija. Ta spomin je najbolj žalostno dej* sivo sedanjih dni, ki nas opozarja na dogodke 1. 1914. in na dogodke, ki so se odigrali v samostalni državi. Da je ta spomin živ v širokih masah jugoslo^ venskega naroda, ne bi te mase dopw stile, da se na njihovih ramenih poja; vijo v Jugoslaviji možje, ki bodo ruvali proti samostalnosti, ki jih bodo cepili, ki bodo oznanjali zrušitev mogočne stavbe državne samostalnosti ter zahtev vali povratek v nekdanje suženjstvo. Z letom 1914. se začenja konec našega suženjstva in se pripravlja zgodovinsko osvobojenje in ujedinjenje. To osvobo* jen je in ujedinjenje je potožilo zmisel v vse tiste žrtve, ki jih je svetovna vojna terjala od naših ljudi. V tem zmislu in cilju obstoja filo* zofija žrtve, borbe in trpljenja, ki jih je bil deležen Srb, Hrvat in Slovenec v velikem mednarodnem spopadu, ki je kot celota morebiti služil drugim smotrom, predvsem medsebojni, med* narodni gospodarski konkurenci ter samoljubju velikih zapadnih velesil, ki je pa na našem k^ficku in na naših bojiščih pripravljat naše osvobojenje in naše ujedinjenje. Leto 1914. nas uči, da je bolje v velikih časih mednarodnih konfliktov stati sam samosvoj, odločati sam o svoji usodi ter siati na braniku lastne narodnosti, kakor zapasti tujemu rob* sivu ter biti kakor žoga ali kolonijalno blago uporabljen za tuje namene in želje. Suženjstvo je težko breme. Se težje pa je breme vojnega suženjstva, breme suženjstva v časih vojne, ko se moraš kakor mrtva materija ukloniti tujemu gospodu ter na tuje povelje prelivati dragoceno človeško kri brez srca in volje, topo udan v svojo ne* zmiselno usodo. Države dajejo poedincem in nar o* dom samostalnost, omogočajo jim kul* turni in gospodarski napredek, pred* vsem pa jih postavljajo v času vojne in mednarodnega konflikta na lastne noge in jih varujejo pred suženjstvom, pred ponižanjem vojnega suženjstva, kakršno smo morali tekom stoletij no* siti Srbi, Hrvati in Slovenci v pokorni poslužnosti do tujih gospodov. Sedaj smo in ostanemo samostalni gospodarji svoje usode. Kuouife nlimniiske srečke! Zadnja nada opozicije pokopana. Odločilna seja glavnega odbora seji — Ljuba Jovanović se ukl dr. Ravniharj — Beograd, 26. julija. (Izv.) Včeraj popoldne se je nadaljevala seja glavnega odbora NRS. Kot prvi je govoril Vasa Franiše vić, delegat iz Za ječa ra. Napadel je skupščinskega predsednika Jovanoviča ter zahteval, da se razpišejo čimpreje nove volitve. Na ostra izvajanja je odgovarjal Jovanović, ki je zopet branil Korošca in njegovo »dobro voljo«. Za njim je govoril delegat M. S t o j a d i n o v i ć iz Beograda, ki je ostro kritiziral postopanje g. Jovanoviča in zahteval nove volitve. Naslednji delegat dr. Niko S u b o -t i ć je dospel iz volilnega okrožja g. Jovanoviča. Tudi ta je na splošno začudenje napadel Jovanoviča ter se decidirano izrekel za P a š i ć a. Enako je storil tudi deelgat dr. J. R a d o n i ć. Za njim je govoril slovenski radikal iz Maribora dr. Ravnik, ostro napadajoč klerikalno stranko ter koalicijo s tako stranko. Istočasno pa je odklanjal tudi koalicijo s samostalnimi demokrati. Dr. Ž. Miladino vić je priporočal opreznost ter poizkušnjo z klerikalno koalicijo. Sledeči govornik S. J a -k o v 1 j e v i ć je zopet napadel Jovanoviča ter mu očital, da napušča strankin program. Dr. Ravnihar, zastopnik ljubljanskih radikalov, je branil koalicijo s klerikalci, ker odstopajo od federalističnega in avtonomlsticnega programa in da so enkrat že dokazali na vladi, da znajo zastopati državne interese (?!). Volitve v Sloveniji bi ne pn-nesle nobene izpremembe (!). Za njim je nastopil delegat ljubi :anskega okrožja dr. Ivan Sajovic, kojega prernišlje-nostvarna izvajanja so vzbudilo splošno pozornost. Opozarjal je na alternativo med koalicijo s klerikalci in volitvami ter na odgovornost, ki bi nastala, ako bi se radikalna stranka združila s slovenskimi klerikalci, katere ie treba poznati, predno se verjame njihovim zatrdilom. Govornik ne more razumeti, kako je mogoče demokrate zamenjati s klerikalci. Klerikalci niso pustili svojega programa, pač pa hočejo izrabiti situacijo, da vodijo volitve in da v primernem trenotku izdajo svoje radikalne zaveznike. Sramota bi bila za radikalno stranko, da okrepi na škodo na« cijonalnih elementov separatiste in slovenske klerikalci, ki so stalno napadali državno in narodno edinstvo. Izidi občinskih volitev v Sloveniji so najboljši dokaz nazadovanja klerikalne stranke in to nazadovanje ter bojazen pred volitvami žene klerikalce, da navidezno napuščajo avtonomisticen program in da se okrepi državotvorna fronta, je NRS, — Slovenski radikali na oni večini. — Ogorčenje nad evo politiko. treba pristopiti k volitvam. Govor dr. Sajovica je napravil zelo globok vtis. Za njim je govori] delegat Prašovan iz Vršca, zavzemajoč se za Pašića. Tudi predsednik NRS Marko G j u r i č i ć se je zavzel za politiko Nikole Paštća, dasi je izjavil, da je vendar treba položaj prevdariti previdno in trezno. V imenu Južne Srbije ie prosil delegat Bora Milovano v : ć iz Skopija, raj se razpišejo čimprejšnje volitve, na kar se je seja zaključila. Takoj po seji je odšel minister dr. Ninčić na dvor in poročal kralju o situaciji. — Beograd, 26. julija. (\zvi) Včerajšnja dopoldanska seja glavnega odbora NRS je glavno pažnjo posvetila slovenskim vprašanjem. Govori dr. Ravnika in dr. Sajovica so napravili na prisotne delegate NRS globok vtis. Včeraj je glavni odbor NRS prvič posegel v interne slovenske zadeve ter obširno razpravljal o slovenskih vprašanjih ter o njihovi zvezi z ostalo situacijo v državi. Simpatije, ki so jih vživali klerikalci do včeraj še v nekem ožjem krogu radikalnih poslancev in ministrov, so popolnoma prenehale. Z ogorčenjem je seja sprejela navedbe slovenskih radikalov o »destruktivnem m anacijonalnem delovanju klerikalne stranke med slovenskim narodom, o nelojalnosti te stranke v drzavoprav-nem ozira, o nevarnost!, ki b! s koalicijo pretila Slovenrj? in celi držav U Dr Ravnik je rudi tukaj skupno z dr. Dalje na drugi strani. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 26. julija. Prosti promet. Danes borza ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Curih 15.57, Dunaj 0.1196. Milan 363.75—364.50, London 371—371.75, Newyork 84.25— 84.75, Pariz .4.35—4.37, Praga 251— 251.50. — Curih, 26. julija. Današnja borza: Beograd 6.40. Praga 16.16, Dunaj 0.0077. Nrewyork 5.44, Milan 23.92, Pariz 27.80. Lon. don 23.55, Berlin 1.30. — Trst, 26. julija. Predborza: Beograd 27.40—27.45. London 101.80—102. Pariš 11S.25—118.75, Newyork 23.125—23.20, Cu. rih 425—427, Dunaj 0.0336—0.0328, Praga 68.75—69. — Dunaj. 25. julija. Devize: Beograd 837—841, London 3 13jOOO—314.000, Milan 3074—3086, Newyork 70.935—71.185, Pariz 3652—3668, Praga 2109—2119, Curih 13.055 do 13.105. — Valute: dolar 70.460—70,860. dinar S36—s42, lira 3050-^3100, češka krona 2102—21 is. VLADIMIR LEVSTIK: 7 Mri na jekla. Prijateljev obraz je bil rdeč kakor bager in brazgotina pod levim očesom se je belo risala na zaripli koži. Očividno je mislil, da se na tihem norčujem iz njega; gledal me je izzivajoče in trčil z menoj tako, kakor da nama je poplakniti Bog zna kakšen prepir. »Kje sem prestal?« je povzel nato, zapalivši si cigareto. »Nu vidiš, med tem je prišlo poletje. Vročina je bila neverjetna, baš tiste katastro* falne vrste, ki povzroči v možganih nekakšno polblazno vrenje, tako da ne veš za pet minut naprej, kaj storiš. A mene bi julij malone odrešil. Stoklas in Jelva sta odpotovala na letovišče v K . . kjer je bankar pred leti ociganil nekega švabskega barona za majhen, drugače pa dražesten gradič. Temu dejstvu gre hvala, da si nisem razbil glave, zakaj soparica me je spravljala ob ves razsodek, ne glede na to, da že telesno nisem mogel več prebiti brez žensk, iskati pa jih tudi nisem mogel, dokler sem imel njo pred očmi. Oba sta me prosila, naj pridem, kadar le utegnem, in za delj časa, ako je mogoče. Gospa Jelva mi je stisnila roko krepke je nego po navadi in pogled, s katerim se je poslovila od mene> je bil tako topel, da mi je v prsih kar zavrelo od bedastih nad. Nekaj dni sem taval po mestu kakor pijan. Med nevihto, ki je divjala drugi večer, sem šel pred vilo, da bi se v odsevih bliskov nagledal okna njene spalnice, za katerimi je š*^ sinoči gorela luč. Na ulici, na promenadi, v kavarni, povsod se mi je zdelo, da razločim kraje, kamor je kdaj stopila njena noga. V zraku je še medlel vonj njenih las, veter mi je še dišal od parfuma njenih kril, v mojem ušesu je še trepetal odmev njene govorice. Njen tihi obraz mi je zrl nasproti iz vseh kotov moje sobe; videl sem jo v čaši vina pred seboj in v mrgolenju solnčnih isker na jeklenih plaščih mojih mitraljez . . . Tako ni smelo ostati. Čutil sem, da je zmešnjava v meni večja, nego je bila kdaj poprej; koprnel sem po svidenju in sem obenem vedel, da je vse izgub* ljeno, ako jo posetim, preden se ukrotim. Zbral sem tedaj najhujše razbrzdance, kar sem jih potenal, in sem jih zapeljal, da so vsi strmeli. Teden dni smo pili, kvartali, vlačili se k deklinam in se valjali v grdobi ji; ko je teden minil, sem bil do vratu v dolgovih, a bil sem tudi čil in svež. Blatna kopel me je iztreznila in mogel sem misliti na Jelvo, ne da bi se mi zbledel sonet. Zakaj pisal sem jih tiste čase, polno miznico jih imam; kadar prideš k meni, ti jih lahko pokažem. Pretehtal sem vse do najmanjše podrobnosti ter izračunal za in zoper; zdelo se mi je, da smem zaupati njeni vzneseni naturi, s katero moj lek ne more obroditi zlega sadu. In če bi ga tudi! je dodajal bes, ki me je spet obsedel v tistem tednu razvrata. Naj se odloči, tako ali tako; nihče ne more zahtevati od mene, da naj radovoljno zblaznim. Bodi že enkrat konec . . . Jelva me ne zavrne: moja bo, rešena bo in Stoklas bo kazno* van, osmešen — mrtev, ako črhne le besedico! Kratko, sklenil sem naskočiti brez odlašanja, na bajonet. Z daljšim dopustom v žepu in s cigareto v kotičku ust sem se nenapovedan pri* peljal v K . . . Ves čas vožnje nisem niti malo podvomil o svoji zmagi; slikal sem si raj, ki me je čakal, in tolažil svoje maloštevilne pomisleke s tem, da sem podtikal nameravanemu dejanju vse mogoče požrtvovalne nagibe. Sveti Jurij z zmajem ni bil nič proti meni! . . * Ali vse to so bili hlapovi kasarniških Hodnikov in čadne pare mestnih beznic. Tam zunaj pa je bila priroda! Ko me je obdala tista sočna zelen s svojim opojnim vonjem in je zašumelo nad menoj gozdno drevje v jutranji sapi — do gradiča je bilo s postaje pol ure hoda — in sem ga ugledal tik pod štrlenjem sivih planin ... in ko mi je prihitela naproti Jelva, ki me je videla že od daleč — tedaj, brate moj, sem začutil, da ga ni ravno* dušja, ki bi obstalo pred njo! . . . Sprejela me je razigrano; videl sem, da me je pogrešala. Takoj mi je povedala, da se Je Stoklas z avtom odpejal v J2 . . . po Ljubo in Nikoliča* ki ostaneta nekaj dni v gosteh. Ljuba ie bila debelušasta mlada gospa, s katero se je bankar zadnji čas mnogo ukvarjal, in NikoliČ mož te gospe, vsakdanji plešec, požrešnež in menda tudi zvodnik, ako me vse ne vara. Tak vendarle! Usoda sama mi je nastavila priliko, da lepše nisem mogel dobiti. Ves dan je bil moj . . in zvečer bodo gostje v hiši: dirindaj, pojedina, vino. Nihče ne bo utegnil iskati na najinih obrazih in v najinem vedenju izdajalskih1 sledov . . . Toda grad ni bil pripraven kraj. Izbe in sobane, po katerih me je vodila, so bile preobi* čajne, da bi v njih obhajal misterij svoje strasti. Povsod so me odbijali sledovi Stoklasovega bivanja. Na tej zofi, v onem naslanjaču, v tistile zagrnjeni postelji je bila prve čase nemara kedaj njegova . . . Jezik mi je ležal v ustih' kakor mrlič, v možganih je ni bilo odločne misli, nikar že, da bi se povzpel do dejanja. Prišla sva v sobico, kamor se je skrivala čitat in sanjarit. Imela je ena sama vrata in razgled na črni les, ki se jo spuščal malone tik pod gradič. Blizu okna je stala preprosta pisalna komoda: Jelva je vzela sveženj majhnih ključev in jela odklepati predal za predalom, razkazujoč mi svoje drobne spominke. Pri tem je pomotoma izdrla skrit predalček, poln starih pisem in posušenih cvetlic. Sajovicem d&tttanttrfbi dr. Ravnikarja, Irt si je lasrft pravico, da s opatovanim! poaeti v Beogradu pr$»rofla koalicijo s klerikalci kot sklep slovenskih radikalov. Mariborski okrožni odbor je l*> rečno ugotovi, da je vsa&a kooperadfa s klerikalno stranko nemogoča. Dr. Ravnik Js> tttdl t svojem lOToru naravnost in brez ovinkov citirat Jora-novSSa ki ga vprašal, al to prejel kake sarancrje od kierfkalne stranke, da bo kooperaotta i nitmi uspeta. Klerikalci niso več gospodaril svoflh mas. Čutijo jasno propadanje svoje stranke ter spoznavajo, da #h samo prihod na vlado more resiti i* nevarne situacije in jim vzpostaviti moralno reputacijo med narodom! — Becarrott 26. ftmtja. flh zastopali dosedanji sprvorniki po sroji večini, PašiĆeva politika zrnata na vsej črti! Današnja tSarnmrpravft* se raduje, da je radikalni program državne nretfttve prodrl tudi med brati Slovenci Dosedanje debate, zlasti govori s. Pašiča m Jovanovića so pokazaff, da v NRS ni načelnega nasprotja. Med obe?na voditeljema NRS vlada popolno soglasje glede državne politike. Oba vstrajata na esnovni misH narodnoradikame stranke, Slede državne ureditve. Od ustanovitve države zagovarja narodno radikalna stranka točno opredeljeno miljo gtede notranje ureditve in temu w tujemu po« gleda bo ostala tod dosledna. Z odrom na to soglasje se v radikalnih krogih pojavljajo kombinacijo o bodoči vladi. Naglasa sa, da bo JovanovJC lojalno pri tnal večino glavnega odbora m se podredil političnemu pravcu strankine vrhovne instance. Cen trum radikalne stranke pa pledir aza kombinacijo vlade, v katero bi vstopili tudi pristaši Ljube Jovano\1ca in kjer bi Jovanović zavsel eventualno mesto podpredsednica. — Beograd, 26. julija. (Izv.) Vsi krogi številne slovenske kolonije v Beogradu z največjim ogorčenjem obsojajo nastop dr. Ravniharja. Splošno ne morejo verjeti, kako je mogel zagovarjati napreden človek In mož, ki Je nekoč celo načelieval jugosfovenskemn Sokola koalicijo s klerikalci in uvedbo klerikalnega režima v Sk>ven!fl. Smatra se, da je dr. Ravnihar svojim jzdajniškim nastopom doigral v napredni Sloveniji in da ga vržejo tudi na strankarsem terenu sklepi glavnega odbora iz položaja, ki ga zavzema v ljubljanskem radikalnem odboru. PoIRik, pri katerem odločajo maščevalna čustva ter osebna nasprotstva do dr. Žerjava m ki iz takih nasprotstev brez vsakega spoštovanja vitalnih naprednih interesov v Sloveniji, brez vsakega upoštevanja državotvorne politike v Jugoslaviji, zagovarja koalicijo Z najbolj odvratnim?, nelojalnimi in nazadnjaškimi elementi države, mora odbor sam spoznati položaj ter se prosto voljno umakniti v ozadje. Zaključna seja odbora NRS. Zmaga Nilčole Pašića. -49 Glavni — Beograd, 26. julija. (Izv.) Točno opoldne se je končala današnja zaključna seja glavnega odbora NRS. Govorilo je 10 poslancev. Z izjemo delegata 1« Ćrnegore so ostali delegati zastopali politiko Nikole PašMa in odločno zahtevali nove volitve. Med temi Jova AI c k s i ć iz Južne Srbije. Sava T a -novic iz Gievgjelije, Kosta Pavlic iz Tetova, predsednik beogradske občine Marjanovi c, Močan vtis so odbor odobri Pašićevo politiko. napravila tudi odločna izvajanja Joče Jovanovića. ki se je zavzel za politiko min. preds. Nikola Pašića. Borba je že odločena in redakcijski odbor pravkar dovršnje resolucijo, s katerimi glavni odbor odobri državotvorno linijo politike Nikole Pašića, mu prepusti proste roke ter znači korake Ljube Jovanovića kot bona Bde storjene v inte* resu države in naroda. žaslđ »Picoolo*. (If vesti sam« se rarvidi, da iščejo Italijani ▼ Juli jaki Benečiji novih povodov, kako bi *nova »a če K preganjati tamošnje slovensko prebivalstvo ter kalili razmerje, ki je nastalo med Italijo in Jugo« slavijo. Odločno protestiramo, da so lokalni obračuni med komunisti in fašisti podtikajo SlovecemJ) NEMŠKE ŽELEZNICE V PRIVATNIH ROKAH. — London, 26. julija. (Izv.) Organizam eijski odsek za nemške železnice je včeraj zaključil svoje delo. Dogotovi 1 je pravila In načrt koncesije za mednarodno družbo, ki bo prevzela celokupne nemške železnice v eksploatacijo. Družba nemških železnic po* stane največja na svetu in bo štela nad 100 tisoč nastavi j encev. NAŠI KOLESARJI NA OLIMPIJADI. — Pariz, 26. julija. (Izv.) Kaši kolesarji, ki še tekmovali na olimpijadi in dosegli častno deveto mesto, so vozili kolesa, ki jih jim je poklonila svetovno znana pariška rvrdka Pegeot. LONDONSKA KONFERENCA. — London. 25. julija. (Izv.) Na včeraj* šnji dopoldanski seji so načelniki delegacij sklenili, da se odgodi seja prvega odseka. Francoski finančni minister Clcm-ntel jc odpotoval v Parir, da prouči situacijo v Franciji in da o njej poroča Herriotu v Lon« donu. Na konferenci sami je nastal odmor. Sledeča tretja plenarna seja se vrši v pone* del jek. Na seji bodo razpravljali o poročilu pravnih strokovnjakov glede skladnosti Da* wesovega načrta z versaillsko pogodbo. —■ Konferenca se pa ne bo pečala z vpraša* njem evakuaeije Poruhrja in francosko^beU gijskega želerničarskega kadra, ki upravlja poruhrske železnice. In sicer radi tega ne, ker Dawesov načrt ne omenja teh vprašanj. Podpisniki Dawesovega načrta se obvezuje* jo samo, da pristanejo in ohranijo redno gospodarsko funkcijoniranje Nemčije. Za danes so delegati konfernece povabljeni na veliko momariiko revijo v Spethead. kjer nastopi nad 150 edinic. ŽRTEV LASTNE IZNAJDBE. —• Bertin, 26. julija. (Izv.) j>Daily Nevrs« poroča, da je znani iznajditelj smrtnih žar« kov, Matthews, prispel v Newyork in d s je postal prva žrtev lastne iznajdbe. Ker je pri eksperimentiranju s vojimi iznajdbsmi iz* postavljal svoje telo učinku novih smrtnih žarkov, je skoraj popolnoma oslepel na levem očesu. Tudi desno o!;o mu tako rapidno propada, da v kratkem irgubi vid. Njegove asistentke, ki so mu pomagale pri eksperimentih, je zadela ista usoda. RAZMEJITVENA KOMISIJA SE SESTANE V BENETKAH. —- Rim, 26. julija. (Izv.) Z ozirom na vesti beogradskega časopisja, da se nadaljujejo pogajanja med člani itali* janske in jugoslovenskc delegacije za sklenitev še visečih konvencij v Bcnet= kab, javlja današnja »Tribuna«, da so ta pogajanja skoro zaključena. V Be* netkah se sestane le komisija za raz* mejitev med Jugoslavijo in Italijo. IZJEMNO STANJE NAD BUKAREŠTO. — Bukarešta. 26. julija. (Izv.) koman= dant If. armadnega izora jc izdal dve naredbi, s katerimi proglaša izjemno stanje nad trdnjavo Bukarešto. Osebe, ki bodo ustme« no aH pismeno propagirale irpremembo sedanje vladne oblike ali na?ilno odpravo dr* davnih zakonov, se kaznujejo s 5* do 10-letno ječo. Enake kazni zadenejo osebe, ki bodo nosile znake in simbole protizakonitih idej. Dru*?a odredba določa kasni za osebe, ki se bodo udeleževale neprijavljenih in ne* potrjenih javnih zborov. Obe odredbi sta vzbudili v Bukarešti velikansko vznemirje« nje, ker si prebivalstvo ni na jasnem, komu naj služijo te odredbe. Politične vesti. Italija hoee razlastiti našo zemljo v Julijski Krajini. Vojaška lastniniko-pravna in gospodarska diktatura v Julijski Krajini. takljive neotfvzete prirotine pravice tamošnjega ljudstva. Vprašam, iz kakšnih razlogov je — Rim, 2b. julija. Včeraj 25. t. m. je posl. dr. Engelbert Besednjak -vložil na ministrskega predsednika* na ministra zunanjih zadev, vojne in mor* »larice, notranjega ministra, na ministra javnih del in pravde interpelacijo radi kr. odloka z dne 33. maja 1934 št. 11.112 0 pravni ureditvi lastnin* v obmejnih krajih novih pokrajin, ki se jc objavila v »Gazetta Ufficiale« z dne 23. julija 1024. Kr. odlok določa skoraj aa vse nepremično premoženje novih pokrajin izjemne pravne mere, po katerih je v 1 rajih takozvane cone A. prepovedano zapoffeti kakršnakoli dela, kakor dovr* ŠCVaitjC zgradb, cest, napeljava vodo=> VOđOV, železnic, dektraren itd. Prepovedano je nadalje vsako izkopavanje, vsaka uporaba podzemeljskih' jam in izdoibin, sleherno nakopičevanje zem* Ije, zvišanje stavb in vsako delno seka* nje gozdov brez predhodnega dovolje* aija vojaške oblasti. Dovoljenje se sme izdati le pod pogojem, da se prizadeta stranka obveže porušiti na vsako za« h" t evo izvršena dela, kar se mora zabe* Iežjti v zemljiško knjigo. Razventega ima vojaška oblast pra* vico zaukazati razrušitev obstoječih zgradb v prvem pasu in vršiti na tem ozemlju nad nepremičninami stalno nadzorstvo. Vsak popolni ali delni odstop last« inne, vse pogodbe, s katerimi se dajejo v izkoriščanje, v uporabo, v stalno bi* yanje ali v zakup, sploh vse pogodbe, s katerim? se na kakršnikoli način prenaša posest ali najemninska pogodba, se mora predložiti v potrdilo prefektu po* krajine. Prefetft tfdloG o zadevni prošnji siru pno z vojaSko oblastjo v toku treh mesecev. Ako se prošnjo odbije, m potrebno, da prefektura navede ufemclji-*ev odklona. Na zemlji takozvane cone B, v katero spadajo vse občine triden'tinske istrske in tržiške pokrajine (z izjemo Trsta m Milj) te* skoro vse občine goriške dežele, ki niso naštete v goni A, jc dana vojasTd oblasti pravica, da irrepove izvršitev vsakega dela, s katerim se spreminja lastninsko razmerje nepremičnin, ajj pa da naloži strankam gotove pogoje. Predhodno dovoljenje je potrebno fe z* zgradbo velikih industrijskih naprav, zsl zidanje eest itd. V obeh pasovih, so pravi stforb t Vštti občinah novih pokrajin, ima na T* »ačtn vojalka oblast pravico, da razlasti premoženje dr zavij anoM. Podpisani želi vedeti, i* EafcSnra3 farokov se »stanavlja V novih pokrajinah to izjemno pravno stanje, s katerim se krSijo temeljne svoboščine, zagotovljene državljanom kraljevine po ustav-* vlada izdala odlok, ki ni le v nasprotju z ustavnimi zakoni, temveč tudi z določili mednarodnega prava, glasom katerega ni dovoljeno niti vojujoči se državi, ki zasede tujo zemljo, lastiti se lastninske pravice civilnega prebivalstva. Zlobni in nasilni odlok je tem hujši, ker njegova krivična in grabežljiva določila ne zadevajo tujega prebivalstva, med katero je udrla sovražna vojska, temveč svobodne državljane kraljevine Italije. Podpisani vpraša vojnega ministra, kakšne vojaške razloge si upa navesti v obrambo odloka, ki se ne Izvršuje ob vseh obmejnih pokrajinah države, in zakaj ni isti v veljavi na medi proti Franciji. Želi vedeti, ali se smatra, da je za državo v času miru in prijateljskih pogodb potrebno, da se izvršijo določila, ki so o tej stvari že v veljavi na ostalih, obmejnih mejah kraljevine. Potem želi znati, zakaj bodo nove pokrajine oropane velikega dela narodnega premoženja, ker je očitno, da izgube zemljišča na svoji vrednosti, ako se ne smejo svobodno ne prodajati, ne kupovati, ne dajati v najem, ne svobodno zidati itd. Jasni je tudi, da se uniči vrednost hiš, ako se sme v vsakem času uničiti in razlastiti, kar velja istotako za zemljišča. Vpraša kralievsko vlado, kako misli popraviti škodo, ki gre v desetine in stotine milijonov, s katero bo udarjeno prebivalstvo novih pokrajin. Imenovani odlok onemogočuje na tem ozemlju gospodarsko izmenjavo in davi vsak razvoj in napredek trgovine in industrije. Podpisani želi vedeti, ali smatra vlada, da je v interesu ugleda in časti Italije, da se nemudoma ukine ta odlok. Podpisani želi pismeni odgovor. Rim, 35. julija 1924. Dr. Engelbert Besednjak, poslanec rJmskeg« parlamenta. NOVE ITALIJANSKE HUJSKARI JE V PRIMORJU. -t- Trst, 26. julija. (Izv.) Današnji »Ptc* colo« prinaša iz Pule aenfaeijo, koje očitan namen jc aranžirati nove nemira v Julijski Benečiji in izzvati preganjanja slovenskih državljanov. Po *Picoolijevi« *e#ti ja baja predsoočnim napadla v blizini Pula ▼ vasi Cremantura večja skupina slovenskih komu« nirtov, ki so člani ljubljanska Orjune (!) s komunistom Cvetiiem na čelu, društvena prostore tamošnjega fali j a, razbila slika kralja, kraljice in ministrskega predsednika Mussolinijs ter razmetali inventar. Na lice mesta je prihitel kumi jon s kSrabinjerjt m fafiistovsko milico, ki je aretirala tri Jugo« sloTenc. Mad fašisti jc savladalo veliko rac« bnrjenje. Vdeđ odločne intervencije oblasti ^J4ft£pih JH IFNPJMIt^ llj iflJilffittiHl 1|W lilflif fT rJTlTl'J'IPin «Bfiad^vvTaJw ti* = Vse proti Pribičevfču! To je najnovejši bojni klic naših klerikalcev. Predvčerajšnjim je bilo še vse proti radikalni stranki, proti Srbom in edir.-stvu, včeraj že samo proti Pasiću in Pribičev&u, danes pa ie ostal klerikalcem v Želodcu edini Pribičević, Kaj bo pa jutri? Morda zakliče »Slovenec«: vse proti republikancem, separatistom in avtonornistom, vse proti mojim frazam, s katerimi sem doslej slepari! slovensko ljudstvo, in hajdi v koalicijo s Pašičevo vlado. Morebiti pa jutri tudi na Pribičević a ne bo več tako hud. Vse je mogoče tam, kjer so doslednost poslali v večni mir in pokoj. sns Konsekventnosi SLS. Včerajšnji »Slovenec« je v poročilu o Jovanovicec vem govoru na seji glavnega odbora narodno radikalne stranke prinesel tudi sledeči stavek: »Dr. Korošec ne zahtev va ničesar, kar bi nasprotovalo ustavi. Današnji »Slovenec* pa trdi, da so »ve» sti o zapuščanju programa Slovenske ljudske stranke izmišljotine.« Kaj je torej izmišljotina? Da trdi Jovanović, da Korošec ne zahteva ničesar, kar bi nasprotovalo ustavi, ali pa sramežljiv demanti današnjega i>Slovenca«, da je zapuščanje programa SLS izmišljotina. Že na prvi strani citira »Slovenec« Jo* vanoviceve besede, da veruje »v Koro* ščevo iskreno vnemo.« Taka trditev .Tovanovičeva pa je samo tedaj mogoča, če mu je Korošec v resnici priznal, da ne zahteva ničesar proti ustavi in da je torej »Slovencev demanti navadna laž. = Današnji »Slovenec« prinaša poročilo o dr. Ravniharjevem govoru in pravi, da »so ga radikali napeto poslušali in priznavali, da je bil prežet z državniškim duhom«. Priznamo, da bo že tako, če to trdi »Slovenec«. »Slovencu^ pa drage volje pripuščamo tak državniški duh, ki priporoča radikalni stranki predajo Slovenije klerikalni oligarhiji- »Slovenčeva« pomoč dr. Ravnihar-ju je aaman. Današnji ^Slovenec« brani dr. Ravniharja in prinaša iz njegovega govora tudi odstavek, glasom katerega ni imel namena braniti »Slovenske ljudske stranke«, ker se nahaja ž njo v 30 letnem boju. Tega nemara dr. Ravnihar ni rekel, pač pa mu je podtaknil tako veliko število let protiklerikalne borbe samo, da ga prikaže kot objektivnega zaveznika klerikalne stranke. =r Kako »zanesljiva« so poročila opozicifonalnlh listov! Po svoji »zanesljivosti« se izmed opozicijonalnih listov najbolj odlikuje Davidovićeva »Pravda«. V svoji lažnjrvosti skoraj dosega mojstra vseh mojstrov v laži in zavijanju, »Slovenca«. V svoji četrtkovi številki n. pr. poroča, da je v sredo dopoldne prišel v radikalni klub Nikola PaSfe. kar je baje naravnost konsterni-raio tamkaj navzoče radikalne poslan- ce in ministre. Eden izmed ministrov — imena list seveda ne pove — je tnkoj pobegnil iz; kluba, samo da bi se ne sestal s PašSćem. Sploh so v trenotku, ko je Pašić stopil v dvorano, jeii bežati iz kluba vsi poslanci. To ie bilo tako očividno, da so to opazili celo sluge in orožniki. Nadalje pravi, da ie 63 radikalnih poslancev na strani Ljube Jovanovića, to se pravi 63 je takšnih, ki čfsto odkrito in neustrašeno izjavljajo, da so za Jovano\ićevo akei* jo, dejansko pa je za Jovanovića veliko več poslancev, lahko se reče celokupni radikalni klub z malimi izjemami. Toda ti zadnji si še ne upajo odkrito pokazati svoje barve. Končno zatrjuje »Pravda« — seveda po informacijah iz najzanesljivejših radikalnih krogov — da ie Ljuba Jovanović neomajno sklenil, da predloži kralju Tisto svojega kabineta, ker mu Je krona poverila sestavo koa licijske vlade, ž« do sobote v podpis. — Tako je poročala »Pravda* v četrtek 24. t. m. po -najzanesljivejših a informacijah! Še isti dan v četrtek se je sestal glavni odbor radikalne stranke in na seji tega odbora je sam Ljuba Jovanović izjavil, da sploh ni dobil od kralja nobenega mandata za sestavo koalicijske vlade! Na tej seji so bili navzoči vsi ministri in vsi vodilni politiki radikalne stranke in ogromna večina teh vodilnih radikalnih politikov se je z vso odločnostjo izjavila za Pašićevo politiko m proti Jovanovtoevi akciji-Od tistih 63 pr slance v, ki so po »Prav-dinem« zatrdilu odločno na Jovanovi-čevi strani, ni bilo niti enega, ki bi bil nastopil proti Pašicu in se izjavil za Jovanovića. Kje so torej ostali ti Jova-novićevi pristaši, ki jih je naračunala v četrtek Davidovićeva »Pravda«? Iz teh podatkov je razvidno, kako nesramno varajo blokaški listi vso našo javnost. = Zanimiva ugotovitev dr. Luki-nića. Predsednik poslanskega kluba Samostojne demokratske stranke dr. Edo Lukinič je priobčil v beogradski *Reči« članek, v katerem ugotavlja med drugim: »Opozicijonalnl blok se torej nc-če ločiti od Radića, zato pa :"e podal ultimat radikalni stranki, da prekine vse zveze s Pašićem in PribičcviČcm, odnosno s samostalnimi demokrati. Mi mirno čakamo na odgovor radikalne stranke, to tembolj, ker je noterično. da je vodil pogajanja za sporazum s Svetozarom PribICevicem v svrho ustanovitve nacijonalne koalicije In izvajanja nacljonalno politike brez ozira na število poslancev, ki se bodo pridružili PrlblčevSflu, v imenu vodstva radikalne stranke osebno sam Ljuba Jovanović. — Kaj pravijo k tej ugotovitvi naši klerikalci? Nočno lekarniško službo imajo; MIlan L a u s t a k, ReeljsTs easte 1. A. B o h 1 n e c, Rimska cesta 1. Izpred sodišča. — Rasne sodbo. Drage ribe. Se poleti lanskega leta so opazili Frane Kovsek mL in pa brata Lajovir, ko so sestavljal! na Savi ob VeUkl vasi pri Litiji lesen splav, da prinafia voda precejšnjo množino mrtvih odnosno omarrnjenJh rib. Spravili so se na splav ln jih začoli loviti. Na breffu pa je stal talo-atnl župan v Veliki vas! France RovSek, ki Je glasom odvadbp ln obtožnico videl to tatvino in jo podpiral s tena. da je poslal delavce ns obe Ftranl ob obrežji:, sam pa Je gledal, kako Je njogov sin s svo. jima tovarišema metal ribe na breg. To se je sodilo v IoviSču ljubljanskega tržnega nadzornika Slavka Plemlje. videl pa Je in potrdil tatvino, kljnb prigovarjanja Rov?o. ka, ttrđi mlađi Francok Bratun. Na podlagi njegove Jrjave so bili obsojeni omenjeni lovilci vsak na 14 dni rapora, France Rov&ek pa kot njihov tatinski tovari.š na 1 teden. Pri vzklicni obravnav! pa so se sodniki uverill, da njegova dejan?ka udeležba pii tatvini ni dokazana, ter so prvo sodbo raz_ veljavili in so moia oprostili. Vendar pa so bile te ribe vsled sitnosti, potov in stroškov kljub oprostitvi že vedno silno drage. — Domačo zdravilstvo. Hčerka sirom znane družine konjača in posestnika Permoserjs in njegove žene, ki sTa slovela daleč na ukrog kot najboljša domača zdravnika. Franca, je bila obtožena, da se tudi ona bavi na svojem domu na Drenovem griča z mazaštvom. Priznale so razne priče, da *o hodile k njej po romoč posebno v slučajih, ko je šlo za odvajanje krvi. In res Je ona marsikateri prav dobro pomagala s svojim! *oki od kamile, ajbsa. tavžontrož, preklice, srčne moči. arnike, žavblja, bele deteljice ln drugih zdravilnih rastlin, katerih imamo pri nas v izobilju in jih poznajo le bolj po deželi, kjer jih tudi uspešno rabijo, kot pa po mestih, kjer jih kupujejo v večjt fzmer! le drugerije in lekarne, ki jih potrebujejo za svoje preparate. Zanimive so bile izpo. vedi nekaterih prič: Dala mi je neke rože. Izpila sem njih sok. rože pa sem vrgla za plot. Postalo mi je slabo, pa sem ozdravila v par dneh. Skoro nisem mogla več hoditi m ona mi je nekaj dala. dan^s pa sem čvrsta. —■ ln tretja je rekla, vse ni nič poma. galo, dobra vera in pa ona sta mi pomagali in tudi oče ml jo rekel, čo ta ne bo poma. gala, pa gremo k zdravniku. Pri takih na. zorih eeveda ni čuda, da je mazaštvo pr! nas že danes tako globoko vkoreninjeno in to ne samo pri navadnih, marveč tudi kot smo imeli in imamo še danes velikokrat pri, liko opažati, tudi pri meščanskih in boljših slojih. In na podlagi teh izjav, poeebno pa vsled neke ovadbe, čeg da je računala nekemu Ivanu Zajcu, ki je pri3el po zdravila za svojo ženo, 100© kron, js bila obsojena ta ktinstna Franca na 14 dni zapora. Pri VKklieaš obravnavi js ugotavljal njen zago. vornlk dr. Pire, da bi se moglo njo kazno, vati edino le. če ae ji dokaže, da je zdravila ia. obenem sdravila obrtoma. Ona pa je le prodajala domača in hodila iskat lekarniška zdravila. Jemala m več kot so znašali njeni stroški. Senat je vpošteval ta zagovor v toliko, da jI je znižal kazen na 3 dni in sicer z ozirom na njene družinske razmero. — § 104. Sena ravnatelja v papirniei v Vcv_ S&h Irena Seller je bila ovadena radi pre. gtopka predpisov paslega kontumaea in je dobil konjač Jeras nalog, da odpelje njenega psa. Ko je prišel konjač v spremstva orožnika Ambrožiča k tej visoki nemški gospej, ki bi bila lahko zadovoljna, da tako mehko počiva na slovenskih tleh, se je čutila strašno užaljeno in je nahrulila uradna organa po nemški, da je sramota za de. želo, da ima take zakone in da se ona takim divjim zakonom in predpisom ne uklo„ ni. Pri tem pa se Je res izvrSila neka pomo. ta za katero pa konjač ni vedel. V dveh ali 3 nrah je dobil namreč ravnatelj ođ okr. glavarstva dovoljenje, da psa lahko obdrži. Drž. pravdnik je posebno v tem slučaju in prav umestno poudarjal, da morajo biti v urejeni državi pred zakonom vsi enalcl, ker drugače bi bilo slabo, še slabše pa bi bilo če bi oblasti same razločevale med državljani. Na njegov predlog je bila obsojena Irena Sellerjeva radi ščuvanja proti zako. nom in pozivom k nepokornosti na 1000 Dii» globe ali 20 dni zapora. Društvene vesti. — Mestna Orjuna št. Jakob.Krakovo. Trnovo poživlja vse svoje brate in sestre ns važen sestanek, ki se vrši v soboto dne 26. tm. ob JO. (8. zvečer) v gostilni g. Kavčiča. Privez št. 4. Udeležba strogo obvezna! — Zdravo! Današnje prireditve v LJubljani : Kino Tivoti: »Pod vročim pasom«. Har« ry Picl)- Kino Ljubljanski dvor: »Možje SibvHec (Lya Mara). ★ * * —» Na Strslišču pod Rožnlkor.i se vrSl vrtni koncert dne 2T. tm. od s, do 9. ure zvečer, kakor tudi vse nadaljne nedelje. — V Rimskih toplicah se vrši v nede. deljo, dne 27. tm. ob 21. v topliški dvorani »Umetniška soareja« pod vodstvom opernega baritonista g. J. Zormana. — V Laškem bo v nedeljo, dne 27. tm. ob 17. v dvorani »Terme« koncert r zanimivim sporedom. Poje baritonist Zorman. toserlrajte v vS!ev. Narodu"! P r a 3137/b Schichtovo milo z znamko Jelen4' prihrani Čas in denar. Zadostuje, ako ■ „Schichtovim milom samo enkrat po perila tam potegnete, kjer mora tee navadnim milom trikrat. Schidif Sfev. 170. „SLOVENSKI NAROD" dne 27. Julija 1924. Stran 3. Prosveta. — Oton Zupančič: Veronika Deseniška, Tragedija v petih dejanjih. V Ljubljani 1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 185 strani. Troje izdaj: Sploš. ne knjižnice zvezek 28, cena broš. Din 25, vez. Din 32. Nadalje finejša izdaja v večji obliki na finem papirju: cena broš. Din 52, vezana v polplatno Din 60, v celo platno 65. Slednjič Iuksusna izdaja v omenjenem nu_ meriranem številu 200 izvodov z lastnoroč. nim podpisom avtorja v elegantni vezavi v celem usnju Din. 130. (Luksusna izdaja bo gotova v pritu tednu.). — Pravkar je izšla v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani najnovejša izvirna tragedija našega odličnega pesnika Otona Zupančiča: »Veronika Deseniška«. Slovenci nismo kmalu imeli takega izvirnega remek-dela, ki bo kakor smo informirani, v jeseni doživelo v našem Narodnem gledališču tudi svo. jo prvo vprizoritev. Gotovi st&&, da bo ta knjiga romala iz roke v roko v vseh slojih. Bogati vrelec te knjige v pesniškem, jezikovnem in kompozitornem oziru bo nudil vsem ljubiteljem dobre in lepe knjige prvovrstni In trajni duševni užitek. Po svoji zanositi pesniški dikciji ln vzorni lapu darni stilizaciji — prepričani smo, da se bo marsikateri stavek iz Veronike Deseniške uvedel kot citat — bo knjiga tudi kaj primerna za šolsko pomožno čtivo v višjih * razredih srednjih Šol. Založnica Zvezna tiskarna in knjigarna se je potrudila, da je knjigo opremila dostojno in primerno njeni krasni notranji vrednosti. Posebno je ustregla naši javnosti tudi s tem, da je založila delo v raznih izdajah, v ljudski, fi-nejšl ln luksusni izdaji, tako da bo pristopna vsakomur po njegovem okusu in gospodarski sili. Vse tri izdaje so opremljene z najnovejšo avtorjevo sliko v izvrstni reprodukciji, če katero, se to najnovejše Zupančičevo delo samo po sebi priporoča. — - Kultura Sowian«. V Varšavi je jela izhajati, kakor smo že poročali, revija >K uit ura Slowianska«, ki se izključno bavi s slovanskimi vprašanji. Glavni urednik je Adolf Boguslav D o s t a 1, v uredniškem odboru pa so: L. O s i n s k i, Z. R u c z v n_ s k 1 in dr. WL Zawistowski. četrtletno stane revija 7 zlotih 50 gr. Naslov: »Kultura Slowianska, Warszawa, ul. Siew_ na 8 m. 19. Doslej so izšle 3 številke. V 3. številki so priobčene te-le zanimive razprave: Prof. W. M. Kozlowski: Filozofija narodowa polska a idea slowianska«, dr. Waclaw Dre s 1 e r: >Slowianie w pi. semnlet wie polskiem« Jerzy K u r n a. t o w s k I: »Polska i Czechv« prof. dr. Fr« IleŠič: »Sokol Jugoslovianskic Itd. Kdor čita poljski temu priporočamo to revijo, ki je sedaj med Slovani, ako izvzamemo bol. garski »Slavjanski Glas«, edina revija posvečena zgolj slovanskim vprašanjem. — Za ustanovitev akademije poljske književnosti se toplo zavzema v varšavskih »TTiadomošcih Ldterackiebc znani pesnik Štefan žeromskl In dokazuje njeno potrebo. Poljska javnost navdušeno pozdrav-ija Zeromskega misel. Sokol v Štepanja vasi priredi jutri, v nedeljo, 21* julija javno telovadbo (na planirju)! Glasbeni vestnik. — Dvanajst jugoalov. »Kol« je harmo. niziral in instrumentiral za godbo na pihala kapelnik dravske div. obi., dr. Jos. č e r i n v Ljubljani. Prirejena so »Kola« v lahkem slogu, tako da jih bodo mogle svirati vse naše godbe. Zunanja oblika je čedna tisk razločen, cena nizka, samo 80 Din s postnL no. To zbirko naših nacijonalnih plesov toplo priporočamo. Naroča se pri kapelniku dr. Jos. čerinu v Ljubljani. — Nova opera v Londonu. Komponist Izidor Dclara je otvoril javno sub škripci j o, da nabere sredstva za dograditev novega »Kraljevega opernega gledališča v Londonu«. Dograditev nove opere bi stala 1 milijon funtov ter enako svoto za notranjo opremo in ureditev. Izidor Delara pričakuje, da bo našel v Angliji milijon delničarjev, da bo vsak dal 2 funta. Na ta način bi se v Lon* donu zgradila najlepša opera sveta s 4000 se* deži. Vstopnina bi bila 1 do~ 5 šilingov. Sokolsfvo. NASTOP SOKOLSKE OLIMPIJSKE VKSTE NA TABORU. Snoči je bil eden najlepših večerov, kar jih je doživel sokolski Tabor in bo ostal brez dvoma vsem obiskovalcem, ki jih je bilo več tisoč, v najlepšem spominu. Prostrano telovadišče le bilo skoraj premajhno in vse tribune gosto zasedene. Pred javnostjo je nastopila ju-goslovenska olimpijska sokolska vrsta, da pokaže vaje, s katerimi si je priborila v Parizu častno mesto. Pred javnim nastopom je priredila godba dravske divizije koncert pod vodstvom kapelnika dr. Čerina. Nastop sokolske tekmovalne vrste, ki je prispela točno ob 19. na telovadišče viharno aklamirana in pozdravljena od občinstva, je pokazal sadove sokolske vzgoje in dela in je bil pravi triumf sokolske ideje. Nastopilo je 12 telovadcev, med temi tudi svetovni prvak v telovadbi — Leo Štuke!j. Takoj po prihodu vrste na ielova-dišče je stopil pred Sokole predsednik olimpijskega pododbora v Ljubljani dr. S o u v a n v spremstvu dr. Jesenka in G o r c a. Pozdravil je zmagovalce in čestital bratu Štuklju k sijanemu uspehu. V imenu jugoslovenskega olimpij-sekga odbora mu je nato izročil krasen lavorjev venec z napisom na trobojnici: Prvemu Jugoslovanskemu olimpijoalku — Jugoslovanski Olimpijski odbor. — Sličen venec je bil izročen tudi br. Po-ženelu, ki je vodil vrsto v Parizu. Nastop sokolske vrste je bil impo-zanten. Prva točka je bila telovadba na drogu. Elegantna izvajanja najtežjih kompozicij, prehod iz ene vaje v drugo, precizen in točen odskok —. vse to je fasciniralo gledalce. Sledile so vaje na bradlji, konju na šir z ročaji in krogih. Na vseh orodjih je nastopilo pet aH šest telovadcev. Najefektnejše so bile vsekakpr vaje na drogu, bradlji in krogih. Junak dneva je bil Štukelj in občinstvo je vsa njegova, res klasična izvajanja nagradilo z burnim odobravanjem. Tudi drugi tekmovalci so želi obilen aplavz. Zaključna točka, skok z raznožko preko konja čez predstoječo latvico, je bila najzanimivejša. Občinstvo ie napeto sledilo krasno izvedenim, vedno bolj v višino se stopnjujočim skokom. Pri tej točki je nastopila cela vrsta. Vse vaje so bile brezhibno izvajane, Ie tuintam je telovadcem spodrsnilo, ker so bila tla od popoldanskega dežja zelo polzka. Občinstvo je bilo vzhičeno nad uspelo prireditvijo in je pri odhodu sokolske vrste dajalo živahno duška svojemu navdušenju. ★ ★ ★ — Sokol štepanja vas priredi na žeg-nanjsko nedeljo dne 27. tm. na svojem letnem telovadišču (na Planirju) poleg gostilne brata Briclja v štepanji vasi javno telovadbo spojeno z veliko ljudsko veselico. Začetek s koncertom ob 15. telovadba ob 16. Sodeluje godba Dravske div. oblasti pod osebnim vodstvom g. kapelnika dr. čerina. Bratska sokolska društva in Sokolstvu na_ klonjeno občinstvo se vabi k obilni ude. ieZbl. — Zdravo! — Odbor. — Sokolsko društvo v SiŠkl priredi dne 3. avgusta ob 15. na šišenskem trgu razvitje naraščajskega prapora. Po razvit, ju se vrši velika javna telovadba spojena z veliko vrtno veselico z najpestrejšim sporedom na dvorišču g. Brandta na Celovški cesti. Sodeluje godba dr. div. oblasti. Brat. ska sokolska društva so vljudno vabljena da se udeleži njih naraščaj, kakor članstvo te slavnost? v kroju. Za polovično vožnjo po železnici je poskrbljeno. Tozadevne izkaznice se dobe pri JSS. Natančnejši spored se pravočasno objavi. Zdravo! Odbor. — Pobjedu Jugoslovenskog Sokolstva na Olimpijadi u Parizu proslavilo je Sokolsko društvo U Karlovcu u srijedu 23. o mj. uvečer bakljađom, obišavši uz svirku svoje fanfare i uz pjevanje društvene pjevačke sekcije cijelim gradom. U povorci je sudj Iovalo više stotina članova svih kategorija. Manifestacija je u svakom pogledu Jjepo uspjela. }te pozabimo, 9a je specijaliteta tovarne »k-™ Mirim čokolada! 3327b 9 Julijska Krajina. ISTRANI V SVETOVNI VOJNI. »Istarska Riječ« piše k desetletnici svetovne vojne to-le: »Za tlačene narode bivše nam ob-sovražene Avstrije je bil položaj izredno težak. Mi Slovani smo bili odvedeni v ljudsko klavnico proti svoji volji in proti svojim interesom. Nismo se hoteli boriti za svoje tirane, zato pa smo pri prvi priliki prehajali na stran zaveznikov, med katerimi je zavzemala častno mesto Srbija, herojski jugosloven-ski Pijemont, živ in najidealnejši vzor neizčrpne in nepremagljive narodne energije, hrabrosti in nesebične požrtvovalnosti. Mnogo naših vojakov je šlo Čez fronto in stopilo v dobrovoljske jedinice, ki so se skupno z zavezniškimi armadami borile proti skupnemu sovražniku, črna roka avstrijskega režima pa je ta čas polnila zapore s slovanskimi rodoljubi in poštenjaki. V naših krajih je nasilstvo doseglo svoj vrhunec. Mi smo bili prve in največje žrtve prvih dni pričetkom svetovne vojne. Zakleti sovražniki našega naroda so izkoristili položaj, pa so na najogabnejše načine ovajali oblastim naše prve borce in tako jih spravljali v zapore, za kar pa je sicer zadostovala tudi vsaka anonimna obtožba. Dobili so se tudi ljudje, ki so se veselili aretacij in trpljenja naših mož. Bilo je dne 28. julija 1914. Kot največje lopove so nas vkovali v železne verige in številna cesarska straža nas je spremljala na železnici iz Pule v Trst. Ves čas vožnje se ni smel nikdo niti ganiti. Zvečer smo izstopili na tržaškem kolodvoru, od koder nas je še pojačena straža peljala v mestne zapore. Za nami se je po poti nabrala velika tolpa naših takratnih sodržavljanov druge narodnosti m čuli so se za nami maščevalni in živinski klici »Abbasso i Serbi, ammazzateli, impicateli!« Kljub velikemu vojaškemu spremstvu smo se Imeli zahvaliti samo bližini zaporov, da smo ostali živi in se odtegnili napadu razjarjene mase. Ne da se popisati moje razočaranje, ker sem od njih pričakoval samo sočutje. Nisem mogel razumeti, kako da naši sosedje odobravajo kruto postopanje z nami. To je slučaj poleg mnogih drugih, ki jasno dokazuje, kako se nam neosnovano predbacuje avstrijakantstvo s strani mnogih, ki bi morali pred vsem molčati _Strašna usoda Pule. Od 5.000 delavcev iz arzenala jih je odšlo 2.000, ko se je delo ustavilo, po svetu iskat si dela, drugi pa so ostali doma, čakajoč nove zaposlenosti. Ako štejemo na vsakega arzenalskega delavca ženo in enega otroka, je danes v Puli 9.000 oseb brez vsakega vzdrževalnega tira. Zatvoritev arzenala je vplivala seveda tudi na vse ostale kategorije prebivalstva, katero se ceni na 20.000 duš, ki pa hitro pada od dne do dne. Glede usode Pule in njene brambne vrednosti je prevladala pri vladi teza, ki stavlja Jadransko morje izven sporov in sadi, da so spopadi na njem nemogoči. Položaj je tak, da so sinovi Pule primorani slediti poti prvih 20.000 in zapustiti mesto. Ko je bil arzenal izgubljen, je vlada dvignila Pulo na stopnjo glavnega mesta v deželi. Zboljšalo se radi tega ni nič in deželnih davščin plačujejo v Puli dvakrat toliko kakor v Trstu. Tragična je usoda Pule, ko se prebivalstvo trese pred mislijo, da bo moralo zdajpazdaj zapustiti svoje hiše in se izgubiti po svetu, negotovo svoje usode..,. — Iz Istre. Ob zadnjih volitvah so prišli fašisti in orožniki k Jakobu Vidullnu v Kanfanaru. Vse so prebrskali po hiši In ga nato odgnali v zapor. S seboj so nesli s a, mokres, katerega so mu podvrgli. Vidulin je prišel pred sodnljo v Rovinju. Tam je povedal, da je bil že petkrat v zaporu in si. cer dvakrat radi agitacije za srbohrvatsko šolo, tretjič radi pregledbo volilnih listin, čertič radi jugoslovenske propagande in sedaj rad? samokresa. Vidulin je povedal dalje povsem pogumno pred sodniki, da so mu fašisti podvrgli samokres, potem pa ukrad. U 150 lir. Oblasti ga Lahko vsak dan prime, jo, če hočejo, ali Vidulin je Sloven ln Slo. ven ostane in umrje. Rekel je tudi, da sicer rad govori italijansko, ali še rajše svoj jezik, ker njegov jezik je svet. Državni pravdnik je zahteval, da se mora Vidulina, zapreti na 3 mesece, ako že ne zbog druge_ ga, pa zbog njegovega govora pred sodni j o. Sodnlja pa ga je oprostila obtožbe. — V Malem Lošinju je umrl absolvirani medicL nec Mojslav Martinolič star 33 let. Kal bo_ lezni si je nakopal v vojni. — Umrl je v Trstu trgovec g. Avgust Kompara, star 59 let. Pokojnika, ki je bil odbornik In član skoro vseh društev pri Sv. Jakobu, bodo tržaški Slovenci težko pogrešali. Sport Iz skavtskega tabora pod Stolom. Naši izvidniki doživljajo ob jezeru pod Stolom lepa, pa deloma tudi viharne dneve. K sreči je tehnična četa napravila dva dni preje tabor in ga uredila po vseh pravilih« že prvi večer, ko so došli ostali izvidniki, je potekel prav burno. Krvavordeče je zašlo solnce za črnimi oblaki, ki so se privlekli od sivega Triglava sem. Vse je hitelo sprav. Ijat svoje reči v šotore, katerim se je bližala težka preiskušnja. Taborni ogenj, ki je visoko plamtel, je začel postajati nemiren in gori ob temnih Stolovih pobočjih so se vžigali silni bliski. Grom je pretresal oz. račje, odmevalo je od bližnjih sten in mar. sikateremu izvidniku, ki je do sedaj doživel nevihto le pod varno streho, se je v neznanem pričakovanju stisnilo srce. Padle so prve kaplje in vrtinec je odnesel iz tabornega Ognja šope isker. Vrvi na šator ih so se pod pritiskom vetra napele in nevihta je začela svoj divji ples. Lilo je kakor da bi se odprle vse nebeške zatvornice, blisk za bliskom je razsvetljeval večerni mrak in divje je žvižgal veter ter nosil s tabornega ognjišča v vodoravni smeri zadnje Iskre in žareče ogorke. V šatorih je bilo vse tiho, le srca so ob tem doživljaju burneje bila. Saj pa je izvidnike le tanko platno, divje plapolajoče v vetru, Jočilo od razdivjanih elementov. A v šumu vetrov je naenkrat zadonel ostri pisk signalnih piščalk. Prihitela je straža in naznanila, da vdira voda v dva nova šotora. Nove plahte torej niso kljubovale nalivu. Vodniki so planili kljub nalivu iz starešinskega šotora in hiteli na pomoč klicočim. V kratkem času so Dili povodnji izpostavljeni skavti na varnem pod dobrimi šotori, kjer so na tesnem sicer, pa ljubeznjivo sprejeti prebili divjo noč. Ko je budnica poklicala Izvidnike v jasno jutro, so jim zažarele oči ob pogledu na pokrajino, ki se jim je nudila. Njihov tabor je bil še v senci orjaških skalnatih sten in bližnjih strmih vrhov, pokritih s temnomodrimi šumami. Toda na zapadu je nad vijoletno Pokljuko in Mežakljo je vse gorelo: mogočni Triglav in vsi njegovi šte_ vilni sosedje, eden bolj zobat kakor drugi, so se kopali v škrlatnih žarkih jutranjega stolnca. Od Stola doli je hladno zavelo in na širnem lepem travniku ob taboru so se mlada telesa izvidnikov urila v raznih va-jah.Kakor kristal čista in ledenomrzla Za. vršnica ji m je nudila krepko kopelj. Ko pa je solnce krepkeje posijalo in ogrelo gor* sko pokrajino, so se vodi izvidnikov poraz, gubili po bližnjih gozdovih, kjer so se urili v vsem, kar rabi človek, da mu postane priroda domačija in najljubše zavetišče "n zabavišče, ter v onem, s čemer more pomagati v slučaju nesreče trpečemu bližnji, ku. Bolj kot beseđe vodnikov pa je govorila izvidnikom k srcu mati pridoda. Vsi bližnji vrhovi so se napolnili z našo mladino, ki se je po svojem mnogo mirnejšem obnašanju mnogokrat 6trogo ločila od onih hribolaz. cev, ki prihajajo žalibog vedno bolj s svo. jim kričanjem motit gorski mir in ki kljub prepovedim še vedno odnašajo dragocene planinske cvetice. Nobeden slovenski iz. vidnik ne sme utrgati niti ene cvetice, pa najsibodo to tudi one, ki jih zakon ne ščiti. Večina izvidnikov je na tem taborenju spoznala Stol in njegov krasni razgled, Bled, Vintgar, Vrba, Begunje, Jesenice so domalega postale domače. Več kakor tret. jina izvidnikov pa je polezla tudi na naš sivi Triglav, od koder se je eni skupini za. svetil od juga Jadran in od severa v led okovani strmoveliki Klek. Po 10 dneh taborenja so vsi dosedaj še neizučenl Izvidniki položili izpite za m. red in ob večernem ognju je 49 mladih ljudi slovesno obljubilo, da bodo živeli po lepih izvidniškin zakonih, katerih bistvo je mirno sožitje vseh ljudi, ljubezen do vsa. kega, posebno do slabotnega in prava har. m o ni j a med telesnim zdravjem in duševno visokostjo. Priča tej obljubi je bila luna, ki se je dvignila v tem času nad strme gore in zvezde, ki so se vžigale na večernem nebu. še težko preizkušnjo je prestal tabor izvidnikov, ko je po dvotedenskem tabora, nju nastopilo pusto deževje, a dva dni so bili izvidniki zaprti v svoje šotore, kjer so se zabavali s čitanjem in petjem, zunaj pa je bilo lilo in jarki in rupa so se polnili bolj in bolj. Grozila je povodenj kljubtemu, da so po prvi nevihti popravni zboljšaii naprave. Od Časa do časa so morali nagi s kotli zajemati vodo iz polnih rup in jo nositi iz obližja šotorov. Vsem se je končno odvalil kamen od srca, ko je končno zapi. halo od severa doli. Po bridkem boju. ki so ga izvidniki opazovali v oblačnih višinah, je končno popolnoma zmagal vedri sever in razstrgani in raztepeni oblaki so odjadrali k morju. Tako minevajo dan za dnevom, noč za nočjo in sedaj, ko se bliža konec taborenja, bo odšel oddelek krepkejših izvidnikov v prirodni park k sedmerim Triglavskim jezerom, da bo s svojimi skromnimi močmi pripomogel dovršiti mejo. Tako da bo živini pač onemogočeno uničevati planinsko floro prirodnega parka. Le žal da se hri. bolazci še danes ne ravnajo in odnašajo iz tega bisera naših alp cele šope planinskih redkih cvetic. Ako bo šlo vse po sreči, se bodo vrnili izvidniki Iz svojega lepega ta. borišča v ponedeljek s popoldanskim vla. kom v Ljubljano in Maribor. Sivi volk. Malokaliberska strelska tekma Tovariši lovci! S. L. D. raspisuje za celo državo strelsko tekmo z malokaliber. s kim i puškami za mladino. Namen tekme je, da se naša mladina izvežba v streljanju in s tem obrambno možnost naše mlade dr. zave kolikor mogoče poviša, poleg tega pa je to streljanje tudi predizobrazba za voja. ško službo. Kako veliko uvaževanje je ta šport našel na najvišjem mestu, se iz tega razvidi, da je prevzel pokroviteljstvo nad to tekmo naš Najvišji lovec In strelec Nj. Ve. Iičanstvo kralj Aleksander I. Tekma se bode vršila v času med 1. avgustom in 15. septembrom tega leta kakor tudi vseh prihodnjih let. Tekma je tako mišljena, da strelec, ki je kupil tarčo, lahko strelja, kjer hoče, na vsakem kraju našo države, ia kadar hoče, med 1. VTII. in 15. IX. Pogoji za to strelno tekmo niso težki in imajo to prednost, da strelec lahko stre. Ija tam, kjer se nahaja, na daljavo 25 m, prostoročno, stoje, vpričo dveh verodostoj. nih prič. Kot verodostojne priče pridejo v poštev vsi člani S. L. D. kakor tudi vsi člani drugih lovskih udruženj, ki so udružena v Savezu lovskega udruženja SHS, potem p. t. duhovniki, uradniki, častniki, gozdarji, učitelji, župani, orožniki, finančni stražniki ♦n sploh vse ugledne osebe dotičnoga kraja. Streljanja se lahko udeleže vsi, ne glede na stan in spol, ki so izpolnili 10. leto in še ne prekoračili 20. leta. Strelja se samo z malokaliberskimi puškami premera 6—9 mm. Po vsakem strelu se mora strel zapisati v rubriko na tarči in po končanem streljanju se morata obe priči čitljivo podpisati. Isto tako se morajo vse rubrike na tarči natančno izpolniti, če sistem puške ni znan, naj se to navede. Na nepravilno izpolnjene tarče se ne bode ozi. ralo. Tarče je najkasneje do 1. oktobra 1924 poslati S. L. D. v Ljubljani. Tovariši lovci! Priporočajte in širite propagando za to streljanje v vseh krajih in krogih, kamor zahajate. Bođite si svesti, da si s tem streljanjem pridobimo pravih bodočih lovcev. Mladostrelcem pa pojdite povsod na roko, vzemite jih s'seboj v le. vlače, poučujte jih, kako se morajo vesti r lovišču ter jim dovolite odstreliti Skodrjire-vrane, kavke, srake in šoje. Mogoče prid-e pri teli pohodih pred cev rudi šo katera druga krilata ali četveronožna skodljivka našega nižjega lova, katerih v naših lovi. ščih, na žalost, preveč mrgoli. Na teh poho. dih Vam je dana najlepša prHika. da mladini vcepite ljubezen do lova in narave, poučujte jo. kako po pravilno izvršuje lov, kaj je lovsko in kaj ne, kako se mora streljati na JMval, ki stoji ali be^i, da ne trpi bole. čin. četudi je ronarica, kako so. neguje div. jačina, skrbi za. solnico v lovišču in lcrmlje. nje živali pozimi, ko trpi pod vremenskimi neprlikami. Bodite uver:^ni, da takih naukov mladina nikdar ne por.abi. Pomisleki, da bi s streljanjem uialokaliborskia pusk vznemirjali iovižče. niso umestni, ker je pok iz teh pušk neznaten in se ga komaj 50 vrt daleč sliši. Če pa vidite, da se kdo mlado, strelcev posebno zanima za strelno teorijo, dajte mu v roke Lovca- 1923,zvezek 1^.— 16-, kjer najde napisano o strelstvu vse, kar potrebuje, če pa iLovca; nimate, opozorite strelce na brošurico vStrelstvo , ki jo je iz. dalo SLT> in ki se dobi pri SLD za ceno 3 dinarjev. V brošuricl je cela strelna teorija na kratko in zelo razumljivo porisana tako, da vsak strelec dobi na vsa vprašanja zadovoljiv odgovor. Povedano j% tudi, kako je postopati, da s© zabranijo neprilike in nezgode. — Strelski odsek Slovenskega lov. skega društva. ——EM^M I M I J I lil I —I I ■■ II I '33—U—pPgT Pred desetimi leti na Goriškem. Nekaj let pred vojno se je grorna-dilo avstro - ogrsko vojaštvo po vsej goriško-sradiščanski pokrajini. Dokler je bil samo 47. pešpolk v Gorici in pa malo topničarjev, je bilo prijetno, ker se je to vojaštvo takorekoc izgubilo med civilnim prebivalstvom, ali potem, ko so pričeli prihajati deli vseli mogočih vojaških formaerj v mesto in na deželo, je bilo skrajno neprijetno. Pov-sodi vojak, povsodi ošabni avstrijsko-nemški ali madžarski častnik. Pazi, kod hodiš in kaj govoriš! Konjeniki, topni-carji, lovci, planinci, tehnične skupine, na Rojcih pri Štandrežu pa velik letalski oddelek. Kanal poln vojaštva, v Tolminu brigada, Kobarid. Bovec, vojaštvo tik ob meji po vaseh, v Vipavski dolini težka artiljerija, vojaštvo po Krasu, v Tržiču, po Furlaniji, v Kr-minu, v Brdih. Kamor si se obrnil, povsodi avstroogrski vojak. Skrajno zoprno. Vedno so nam brenčala nad glavami avstrijska letala, ki so se dvigala visoko in gledala tja dol po furlanski ravnini proti Vidmu in Benetkam. Neprestano so hodili v Gorico generali in tam pri velikem hotelu ob Telovadnem trgu si izvedel, da je prispel tudi ta ali oni nadvojvoda. Vse tajno in prikrito. Na Sv. Gendro v Brdih so hodili visoki vojaški dostojanstveniki in tam so z zemljevidom v rokah študirali, kako bo, kadar se bo treba sprijeti z Italijan* skim članom trozveze. Na slovensko prebivalstvo je nako-pičenje vojaštva vplivalo zelo razburljivo. Gospodarska škoda je bila velika, ln med goriškimi Slovenci se je vedno porajal duh, ki je obljubljal za bodočnost, kdo ve Še kdaj ali enkrat gotovo, odrešenje. Jugoslovenska vez preko Istre, Dalmacije, Bosne in Hercegovine do Srbije, kjer je služboval naš Vukasović, je krepko držala na Goriškem, temna nam je bila še prihod-njost, ali pričakovanje je bilo živo med nami, v naših srcih se je gojila misel, da najdemo pot rja, kjer si bodo sinovi Jugoslavije prosto volili vero in postavo. Naš pesnik Gregorčič ni zaman pel o naši domovini kot vdovi tožni, za^ puščeni. Gorke so bile 'duše goriških Slovencev in na napredni strani se je ta gorkota razplamtevala. Časopisni članki, sestanki, organizacije, v Trgovskem domu predavanja, ki so izzvenevala v mogočno prerokovanje o Jugoslaviji in njenem morju, mladina navdušena za borbo po svobodi. Ob številnih prilikah smo ugotavljali: nostra res agitur. V sredo jugoslovenskega gibanja pa je udarila vojna. Visoki vojaški krogi so živahno zasledovali politično gibanje v deželi. Simpatična jim je bila klerikalna stran, za naprednjaki pa so vohunili korak za korakom. Včasih je kak visoki Častnik v pogovoru s Slovenci namignil na nevarne stike, ki jih vzdržujejo slovenski liberalci, govoril je o konventikljih in napovedoval preganjanja. Včasih je padla tudi drugodi beseda o političnem procesu, ki se pripravlja v Gorici. Težka atmosfera. Ko je padel v Sarajevu veliki habsburški politični zločinec Fran Ferdinand, smo vztrepetali, zavedajoč se bližnjih groz* nih dni. Vojna; napoved. Ne'đeljač. Zjintfaj a^oxiaJ smo šli gledat na državni kolodvor irjobiliatacajsko naznanilo. Razni uradni sluge in drugi so rasnaiaH po občinah oklic« rx>d urodi e. Neki stavec* -ni slovenski sluga j« v Brdib rekel: kaj pravzaprav teffa Treba, pa Z* je iupans menda Gbftubek. takoj ovadil, da* jo revež« preganjali. Meetb v napeti raz-durjeĐosti. V«« uho« polne. Razgovori, prikrit« besede, skrbni obrazi Ig v»e okolico HHiorice ljudi v mest«, vse gostilne zaseden«. Povsodi drvonje in vrvenje, ugibanj« in napovedovanja. ►Vojaška oblast ae klicala pod orožje sroje obYe»ance, političJn* oblati pet je pisala listo državi ne/varnih e/ementov in fiietala Slovence V zapor«. Dolga je vrst« slovenskih mož*, ki so prebili iti-ke uf« na 2orl5ke|Tl *radu fa V sodni j-skih zaporih, mnogo jih je.. Jfater« so potem gnati kot živino in pretepali z biči na poti v Ljubljano. VojaSke straže okrog grada so se fflenil« med seboj, da bodo vsi ti aretirane i v kratkem ustreljeni, nižja mestna publika pa si ie. pripovedovala gorostasno izmišljotine, zlasti Še, ke* so se kmalu dobili iBSa«nop ravnih« očitkov. Pri tem govori — čudo golemo —■ naravnost v ditiramfcm o radikalni stranki, ki jo imenuje .^največjo in najstarejšo stranko v državi, etranko, ki se skoro* istoveti z državo.« Nato se takole pere: »Neresnica je, da napada NSS narodno radikalno stranko fn še posebe Srbe. NSS načeloma ne napada nobene stranke (nobene stranke? Cujmo, čui-mo! Uredništvo.!, ki je priznana in ki d^uje v okviru države, ker stoji NSS na stališču, da je rsaka stranka opravičena do eksistence, če deluje v interesu države ki naroda. S tega stališča proti NRS niti nastopati nismo mocli, ker nam je dobro znana njena zgodovina in ker se tudi dobro zavedamo velikih zaslug za Srbijo in sedanio skupno našo državo. Vk°ltkor pa smo zasledovan* delovanje ie stranke s stvarno kritiko, smatramo NRS za toliko vzvišeno nad malenkostmi, da bo pomen zdrave kritike prenesla in vpostevala ...« Ali ni to upravičenje in opravičen je nad vse zanimivo? Organ narodnih so-cijaiistov je sicer zelo bojevit in odrezav, tu pa je tako ponižen in pohleven, ca lahko rečemo — »kakor jagnje je krotak«. vrtova Pravda« prosi oproščeni a In odpuščanja, kakor razposajen paglavec, ki ga je očetova šiba naučila moreš! Čenau se neki tako zelo boji zamere? Prav zanimivo bi bilo to vedeti. Pa menda ne zato, ker se zNova Pravda« boji, da bi se je sicer lahko lotila naduha, ako bi ji radikalna stranka odtegnila svojo dosedanjo naklonjenost in pomoč? Kaj vemo... Nimamo namena, da bi se vtikali v rsrzmere med narodnimi socijalisti in radikalno stranko, vendar pa se nam zdi potrebno odkrito izraziti svoje mnenje, da se » slovesnim konflteorjem, ki ga fpoli % o«iro«n na radikalno stranko in njeno politiko NSS, kakor smo pravkar citirali, kaj malo strinja uvodnik v isti številki »Nove Pravde«, kjer se zagovarja prav nasprotna politika, ki jo dela radikalna stranka! V tem avodnik* čitamo med drugim: »Najiskreneje želimo, da uspe akcija onih državnikov, ki so uvideli po-greSnoet dosedanje politike in so se prepričali, da moramo preokrenifi na not sprave, medsebojnega spoštovanja, poštenosti i« prave bratske ljubezni Želimo, da uspe akcija g. Ljube Jo-vanovića. Glavno je, da je podan zače-Wk. Potem se bo pokazalo, da se bo marsikdo, ki so ga •prištevali k proridr-žavnim elementom, poprijel S vso vne-USo in ljubeznijo dela za pomiri en je in konsolidacijo države—< Dvoličnost ni nikjer 'dobra, &Kii v politiki ne, to si naj NSS zapomni, pa ji ne bo treba ne zagovorov in no ugovorov! — Vremenska napoved. Večinoma ob. tečno, tu in t*m hladno, del in o«v«ro,l«p«u, trn »rim*. *' - 26. julija 1924. — »Točnost« »Slovančeviii« poročil in informacij. Kako točne in zanesljive so »Slovenčeve« informacije, je razvidno iz tehle podatkov: Dne 18. t. m. je s Slovenec« z debelimi črkami poročal: >Pašič je demisijonirai.« Dne 19. t. m.: Jovanovic bodoči predsednik vlade, koalicijska vlada iz radikalov in ene stranke opozicij onalne g a bloka na vidi-diku, nova vlada bo sestavljena najkasneje v ponedeljek (27. 7.). Dne 20. 7.: Pašič in Pribičevič se obupno borila za svoj obstoj. < Dne 22. 7.z »Kriza bo rešena v dveh dneh, volilni mandat Jova-novićevi vladi zagotovljen.« Dne 23. 7.: \>Pred sestavo Jovanovićevega kabineta.« Dne 25. 7.: Pašić je dal tudi pismeno ostavko, odločitev pred durmi.a Dne 25. 7.: »Dvoboj med Pašičem in Jova-novičem, seja glavnega odbora radikalne stranke, odločen Jovanovičev nastop proti sedanji vladi, velik uspeh Ljube Jovanović a f priprave za Pašićevo kapi* ialaeijo.« Dne 26. 7. pa ie »Slovencu« pošla sapa in ve poročati samo še tole: *Vse proti Pribičeviču .„.« Pa naj še kdo poreče, da ni »Slovenec« najbolj informiran in najbolj resnicoljuben list pod božjim solncem! Vkljub tem ne-5mrtnim blamaiam v poročanju pa bo še vedno nekaj backov tudi v naprednih vrstah, ki bodo klerikalnemu trobilu tudi še v bodoče verjeli! — Ministra trgovine dr. Krizmana, ki ie odšel na daljši dopust, nadomestu-je po sklepu ministrskega sveta železniški minister dr. Svetislav Popović. — »V Ljubljani dobkno novega vladnega komisarja?« Pišejo nam: Do vrhunca dospela vladna kriza v Beogradu vpliva tudi na možgane ljubljanskih klerikalnih veljakov. Vsa vplivnejša mesta so si že med seboj lepo porazdelili, oziroma so vadljali za nje, kakor vojščaki za Kristovo suknjo. Predvsem pa hočejo imeti na magistratu kot vladnega komisarja moža svojega zaupanja. Tako je ta zadeva samo vprašanje par ur in na magistratu bo sedel kot gerent —■ bivši župan dr. Peric. —* Neki klerikalni vročekrvnež javno to pripoveduje s pristavkom, da ga bodo »nalaščt- postavili na to mesto, da se bodo jezili demokratk Vse to pa seveda, če se posreči zlesti klerikalcem v vlado. Uh, kako kislo je to grozdje! — Zanimanje za volilne imenike je prav živahno, plasti pri posamnikih, dočim pripravljajo politične stranke svoje topove šele za zadnje dni rekla-macijskega postopanja. Z ozirom na veliko fluktuacijo rcbivalstva so imeniki še dosti pravilni. Pozivamo somišljenike, da se gredo prepričat. aR so vpisani y imenike ah ne. — Znižanje vstopnine na Ljubljanskem veiesejmu. Otvoritev letošnjega Ljubljanskega velesejma se bliža z naglimi koraki. Važnost naše največje narodnogospodarske institucije te vrste je razvidna poleg drugega tudi ic tega, da je prevzel najvišji protektorat Nj. Veličanstvo kralj. Naloga Ljubljanskega velesejma ni samo posredovati med producentom in konsumentom, ustvarjati trgovske zveze, marveč je tudi največjega pomena za vse sloje. Uprava Ljubljanskega velesejma Je sklenila znižati ceno vstopnic od lanskoletne vstopnine Din 15 na Dlri 10, da se ja omogoči obisk vsakomur. Ta ukrep Iskreno pozdravljamo zlasti it razloga, ker se je lansko leto našemu srednjemu sloju poset skoroda onemogočil, kar mu bo pa letos možna Ve- I 3o polovične vožnje tućii na Hrzovla-kih, se že prodajajo v vseh mestih naše države v denarnih zavodih za ceno Din 50. V predprodaji se dobe že pri blagajni v velesejmskem uradu, pri Tourist-Office na Aleksandrovi cesti in pri tvrdki Aloma Company i z o. z, na Kongresnem trgu. — »Kmetijski List«, glasilo samostojne kmetske stranke, se je preselil iz »Zvezne tiskarne« v tisarno »Merkur«. Menili smo, da postane s spremembo tiskarne vsaj nekoliko pametnejši, pa smo se motili Mesto da bi uvazevali, da more napredno gibanje med kmeti uspevati samo, ako ga podpira napredna inteligenca, jo je v svoji zadnji številki po klerikalno-rovtar-skem vzorcu nagnal takole: »Ob moči zavednega kmetskega pokreta si bodo klerikalci razbili glavo, kar okuša tudi demokratarska frakarija iz mesta, ki brezuspešno nastavlja neke čudne sorte naprednjaške mreže. Mislijo, da je kmet tako neumen, da bo namesto klerikalnega sleparja postavil derrrokratarske-ga. Ajdi, Škric, v mesto na sladoled, klerikalec pa v farovž!« — Te ljubeznivosti si je treba zapomniti. Čez sedem let vse prav pride, pravi pregovor! Se pride čas, ko bo ošabna »samostoi-neška« gospoda še potrebovala »mestnih škricev«, pa še kako! — Pametna naredba železniškega ministra. Iz Beograda nam poročajo, da ie železniško ministrstvo dovolilo brezplačne vozne karte vsem dijakom, ki ne stamnejo v kraju, kjer posečajo šole. Železničarjem, zlasti pa uradnikom, ki stanujejo na deželi, a morajo svojo deco pošiljati v šole v mesto, bo s tem izdatno pomagano. — Za las je manjkalo. Pišejo nam it Št. Jerneja: Pri zadnjih občinskih volitvah se je pripetilo klerikalni stran= ki nekaj silno neprijetnega. Prej je imela v občinskem odboru 19, samo-stojna kmetska stranka pa 5 odborni* kov. To pot pa so dobili združeni nas predni volilci 270 glasov in 13 mandat tov, klerikalci pa 269 glasov in 12 od* bornikov. Samo en glas jim je manjkal, pa bi bili dosegli Število protiklerikalnih glasov. Pač čudno naključje. Iz zadrege pa je rešil klerikalce znani kaplan, ki je že tako srečen, da se po njem imet nuje vaška ulica, našel je namreč nekje pred pošto kroglico, pravo volilno kroglico. In ta kroglica naj sedaj reši preplašene klerikalne veljake. Spisali so hudo pritožbo na višjo instanco, češ morale so se goditi nepravilnosti pri volitvah, ker so bile kroglice (ali vsaj ena) na cesti namesto v klerikalni skri= njici. Kdor pozna politične in druge razmere v Št. Jerneju, se mora narav* nost diviti tako sijajnemu uspehu za* vednih volilcev. Na delo torej vsi, ki niste klerikalci, da boste dosegli prihodnjič še lepše uspehe. — Njeg. Vel. kralj Aleksander je pre. vrel pokroviteljstvo nad proslavo 140. letnice mestnega lovskega društva v Osijeku, ki se vrši od 7. do 9. avgusta. Kralj bo osebno prisostvoval svečanostim. Kralj je tuđi dovolil, da se imenuje društvo »Os.leško grad. jansko lovačko društvo kralja Aleksandra*. — Originalna reklama. ^Narodni Dnevnik« bi rad pridobil nekaj naročnikov, da se reši prezgodnje smrti. Zato ie priobčil reklamno notico, v kateri pravi, da veIJ3 samo en dinar (seto je preveč!), da ga morajo naročiti vsi, ki so za pravo demokracijo, zakaj kdor ga ne naroči, je slabič, ki čaka, da mu pravo demokracijo podarijo. Kdor torej še ne ve, kaj je prava demokracija, naj si ogleda »Narodni Dnevnik« in gospode, ki se zbiraio okrog ice politične vetrnice. Uboga demokracija! Daleč si prišla, da te ponujajo za reklamo. — Promocija. Na graškem vseučilišču je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Milan P e r k o. sin ugledne rod. bine Bernarda Perko, višjega uradnika drž. ielesice. — Na dunajskem vseučilišču je promoviral za doktorja vsega zdravilstva gospod Igor Franko, sin pokojnega goriškega odvetnika dr. Al. Franka. — Zgradba arednjetehnične šole v Be. ogradu. Poslopje za srednjo tehnično šolo v Beogradu na Malem Kalemegdann je do. grajena. V kratkem se ima vršiti uradni komisijski ogled zgradbe, tako da se je na. dejati. da bodo lahko šolo v tem poslopju ©tvorili že meseca septembra. — Mestni magistrat ljubljanski razpisuje zidarsko delo t. j. 5884.50 mi 2 krstnega beljenja z gostim apnom in s popravo odpadlega ometa z vsem materijalom in odranjem v notranjih prostorih mestne klavnice v Ljubljani. Delo se mora takoj iavršiti in sicer tako, da mesarji ne bodo zadrževani prt svojem obrtu. Ponudbe je ▼loliti do 30. julije ti. do 10. dopoldne pri mestnem gospodarskem uradu. — Hladen Sv. Jakob. o Sv. Jakobu mora biti vroče, če je poletje pravo. O Sv. Jakobu je Emr*nil... O Sv. Jakobu se je na ledu ubn... tako se norčuje ljudska govo. riea. hoteč pribiti, da smo o Sv. Jakobu daleč od vsakega mraza ter da nas obdaja trajna velika toplota. Leto« pa ljudje z ne. voljo k »jutranjemu posdravu dostavljajo: ob« kako Je hladno, prav mraz je! To traja se par dal. Enako hladno je bilo o Sv. Jakoba pred desetimi leti. ko se je vojna za. fteia. Letos sa Sv. Jakobskim hladom ne bo sledila ravno vojna, psč pa utegnejo priti burne volitve. —• Za magistra farmacije ie bil dna M. trn. promovirali na tagrebSki univerzi g. Robert Murmaver is Ljubljane. — Gorje invalidom. V St. Mavru blizu Gorice Sivi vdora Frančiška KlanjSček. Moi ja umrl aa posledicah vojnih bolesni, stal Ciril Je reve« brez rok m na eno oko aiefe sta Joaef ima ranjeno desna tPko &> je nesposoben za delo. Vdova je prosila že opetovano pri oblastih za pomoč in podporo pa vse zaman! Podobnih slučajev je med našim ljudstvom vse polno. ■— Javna telovadba v Batujah v Vipavski dolini bo v nedeljo 57. tra. Nastopijo razni odseki. — Glas iz občinstva. Pišejo nam: Pri sprejemu naših Sokolov, olimpijskih tekmovalcev smo na žalost pomešali »Zveze pevskih zborov«, ki se sicer rada ndejstvuje. Temu se čudimo tembolj, ker se spominjamo, da je ista Zveza l3nsko leto ob priliki nekega jubileja priredila svečano podokni. co ljubljanskemu škofu. — Sprejem v podoficirske šolo v Mariboru. II. Artilerijska podoficirska šola V Mariboru sprejme 1. oktobra ti. 200 inla. deničev za gojence. Prošnje za sprejem ie treba poslati najdalje do IS. soprembra ti. preko pristojnih vojnih okrug r,- ali Li*»3^-sredno komandantu n.artilerijske podoficirske šole v Mariboru. Vsi pogoji so na vpogled pri vsaki občini, kakor tudi pr: vsaki vojni komandi. Vsi prijavljeni kan. didati morajo biti 25. septembra ti. v M*ri_ boru v vojašnei Vojvode Putnika v Stritarjevi ulici, kjer se bo vršil zdravniški pregled. Za vožnjo v Maribor kakor tudi v slučaju nesprejema za vožnjo Iz Maribora dobi vsaki kandidat brezplačni vozni listek. Gg. I. G. v K. V. na češkem in F. C. v L. (Mesto pismenega odgovora). Dramska pesnitev Rože ob potu izide v naj_ krajšem času v založbi »Narodne knjigar. ne^r v Ljubljani, ki že danes sprejema naročila. Pisatelj dr. Ivan Robida je zdravnik v Ljubljani, kjer je bil tudi rojen kot sin Vpokojenega mag. komisarja Robide. Literarno ime si je pridobil kot akademik pod psevdonimom »Alastor«. — Krvav zločin. V OlSevku pri črnom. lju je bil te dni odkrit strašen zločin. Umorjeno so našli posestnico Turkovo, čije mož je utonil pred 14 dnevi, žena je bila umorjena na zverinski način. Napadalec jo udaril Turkovo večkrat s kolom po glavi jo' sunil z nožem v trebuh in ji zabil žebel v glavo. Orožniki so napravili obširne poiz. vedbe, da izglede storilca. Umora je baje osumljen neki mizar iz Kočevja, ki se je potikal v tamošnji okolici. — MUijonarski sinovi kot morilci. V procesu proti študentom in milijouarskim sinovom Nathan Leopoldu in Riharrt Lown, ki sta priznala, da sta odpeljala svojega sošolca, tudi sina milijonarja, in ga ubila, je nastopil senzacijonalen preobrat. Zagovorniki, ki so dosloj zastopali stališče ne. dolžnosti svojih klijentov, so začeli pledi-rat za krivdo. Ne ve se. kam smeri ta ma. never. — Policijske ovadbe: Tekom zadnjih 24 ur so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine 1. kaljenje nočnega miru 1, cestno policijskega reda 7, prekoračenja polic, ure 2, pasjega kontumaca 3, razgrajanja 2, nedostojnega vedenja 1. zgloševaL. nih predpisov 1 in poneverbe 1. — Aretacije. Radi sumljivega potika, nja je bil aretiran Dragotin Filipič, radi po. neverbe Fran Jakob, radi tavjne Peter Str. niša, radi beračenja Janez Lampe, radi postopanja I. Medved in Jakob Vinšek radi pretepanja. Dalje je bila radi vlačuganja aretirana Marija Kralj. — Aretirani zločinec Klemen, ki se je na Celovški cesti spustil v borbo s policijo, o Čemur smo poročali, je imel tudi samokres. Policija je odkrila tudi dve skrivališči, kamor je Klemen nosil ukradeno blago. Eno skrivališče se je nahajalo v rož-niškem hribu. Našlo se je velike zaloge vlo. milnega orodja in različno ukradeno blago: namizni prti, odeje itd. Drugo skrivališče je imel v mestu. — Zanimivo je, da je Kle. men poslal svoji ljubici pred kratkim v zapor dva para čevljev in dva para nogavic. Pričakujejo se še zanimiva razkritja. — Iz raznih krajev države. V Osijetu se epidemija legaria silno širi. V ramošnii železolivami je obolelo na legarju 9 oseb. — V Subotici je obmeina policija prijela Husa Ahmetića, muslimana iz Bosne, ker je vohunil v prilog Madžarske. — Pri delu se je v Stanišču v Vojvodini smrtno ponesrečil seiiak Pavel Jilera. Zasula ga 5e zemlja pri kopanji:. V Velikem Bcčkerefru ie 23. t. m. izbruhnil požar v nekem gospodarskem poslopji'. Zgorelo Je 75 vagonov sena. — Se o ponarejenih poštnih znamkah. V zvezi z afero s ponarejenimi poštnimi znamkami »Kralj Peter na bojišču« je bila šzvr-šer.a v Osijeku preiskava v stanovanju znanega numizmatika Nuberja, ki v ostalem biva v Ljubljani. Policija ie našla klišeje teh znamk. Nuber ie bil pred kratkim zaslišan na ljubljanski policiji. O poteku preiskave bomo še poročali. — Pri mor licu prostitutke Stroblove Antonu Jelenu so našli poleg cele vrste člankov in fotografij tudi slitio umorjene Panike Pctkovškove, izrezane ic »Jutra««. — Jelen je osumljen tudi umora prostitutke Ma!ikove v Gradcu in ženske, ki sr> jo našli umorjeno v mariborskem parku. Način, kako sta bili prva in zadnja žrtev umorjeni, je popolnoma isti. Graška policija dela s pol-Ho paro, da g pomočio ljubljanske in mari-borsloe policije pojasni te skrivnostne umore. — Čarugov s<%rivec pobegnit iz zapora? Po dosedaj še nepotrjenih vesteh je iz mitroviške kaznilnice pobegnil znani Čarugov tovariš Nikola Mljlć, morilec narednika Tintorja. — Najcenejše hi najnovejše obleke se Sobe samo Šelenburgova ulica št 3 pr! Grl čar & Mejač. — Pri srčni bolscnl tn vzapenenju Sil POTsrodi »Frsnz-Josef-ova* grenčiea lahko odprtje telesa brez napora. — Slabost? Slabo spanje? Nervocnost? Neveselost do dela? AH se večkrat pojav-Hajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh le pravi Fellerlev Elzafluld! Dobro služi za umivanje In obloge, ravno tako krot kosmetlkum ga nsta, glavo, kožo! MocneJSl, Izdatnejši In bolj delujoči kakor francosko žganje! S pakovanjem In poštnino 3 dvolnate aH l Specijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ah* 12 specijalnih steklenic 214 Din in 10% doplatka razpošilja lekarnar Eugen V. Feller, Stubi-ca. Donii* aza.tr* iU 238, Hrvatsko. — šentjakobski sejem v nedeljo 27. julija na senčnatem vojaškem strelišču a« Dolenjski cesti vabimo narodno občinstvo, da se ga udeleži v kar največjem številu. Preskrbljeno je za najoriginalnejša razve, drila, točilo se bo icvrstno Olupovo vino iz. poi Tranče. Začetek ob 15. popoldne. — POSET1TE GOSTILNO »PRI NE-S T L N U«, TR2AŠKA CESTA! Danes v nedeljo 27. julija vsi na :-: šentjakobski semenj :-: na vojaškem strelišču na Dolenj-ski cesti! :-a IZ CELJA. —-c Volitev starešinstva v °bč!ni Celje - Okolica. V nedeljo 27. julija ob pol 9. dopoldne se vrši tretja seja novoizvoljenega občinskega sveta celjske okoliške občine. Dnevni red seje je izvolitev starešinstva. To je tretji poizkus, sestaviti v okoliškem občinskem svetu delazmnžnn večine, kar se pri prvih dveh sejah ni posrečilo. —c Občinske volitve za mesto Celje bodo najbrže razpisane v torek 29. t. m. —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »P:L K-ižu* v Cankarjevi ulici. —c Novo RrOrdJe se ie pojavilo na celjskem trsu. Stane samo 30 Din Idi ;:am. —c TrjrovSko društvo v Celju je na svojem zadnjem občnem zbora izvolilo za predsedniki zopet g. Zupančiča, dozdnjnesa pred5ednika. Društvo bo v prihcdniem društvenem letu praznovalo 201etn co svojega obstoja, katero ic sklemlo društvo proslaviti na primeren račln. IZ MARIBORA. —m Gradbeci nalog. Stanovanjska oblast v Mariboru ie v smislu Čl. 3 in 6 sta-novanfskesa pravilnika izdala gradbeni na-los za zgradbo stanovanjskih hi? tem-le industrijskim in trgovskim podjetjem: Viljem Joland, tovarna usnja, Josip Rosenherg, paromlin, Karol Wesiak. trgovina s pohištvom. Splošna stavbena družba. Gašpar Hausma-ninger, trsov ina z vinom, Tomaž Gotz, pivovarna, Josip Martinz, trgovina z galanterijo, «>Elins., električno podietie, Pagelj & Rcsman. trgovina z vinom, Ubald Nussim- fceni. stavbeno podjetje, L mariborska tovarna mila, Preis, trgovina s pohištvom. Kalo^ je tu, airrpak odzval se mu dozdaj še ni nihče, pač pa so se baje prav vsi pritožili na vi5jo oblast. Kolikor znano, sta bila dosedaj zavrr.iena s-imo še dva in sicer Preis ter Pugcl & Rosinan. G. Prcisu groze že z deložacijo. G. Rosenberg pravi, da bo takoj zidal, stanovanjska oblast mu naj le preskrbi kredit s primernimi obrestmi. Tovarna mila ? Zlatorog se sklicuje na svojo veliko novo zgradbo — tovarno glicerina in že izvršeno prezidavo hiše. Ne pomaga niČ^ dokler drsava sama nc bo preskrbela za kredit p^d snoslirvimi obrestmi in dokler bo na drugi strani obstoja! dosedanji stanovanjski zakon, ki v celi državi nikjer kot ravno v Mariboru nc daje iMiko potuhe tistim, ki bi morali skrbeti, da pridejo pod svojo streho, dotlej bodo vsi taki gradbeni nalogi samo teoretičnega pomena. Posebno v Mariboru pa se tudi izgovarjajo na vzgled države same ,ki nič ne skrbi za preskrbo stanovanj sVOlih nameščencev, vojaška oblast pa niti noče izročit? občini, nc lastniku (slučaj Slavenske banke) onih objektov, ki ze leta in leta popolnoma prazni žalostno propadajo, namesto da bi se adaptirali v stanovanjske hiše. —m Na s|edu morilca v Graškem gozdu. Pred dobrim mesecem v Grajskem gozdu izvršeni zverinski umor Alojzije Stel-cerjeve iz Porčiča pri Sv. Lenarta je ostal dolgo časa zagoneten. Še !e pred kratkim v Gradcu izvršen, še bolj zverinski umor neke prostitutke je dal oblastem povod za kombinacijo, da bi bil Anton Jelen tudi morilec Stelcerjeve. Do sedaj ie ugotovljeno, da se Je Jelen ob istem času klatil v vasi, kjef je bila Stelcerjeva doma in da pelje sled od Porčiča ptoti Sv. Kunigundi, torej v tisto, v prvem trenotku nepojasnjeno smer pota, na kateri so umorjeno našli. —m Podraženje žita. Proti vsemu pričakovanju So ravno ob Času žetve pričele cene žitu nenavadno rasti. Od 310 na 430 D oziroma preko 1 dinar na k* za pšenico. Ta skok, ld se uveljavlja seveda tud? pri moki, se posebno občuti tudi v Mariboru, kamor prihaja slaba kvaliteta žita. kar povzroča tudi nenavadno slabo pecivo. fcffiffe frrcia iftesft hMa k HUnhi KasiiniiBffifii stroji tmm-j—l---Pt M. bS3 Ijjj, I I t LUDVVIG HINTERSCHWEIGER&C0 ICHTENEM bei VVEL5.0 štev. 17. Tuknh a fejmkt. bnfts ii Jig'i'stijo! AUGUST LECHHER, O RAZ 4J, L Siick iT I štev. 170. »SLOVENSKI NAR OD« đne 27. jnlija 1924. Stian 5 0 novi jadranski atmosferi. Kar smo povedali, to je le par pote« iz predvojne politične zgodovine v rimorju, toliko, da se razume razpoloženje Italijanskih odresencev proti Jugoslovenom v Julijski Krajini To moramo imeti pred očmi pri presojanju italijanske težnje po sporazumu in prijateljskem odnosaju z Jugoslavijo. Mussoiini je nasvetoval Beogradu, da je v skupnem interesu za obe strani, da se sprijaznimo med seboj, da odslovimo stara nasprotstva, da postavimo velik kamen na zadnjo preteklost, izvirajoč*) iz take zgodovinske dvoumnosti, kakor je bila Avstrija ,da sprejmemo •opet tisočletno tradicijo odnošajev med obema bregovoma Jadrana in obema pobočjema skupne zgodovinske meje. ki je napravila morje v veliko bratsko jezero in mejo za skupno gredo. Gospodarski politiki naglašajo, da skozi stoletja Jadran ni nikdar povsem ločil obeh narodov, ki prebivata ob njem. marveč da so ostale kupčijske vezi nepretržne in da so prestale tudi najhujše politično drven Je po vojni. Sredi najbesnejših političnih bojev je šla trgovina svojo pot fn se je vedno izvila iz njih. včasih z največjim naporom. Italijani so s silno unetostjo stremeli po trgovski pogodbi z Jugoslavijo. Mussoiini je poslal v Beograd za poslanika generala Bodrera. Znan je kralju in višjim častnikom iz bojev na Balkanu, on pozna Jugoslovene in ves je prežet želje, da vstvari sporazum, ki bi trdno držal med obema državama. On išče z nami zvezo, ne le tako običajno, marveč prisrčno in bratsko. Želi, da bi si bili v bodočnosti najboljši prijatelji. Mnogo imamo skupnih kreposti pa tudi pogre-škov. Bodrera boI6 članki, ki sejejo sovraštvo, bodisi v jugoslovenskih bodisi v italijanskih listih. Bodrero čuti, kako je za jugoslovensko stran razburljiva obmejna negotovost zato je napovedal svoj prihod v Ljubljano, od koder se odpelje na mejo, da prouči delo tamošnje komisije, ki se ima zaključiti zadovoljivo za obe državi. Meja ne sme biti nepremagljiva brazda, marveč črta za zvezo, za zbližanjc. Vse dosedanje nastopanje poslanika Bodrera ie bilo simpatično in prikupljivo in lahko mu verjamemo, da ima resne namene, da bi združil obe državi ob Jadranu v stalnem prijateljstvu .Konsolidacija jugoslovensko-itali-ajnskega bloka, močnega proti zunanjosti, to je svrha njegovega delovanja in vse svoje sile zastavlja v njeno realizacijo. Bodrero ve želje bi bile morda že izvedene, ako bi stala meja tam cb Soči, kakor jo je bil načrtal Mazzini. Toda ita-lija ie pograbila ogromen kos iugoslov. zemlje. Slaba je bila italijanska vojna politika, ki je segala le v notranjost po nekdanji avstrijski lasti, puščala pa svojim zaveznikom, Angležem in Francozom, široko pomorsko gospodstvo in dragocene kolonije. Mussoiini vzklikne včasih: Na morje. Italijani, tam je naša prihodnjost! in pri tem brezdvomno obsoja, kako je bila Italija odpravljena z vojno odškodnino. Ako bi bil on takrat na krmilu, ne verjamemo, da bi se bila Italija tako globoko zajedla v našo zemljo, marveč bi si bila poiskala nekaj drugega plena, angleško-francoskemu enakovrednega. Ali kar se je zgodilo, se ?e zgodilo. Danes in jutri se ne da na tem nič iz-preminjati. Tok časa zahteva vstvaritev znosnih razmer ob Adriji. Oba soseda m. jih potrebujeta in oba si želita, da skoro pride do njih. V ta namen se dela v Rimu in Beogradu. Uspeh je mogoč samo takrat, kakor že ponovno povedano, — ako se italijanska politika v Julijski Krajini temeljito izpremeni. Menda je tudi general Bodrero tega mnenja, ker je ju-goslovenskemu novinarju izjavfl, da je jugoslov. živelj v Julijski Krajini most, ki lahko spaja obe državi. Most je treba utrditi z zadovoljnostjo obmejnega iu-goslovenskega prebivalstva. Kaj pa se tam vrši? Kje je kaj takega, kar bi gradilo ta most? Nič takega ne vidimo, pač pa se pred našimi očmi odpira temna bodočnost Jugoslovenov v Julijski Krajini. Tam ob Soči so postavljeni novi domovi ali pravijo, da italijanski kapitalizem izžene iz teh domov slovensko prebivalstvo in postavi v nje pristni italijanski živelj! Jugoslovenstvo se sistematično iztreblja. In vse to naj bi mi prezrli ter sklenili ginljivo prijateljstvo z Italijani, da bi potem menda še hitrejše napredovalo uničevanje naših bratov pod italijanskim jarmom. Neodre-šenci so postali odrešenci in z odrešitvijo je do skrajnosti zadivjalo njihovo sovraštvo nad našimi sorojaki. Kaj bomo potem govorili o prijateljstvu, ko italijansko sovraštvo bije z vso močjo po naših primorskih bratih! Ako ima Bodrero moč, da vstavi to sovraštvo bo njegova misija uspešna drugače pa ne. Pokazali smo, kako globoko je ukoreninjeno sovraštvo v italijanskih odrešenem preti Jugoslovenom. To sovraštvo se ne da iztrebiti Čez noc in vse propovedi proti njemu so zaman. Pri Italijanih treba duševnega preporoda, potem šele bo mogoče govoriti o znosnosti, o boljših odnošajih. Ako le ne zaide končno rimska vlada na nekdanja kriva pota Dunaja! Njena politika napram Julijski Krajini je še precej kolonijalna. Za obmejno deželo ni primerne skrbi v Rimu, da bi se gospodarsko dvignila in pričeJa cveteti v zadovoljstvu. Zato pa naj se prekljajo med seboj Italijani in Jugosloveni, kakor so se pod Avstrijo!! Slednji morajo podleči in nato bo Julijska Krajina italijanska ... Za sporazum smo po vojni napisali že polno Člankov, dokazujočih, kaj treba storiti, da prispemo do njega. Italijani v Trstu se ne premaknejo, marveč vstrajajo pri svoji gonji proti Jugoslovenom. Kljub vsemu temu smo za delo, ki ima privesti Jugoslovene in Italijane do končnih prijateljskih dogovorov za bodočnost. Italijanom svetujemo naj se pri tem ozirajo na Čehoslovake, katere neprestano vabijo v tržaško pristanišče. Italijanska vlada naj revidira svojo slovansko politiko in jo usmeri na dobro pot k Jugoslovenom in Cehoslovakom. V to svrho treba, da Rim misli na Prago in njeno prijateljsko razmerje z našo državo, pri prizadevanjih z nami pa naj v Rimu ne računajo vedno le z Beogradom, marveč tudi z Ljubljano in Zagrebom. Nikar naj ne mislijo Italijani, da s svojim obračanjem do Beograda zadušijo slovensko-hrvatske klice proti krivicam v Julijski Krajini! Motijo se. Vsi smo solidarni: Beograd, Ljubljana »n Zagreb. Vs! žel?mo istočasno dobrega sosedstva z Ifal»jani, aH slednii ~rak> uvideti svoje pogrešene politike in jo temeljito popraviti — ako res iŠčeto pri nas prijateljstva! Zdravstvo. KUGA. Pred nedavnim smo čitali v dnevni« kih, da se je kuga pojavila v 5olunu, pred par dnevi pa, da se je nekaj slu« čajev zaneslo na naše ozemlje, če prav so higijenske prilike na jugu naše drža* ve nepovoljne, je pri današnjem stanju higijene in protilakse zanesljivo priča« kovati, da bo zdravstvena oblast bole* zen hitro zajezila. Nase bralce bo pa zanimalo, ako jim podamo nekaj naj* važnejših podatkov o kugi. Kuga je ena najstarejših in najdalj znanih bolezni. Popisi iz starega veka se povsem ujemajo s sliko, ki nam jo kuga še danes nudi. Bolezen je vzhoda, od koder se je že v starem veku širila v vse dele sveta. Prenašali so jo zlasti s prekomorskim prometom, zaradi česa se je najprej pojavila v obrežnih mestih, od koder se je razpasla na bližnjo in daljšo okolico. Od epidemij srednjega veka nam je posebno v spominu ona, ki je pod imenom »črna smrt« ali »splošno umiranje« v 14. stoletju opu* stošala Evropo in zahtevala ogromno žrtev. Poznejše epidemije niso bile več tako pogubne, ker so že pričeli z ener* gičnim odvračanjem in ker odsihdob kuga ni več v pretežni meri nastopala kot opasna pljučna kuga, temveč kot manj nalezljiva žlezna kuga, kar je bilo brezdvomno posledica izboljšanja higi* jenskih prilik po stanovanjih. Kugo povzroča bacil, ki sta ga leta 1894. istočasno odkrila Kitasato m Y e r s i n. V človeško telo prehaja bacil skozi zunanjo kožo ali po sopilih. V prvem slučaju se razvije žlezna kuga (bubonska kuga), v drugem slu* čaju pa pljučna kuga, ki ju je treba strogo ločiti. Pri žlezni kugi zate« če j o mezgo vne žleze v okolici vstopišča bacilov. Te kužne bule, ki jih imenu* jemo bubone, povzročajo hude boleči* ne. Začetkoma je koža nad njimi še mehka, pozneje pa se napne in odreveni. Naknadno se pa mezgovnem žilju lahko okužijo se druge žleze. Vse te bule ali izplahncjo ali pa se omeče in ognoje. Žlezna kuga se v redkih slučajih ozdra* vi, po navadi pa ima za posledico smrtno zastrupljenje krvi. Pri pljučni kugi se po vdihanju okuženih tvarin razvije težko pljučnici podobno oboles nje, za katerim človek po tri* do štiri* dnevnem poteku umrje. Nekateri raz* ločujejo še tretjo sliko kožne kuge, pri kateri se na vstopišču bacilov raz« vije slična prisadna pika, kakor pri vraničnem prisadu. Vendar se iz kožne kuge brez izjeme razvije žlezna kuga. Pri vseh teh obolenjih se pojavlja huda vročica in so bolj ali manj udcle* ženi tudi drugi organi. Tako opazujemo težka vnetja na očeh in ušesih, na led* vicah in možganskih opnah, zateklino vranice, drisko, izločanje beljakovine in delirije. Ob pričetku kuge umrjejo skoraj vsi oboleli, sčasoma umrljivost nekoliko pade in znaša povprečno 70 do 90 odstotkov. Bakteriološka diagnoza kuge je lah* ko izvedljiva, seveda je pri prvih sum* ljivih slučajih treba posebne pazljivosti. Zanimive ugotovitve so podale raz* iskave o epidemiologiji kuge. Pokazale so namreč, da je kuga pravzaprav bole* zen podgan in da so te živali pri nje raznašanju največjega pomena. 2e v srednjem veku se je vsakokrat opazo? valo močno umiranje podgan, preden se je kuga razpasla pri človeku. Tudi dandanes se kuga skoraj izključno raz« širja po obolelih podganah ne ladjah, zaradi česa se najprej pojavi v prista* niških mestih. Treba je pa prenašalca, ki prenese bolezen od podgane na čio* veka in kot takega so spoznali podgan* sko bolho. Ta vsesa s krvjo bacile kuge, ki se v njenem želodcu silno razmnože in ostanejo do 15 dni učinkovit. Zanimivo je tudi, da bolha kuge ne prenaša s svojim pikom, temveč z iztrebkom, ki ga pušča na kraju ugriza. Bacili se iz iztrebka presele v malo ranico na koži. Ker bolhe poginule podgane hitro zapuste, je razumljivo, da širijo bole* zen na vse strani, ne le na druge pod* gane in živali, ampak tudi na človeka. Akoprav je ta način okužbe najče* šči, pa vendar ni edini vzrok človeške kuge. Mogoče je tudi, da se bolezen prenese od človeka na človeka. Red* keje se to pojavi pri žlezni kugi, ker buboni, ako se razgnoje, po navadi več ne vsebujejo kužnih bacilov. Zelo opas* ni pa so v tem pogledu slučaji pljučne kuge, pri kateri razpršuje bolnik bacile s kašljem in slučaji zastrupljenja krvi, pri katerih se bacili pojavljajo v vseh človeških izločilih, v izmečkih, blatu in seču. Posredno se kuga tudi lahko pre* nese po okuženih predmetih, n. pr. po perilu. Varstvene naprave, ki so proti kugi potrebne, so mednarodno določili na pariški konvenciji leta 1903. Vendar so jih bistveno omilili, odkar so nam na« tančno znana pota, po katerih se kuga širi. Dandanes so države le zavezane, da si medsebojno javljajo vsa obolenja za kugo in da si avizirajo potnike iz okuženih in okužbe sumljivih krajev. Važnejše so zaščitne odredbe, ki jih ukrene poedina država. Ladje, ki priha* jajo iz okuženih krajev nadzorujejo in jim, ako se pojavi slučaj kuge bodisi pri potnikih, bodisi pri podganah, ods redijo petdnevno karanteno. Potnike in posadko izolirajo in opazujejo, ladjo očistijo podgan in razkužijo utovorjeno blago in opravo potnikov. Ako se je kuga vkljub temu r~»nesla v kako deže* lo, ima profilaksa dvojno nalogo: 1. da prepreči okužbe od človeka na človeka, zlasti pa izbruh pljučne kuge in 2. da odvrača in zatre kugo pri podganah. Omenimo naj še, da je človek, ki je prestal kugo, za to bolezen za dalj časa nedotičen. Poznamo pa tudi umetno imuniziranje z vbrizganjem cepiva, ki ščiti človeka za daljši ali krajši čas. Poskušali so tudi dobiti serum za zdrav* ljenje, vendar do sedaj brez pravega uspeha. Snoiialni vestnik. Londonska konferenca. (Od našega pariškega dopisnika.") V Parizu, 21. julija. Včerajšnji dan londonske konference imenujejo nekateri pariški časopisi dan likvidacije zasedbe Poruhrja. Pogovor se je vršil predvsem o napravah, ki so jih Francozi vzpostavili v deželi, o mehanizmu uprave, carinarnic itd. In proučavali so se pogoji izpraznitve in nje prilagoditev Davvesovemu izvede-n.škemu poročilu. Treba bo v nadaljnih pogovorih določiti datume stopenj izpraznitve. Francoski načrt predvideva dve stopnji: prvo, potem ko bo Reichstag sprejel zakon o udejstvitvi Dawesovega načrta, drugo, potem ko se bo ta udej-stvitev izvršila. Ker pa Angleži obstojajo na fem, da se Čimpreje vse Poruhrje izprazni, bi bil pričakovati resen spor na konferenci, če ne bi bil g. Herriot odločen, kar najhitreje likvidirati vse, kar diši poincarejevsko. Sicer pa, kadar se hočeta dva sporazumeti, je vedno lahko najti možnost sporazuma. Londonska konferenca se bo končala z vrsto kompromisov, kjer bo vsaj videz rešen. Na ta način se ie sedaj zasukal položaj. Treba je predvsem računati z enim dejstvom: g. Macdonald nujno rabi uspeha na konferenci, rabi ga za svojo notranjo politiko, za svoj prestiž in za prestiž svoje stranke. Rabi ga pa tudi, da si podaljša svoje ministrsko življenje in pripravlja volitve v korist delavski stranki Na drugi strani pa tudi g. Herriot rabi uspehov, da more reči zbornici in senatu, da je izpolnil, kar je obljubil, in da ostane akcijska svoboda Francije neokrnjena. Francoski nacionalistični Časopisi se bojijo, da bo francoska delegacija pristala na vse, kar bodo hoteli Angleži, celo kar se tiče datuma izpraznitve Poruhrja, in da bo prepustila repara-cijski komisiji odločitev. Vojaški izvedenci, ki naj bi se pogovorili o načinu izpraznitve, še niso ničesar sklenili, vendar se je pa izvedelo, da hočejo držati črto Trier-Co-blenz-Crefeld-Aachen, ki je neobhodno potrebna za varnost francoskih čet pred definitivnim odhodom. Italijani svojega časa na konferenci niso izgubili: dejali so g. Macdonal-du, naj se tudi govori o medzavezni-ških dolgovih, o edinem vprašanju, ki jih zanima, ker vojna odškodnina za Italijo takorekoč več ne pride v po-Štev. Ni znano, ali pride ta stvar na dnevni red. Francoski nacijonalisti so stavili vse karte na zasedbo Poruhrja, sedaj ko ga hoče g. fferriof vrniti Nemčiji, so obupani in menijo, da je to pogin za Francijo, kajti prepričani so, da bo sicer Nemčija pristala na Dawesov načrt, a plačala v resnici ne bo mkoli, in to bi bil najhujši udarec za Francijo. Bodočnost bo pokazala, kdo je bil dale ko vidnejši politik, Poincare ali KAKO PORAFIJO ČEŠKO- | SLOVAŠKI DFLAVCI PROSTI ČAS. Glavni predmet delovanja VI. sekcije letošnje mednarodne konference dela v Že* nevi je bilo vprašanje 8 urnega delavnika. V tesni zvezi s tem vprašanjem je problem, kako naj delavsvo izrabi svoj prosti čas. S tem problemom se je vsestransko pečal tudi mednarodni urad za delo. Za nas je zani* miva v nacijonalno=psihološkem in politično« gospodarskem oziru rešitev tega vprašanja na Češkoslovaškem. Z zakonom z dne 19. decembra 1918. je češkoslovaška vlada uvedla obvezni 8 urni delavnik, kar je seve» da znatno nodaljšalo prosti čas, ki ga ima delavstvo. Zelo ugodna okolnost je bila pri tem ta, da so obstojale že poprej velike organizacije in institucije, ki so bile pri* kladne za izkoriščanje tako podaljšanega prostega časa. Kot posledico 8 urnega de* Iavnika na Češkoslovaškem treba omeniti večjo agilnost in naraščanje števila članov v teh institucijah. Poročila nadzorstva ugotavljajo, da se drže v splošnem vsa češkoslovaška podjetja 8 urnega delavnika. Ponekod se pa dotični zakon vendarle zanemarja, ker je z ene stra* ni nemogoče kontrolirati vse obrate, r druge pa sklepa delavstvo v nekaterih tovarnah t lastniki na svojo roko pogodbe o podaljša* nju delovne dobe, ker hoče na ta način več zaslužiti. Za porabo svobodnega časa je zelo važno, da=li je delavnik razdeljen z pavzo za kosilo ali ne. Navadno je v tovarnah in drugih industrijskih podjetjih pavza od 12. do 14. Nepretrgano delo škoduje organizmu. Druga važna okolnost je stanovanje de* lavca. Ni namreč vseeno, da Ii stanuje de* lavec v mestu aH na deželi, kjer lahko po* rabi prosti čas za izlete v okolico, d očim je v mestu privezan na prasne in zakajene ulice. Češkoslovaška vlada je izdala v ta namen vsem železnicam navodilo, naj eni* žajo cene delavskih voznih listkov za 50 do 80 %. Isto velja tudi za tramvaj. Da omeji pijančevanje, je izdala češkoslovaška vlada 17. februarja 1922 posebni zakon, ki prepoveduje prodajo alkoholnih pijač, izvzemši pivo in vino mladini pod 18 let, mladini pod 16 let pa sploh ni dovoljeno dajati alkohol* ne pijače. Prepovedano je dalje izplačevati delavske mezde v krčmah in pivnicah. Is tega. bi se dalo sklepati, da 8 urm delavnik pospešuje pijančevanje, kar pa ni res, kajti v primeri s predvojnim časom uživanje al* kohola na Češkoslovaškem sistematično na* zaduje. Borba proti alkoholizmu je prva na* loga ministrstva narodnega zdravja. V tej borbi podpirajo oblast abstinenčni krožki in različne delavske organizacije. Znaten del prostega časa gre pri češkem delavstvu na sindikalno, politično in koope* rativno delo. Glasom uradne statistike je bilo v ČSR leta 1922 — 1.700.000 delavcev organiziranih v 465 sindikalnih federacijah. En del delavstva porabi svoj prosti čas za delovanje v rudniških sovjetih (ustanovlje* nih z zakonom z dne 25. februarja 1920) in tvorniskih sovjetih (dovoljenih z zakonom z dne 12. avgusta 1921.). Drugi pa delujejo v avtonomnih socijalnih institucijah, kakor so bolniške blagajne, zavarovalnice itd. Po* ltično je Češkoslovaško delavsvo organizirano v petih velikih strankah: socijalno*demo* kratski, narodno * socijalistiČni, krščansko* socijalni, komunistični in nemški socijalno* demokratski. Delavstvo se uveljavlja tudi v centralni državni upravi, v oblastnih, okraj* nih in občinskih zastopih. Zlasti pa sodeluje pri razvoju kooperativov, ki jih je na Češko* slovaškem 1347 s 600.000 člani. IDelavstvo. ki pripada narodno*socijali* stični stranki, je večinoma pri Sokolu (dober vzgled našim narodnim socijalistom!). So* kolskih društev je bilo na Češkoslovaškem 1. 1922 — 3010 z 260.544 člani (moškimi), 145.262 žensk in 229.242 naraščaja. Glasom zadnjih statističnih podatkov se deli član* stvo in naraščaj sokolskih organizacij takole: 50.6 % delavstva. 2S.9 % industrijalcev, obrtnikov in trgovcev. 18 % učiteljev, zdrav* nikov, profesorjev in študentov. 14.2 % urad* nikov in 8.3 % poljedelcev. Največ je torej delavcev, kar je značilno za mišlienje češko« slovaškega proletarijata. Perijodični sokol* ski tisk šteje okrog 59 Časopisov in revij, ki izhajajo v 200.000 izvodih. Poleg sokol* skih so še delavska telovadna društva, čijih prvo je bilo ustanovljeno I. 1895. v Pragi. Člani teh društev se rekrutirajo v prvi vrsti iz socijalno*demokratičnc stranke. Njihov cilj je fizična in moralna vzgoja delavstva. Leta 1922 je bilo takih društev 850 s 93.000 člani, od teh 36.000 mož. 11.000 žensk, 14.000 deklet in fantov, 33.000 učenk in učencev raznih obrtnih in poljedelskih šol. Vsi so združeni v »Zvezi delavskih telovadnih" društev** Leta 1922 je imela Češkoslovaška 31 sol in tečajev za voditelje skavtskih organiza* cij. Delavstvo, pripadajoče komunistični stranki, je 1. 1921. irstopilo iz Zveze deli v* skih telovadnih društev ter ustanovilo svo.o Federacijo delavskih telovadnih društev. Ta federacija šteje danes okrog 100.000 članov s 1000 krajevnimi sekcijami. Nemško delav* stvo v CSR ima svojo Zvezo delavskih teloj vadnin društev. Det-vstvo iz vrst kršč .n^ko * socijalne stranke se zbira v orlovskih organ:.'.-»ci i ur. čijih sredšće je v Urnu na Moravskim. Ta zveza šteje 1160 krajevnih organizacij */ 50.000 člani in 50.000 naraščaj— Orli so torej v primeri s Sokolom rrlo s-abi. Poleg orne* njenih organizacij sodeluje delavstva» d pri kolesarskih in turistovskih društvih ter v delavski akademiji V raznih kra;ih se usta« navijajo detske kolonije, zlasti od 1. 1919. dalje, ki imajo namen pomagati delavsfu vzgajati deco. Mnoqo delavcev je včlanjenih tudi v raznih športnih društvih. Nekatere tovarne imajo posebna igrišča, kjer dr!.-stvo v prostem času goji sport. Mncga de* lavska društva imajo sveje pt-vske zb.irc. orkestre, gledališke odre. knjižnice in čitib nice. V letu 1°22. so vprizoriii delavski gle* dališki odri 15.001 predstavo. Za delavstvo se prirejajo tudi tečaji računovođa a, roč* nih del. esperanro in higijene. Poleg omenjenih organizacij se peč* I vzgojo in izobrazbo delavstva zlasti delav« ska akademija, ustanovljena 1. ISOjv, ki šteje 250.0OO članov. Ta akademija prireja redr.* predavanja in tečaje ra najrazličnejše pred' mete, ima več potujočih knjižnic, posebne tečaje za brezposelne, za tuje jerakc. raču« novodstvo. stenografijo itd. Sredstva rtoblv« deloma od članarine, deloma pa od drv. i\\ . Slične ustanove ima tudi narodno-s >ci j ali * stična, komunistična in nemška socijalna, demokratična stranka. Omeniti treba še ^Prosvetno zvezo«, ki ma namen populari^ zirati med češkoslovaškim delavstvom aka* domsko izobrazbo. Ta zveza šteje 221 sekcij z več tisoč krajevnih organizacij. Od 1. «*cn« tembra 1^21 do 31. avgusta 1022 ie priredila 6303 predavanja, ki se jih je udeležilo 46^ tisoč poslušalcev. Zlasti važno je zanimanje kmetskega ljudstva za ta predavanja. Delo* vanje »Prosvetne zveze* podpira zakon dne 22. julija 1919. ki govori o obveznih občinskih knjižnicah in čitalnicah. Vsaka občina, ki Šteje 400 prebivalcev, mora imeti svojo knjižnico. Važni so tudi obvezni te* čaji za industrijo in obrt. ki trajajo najmani osem ur na teden. Posecaio jih delavci v starosti od 14 do 18 let. Vse to jamči za zdravo fizično, umsrveno in moralno kulturo češkoslovaškega delavstva in za sigurni' gospodarski in socijalni napredek mlade države. Narodna obrana Anti = Beg. Kaj je to? Tak naslov imata dva zaporedna članka v celovških -Fr. Stimrnen« nekako za novo leto, ki pa sta šele sedaj po prijateljski pozornosti prispela preko Dunaja v Ljubljano. To bi naj bil avtor obmejne obrambne literature, naš Ante Beg. Članka mu je posvetu koroški nemški učenjak dr. Martin Wutte (Bu-tež). Vsekakor velika čast. ako ne znamenje velike suše v nemškem časopisju. V razpravi ima dr. Wutte v prvi vrsti Begovo brošuro >Slovensko-nem-ška meja na Koroškem«, katera knjižica je izšla ravno pred — 16 leti! Torej je imel nemški učenjak dokaj časa, da jo je temeljito preštudiral ter izdelal referat Vsekakor pa je dobro znamenje, da se koroški Nemci še danes, ko so Koroško »za večne čase« pobasali v svojo malho, še vedno boje kričečih krivic, ki jih navaja omenjena brošura. Vendar pa pripisuje dr. \Vutte našemu avtorju preveč važnosti, češ da je bila njegova brošura celo odločilna. Navajamo v prevodu le uvod dr. Wuttejeve razprave: »Ko se je v začetku prejšnjega stoletja začela vseslovenska misel zopet dvigati, so posvečali voditelji tega gibanja svojo pozornost tudi razmeram na severni meji slovenskega jezikovnega ozemlja. Učitelj slovenske šolske družbe Ante Beg (tu je ime pravilno! Op. pis.) je prepotoval, očitno po naročilu in s podporo slovenskih narodnih krogov (Ni res! Takrat je bil Beg član našega uredništva ter je za taka potovanja porabljal vsakoletni dopust. Op. ured.) nemško-slovensko jezikovno mejo na Štajerskem in Koroškem ter je priobčeval o svojem opazovanju izčrpna poročila v »Slov. Narodu«, ki so izšla pozneje v dveh posebnih knjigah. Druga teh knjig obravnava o je^ zikovni meji na Koroškem. Videti je, da je bila ta knjiga v mnogih ozirih orožarna, iz katere so jemali slovenski nacionalni politiki in novinarji, pa tudi strokovnjaki marsikatero orožje proti nemštvu na Koroškem. Ako je n. pr. poslanec Grafenauer dne 6. oktobra 1909 v koroškem dež. zboru in leto pozneje v drž. zboru trdil, da je Štel Celovec I. 1857 med 9419 prebivalci 6000 Slovencev ali da je dr. Brejc na obč. zboru »Slov.- Straže« v Celovcu leta 1911 izjavil, da se na severno okolico Celovca spaja važen del slovenske zgodovine, spomin na zgodovinsko državno pravo koroških Slovencev, tam da so sveta tla, slovenska Meka, nahajamo iste številke in misli že pri Begu. Beg imenuje Koroško »zibel slovenskega naroda^-, istega izraza se poslužuje tudi dr. Moravski (dr. Rožič 1. 1919 v *S!ov. KorotanuO Beg se povzpne do trditve, da je bila slovenščina š© tudi potem« ko so Slavonci izgubili sKOjo neodvisnost, še vedno eclinl državni jezik Koroške. Tako govore tudi dr. Moravski, dr. Ehrlich in Vojnovič o slovenskem državnem jeziku, zadnja dva v oficialnih spomenicah za pariško mirovno konferenco. Ta važna vloga, ki jo je igral Begov spis za slovensko nacionalno agitacijo, opravičuje, da se ozremo naknadno na spis, posebno, ker vsebuje tu in tam dobra zrna resnice.« Po tem uvodu bi človek pričakoval stvarne ocene, ' toda oba Članka bruhata le gnjev in zavist. Drugače tu-'di ne morejo niti znanstveniki med Nemci nastopati proti vsemu, kar je slovensko. Hentilii glas o ultimatu pred desetimi lett. To je bil najusodnejši ultimat, kar jih je kdaj kaka vlada podala suvereni državi. Dr. Cuno Hofer je analiziral avsfr. ultimat v svoji knjigi 6 izbruhu svetovne vojne že leta 1919. K noti grofa Berchtolda piše: »Odločati o tem, ali je bil ta ulti-maf zaslužen ali ne, si moramo odreči, dokler ostane odprto vprašanje, ali in v koliko je bila srbska vlada odgovorna za umor v Sarajevu. Po pravici in pre-vdarnosti se more soditi šele na temelju pozitivnega poznanja dejanskega stanja; to neizpodbitno izvedeti tekom svetovne voje, je nemogoče, vprašamo se celo, ali sploh kdaj razsvetli to temno točko luč resnice? Na vprašanje, al! je bilo pod pogoji za Avstro-Ogrsko merodajnimi, priporočljivo odposlati ultimat, odgovorni vsak posamnik po svojem političnem in moraličnem svetovnem naziranju. Nasproti temu pa mora zgodovinar glede na tradicije mednarodnega življenja in naslonjen na splošno sodbo, katero priznavajo ne-!e sovražniki Avstro-Ogrske, in nev-tralci skoro soglasno, ter je tudi v tabo-boru centralnih držav razširjena postavit! trditev: da je bi! avstro-ogrski ultimat v svoji obliki skrajno oster in po svoji vsebini brez pridržkov za suvereno državo nesprejSmljiv. Iz tega moramo sklepati, da je hotela AvstrO-Ogr-ska Srbijo z vojno kaznovati. Rok- za odgovor na noto je bil odmerjen tako kratko, da je bila evropski diplomaciji onemogočena vsaka uspešna intervencija. Odgovor Srbije je clal nekaj upanja. Beogradska vlada je uvodoma odklonila vsako odgovornost za pojave privatnega značaja, izrekla pa se je pripravljeno, da postavi vsakega srbskega državljana, kateremu se dokaže sokrivda na atentatu, ne glede na nejgov čin pred sodišče. Od desetih avstrijskih zahtev je srbska vlada sprejela osem brezpogojno ali z malimi pridržki, bistvene rezerve je najavila samo proti peti in šesti točki avstrijskega ultimata. Beogradski kabinet je izvajal, da si ne more točno tolmačiti dalekosežnosti avstrijske zahteve, da bi v Srbiji, organi cesarsko kraljeve vlade sodelovali pri podplačenju proti 'donavski monarhiji naperjenega gibanja. Srbija pa sprejme vsako sodelovanje, odgovarjajoče načelom mednarodnega prava in kazenskega postopanja, kakor tudi od-nošajem prijaznega sosedstva. Točka 6, ki zahteva sodelovanje avstrijskih uradnikov pri preiskavi, ki bi se uvedla na srbskih tleh glede komplota 28. junija, je bila odklonjena, ker znači kršenje ustave in kazensko-postopnega prava. H koncu je srbska nota dostavila to-le: »Kraljevska srbska vlada misli, da je v splošnem interesu, ne se prenagliti z rešitvijo te zadeve in je radi tega, ako bi cesarsko kraljeva vlada s tem odgovorom ne bila zadovoljna, vedno pripravljena sprejeti mirno razre-šenje bodisi s prenosom odločitve o Miran Jarc: Troje ljudi. m. Gospod ravnatelj Vedom, tovarnar, upravni svetnik mnogih podjetij itd. se je prebudil iz omedlevice. Blodno se je ozrl okrog sebe, pretegnil roke in videl, da leži na trdi, železni postelji v ozki sobici, nekaki čumnati, ki je vanjo sija* lo poldansko solnce skozi majhno, za« mreženo okence. »Kje sem, kje sem.« se je grebel po spominu, dokler ga ni obšla zavest, da je ujetnik. In v tem hipu se mu je tudi povrnil spomin na včerajšne dogodke in spet ga je premrazil obču* tek: čaka me strašna usoda... V do* miši ji ji je že videl svoj razdejani dom, odvedeno in mučeno ženo, v svet po* gnana ljubljena otroka, nesrečni siro* tiči. In že je videl gorečo tovarno, div* jajoče delavce, razbite stroje, razmeta* no pohištvo, raztrgane listine in knjige. In nad vsem se je sklanjal strahoviti obraz velikega upornika Štera, poveli* -čan v simbolično strašilo, ki so se mu lasje pretvarjali v škrlatno*žolte zublje vseuničujočega požara. In je še nekaj videl: •— živi obraz; upornika Stera^ ki tem vprašaniu na mednarodno sodišč6 v Haagu ali s prepustitvijo odločitve velesilam. Hofer pravi nato: »Oprt na tako noto je prekinil zastopnik Avstro-Ogrske diplomatične odnošaje s Srbijo in zapustil Beograd tekom 30 minut. Oprt na tako noto je poslal grof Berchtold 28. julija vojno napoved v Beograd, v kateri je rečeno, da Srbija na avstro-ogrski ultimat ni odgovorila na zadovoljiv način. In isti dan smo čitali v objavi cesarja Franca Jožefa »Mojim narodom!«: »Srbija je polne in pravične zahteve moje vlade odklonila.« — Najzadnejši uradnik v dunajskem zun. Psihologija v službi tehnike. i. Povodom mednarodnega kongresa za znanstveno vodstvo dela, o katerem smo že kratko poročali in h kateremu se še povrnemo, je priobčil docent dr. V. Forster v »Narodnih Listvh« zanimiv Članek, v katerem pravi: »V znanstvenem vodstvu dela pripada praktični psihologiji rešitev ali pa sodelovanje pri rešitvi dveh nalog: ugotovitev produktivnosti in diagnostična preizkušnja rokodelske kvalifikacije. Mednarodni urad dela je razpisal anketo o produkciji, čije rezultat je bil zbran v tri obsežne zvezke. Nesporno je dognano, da je v času vojne padla produkcija v premogokopih, merjena s povprečnim dnevnim pridobivanjem premoga v enem rovu, v vseh državah, tako nevtralnih, kakor tudi onih, ki so se udeležile vojne. To nazadovanje produkcije je trajalo in se še stopnjevalo po sklenjenem miru in šele zadnja leta so je pojavila tendenca k zvišanju produkeje. Ta ugotovitev je zanimiva, toda praktično brez vrednosti, če ne poznamo vzrokov tega nazadovanja. Zakaj v bodočnosti bomo mogli nazadovanje v produkciji preprečiti samo pod pogojem, če odstranimo že poprej znane vzroke. Torej odkriti in številčno ugotoviti vzroke, zakaj se je spremenila produkcija v delavnicah, na posestvih in tvornicah, to je baš naloga znanstvenega vodstva dela. Vzrok nazadovanja produkcije v plavžih začetkom vojne je v prvi vrsti v poslabšanju tehničnega obratovanja. S tem, da se je sprejemalo neizvežbane in nesposobne moči in da je bilo predeč sil za pomožno delo, ni bilo na razpolago 'dovolj vagonov za prevoz materijala; 'delo je bilo zanemarjeno, stroji pokvarjeni. Toda slabšalo se je delavčevo delo tudi s subjektivne strani; slaba kontrola nad obratom, nesigurna bodočnost, nepovoljne družinske in socijalne razmere so privedle delavca k malomarnosti, ki je narastla koncem vejne do nejevolje, ponekod pa iz političnih razlogov naravnost do odpora. Splošna utrujenost, ki je nastopila po sklenjenem miru. utopist'čna vera v radikalno spremembo socijalnih razmer in nezadovoljstvo, ki so ga povzročile izjalovljene osebne in politične aspiracije, je vzdrževalo to stanje še nekaj let po vojni. Politične stranke pospešujejo in izrabljajo nekatere teh momentov, da bi lažje dosegle svoje cilje in uveljavile svoje načrte. In tu mora nepristranski znanstveni napredek ugotoviti, kakšna je mera učinkov kateregakoli teh momentov, da bi bilo mogoče potom smo-trene ureditve delovnih razmer regulirati delovni efekt. Metoda, po kateri se pride do te ugotovitve, je pa znanstveno in tehnično vodstvo. Triumf vede pa je baš v tem, da lahko izrabi eksaktno število za ureditev tako kompliciranih pojavov in najde delno odvisnot med faktorji, ki vplivajo na varijacijo produkcije in iz nje izvirajoči delovni efekt. Drugi pro- je stal v kotu pri oknu in strmel vanj z izrazom začudenja. »Vi, gospod ravnatelj?!« »»Vi, Šter?!«« Gledala sta se in čudila in spet se gledala in se čudila in nista verjela. Ali' je bil to sen, ali je bila strašna prevara razburjenih živcev, ali je usodna, blaz* no smešna in smešno smela pomota združila ta dva moža, ta dva predstavi* telja dveh tako sovražnih si svetov, v isti kletki in ju izročila na milost in nemilost drug drugemu. Nekaj hipov sta se gledala in beseda je v strmenju zasala. Nato sta vendar uvidela, da je molk brezpomemben m da še bolj otežkoča strašno stanje, ki je pretilo oba zadušiti in sta sprego* vorila. »Gospod ravnatelj, kako to, da ste tudi vi poleg mene . . . dozdevalo ?e mi je, da ste vi povzročili moj zatvor?« »Kako, kako,« je ravnatelj obstrme* val, »tudi jaz sem mislil, da... da ste bili vi v 'gruči napadalcev, ki so me nasilno pobili na tla in me ujeli... torej ta napad ni delo vaših rok?« »Moj Bog, kako neki? Toda, kaj naj vendarle pomeni najina pedanja usoda?, uradu je spoznal v besedi »odklonjeno« smešno pretiravanje. Pozneje je Berchtold točko 6. interpretiral tako, da so imeli c .kr. organi sodelovati samo pri političnih pTedpoizvedovanjih, ki so imela dati materijal za preiskavo. Hofer glosira: «Edina dejanska odklonitev Srbije sloni torej na nesporazumu. Zdi se nam, da bi bilo koristnejše to popravljanje dunajske vlade podati 25. julija 1914. pri srbski vladi, kakor pa po vojnem izbruhu v »Rdeči knjigi«..— Ali takrat je moral avstrijski poslanik v Beogradu von Giesl ob 6. in pol stopiti na vlak... blem, vprašanje dnevne delovne dobe je rešen doslej skoraj izključno s političnega stališča. Ali pa je padlo v glavo politiku, bodisi da je iz podjetniških ali delavskih vrst, katera delovna doba je najbolj ekonomična? Katera najboljše uveljavi dela zmožnost delavca, ne da bi izčrpala njegove sile? Katera delovna doba je tudi v čim večjem interesu delodajalca in delavca? Dosedanje proučevanje tega problema je dalo docela pozitivne rezultate. ■ Mogoče je skoraj za vsako stroko dela ustanoviti najprikladnejšo delovno dobo; ta doba pa ni za vse poklice; moti se podjetnik, ki hoče uvesti čim daljši delavnik sklicujoč se na napredek podjetja toda moti se tudi socialistična stranka če hoče spremeniti 8urni delavnik v geslo in zakon. Mar je pravično pustiti delavca v polnem naporu in skrajni napetosti sil delati tako dolgo, kakor dela uradnik, ki med svojim delom sploh ne zviša napetosti svoje fizične ali duševne energije, ker je njegova služba večinoma v čakanju, kdaj nanese slučaj, da zgane z roko? Že opetovano se je govorilo, da je vrsta socijalnih vprašanj tehnični problem. Znanstveno vodstvo dela je uprav tista stroka, ki je poklicana posegati v načelno in v bistvu socijalno, t. j. pravično in javnemu blagru služeče reguliranje gospodarskih razmer. Produktivnost tovaren in njihova rentabiliteta, določitev delavskih plač, socijalno in starostno zavarovanje, vse to so problemi, ki so medsebojno odvisni tako, kakor vodna površina v skupnih posodah in ki jih je treba spraviti na edini princip, kakor onj fizikalni pojav na zakon o teži. Ta princip je vrednota storjenega Jjudsckga dela. Najvažnejše sredstvo za Čim večji napredek v gospodarskih podjetjih in za zboljšanje ljudskega socijalnega položaja je pravilna izbira poklica. Prava zagvozda v pravo luknjo, pravijo Amerikanci. Tehnik ne more rekonstruirati č-oveškega stroja, kar lahko stori z motorjem. Ne preostaja drugega, kakor izbrati za vsak poklic človeka, ki je že po naravi najbolj prikladen. To hvalevredno prizadevanje je privedlo pijonirje nove vede do ocividno naivnih in nesmiselnih poizkusov. Lotili so se najtežje in najbolj specijalne naloge, do-čim še niso bili rešeni niti temeljni in najnujnejši problemi industrijske diagnostike. Moramo takoj omeniti, da je prazna fraza, če kdo obeta, da najde za vsak specijelni poklic ljudi z docela specijelnimi sposobnostmi, da n. pr. potrebuje mizarski delavec popolnoma drugačne zmožnosti kakor tesarski pomočnik, in da eksistirajo sredstva, s katerimi je mogoče eksperimentalno ugotoviti to fino razliko v človeški nadarjenosti. Tega ni mogoče ugotoviti, in hvala bogu tudi treba ni. Različne industrijske in službene stroke, kakor jih je ustvarila moderna tehnična kultura, se dele v več kategorij, če vpoštevamo zahteve, ki jih imajo napram' človeški j zmožnosti. Gospodarskemu življenju in ■ osebnemu blagru ljudi, ki produktivno 'delajo, storimo veliko uslugo, če postavimo vsakega na mesto kamor spada, t j. v tisto kategorijo poklicev, za katero je določen po svojem mentalnem ustroj s tviL * ★ * —g Zanimanje za letošnji velese- jem vlada po dosedanjih poročilih v vseh krajih naše države In obeta biti poset zelo mnogobrojen. Slovenec bo svojo gostoljubnost izkazal bratu Srbu in Hrvatu, sprejeli bomo v svoje osred-je vrle Bosance in Hercegovce, Dalmatince, Šumadince, Makedonce, Dalma-Banatske Švabe, skratka cvet pridobitnega sveta Jugoslavije. Pa ne samo trgovci so javili mnogobrojen poset na velesejm, tudi drugi sloji se priglašajo v velikem Številu, da si ogledajo Ljubljanski velesejem, ki ima že velik renome po državi in da zvežejo s tem izlete v prirodo naše krasne Slovenije. Prosimo vse Ljubljančane, ki imajo za čas velesejma razpoložljiva prenoči- TRAGEDIJA RUSKE PRINCEZE- Londonska policija je ugotovila tragič. no smrt bivše ruske kneginje Orlove. V okraju Mailfair je umrla 72 letna Silvija Personova, žena 82 letnega vpokojenca. Uradna komisija je izvedela od njene sosede, ki je stanovala v isti hiši kot stara zakonca 15 let, podrobnosti o pokojni Per_ sonovi. Za stanovanje sta plačevala dnevno 16 šilingov. Zadnje čase pa sploh nista plačevala, ker nista imela denarja. Oba zakon, ca sta imela mnogo prijateljev. Gospa Per. sonova je bila kneginja Orlova. Njena rodbina se je prostovoljno umaknila iz aristo. kratskih krogov. Ko so ji prinašali jesti, je samo malo odprla vrata. Njen mož ni za. pustil hiše 12 let. Soseda Kantova ga ni videla nikoli. Samo dan pred smrtjo njegove žene sta se srečala. DrugI dan so našli nje. govo ženo mrtvo v postelji. Najdeni dokumenti dokazujejo, da je gospa Personova, bivša ruska kneginja Orlova, 12 let ni menjala obleke in da je bila v samih cunjah. Umrla je zaradi vnetja phič. O. S. Marden! KAJ NAPRAVI SISTEMATIČNOST? (Prevedel dr. F. S.) 1. ) Očisti misel od možganskih pajče-vin in od pepela. 2. ) Pomnoži vaše trgovske posle in zmanjša vaše izdatke. 3. ) Podkrepi in dvigne delavnost, po. daljša življenje in pripomore živeti življenje tako, da se zvišuje njegova vrednost. 4. ) Dopomore k večji množini dela In k delu boljše kakovosti kakor pa bi bilo mo. goče brez nje. 5. ) Napravi človeka umerjene j Sega duševno uravnovešene j šega in optimističnej. šega. 6. ) Dvigne vaš ugled in vašo priljubljenost pri vaših nastavljenclh. 7. )Poenostavi celo množino motečih podrobnosti ter vas oprosti za večje ustvarjajoče delo. 8. ) Usposobi povprečnega Človeka, da napravi več kakor pa drugi z mnogo večjimi zmožnostmi. 9. ) Zviša vašo zmožnost, ker zviša va. Še zaupanje in spoštovanje do samega sebe, 10. ) Ohrani uspehe vašega dela, tako da vam ne bo potreba vedno znova in zno, va začenjati. Omogoči vam, da takoj naj. dete to, kar trenotno potrebujete, tako da ne boste izgubljali dragega časa z nepotrebnim iskanjem. 11. ) Omogoči vam, da bolje uporabite svoje izkušnje ter vas obvaruje pred pa. strni in pred trgovskimi nesrečami. 12. ) Zviša vaše spoštovanje in zaupanje drugih do vas. Ustvarja v vas navad, do, da opravljate svoje delo popolno in ne površno, zanikrno, polovičarsko. 13. ) Povzroči, da postanete prijetnejši človek, ker duševna zmedenost utruja mo. žgane, pospešuje nervoziteto in je usmerjena k pesimističnemu razpoloženju. 14. ) Odstrani mučenje ter one drobne neprijetnosti, ki izvirajo iz nesposobnosti, da bi očistili ozračje okrog sebe od malih tesnobnih in utrujajočih podrobnosti. 15. ) Preskrbi vam prosti čas. človek z organizacijsko sposobnostjo ima čas, da šča, da to nemudoma javijo sejmske-mu uradu. —g Dobave. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 14. avgusta ti. ofertalna licitacija gledo dobave telefonske centrale, akumulatorjev in de. lov za centralo in akiftnulatorjev in glede dobave telefonov in delov za telefonsko centralo in glede dobave risalnega materi, ala, potrebnega za tehniški odsek odelenja za mornarico v Zemunu. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trg. in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —2 Mednarodna k°nfcrenca producen-tov opijuma. V Ženevi se vrši 4. avgusta mednarodna konferenca produceniov opijuma. Našo državo bost;: zastopala na konferenci odpslanec ministrstva trgovine in industrije ter predstavnik naših producen-tov opijuma. —g Delniška glavnica beogradskih denarnih zavodov, ki jih je 64, znaša 3°5 miL dinarjev. Vložki so znašali 31. decembra 1923. leta 315 milijonov, čisti dobiček pa 55 milijonov dinarjev. obišče svoje prijatelje, da gre na zabave, na potovanja, ker dela zanj njegova siste. matičnost. 16.) Dobra sistematičnost skrajšuje pot k ciljem, ker oprošča misel od tisoč in ti. soč raznih težav in neprijetnosti, odstra. njuje podrobnosti in težkoče, ki jih mora premagati človek brez sistematičnosti. NEWYORK V ŠTEVILKAH. Newyork je mesto, ki glede napredka v vsakem oziru prednjači pred drugimi me. ati. Vsa velemesta — tudi London — zao. stajajo za ogromnimi dimenzijami gigantskega mesta, število prebivalstva Newyorka že prekaša za pol milijona prebivalstvo bri. tanske rezidence. V Newyorku prebiva nič manj nego 7,910.000 oseb, dočim znaša število prebivalstva v Londonu po zadnjih podatkih le 7,496.000. Na Columbus Circle v Newyorku vlada največji promet na svetu. Dnevno prevozi kraj nad 50.000 vozil: promet na londonski Picadillv pa znaša okoli 30.000 vozil dnev. no. Na križišču Brodwaya In Fultona se pomika vsako uro nad 100.000 ljudi. V New. yorku se nahajajo največji nebotičniki na svetu. Znano poslopje Wolworth Bullding ima 59 nadstropij nad zemljo in 7 pod zem_ ljo. Pod tem poslopjem sta tudi dve želez, niški postaji. Z neverjetno naglico se razširja Newyork. Na vseh koncih in krajih velemesta se zida; nad palače se stavijo nova nadstropja in v predmestjih zraste skoraj vsako uro novo poslopje. V Newyor. ku se zgradi vsakih 51 minut eno novo poslopje. Mesečno se potrosi za zidavo oko. 11 60 milijonov dolarjev. V Newyorku so zastopane vse vere sveta, prometa in največja denarna borza sveta. Promet denarnih zavodov znaša letno 215 bilijonov dolarjev, približno trikrat toliko kot v Londonu. V Newyorku se nahaja tudi največja svetovna hralnilnfea v čiji je na. ložen kapital 250 milijonov dolarjev. Ne*v_ vorška luka je ena največjih na svetu !n dnevno se razpošilja od ta za tri bilijone dolarjev blaga v svet. Dnevna carina znaša okoli 17 milijonov dolarjev. Vsako 20 minuto zapusti lnko ena ladja ali paraik. V ogromnih tovarnah, delavnicah ln obratih dela 825.000 oseb. Ena dvanajstina celokupne industrijske svetovne produkcl, je se Izdela tu. TadJ za zabavališča je poskrbljeno. V Newyorku je 184 gledališč in 577 kinematografov. Dnevno poseča zabavališča na mL lijon oseb. Newyorku so zastopane vse vere §vi ' t« Dnevno se v 1500 cerkvah v 30 različnih verah mašuje. V mestu je 2,700.000 protestantov, 1,500.000 zidov in 1,400.000 katoličanov. Koliko se v Newyorku popije opojnih pijač in navzlic prohibicijskega zakona, te. ga statistika ne navaja. Pač pa je ugotovlje. no, da potroši in porabi dnevno nad tri mL lijarde litrov vode. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. Darnite za sokolski Tabor! g* zdaj je pred nama to4e dejstvo: dva človeka v kletki .. .<* »Robinzonada,« se je pošalil ravna* tel j. »Šale imate v obilici. To je koristna zaloga. Kajti, če ne bo od nikoder po* moči se bova morala vaditi v potrpež* Ijivosti in radoveden sem kdo od naju je v tej čednosti izurjenejši...« »Hm, čudna misel mi je šinila v gla* vo,« je povzel besedo ravnatelj in za* krilil z rokama, kot da lovi ubežljivo misel, »— vprašal sem se namreč po čem se pač človek razlikuje od človeka. Po zunanjih oblikah, po družabni stop* nji, po vseh tistih oznakah in različicah, ki jih očituje obleka, stanovanje, iz* obrazba? Gotovo ne. Kajti: midva sva bila deležna najbolj nasprotnih si živ* Ijenskih usod, različne si v vsem, kar je bistveno zunanji podobi življenja in — in vendar sva zdaj v prijateljskem raz* govoru, kakršnega ne bi pričakoval od najboljšega svojega tovariša iz moje družbe. Ničesar si nimam prikrivati, ničesar nimava, kar govoriva gradiva na novo, na novo... vidite, to je: od* kritosrčna sva si ...« (Dalje prihodnjič).. Predana sva neizvestnosti in dokler se najin položaj ne zjasni si bodiva vsaj tovariša, če že ne prijatelja, kajti t*idi za prijateljstvo ni nikakih ovir. iMi zrak dihava, ista streha nad nami, isti delež namenjen obema. Razlike so od* padle in sva še samo dva uboga ujet« nika, ki ne vesta, kaj ju še vse doleti.« Začela sva se razgovarjati. Odkrito* srčno, izpovedovalno. In ure so u tekale kot bežeča pokrajina za dirjajočim vla« kom. In pokrajina teh uf je bila pestra in vseširna, je bila neskončna in neizčp* na — pokrajina dveh življenj, ki sta bili na potu zbližan j a. Nastal je večer in skozi linico pri vratih jima je razkrin* kan strežaj prinesel kruha, vode in ei» "garet. Vedela pa še vedno nista, kje sta in koliko časa še ostaneta tu notri. In je padla noč in ker ni bilo nobene sve* tilke sta temo odganjala z besedami. In je zasijalo spet jutro — drugi dan. Na mizici v kotu sta uzrla debelo knji* go. Bilo je sv. Pismo. Iz dolgočasja sta odprla poljubno stran: bila je zgodba o izgubljenem sinu. Čitala sta, pa brez o<*mevi, gluho je bilo v njiju in okrog. In sta odprla novo stran: čitala sta pri* spodobo o dobrem pastirju. Pa je bila to prelepa pesem, in nje melodije nista razločila. Prebučen je bil šum poraja* jočih se misli. V tretje sta odprla knji* go in čiJ-ala in je bila pretresljiva vizija Razodetnika Skrivnosti. In sta se spo* gledla. Nista razumela, čutila pa sta vendarle. Nista videla, grozilo pa ju je kljub temu, in sta — molčala. Slednjič — bilo je že pozno v pol* dnevu, je menil gospod Vedom: »Tor-j je potemtakem vse naše po* čet je brezmiselno?« »Morda ...,« je skomignil Šter, »si* cer pa jaz ne verujem dosti v to pripo* vedovanje. Ampak, če pravzaprav po svoje pomislim, tako, kot s:oji zdaj najina zadeva: bi pa le pritrdil, da je vse naše početje brezmiselno. Midva n. pr. sva se silno sovražila. Kdaj? Ta* krat, ko sva nekaj bila. Vi: denarni mogotec, jaz upornik in načelnik neza* dovoljnih in zatiranih. Vi ste se odliko* vali po svojem bogastvu, po palačah, po družbi blesteči, ki vas je obdajala, jaz po svoji kjlubovalnosti, po iskrečih in gorjupo mogočnih govorih, po kra* ljevanju med svojimi vdanimi mi pri* staši. Zdaj ni ne palač, ne tovaren, zdaj ni ne pristašev, ne govorniških odrov *a Gospodarstvo. To in ono. stian 7 »SLOVENSKI NAROD« 17. jjjjjja 1*00* štev. 170. Za oagovore opravo naj so prftoil 1 dinar. Platoja so v naijMPO j* ITIHLIOGLHSI Službe Spreten Žagar k »vcnoci janki« in c i x* kularist — oba z do* bro prakso, se sprejmeta. Fran Šuštar, parna žaga, Ljubljana, Dolenjska ee* sta 12. 4794 Knjigovodkinja samostojna, e večletno službo, išče primernega mesta. — Ponudbe pod »Samostojna knjigovod* krnja/4797« na upravo »Slov. Naroda*. Trgovska pomočnica, starejša moč, zmožna s** stopati tudi sefa — želi mesta; najraje na deželi. — Por.udbe pod »Zanes* ljiva/4778* na upravo »SI. Naroda«. Vzgojiteljica t, znanjem srbščine in nemščine, klavirja in ku# nanje — išče primerne službe. — Ponudbe pod Wxgoja'4777« na upravo »Slov. Naroc1 «. Lepi pujski, šest tednov stari, napro* daj. — Cesta v Mestni log 31, Ljubljana. 4803 Prodam voč dobro ohranjene damske obleke in čevljev. Naslov pove uprava »51. Naroda*. 4782 Motorno kolo znamke »Puch«, 5 HP. dobro ohranjeno, prodam za 5200 Din. — Jamski trg 196, ZeJena jama, Ljubljana. 4795 Dopisovanje Dopisovanje želi ločen samostojen tr* govee in posestnik r vdo* vo ali ločeno ženo od. 30 do 35 let staro. — Toza« devni dopisi s sliko pod »Murček/4S01« na upravo »Slov. Naroda*. 4801 Pes volčje pasme, jako lep, z domačo dre=» suro — se jako ceno proda. — Naslov: Vik* tor Jeločnik, Rožna do« lina 4766 AUsolventinja trgovskega tečaja r eno* letno prakso išče. primer* ne službe v pisarnL Gre tudi za blaga j ni čarko. — Ponudbe pod »Pridna in vestna'4796* ti a upravo »Slov. Naroda«. Potnika za Slovenijo — izučene* ga galanten sta — spre j« me takoj tvrdka Henrik Kenda, Ljubljana. Ozira le le na osebne ponudbe. 4769 Skladiščnik, trezen ?n pošten, samski, s spričevali — želi vsto* piti v službo 15 ali kon* cem avgusta. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 4770 Iščem kuharico ! Duhovnik • vdovec » dvoje ženske dece od 13 in 10 let, išče čestito, dobro, vestno starejšo kuharieo in hišno — ra vse ž enske hišne posle in katera misli dalj časa ostati. Plača po pogodbi Nastopi lahko takoj. — Ponudbe na: Emilijan Grbić, sveštenik, Ruma, Srem, Lovrina ulica 157. 4772 Nemška detelja se proda ra košnjo. Do» tfčna parcela je velika oez 4000 m*, s kozolcem, in se odda v najem. — Nahaja se poleg kamni* ske proge. — Poizve se Sp. SiŠka, Lepodvorska ulica 253. 4765 Izložbena okna 4 komadi, kompletni, z železnim rolo in steklom, 8 mm debelosti, velikost svetlobe 100 do 200 cm, po ugodni ceni naprodaj. — PARNI STROJ S KOTLOM 18 HP — se radi elektrifikacije za ee* no 15.000 Din proda. — Ivan Černe, St Vid nad Ljubljano. 4713 Fabrikantje, trgovci, veleposestniki ! Nudi ae Vam prilika, da kupite amerikanskoga Čl* stokrvnega psa za Ču# vaja aH osebno obrambo. Pes jc 14 mesecev star, visok, izvanredno hud in zvest ter deloma tudi dresiran. — Cenj. ponud* be pod »Radi preselitve 4752* na upravo »Slov. Naroda«. 1 Sprejme se trgovski pomočnik, starejša moč mešane stro* ke, koji bi bil zmožen popolnoma samostojno ▼oditi manufakturni od* delek. — Reflektira se samo na prvovrstne ma* nufakturiste s daljšimi spričevali — vsled tega plača dobra. — Ponudbe pod Dober aranžcr/4489 r*a upravo »Slovenskega Naroda«. Kantiner se išče za neko parno žago na Dolenjskem. — Reflektira se na onega, ki ima prakso v vodstvu takega posla ter bi ga prevzel obenem s svojo družino. Stanovanje, sve* čava in kurjava na rar= polago, dočira mora kan* tiner pribaviti lastno opremo za točilnico, ku* hinjo in namizno poso* dc — Ponudbe naj se pošljejo v Zagreb L, po* štanski pretinac broj 211 s točnim in natančnim opisom pogojev. 4768 34. pešpuk v Subotici išče n pukovaki vrt (bastu) vrtnarja (baštovana) strokovnjaka kateri je izvršil kako stro* kovno kmetijsko šolo in kateri razume vse kme* tijske posle in poleg tega proizvod semena, zasada, toplih gred. plemenitih rož in sadja. V vrtu se goji tudi okoli 100 svinj. Vrt ima 10 ha površine. Vrtnar je lahko oženjen, dobi' brezplačno stanova* nje in ako želi hrano v naturi. Poleg tega plače do 1000 Din mesečno po dogovoru. Nastop službe takoj. — Ponudbe je po* slati Radoslavu F. Smuč, blagajniku 34. pešpuk a, Subotiea. 4714 Osebni avto, štiri sedežen, v najboljšem stanju, se ceno proda. — Jos. Puh, Gradaaka ulica Pisalni stroj, dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe pod »Boljša znamka /4490« na upravo »Slov. Naroda«. Polhove, zajčje, jazbečeve kože in od druge divjačine —■ kupuje za inozemstvo v ^saki množini D. Zdra* vič, trgovina usnja, Ljub* Ijana, Sv. Florijana ulica št 9 3562 Pozor! Pozor! Plačan najbolje po vi&o; klh cenah stare obleke, pohištvo, otroške vozič* kc itd. — Dopisnica za» došča, da pridem na dom! — M. Golob, Ljub* ljana. Sv. Jakoba na* brežje 29. 4767 Lnksozni avto, štirisedežen — se kupi, kateri je bil največ eno leto v vporabi ter je naj* novejšega tipa. — Po* nudbe z navedbo cene in znamke je poslati na upravo »Slov Naroda« pod šifro Avto 400/4726. I Stanovania | Oddam sobo dvema aH trem gospo* dom. Naslov pove upra* va »SI. Naroda«. 4804 2 meblovani sobi se od daste s 1 avgustom boljšemu gospodu. Na* slov pove uprava »Slov. Naroda*. 4790 Prazno sobo (prijazno) blizu glavne pošte ali kolodvora, s po* sebnim vhodom in c4ek» trično razsvetljavo — se takoj odda solidnemu go* spod u proti predplačilu. — Naslov pove oprava »Slov. Naroda*. 4798 Dvignite pisma! v upravi »Slov. Naroda«: »Inženjer/4683«; »Indiskrecija«; »Lepa bodočnost«; »20.700/4506«: »4/4671 soba«: »Premestitev/54«; »Prazna soba 4546«; »Soba*kuhinja 4341«: 5podnještajerke 4470; »Služba 200«; »Ugodna cena 2633«. I £okali I Dva lokala za delavnieo (enega takoj drugega s 1. januarjem 1925) oddam. — Vprašati: Mam, trgovec, Glince pri Ljubljani. 4779 BO I fosoiiia J Posojilo 200.000 Din proti vknjižbi na hiše — se išče. —- Po* nudbe pod Posojilo/4775 na upravo »Slov. Nar.«. I Jteoremičnine | Zaman se trudite s prodajo vil, stanovanj* skih, trgovskih in obrt* nih hiš, kmetskih pose* stev, graščin, žag, mli* nov, stavbnih parcel itd., ker kupci se oglašajo stalno le pri »Posest«, Realitetna pisarna, d. z o. z„ Ljubljana, Sv Pe* tra cesta 24 3770 Trgovska hiša z dvema lokaloma v me* stu — se proda. — Cenj. ponudbe pod »Trgovska hiša/4789« na upravo »SI. Naroda«. Enonadstropna hiša z vrtom in zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda. — Poizve se v Ljubljani, Opekarska cesta 10. 41/T Zelo leo paviljon na Ljubljanskem velesej* mu — se proda ali odda v najem po najnižji ceni. Paviljon jc zelo pripraven za restavracijo, oziroma za vsak obrt. — Naslov povo uprava »Slovenske* ga Naroda«. 4781 Velika parcela tik kolodvora, poleg dr* favne ceste Šmarje * Sap pri Ljubljani, pripravna za stavbišče parne žage ali mlina — se proda. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 4799 Trgovska hiša (prima), dvonadstropna, solidno poslopje v Celju, mnogo velikih lokalov s portali in mnogimi izlož* benimi okni, skladišča, kleti, ca. 24 stanovanjskih prostorov s kuhinjami —-se proda radi družinskih razmer. — Pisarna Wut* holen, Graz, Jakommi* platz 3. 4787 Vila v Ptuju s petimi pmrketiraniml so« bami, velikim kletnim prostorom, sadovnikom, zelen jadnim vrtom, cvet* ličnjakom, zidanim hle* vom. studencem s pitno vodo — se proda radi selitve za polovično ceno. — Vprašanja na: Hof* marin, Ptuj, Trubarjeva N. 4. 4792 Obleke po meri za gospode in dame. — Janko Kvas, Ljubljana, Florjanska ulica 3. 4788 Javna prodaja pohištva fn trafične bara* ke se vrši v torek 29. ju* lija ob osmih zjutraj v Cegnarjevi uHci 8. 4776 Kompanjona z udeležbo na kapitalu — išče radi družinskih raz* mer stara dobro vpeljana trgovina z deželnimi pri* delki. — Naslov pove uprava »SI Nar.«. 4754 Gostilničarjem in restavraterjem se priporoča za nakup ripirnih servijetov tvrd* ka AL Tičar, Ljubljana. *592 12 jugosl* »Kolo« za godbo na pihala. Pri* redil kapelnik dr. Jos. Cerin. Cena 80 Din. — Naročila s kupnino naj se pošljejo na naslov: Kapelnik dr. Jos. Čertn, Ljubljana. 4774 Trboveljski premog m drva dobavlja DRUŽBA ILIRIJA LfublJaiMi Kralja Petra trg štev. 8. Plačilo tudi na obroke. Telefon 220. 272 Vsakovrstna ročna dela vzamem v komisijsko razprodajo v moji fili* i alki na Bledu — Naro* čila je poslati na »Ate* lje ročnih deli — Nika Zipser, Kranj Telefon St 31 3774 Potrebujemo tesan les vecie in manjše količine do 25 vagonov 4/5*' 5 do 8 m, 5/6" 6 do 10 m in 6/7" 9 do 10 m. Izvodi potrebni. Paralelne deske 13 do 50 mm — Ponudbe poslati na: Brača Jokav, Stapar. Bačka. 4793 Izdelujem spdne mline, prvovrstne, z lahkim po* gonom, granitnimi valjci ter počinjenim okovjem, po ugodni ceni. — Tnte* resentt n*i se obrnejo na Rudolf RavniVaria. ključavničarja v Radečah nri Zidanem mostu. 31/T Prostovoljna javna dražba se vrši dne 6. avgusta t. 1. ob devetih predpoldne v Ljubljani, Zvonarska uli* ca St. 1. Prodajalo se bo 15 rarličnih motorjev (motocikl je v) novih in že rabljenih, več dvokolos in motorčkov za montiranje na navadna kolesa, 16 šivalnih strojev za šivilje, krojače in čevljarje, 3 pi* salni stroji, več otroških vozičkov, 4 avtomobili, 2 stružnice za železo, pri* pravne za male mehani* ke. 2 električna motorja itd. 4783 Hlev za en par konj in s pro* steiom za vozove m mr* vo — se odda v najem na Zaloški cesti 6. 4806 Pekari jo z gostilno ali samo pekarijo — ku* pim ali vzamem v na* jem. — Slivar, Ljutomer, Slovenija^ 4678 »Wertheim«- blagajne priporoča — Ljubljanska kornere, družba, L j ubij as na, Bleiweisova cesta 18 3476 Trgovci pozor! Kdor hoče prevzeti sta* roznano trgovino v Mas riboru. naj se oglasi pod »Eksistenca 4049« na upravo »SI. Naroda«. Klobase* fine, suhe, radi opustitve obrata v večji množini na prodaj. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 3498 Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovaren Bo» sendorfer, Czapka, Ehr* bar, Holzl, Schweigho» fer, Originag Stingl itd Tudi na obroke! — Jeri* ca Hubad. roj Dolenc Stara 40 T tovarna nogavic in pletenin Ustanovljena M. F R A N Z L & SIN Ljubljani, Prlror 10, Poštni predal 44. I ^0 ^9 Lisičje kože ir sprejema v črno, alaska, križaš to, skunks barvanje in strojenje — PRVA JUGOSLOVENSKA BAR-VARIJA, KRZNARSTVO IN STROJARSTVO Z ELEKTRIČNIM OBRATOM. Delo se sprejema: LJUBLJANA, KRIZEVN1SKA 7. Trgovačko dion. društvo u Bačkoj sa prvoklasnim referenciama, traži komisionalno stovarište iz prve ruke, u ma kojoj straki. Atresa kod .SCHMOLKA", oglasnog zavoda, Novi Sad, Futoski pat 2. 4771 Teod. Kom, Ljubljana Polfasska cesta ši. 3. krovec stavbni, gaiantariisfci in okrasni klepar. Instalacije vedovodov, Maprava strelovadov. Kupaiijfce ioMesetneiiaprife Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve. 40.000 Din položim kavcije v teku dveh mesecev v podjetje ali trgovino, kjer želim dobiti tudi stalno mesto kot uslužbence s 1. juni« jem. Sposoben sem vsa« kega dela, pošten, ranes* Ijiv, z dobrimi spričevali. — Pismene ponudbe je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Kavcija 3489«. Suha drva odrezke od parketov, bu* kova in hrastova — pro* daja po znižani ceni. Pri odjemu vsaj enega voza dostavim iste na dom. Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana« Metelkova uli* ca štev. 4. Kupi se tudi vsaka množina hrastovih in bukovih hlodov za ža* go po najvišjih dnevnih cenah. — Ponudbe z označbo cene, kvalitete in množine franko vagon. 4660 Znižane cene za otroške vozičke! Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače to* varne otroških vozičkov in dvokoles »TRIBUNA« F. Đ. L. Ljubljena, Kar* lovska cesta 4. — Isto* tam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šival« ni stroji in pneumatika; sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vožič« ki, šivalni fn razni drug? stroji. — Prodaja se tudi na obroke <— Ceniki franko. 38/T imajo Lepo meblovano mesečno sobo s posebnim vhodom« po možnosti kopalnico na razpolago, kakor tudi a celo preskrbo m dobro hrano — lice ločen samo« stalen trgovec in po—tu nik. — Cena postranska stvar. — Tozadevne po* nudbe pod »L M./4800« novi obleki lil t FRANCKO V g *— V vantvo profi ftffin kFRANCKi bi pHl|abIJ«tii »Pr»-pridiUk« v ishofllrifi, Ut BOvi — »Pmrl Dr. Jas. Stoje ne ordinira do konca avgusta _1924, 4755 Edino prave „GoiserM čevlje in lovske čevlje dobite le v novo urejeni irgovini in delavnici J. Braier Liubllana 3396 Turjaški trg (Breg) 1. Istotam se izdelujejo vseh vrst čevlji po meri in vse vrste tržnih Čevljev. — Trge vol popusti Cene solidne! Postrežba točna Hrastove 3553 in smrekove hlode v dolžinah nad 3 metre in debelinah nad 30 cm kaplmo vszlio rane ž i no najraje na progi Zidani most— Brežice. Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer se hlodi ahko ogledajo, na : Ani MIL tali (DolenjsHo) Franc Szontner Ljubljana, Šeienbargova t Trgovina vseh vrst čevljev za gospode, dame in otroke Specijalist za ortepedična in anatomična obuvala. G. F. Jurasek Ljubljana Wi!JdwbU2 Oglašujem ter poiravljem ^lasovirje in harmonije, Spedjelno strokovno in cenol Graščina Sloveniji išče upravitelja z visokošolsko gozdarsko izobrazbo. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod „100"-3547- BRACAPEC LAVON1 zrcla s stdailiSa Prager Prssse za Jugoslavija. Ta najbolj informiran in najbolj razširjen dnevnik v Češkoslovaški republiki in v tujini stane za kraljevino SHS (radi znižanja poštnega tarifa) samo Din 40*— mesečno. Najboljše trgovske in obrtniške informacije L t. d. držav Male Antante. SiSE Modna trgovina ffla K. Soss Ljubljana cestni trg 19. Arnošt Neyy dioničko društvo, Zagreb, Boškovičeva 40. Krojači« pozor! Javljamo, da je naša nova jesenska in zimska kolekcija v pripravi.' Poznana je vsakemu krojaču naša nedosegljiva izbira ^9"" sukna in prilikli^i Cene osobito prikladne. Cene osobito prikladne. Kolekcije pošiljamo resnim reflektantom, izključno krojačem brezplačno. Naročite potom dopisnice. Naročite potom dopisnice. 4791 Arnošt Ney d. d. Fritz Schulz jun. kemična tovarna (Lipsko) Leipzig Tem potom naznanjamo vsakemu interesirancu, da smo za naše proizvode" kot „Globus" ekstrakt za čiščenje vsakovrstnih kovin, „Geolin", najbolje tekoče sodstvo za čiščenje kovin, „Globin", prava francoska terpentmska mast za čevlje, „Globella", voščilo za pod in parket, „Globeline"9 sredstvo za čiščenje peči itd. itd., za njTb proizvajanje in razširjanje osnovati filialsko podjetje, za državo SHS in za vse balkanske države pod tvrdko Jlllir Ma UMI IHMR. T010VAR. tf Id bo vse nase že več deseftetrj po vtem pocoaae proizvode v pi-edvojni k nasiov: ^Komiaiionaler« svetu najbolj uvedeae io pri-kovosti dajaio » promet ;V tm fmčko So miJUmio znamkorf He spreieniajfe ponaredtrl Softufz jun. d. o%, Leipzig, 74 64 33 01 / strati .SLOVENSKI NAROD, dne 27. julija 1924 štev. 170 ZobozJravnik !hr. fuher Poljanska cesta t* (loUfmm) 4737 ne ordinira 08 27. julija do 17.avg. ,Uesna' z moderno urejenim internatom, gospodinjsko in obrtno šolo, nudi dekletom od 15 let naprej dobro odgojo hi primerno izobrazbo. — Sprejemajo se tudi gojenke, ki obiskujejo droga mariborska uaiišča. Prospekti pri vodstvu na razpolago._4541 Fotografski papir iz tovarne KODAK LTD. NEDOSEGLJIV Generalno zastopstvo in skladišče za SHS Iso Weiss, Zagreb, Palmotičcva ul. 66. I Sentianski premog rsefr vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah in za promptno dobavo 3554 Prodajni urad šentjanškega premogovnika AND. JAKU, LJUBLJANA, Krekov trg žt 10. Nov izum. Patentirano pod brojem 2669. BOLJE PLETENE ULARE ZA KONJE, koje su kod nosa i vrata duplo toliko jaki kao svi dosadašnji proizvodi, najme oni delovi, koji su se do sada brzo potrošili, su snda duplo jaci. Detailna cena sa pakovanjem Din 20-—. Poštarina se posebno računa do 10 kom. Din 8'— sa taksom pouzeća. Preprodavaocl dobivaju najveći rabat kod pronalazača 4593 Johann VVohlhuter, Buljkes, Đačka. Za prodaju i realizovanje prava patenta u inostranstvu, traži se kapitalista. — Putnike se traže. Uradno koncesionlrano podjetje za zgradbo - vodovodov. Mene instalacije In centralne - kurjave Telefon, 621 AffltOll KOSBP Telefon 621 Ljubljana - Aškerčeva ulica 17. Projektiranje mestnih m občinskih vodovodov in kanalizacije. _ Oprema kopalnic, pralnic, Idosetov itd. — Proračuni in projekti za vse vrste centralnih kurjav. — Inženjersko strokovno vodstvo pisarne. — Projekti in montiranje vodnih turbin. — Trgovina inštalacijskega materiala In armatur Dober Ali že veste najnovejše? Tvrdka 3934 9. SiitliovBC nosi. ie ravnokar dobila novo poSiijatev potrebščin za dame in gospode po izredno nizkih cenah. 'i ¥ Mm ognjegasne bpizgalne EIPRESS so najboljši in edini domači izdelek. Preprečila so že več požar o Va frgii- Zastopstvo I uiktor Boninec LJUBLJANA Dunajska cesta 21, m i r, z. z o. z. v novourejenih prostorih v Ljubljani Mestni trg št. 6 Mestni trg št. 6 obrastale vloge na hranilne knjižice in tekočI račun po 37 T Večje in stalne vloge z odpovednim rokom o2r estnje tudi više po dogovora. Sprejema v Irnkaso faktore in eestle terjatev. Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi. tO Važno za nove in obstoječe industrije. Tovarna cementa Zidani most ima naprodaj: dva parna stroja, vsaki po 100 konjskih moći, sistem .Hock* in tri parne kofle, dva po 45 m2 znamke „Hock", in enega po 90 m2 .Tischbem*. Parni stroji in kotli so v najboljšem staniu in se na Željo lahko vidijo v obrata. Na prodaj je tudi: dva kolerja (KoUereange) v dobrem stanja in razne transmisije, konzole, lesene in železne jermenice v Aseh dimenzijah, patne cevi in veliko drugih strojnih delov, in se pošlje na zahtevo seznam. - Cene so nizke. Prioroča se osebni ogled. o o o ■ o B o o CD Vi želite more! 0 0 More Vam je potrebno! ■ Zainteresirajte se za ugodno i jevtino boravište, a to je 2 na goratem Jadranu, Hotel Percton JOKAfT, 2 0 2693 koji Vam daje besplatne upute. Direkcija. 0 3E £0 jffskalont zobna pasta, ustna veda, zobni prašek. Dobi se povsod. — Glavna zaioga drog. A. KAKC, Ljubljana. Pil Najstarejša slovenska fetarib is HMa tvan Brlcelj, Dnnaislia c. 19, se priooroča. Izvršitev iočna, cene zmerne. 2530 F FLORA 1 ti tvornica etneg; cvetja Virovitica. SpecijaEni proizvodi vencev za grobove, mirte In kmečke nakita. 4537 L._J Izvrstna novast l. 0. B. tvornica iieton. blaoaffl — d. d. Vukovar — Brzojavke: Bob, Vukovar —' Tel. tet. 56 Proizvodnja in odprava vsakovrstnih blagajn iz jeklobetona omar za dokumente treaernik vrst itd. itd. v najlepši in najsolldnejši izdelavi. Glavno zastopstvo in samoprodaja za celo Jugoslavijo: JI mri n Ooldstela, agentura in komisijonataa trgovina Vu- kovar* Zastopstvo in depot Ilica štev. 5. Brez- sigurnost proti ognju. Največja sigurnost proti vlomu' VII. dunajski mednarodni sejem od 7. tto 14. septembra 1924. Najugodnejša prilika za nakup zal vso stroke. Najbogatejša izbira. Brezkonkurenčne cene. Velik uspeh dunajskega pomladanskega sejma 19241 100.000 nakapovaleev. Veiike godb ene In gledališke stavno s ti mesta Duuajs, 4766 Pojasnila: Wienermesse, Vien VII, kakor pri vseh častnourad. zastopstvih; v Ljubljani avstrijski konzulat, Turjaški trg 4, Josip Zidar. Velika zalega klobukov tu slamalkov so dobi pri Franc Cerar družba z o. z., tovarna v Stobn, poŠta Domžale Prevzemajo se rudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Sprefemanfe v sredo. Zaioga v Celja, Gosposka ul. 4 Lep črn premog s 4000 do 5000 kalorij franko Ormož, tona po 300 Dm, prodafa Slovenska pre-mogobopna družba z o. z. v Ljubljani, WoKova ulica 1. Kopalne ofc>lek:e in 30 t hlače v veliki iztatari H. Kenda-Ljubljana močno lopo In poceni - sukno in kamgarn, hlačevino, cefir, tiska-rrine (dnik), platno, volneno blago in vso manufakturno robo kupite edino v veletrgovini R. Stmtdd. Ca**. Kdor ne verjame, naj se sam prepriča. Zaloga velikanska — Trgovd engro^cene. Cenik zastonj. in šivalni stroji za rodbinsko in obrtno rabo so edino JOSIP PETELINCA znamke GRITZNER In Adler Ljubljana ob vodi poleg Prešernovega spomenika. Parketne deščice hrastove in bukove dobavlja in poklada v vsaki množini v mestu in na deželi. Delo točno m sofidno! Delo točno in solidno! Anton Bokal. 4720 Ljubljana, Rimska o. 13« Modna manufakturna trgovina Janko Češnik Lingarjeva u. —Ljubljana — Stritarjeva u. prodaja vsled preida letne sezije svojo osiatb zalogo po jako znatno znižani ceni. 4496 Kazino Bled Cercle des B Vse atrakcije kot na francoski rivijeri. Vsak dan ob 3. popoldne In 9. zveter. Igralnice — Kavarne—Tatarin Jaz2-Band 4761 Razpis prodaje. Upravni odbor dr. Ora£novega dijaškega doma v Ljubljani proda parcelo štev. 243,1 kat. obč. Sv. Petra predmestje I. del. Ta parcela leži tik ob južni železnici na Friskovcu (med posestvom špediterja Ranzingerja in Martinovo ceste. Radi svoje obsežnosti 8787 m2 je pripravna za zidanje tvornice ali obsežnih skladišč, možno je izpeljati industrijski tir od južne železnice. Opozarja se, da je svet peščen in se lahko dobi iz tal ves pesek za zidanje poslopij. Ker je parcela deljena na 7 stavbenih parcel v izmeri 769 m' —1277 m2, se prodajajo tudi posamezne parcele; ako je ponudnik za celotno parcelo boljši kot ponudniki za posamezne parcele, se proda temu. Ponudbe, katerim je priložiti 10 °U vadi j v gotovini odnosno v vrednostnih papirjih je vložiti do 21. avgusta do 12. ure pri podpisanem odboru. Kupec se mora zavezati, da ostane 4 tedne, ko konča rok za vlaganje ofertov, v besed!. Vso kupnino je plačati takoj po prejemu obvestila, da je ponudba sprejeta. Upravni odbor dr. Oražnovega dijaškega doma (univerza) v Ljubljani, dne 22. julija 1924. Dr. A. So nit o. 4763 C1SKA DfDFSTEUAMA BT GOSPODAR: W ANKA. Tčtefbn številka 104 Delniška glavnica in rezerve cca 2698 290,000^00-— i Irtribnca v Ljubljani. Marijin trg 91 SL Centrala v Pragi, na Pfikope 35. na knjižice in ▼ vseh. ter provala vae I Brzojavni nas!.: Indusbanka Hranilne vloge na knjižice in tekoči računi Kc 2.170,000,000-— • »11»» transakcije kar najknlantneje. 84 5482