FoSinln« plačan s 35 ffolGvfn?«
Leto XII., štev. 149 a
Ljubljana, četrtek t. julija 1931
Cena t Din
L pravmštvo; Ljubljana, Knafijeva , ulica 5. — Telefon št 3122, 3123,
3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — Ted. 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2 — Telefon št 190. R-ačuai pri pošt ček. zavodih: Ljub« Ijana št 11.842. Praha čislo 78 180 Wien št 105.241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din. tu inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafijeva ufica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 n 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te«
lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova oL & Telef. št 190.
Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu.
Ameriški izseljenci pri N j. Vel kralju
Obisk domovine je napravil na vse izseljence nepozaben vtis - 0 kralju govore z izrazi največjega spoštovanja in
občudovanja
Beograd, 1. julija AA. Danes ob 11.30 dopoldne je Nj. Vel. kralj sprejel v avdi-jenci 75 zastopnikov naših izseljencev iz Amerike. Avdijenca je bila v svečani dvorani starega dvora. Med navzočimi je bil tudi predsednik izseljeniškega kongresa Milan Marjanovič.
Točno ob določenem času je vojaška godba z državno himno najavila prihod Nj. Vel. kralja, ki je prispel v spremstu ministra za socialno politiko dr. Marka Kostrenčiča in ministra dvora Bogoljuba Jeftiča. V imenu izseljencev je Nj. Vel. kralja pozdravil predsednik izseljeniškega odbora Juraj Devič z nagovorom, v katerem je izvajal med drugim:
»Nemogoče je izraziti naše veselje, da moremo osebno pozdraviti našega milega vladarja, ki je iztrebil nemir in povsod v našem narodu podrl stare meje, ki so ras delile, nam dal Jugoslavijo, od davna živo željo najboljših sinov našega naroda, in v naši mladi Jugoslaviji posejal mir in slogo, temeljne pogoje slehernega napredka. Z radostnim licem in drhtečim srcem smo gledali še v Ameriki, kako raste in vstaja ugled naše države v tujini, kako že zdaj prednjači na Balkanu in stopa ob bok najbolj urejenih evropskih držav. Ko smo prišli na staro ognjišče naše zemlje, sta nas zadivila red in mir, ki povsod ustvarjata velik napredek v vsakem pogledu. Za vse to se moramo zahvaliti očetovski skrbi in ljubezni Vašega Veličanstva. Ta ljubezen se je razširila na vse naše brate žirom sveta. Najboljši dokaz temu, je povrnitev izseljeniških prihrankov izgubljenih pri raznih bankah v državi, ki je bila storjena samo na inicijativo Vašega Veličanstva. Tudi za to vam hvala! Vračamo se v Ameriko kot vestniki sreče in zadovoljstva, v katerih živi naša domovina pod modro in očetovsko upravo Vašega Veličanstva.«
Prof. Devič je zaključil z oduševljeno sprejetim vzklikom kralju in Jugoslaviji, nakar so bili vladarju po vrsti predstavljeni delegati izseljencev. Nj. Vel. kralj je dal vsakemu posebej roko in se z vsakim izseljencem razgovarjal. zanimajoč se za razmere "Ti življenje naših izseljencev. Ko mu je bi'1 predstavljen kapetan Cukera, je I rekel: »Znana so mi vaša junaštva v svetovni vajmi na zapadni fronti. Kje ste zdaj v službi?«
»Zdaj sem v \Vashingtonu, Vaše Veličanstvo.«
V razgovoru z delegatom Mladineom se je Nj. Vel. kralj živo zanimal za razmere pri naših izseljencih, v razgovoru z ured* pikom Rokničem pa za njegov list »Narodni glasnik«, ki izhaja v Los Angelesu i<n za razmere med našimi izseljenci v Kaliforniji.
Z vsakim delegatom je kralj izpregovo-ril nekaj ljubeznjivih besed. Ko se je še nekaj časa pomudil pri predsedništvu kongresa, se je poslovil od izseljeni cev in med burnim vzklikanjem in pozdravljanjem delegatov zapustil dvcvrano.
Nato je bila gostom servirana zakuska.
Beograd. 1. julija AA. Po snrejemu cia-nov izseljeniškega kongresa na dvoru je dal g. Jurai Devič. nredsednik odbora izseljencev za obisk domovine, novinarjem tole izjavo:
»Leta 1921. sem prišel v svojo domovino, da vidim našo osvobojeno in združeno domovino in da prepotujem vse njene kraje. Tako sem Drišel tudi v svoj rojstni krai Split in tam mi v moje veliko osuplost ni bilo moči govoriti ne o narodu ne o državi, nego samo o strankah. Z veliko tuzo sem videl, kako se sin bije z očetom, brat z bratom Isto sem doživel v našem Zagrebu, samo še bolj potencirano: .hude borbe in rušenje. Nisem mogel ne hotel iti dalje in vrnil sem se v Ameriko, poln bridkosti in razočaranja. Ko sem slišal o 6. januarju, ko ie Nj. Vel. kralj prevzel državno krmilo v svoje roke. se mi ie odvalil s prsi težak kamen Vedel sem, da se zdaj obrne na bolje. V svojo veliko radost sem pri zopetnem prihodu v domovino spoznal da se ie to res zgodilo, in opazil povsod silen napredek. Posebno velik napredek kaže Zagreb, ki ne bi bil pod tujo vlado nikdar dosegel tega krasnega razvoja v teh nekaj letih. V Ameriko se vračam poln ponosa nad pro-cvitom naše domovine. Od sprejema pri Nj. Vel. kraliu na dvoru, kjer sem bil kot predsednik odbora izseljencev iz Severne Amerike sem bil uprav očaran. Nj. Vel. kralt Aleksander se ie ustavil nri vsakem izmed nas in izpregovoril nekaj iskrenih besed. Razgovarjal se je z našimi preproj stimi delavci ne kot kralj, nego kot tovariš in njihov prijatelj. Mislim, da niti v najbolj demokratični državi ni demokratičnejšega vladaria od njega«.
G. Grdina je rekel novinarjem med drugim: »Naš obisk v domovini in seznanitev z življenjem na deželi in v mestih sta pustila v nas naijačji vtis. Videli smo. s koliko ljubeznijo ljudje ljubijo državo in kako je naš rod zadovoljen. Mi smo tuji državljani. toda domovine ne moremo pozabiti. Jugoslavija ie rešitev našega naroda. To smo vedno govoril; in bomo govorili še bolj kakor, dozdaj. Mi smo navdušeni nad sprejemom v domu Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki ie največji človek in vreden, da ga država slavi. Njega mi Amerikanci spoštujemo On ie velik človek v očeh tujcev in velik v očeh rojakov«.
G. MJadineo ie dal tole izjavo:
Kraljeva prijaznost nas ie silno očarala ne samo zato. ker ie kralj, nego zato. ker ie toliko človek, da vsi čutimo v njegovi bližini, kakor bi bil eden izmed nas. Vsi vidimo posebno čast v tem. da nas ie Nj. Vel. kralj sprejel in nam žrtvoval toliko dragocenega časa. ko se je z vsakim izmed nas razgovarjal in se zanimal za naše osebne razmere posebno oa za življenje naših ljudi v tuiini. Zlasti nas je razveselilo, da ie pokazal toliko zanimania za vnrašanje morebitnega povratka naših ljudi v domovino. ki ie največje sodobno vprašanje našega izseljenstva. Izseljenci hrepene po domovini. hoteli bi se vrniti tja. kier bi mogii uporabiti svoja izkustva v blagor in pro-speh svojega naroda.«
Avstrijski trgovinski provizoriji
Avstrijski parlament je odobril štirinajstdnevno podaljšanje trgovinskili pogodb z Jugoslavijo in Madžarsko
ni. Tudi trgovinsko*politični poobla6tilni zakon, po katerem bi mogla vlada med poletnimi počitnicami parlamenta zaklju« čiti trgovinske pogodbe z Madžarsko, Ju» gos/lavi jo in Češkoslovaško ter jih uvelja« viti. je ostal nerešen, ker so bili zastop* niki strank mnenja, da je do zaključitve pomladanskega zasedanja še dovolj časa rešiti te pogodbe na parlamentaren način, zlasti, ker je začasno podaljšanje doseda* njih pogodb bilo sklenjeno le za dva ted« na. Prav tako je bil odgoden zakon, ki se tiče uvedbe kontingentiranja uvoza iz inozemskih držav, s katerimi obstoia breza pogodbeno stanje, ker se o tem v parla« mentu še hi doseglo nobeno enotno mnenje.
Dunaj, 1. julija, d. V pomladanskem za« sedanju parlamentu so zaradi pogajanj med strankami in zaradi ministrske krize zastali mnogi posli, zaradi česar so ost as la nerešena tudi mnoga važna gospodar* sko^politična vprašanja. V zadnjem tre« nutku je, kakor smo kratko že poročali, včeraj parlament sprejel zakone, ki naj bi preprečili za kratek čas brezpogodbeno stanje v mednarodnih trgovinskih odno« šajih. Stranke so se sporazumele, da sprej« mejo podaljšanje do srede julija včeraj poteklih trgovinskih pogodb z Madžarsko in Jugoslavijo in sklenejo med tem od glavnega odbora predlagano povišanje ca* rine na žito, kakor tudi zakon o prehodni oddaji za žito.' rž, pšenično in rženo moko. Trgovinska provizorija z Madžarsko in Jugoslavijo, ki ju je včeraj vlada predlo« žila v parlamentu, je med sejnim odmo» rom sprejel trgovinski odsek. Na seji so po zopetni otvoritvi razpravljali o teh provizorijih skupno z zakonom o prehod« ni oddaji. Ostali zakoni, kj bi jih vlada tudi rada videla že rešene, so bili odgode«
Podaljšanje naše trgovinske pogobe z Rum unijo
Bukarešta, 1. julija g. Ministrski svet je sklenil za tri mesece podaljšati rumun-sko-jugoslovensko trgovinsko pogodbo. Med tem se bodo nadaljevala pogajanja za novo pogodbo.
Konflikt pri gradbi pančevskega mostu
Beograd, 1. julija, p. Med francoskim podjetjem, ki gradi veliki pančevski most čez Dunav, in ^delavstvom je prišlo do hudega konflikta' Delavci so po svojem zaupniku Petru Gjuricu prosili za novo ureditev delovnih pogojev, delovnega časa in mezd. Namesto odgovora pa je podjetje delavskega zaupnika takoj odpustilo. To postopanje inozemske družbe nad domačim delavstvom je izzvalo med delavci veliko razburjenje. Jugoslovenski nacionalni delavski sindikat je o tem takoj obvestil Inšpekcijo dela in zahteval nujno Intervencijo. če intervencija ne bo nič zalegla, bodo delavci stopili v stavko.
Žrtve Drave pri Osijeku
Osijek, 1. julija p. Nocoj okrog 6. se je prevrnil med prevozom preko Drave čoln, v katerem je bilo 6 oseb. Trije so se rešili, ostali trije pa so utonili in niti ne vedo, kdo so.
Socialistična zmaga v Budimpešti
Budimpešta, 1. julija. Definitivni rezultati volitev bodo znani šele jutri. V Budimpešti in nekaterih drugih mestih se ni mno» go izpremenilo. V prestolnici so socialni demokrat je najmočnejša stranka. Dobili so 87.443 glasov, dočim ima krščanska gospodarska stranka samo 6500, Bethlenova stranka 6132 in liberalna stranka samo 4443 glasove.
Premog na daljnem severu
Moskva, i. julija AA. Sovjetska znanstvena ekspedicija je odkrila na otokih Franc Jožefove dežele sklade črnega premoga, 3 m debele.
Kolumbovo sidro v Evropi
Pariz, 1. julija. AA. Haitska vlada je poslala na kolonialno razstavo sidro ladje, s katero je odkril Krištof Columbus Ameriko. Po 500 letih se je prvič zgodilo, da se je vrnilo to sidro y Evropo.
ZOPET BREZUSPEŠEN DAN V PARIZU
Včeraj sta se vršili med francoskimi in ameriškimi državniki dve konferenci - Tri glavne točke nesoglasja med Francijo in Ameriko
Pariz, 1. julija. AA. Pogajanja ameriške« ga zakladnega tajnika Mellona in ameri« škega poslanika s francoskimi ministri o Hoovrovem predlogu so se davi nadalje« vala. Zdj pa se, da tudi danes niso doved« la do nikakega rezultata, temveč da so še vedno na mrtvi točki. Francija vztraja na tem, naj bi bila pomoči, ki je namenje* na Nemčiji, deležna tudi Mala antanta, zlasti pa Jugoslavija, ki bi bila po Hoov« rovem predlogu poleg Francije najbolj pri* zadeta. Nemčija naj v smislu francoskega predloga plača brezpogojno anuiteto. Od tega zneska bi dobile v obliki kredita del« ne zneske države Male antante, ostanek pa Nemčija. Znesek, ki bi ga prejela Nem« čija, bi bilo posojilo, ki bi ga morala vr« niti v petih letih.
Listi objavljajo o nasprotstvih v nazira« njih, ki so se pokazala pri pariških poga« janjih, ekoro istovetna poročila, po sate« rih se vrti 6por okrog treh glavnih točk. Razen zahteve, da morajo participirati aa kreditih iz brezpogojnih anuitet poleg Nemčije tudi one države Male antante, ki bi prišle v težkoče zaradi ustavitve nem« ških plačil, zahteva Francija, naj bi Nem« čija ta kredit vrnila v 5 letih, dočim predlagajo Zedinjene države postopno pla» čevanje v dobi 25 let in sicer s čim manj« šimi obrestmi. Francija končno zahteva, naj se Nemčija obveže, da po enoletnem Hoovrovem moratoriju ne bo v teku petih let, v katerih bi morala nadoknadit: ustav« ljena plačila, zahtevala zase moratorija na podlagi Youmgovega načrta in da v pri« meru takega moratorija Franciji ne bo treba plačati banki za mednarodna plačila jamstvenega fonda 500 milijonov mark, kakor je določeno v Youngovem načrtu.
Uradni komunike
Pari«, 1. julija, s. Francosko - ameriška pogajanja o predlogu predsednika Hoovra so se danes nadaljevala v notranjem ministrstvu od 15. dalje. Seja je trajala do 17., prihodnja pa je bila sklicana za jutri ob 19.30. O poteku današnje seja objavlja agen-tura Havas naslednje poročilo:
Državni tajnik Mellon in poslanik Edge sta obrazložila besedilo listine, ki naj točno pojasni stališče ameriške vlade o pogajanjih, ki so v teku. Ta spomenica naglasa na eni strani voljo ameriške vlade, da se pogajanja nadaljujejo, na drugi strani pa našteva tudi precej občutna nasprotstva med obema vladama. Listino, ki obsega sedem na stroj pisanih strani in v kateri zavzema ameriška vlada stališče glede vseh
tehničnih strani problema, bodo jutri proučili francoski pristojni ministri, pozneje pa tudi ministrski svet.
Intransigenca Amerike
Washington, 1. julija, č. V tukajšnjih službenih krogih izjavljajo, da ie ameriška vlada pripravljena sprejeti nekatere zahteve francoske vlade glede Hoovrovega predloga, toda pod pogojem, da se nezaščiteni del nemških reparacijskih anuitet preko Mednarodne banke vrne Nemčiji v obliki brezobrestnega posojila, ki bi ga Nemčija vrnila šele v roku 25 let. Izrecno se poudarja, da je to najskrajnejša koncesija, na katero more pristati ameriška vlada in v nobenem drugem vprašanju ne more popustiti od svojega prvotnega stališča.
Presojanje v Londonu
London, 1. julija. AA. Danes poteče rok, ki ga je dal predsednik Hoover Franciji za odgovor na njegov predlog. Danes so se vršile tudi odločilne konference v Parizu med francoskimi ministri in ameriškim za-kladnim tajnikom Mellonom. Zanimanje vsega sveta je osredotočeno na Pariz v upanju, da bodo vendarle premagane težkoče, ki ovirajo izvršitev Hoovrovega predloga. Francija za enkrat še vedno vztraja na svojih pridržkih in zahteva, naj se razen Nemčiji pomaga tudi nekaterim balkanskim državam. Včeraj je imel ameriški zakladni tajnik Mellon dolgotrajen brezžični razgovor z ameriškim predsednikom Hoovrom, ki je danes dal Mellonu končna navodila za pogajanja.
Angleški napadi na Francijo
London, I. julija, č. Z naraščajočo sktfb-jo spremljajo angleški politični krogi potek pogaijanj v Parizu. Tudi angleškega tW ska se polašča vedno večja nervoznost, ki se izraža zlasti v vedno ostrejših napadih na Francijo. Vladni organ »Daily Herald« dolži Francijo za neuspeh Hoovrove akcije m se čudi takemu postopanju države, katere zunanjo politiko vodi največji mirovni apostol Briand. »Daily Express« izraža mnenje, da Francija nikakor ne bo mogla prevzeti odgovornosti, da bi zaradi njenega odpora propadla Hoovrova akcija, ki gre za tem, da se v interesu vseh pomaga Nemčiji. List še vedno upa v uvidevnost francoskih državnikov in izraža nado, da bo naposled vendarle prišlo do sporazuma. Razumljivo je, pravi, da skuša Francija kar najbolj ščititi svoje interese, toda go-
tovo bo tudi tokrat pokazala svojo tradicionalno plemenitost.
Pristanek Belgije
Bruselj, 1. julija. AA. Belgijska vlada je včeraj odgovorila na Hoovrov predlog ter v celoti sprejema ameriški načrt za proglasitev enoletnega moratorija. Belgijska nota poudarja, da je bila Belgija v vojn; zelo oškodovana, upa pa. da se bodo mero-daini faktorji pri izvedbi moratorija ozirali na poseben položai belgijske države
Stališče češkoslovaške
Praga, 1. julija, d. »Prager Presse« poroča, da češkoslovaška vlada za enkrat še ni zavzela nobenega formalnega stališča k Hoovrovemu predlogu. Zunanje ministrstvo sicer ne prikriva svojega naziranja o tem predlogu, vendar pa češkoslovaška nima nobenega povoda posegati v pogajanja, in sicer iz lojalnosti proti državam, ki so po tem predlogu neposredno prizadete, češkoslovaška hoče počakati na potek pogajanj med prizadetimi državami in Ameriko ter nato brez nadaljnjega sprejeti sklenjeni dogovor.
Nemčija čaka
Berlin. 1. julija s. »Vorwarts« piše v članku nod naslovom »Izredni pesimizem v Berlinu«, da trenutno niti v Washingtonn niti v Parizu ali celo v Rimu ne vidijo možnosti skorajšnjega sporazuma. Zato ne računajo s tem. da bi imela pariška pogajanja v sedanjem staniu pozitiven uspeh. Ameriški poslanik v Berlinu je včeraj po ponovnem razgovoru z zunanjim ministrom dr. Curtiusom poročal svoji vladi, da Nemčija neizpremenjeno zastona stališče da se v tekoča francosko-ameriška pogajanja ne more vmešavati.
Hoovrova pomožna akcija tudi za Južno Ameriko
Washington. 1. julija g. Predsednik Hoover pripravlja akcijo v korist južnoameriških držav, kjer namerava tudi ustanoviti zavod po vzorcu banke za mednarodna plačila. V novi banki naj bi bile udeležene Fedral Reserve Bank. Angleška banka :n nekateri južno-ameriški finančni zavodi. Nova banka naj bi dobila od Amerike velike rediskontne kredite, da bi mogla otvar-jati iužnoameriškim vladam dalekosežne kredite. V londonskih finančnih krogih so mnenja, da zaradi tega ni potrebna ustanovitev popolnoma nove banke, ker bi to nalogo lahko prevzela tudi banka za mednarodna nlačila v Baslu.
Protižidovski izgredi v Solunu
Spopadi med nacionalisti in Židi se nadaljujejo — Dosedaj 10 smrtnih žrtev in nad 100 ranjencev — Energična intervencija oblasti
Solun. 1 julija sg. V zadnjih 24 urah se še vedno ni posrečilo napraviti v mestu miru. Prišlo ie ponovno do soopadov. Stevi lo mrtvih znaša že 10. ranjenih na nad 100. Zidje razmišljajo že o tem. da bi se sploh izselili iz mesta. Mesto ie še vedno pod vojaško kontrolo Čete so dobile nalog, nai streljajo na vse sumljive osebe, ki bi hotele v židovski del mesta. Policijski orefekt ie ukazal streljati na komuniste, ki so prirejali demonstracije do glavnih ulicah. Ministrski predsednik Venizelos ie izjavil v zbornici. da ie nemogoče, da bi grška vlada
mogla donustiti domnevo v inozemstvu, da mora na Grškem del prebivalstva trpeti zaradi svoje vere.
Atene. 1- julija AA. Predsednik vlade Venizelos ie izjavil, da bodo krivci solunskih dogodkov eksemplarično kaznovani. Min-i-nister za pravosodje ie že prispel v Solun, kjer bo vodil strogo preiskavo. Poslanci in senatorii iz Soluna in Makedonije so povabili Venizelosa. nai osebno pride tja. da pomiri prebivalstvo. Solunske oblasti so iz-dalp izredne ukrepe, da preprečijo nadaljnje nerede in zaščitijo Žide.
Priprave za novi polet na Severni tečaj
Zrakoplov »Zeppelin« bo startal za polet na severni tečaj preko Rusije
26. julija
Friedricbshafen. 1. julija AA. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je včeraj poletel v severne kraje Evrope. Na svoji .poti bo obiskal tudi Islandsko. Zrakoplov vodi dr. Eckener sam
Friedrichshafen. 1. julija d. Wilkins ie sporočil dr. Eckenerju. da so poškodbe podmornice »Nautilus« že popravljene in da mu bo v kratkem mogoče nadaljevati svojo vožnjo proti Severnemu tečaju- Kakor zatrjujejo. bo dr. Eckener ponovno proučil načrt nameravanega poleta »Zeppelina« na Severni tečaj. Prof. Ludvik Weickmann nft univerzi v Leipzigu in ruski raziskovalec prof. Molčanov bosta v kratkem prišla v Friedrichshafen zaradi nakupa potrebnih instrumentov, kakor tudi zaradi nadzorstva nad gradnio posebnega predela v zrakoplovu. v katerem bi bil shranjen balon za polet v stratosfero. Ta balon bo izdelala tvrd-ka Riedinger. ki je izdelala tudi balon za prof. Piccarda. Imel bo prostornine 30 kubičnih metrov ter se bo lahko uporabljal tudi kot signalni balon. V načrtu ie tudi sestanek s sovjetskim ledolomilcem »Maligi-nom«. ki naj bi prevzel pošto zrakoplova »Zeppelina«. Polarnih psov ne bodo vzeli v Arktiko, kier bi bili tamkaj, kjer je skoro 60 odstotkov vodne površine, brezpomembni. pač oa bo zrakoplov vzel seboi sani in čolne. Posadka bo reducirana na 30 oseb. Poleta na Severni tečaj, ki se bo bržkone pričel 36. julija iz Friedrichshafna, se bo udeležilo več raziskovalcev in znanstvenikov
Reykjavik, 1. julija. AA. Po nepričakova-io nagli vožnji iz Friedrichshafna in nad severnim Atlantskim oceanom je zrakoplov »Grof Zeppelin« prispel sem danes mnogo prej, kakor so pričakovali. Prebivalstvo je ztradil iz spanja močan ropot strojev zrakoplova, s Grof Zeppelin« ni pristal on je krenil proti Horgarfjordn, nakar
se je vrnil pol ure pozneje zopet nad mesto.
Ko je zrakoplov izmenjal pošto, je med navdušenim ploskanjem množice nadaljeval polet proti domu. Poset zrakoplova je napravil na prebivalstvo, ki ni še nikdar kaj takega videlo, silen vtis.
Okoli sveta v 9 dneh
Newyork, 1. julija, č. Z velikansko napetostjo pričakuje velika množica na new> yorškem letališču prihod letalcev Posta in Gattyja, ki sta davi ob 3.30 startala v .No-mi za polet na zadnji etapi. Letališče je svečano okrašeno in vse je pripravljeno za čim svečanejši sprejem obeh letalcev, ki bosta s svojim poletom postavila nov svetovni rekord, polet okoli sveta v devetih dneh.
Newyork, 1. julija, s. Svetovna letalca Post in Gatty sta v Edmondtonu startala za nadalini polet okoli sveta. Sedaj nameravata leteti naravnost do Newyorka ter tako še danes zaključiti svoj krožni polet.
Smrtonosna vročina
Newyork, 1. julija, d. Število smrtnih žrtev, ki jih je zahtevala silna vročina, je doseglo že 500. Samp v ponedeljek je umrlo na solnčarici 230 oseb. Največ smrtnih primerov je bilo v Chicagu in sicer 136, od teh samo v ponedeljek 50. V Jowi je poginilo zaradi vročine ogromno število živine. dočim se morajo v Južni Dakoti ljudje boriti proti velikim rojem kobilic. Nad Louisville v Kentuokyju je včeraj divjal silen orkan, kakršnega v tamošnjih krajih ne pomnijo. Vihar je razbil nešteto šip, iz* ruval mnoga drevesa ter odnašal s hiš strehe. Pri tem je bilo ranjeno večje število ljudi. Viharju je sledil siten naliv.
Jugoslavija in prevrat v Bolgariji
Beograd, 1. julija. M. Dopisnik grškega lista »Elefteron V ima« v Sofiji govori v svojem poročilu očividno po informacijah iz gotovih sofijskih krogov o nekakem navdušenju v Jugoslaviji zaradi rezultata zad« njia volitev v Bolgariji. Ta trditev je vseskozi netočna. Dejstvo je, da je rezultat bolgarskih volitev izzval v Beogradu in drugod v Jugoslaviji precejšnjo senzacijo, ker je pač velika redkost, da je vlada v Bolgariji pri volitvah poražena. To pa je tudi zaenkrat edini odmev bolgarskih volitev pri nas. Naša javnost bo, v kolikor se nas ta stvar sploh tiče, mirno počakala, da Vrot novo bolgarsko vlado na delu.
Kraljeva zahvala Sokolom
Split, 1. julija, n. Predsedstvo sokolske-ga zleta na Jadranu je prejelo od maršalata dvora brzojavno zahvalo za vdanostne pozdrave, ki so bili z zleta odposlani Nj. VeL kralju.
Helen Keller v avdijenci
Beograd, 1. julija, p. V posebni avdijenci je Nj. Vel. kralj sprejel danes slepo ameriško književnico Helen Keller. Poklonil ji je lepo rožo, s katere je osebno porezal trnje. Slovita ameriška pisateljica je bila nad izredno prisrčnostjo zelo ginjena.
Vidovdanska svečanost na Westfalskem
Beograd, 1. julija. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marko Kostrenčič je prejel iz Diisseldorfa naslednjo brzojavko: »Jugoslovenska kolonija, zbrana na vidovdanski skupščini v Sudavi-chu, se klanja padlim bojevnikom za svobodo in izraža neomajno zvestobo ljubljenemu kralju in domovini, proseč Vas, da prejmete izraze našega spoštovanja. — Odposlanec Deželič.«
Poroka ministra Preke
Zagreb, 1. julija p. Davi se je poročil v župrii cerkvi sv. Marka minister n. r. Ni-kola Preka z gdč. Malvino Radovičevo.
Zakon o prometnem osobju objavljen
Beograd, 1. julija p. Današnje »Služben« Novine« objavljajo zakon o državnem prometnem osobju, ki stopi torej z današnjim dnem v veljavo.
Iz državne službe
Beograd, l. julija AA. Z ukazom Nj. VeL kralja so imenovani: za tajnika izseljeniškega odposlanstva v Washingtonu v 6. skupini dr. Krešimir Lukatela, pri izselje-niškem komisarijatu v Zagrebu za višjega svetnika v 4. skupini Evgen Kline, doslej v 5. skupini, za primarija v državni bolnici v Ljubljani v 5. skupini dr. Alojz Kunst, šef rontgenološkega laboratorija dosedanje banovmske bolnice.
Nov režim v Bolgariji
Sofija, 29. junija.
Po tolikem odlašanju se je končno vendarle zgodilo, kar je z največjo nestrpnostjo pričakovala ogromna večina bolgarskega naroda, a za kar skoraj ni mogla verjeti, da je resnica, da je namreč po osmih letih svoje strahovlade končno vendarle podala ostavko vlada Demokratičeskega sgovora z osovraženima politikoma Andrejem Ljap-cevom in Aleksandrom Cankovom na čelu. Kralj je poveril sestavo nove vlade vodji ^narodnega bloka«, predsedniku demokratske stranke Aleksandru Malinovu. ,
Bolgarski narod se je oddahnil.
Ko je bil včeraj popoldne poklican v dvor Aleksander Malinov in je po dveurni avdi-jienci izjavil, da mu je definitivno poverjena sestava nove vlade, je v tisočglavi množici, ki ga je pričakovala, zavladalo nepopisno radostno navdušenje, ki se je v hipu razširilo po vsem mestu in tudi povsod po deželi, do kamor je dospela vesela vest o končni popolni zmagi želje in volje naroda.
Predstavniki strank, ki tvorijo »narodni blok«, so se načelno sporazumeli za sestavo vlade »narodnega bloka« sicer že pred volitvami, toda sedaj, ko je bilo treba razdeliti ministrske listnice, je bilo vendar precej različnih mnenj in je bilo treba precej dolgih pogajanj, preden so se zedini-li med seboj, in še tembolj, ko ni šlo samo za ministrske listnice, temveč tudi za porazdelitev mest večjih upravnih uradnikov. Bolgarija namreč nima stalnega kadra višjega uradništva, nestrankarskega, temveč se z vsako vladno izpremembo v vladi menjajo tudi višji upravni uradniki, okrožji in sreski načelniki, pač po ključu, kakor je sestavljena vlada sama. Treba se je bilo torej sporazumeti tudi o porazdelitvi vseh teh uradniških mest med stranke, ki tvorijo »narodni blok«, ker je pač umljivo, da so bila doslej vsa ta mesta zasedena po pristaših Demokratičeskega sgovora in njegove glavne opore — makedonstvuju-ščih, nasprotnikov »narodnega bloka«. Dosegel se je tudi v tem pogledu popoln sporazum, tako, da dobe demokrati, ki imajo v svojih rokah ministrstvo notranjih stvari, 50 odstotkov, zemljoradniki 25, nacio-ralni liberalci (kjorčevci) 15, radikali pa odstotkov vseh teh uradniških mest
Bivši mehiški predsednik na potu po Evropi
X. — Budimpešta, 29. junija.
Madžarska prestolnica ima zadnje dni zelo zanimivega gosta, otmenega tujca, kakor pravijo Madžari, v osebi bivšega predsednika mehiške republike Emilija Portez Gila. Portez Gil je voditelj mehiške »narodne revolucionarne stranke«, je bil dve leti predsednik Mehike in je znan sociolog in pravnik. Nedavno se je podal na potovanje po Evropi in bo na svoji turneji posetil tudi Jugoslavijo.
že v svoji zgodnji mladosti, komaj 21 let star, je bil Portez Gil izvoljen za narodnega poslanca. Dve leti pozneje je bil imenovan za guvernerja Tamulipasa, največje petrolejske luke na svetu. Kot guverner je z veliko dipljmatsko sposobnostjo napravil red v poprej nejasnem položaju, ustvarjenem po nesoglasjih med mehiško vlado in velikimi severnoameriškimi petrolejskimi sindikati. V vladi Callesa je postal notranji minister, po umoru predsednika republike Obregona pa je bil izvoljen za predsednika, star komaj 36 let. čakala ga je važna naloga, premostiti velika nesoglasja med državo in katoliško cerkvijo. Dve leti je bil predsednik republike. Sledil mu je Ortez Rubio.
Gil namerava prepotovati vso Evropo in proučiti evropske prilike. Izredno se zanima tudi za arhitekturo in posebno ga vleče na orient.
čim se je izvedelo, da Je Gil v Budimpešti, že so navalili nanj madžarski novinarji in dopisniki tujih listov. V dobi kislih kumar so taKi gostje za novinarje še prav posebno dobrodošli.
Gil je novinarje sprejel zelo ljubeznivo. Ko je eden izmed novinarjev pripomnil, da izgleda jedva 39-letni bivši vladar Mehike še mnogo mlajši, kakor je v resnici, je Gil presenečen pripomnil: »Kaj pri vas ni navada, da tako mladi ljudje vodijo upravo države? Mehiko vladajo že 15 let mladi ljudje. To je od takrat, ko je prišla na krmilo narodna revolucionarna stranka. Stranko je zadela naloga, da je morala izvrševati one zakone, ki so jih sprejele prejšnje generacije, ne da bi jih bile izvajale. To je bil tudi glavni vzrok, da smo prišli v konflikt s katoliško cerkvijo in zaradi tega vlada že 15 let tako revolucionarno razpoloženje v državi, da pridejo čisto naravno na površje mladi ljudje, ki so še polni borbenosti.«
»Ali so že prenehale borbe med cerkvijo in državo?« so se zanimali novinarji.
»Da. Po žalostnih in vsemu svetu znanih krvavih predigrah so naposled uvideli tudi prvaki katoliške cerkve, da ]e treba zakone spoštovati, četudi se je to zgodilo v času, ko sem bil jaz na čelu države, ne morem trditi, da je vse to moje delo in zasluga. Cerkev je naredila bilanco 15-let-ne borbe in krvoprelitja ter je končno pristala na to, da izroči svoja ogromna posestva državi in da se cerkev loči od države. Sedaj med cerkvijo in državo ni več nobenih nesoglasij iz enostavnega razloga, ker cerkev za državo sploh več ne obstoja.«
»Torej je potemtakem Mehika že prestala dobo revolucije?«
»Da. Mi smo morali iti preko te revolucionarne dobe To ni nič novega, to je doživel vsak kulturni narod. Sedaj se tudi pri nas lahko začne konstruktivno delo. Vse vesti o nekakih banditih in notranjih neredih so samo plod zlonamerne fantazije. Kakor spoznavam, je Mehika za Evrop-ce divji zapad. Toda to ne drži. Javna varnost je pri nas na višku. Mehika je zelo zanimiva pokrajina. Posetili jo jo nešteti novinarji, znanstveniki, umetniki in razni evropski listi so prinaSali kolosalne senzacije iz romantičnega ln divjega za-pada. Toda lahko vam odkrito rečem, da so ti ljudje vse to videli samo v fantaziji in vse senzacije izsesali iz prstov. V Ameriki so pred dvema letoma razkrinkali naj-slovitejšega »mehiškega« novinarja. Ugotovili so, da je svoja krvava poročila iz Mehike pisal v neki kavarni blizu New Torka. Razen tega je pomagal tudi kapitalistični tisk, da se socialistična Mehika pokaže v čim slabši luči.«
Portez Gil je dalje izjavil, da se tudi sedaj še aktivno udejstvuje v politiki ter neumorno dela na organizaciji stranke. Bil je v Španiji. Franciji, Švici, Avstriji,
Tako dobijo demokrati 8 okrožnih načelnikov, zemljedelci 4, liberalci 2, radikali pa enega.
V vladi imajo demokrati predsedništvo in tri ministrske listnice, zemljedelci tri, nacijonalni liberalci dve, radikali pa e:io ministrsko mesto. Zemljedelci so zahtevali sicer zase tri gospodarska ministrstva, ali so končno pristali na to, da dobe dve in poleg njih prosvetno, ker so se radikali odločno upirali sprejemu tega ministrstva. Iz krogov Demokratičeskega Sgovora f>a se je med posvetovanji »narodnega bloka* po Sofiji raznesla vest, ki jS je bil očividni namen, da bi vojsko nahujskali proti >na-rodnemu _ blokuc, zlasti pa zemljedelcem, češ, da »narodni blok: pod vplivom zemije-delcev zahteva pomeščanjenje ministrstva vojske. »Narodni blok« je prekrižal te na-sprotriiške naklepe z odločno izjavo, da nikakor noče posegati v stvari tega ministrstva in prepušča samemu kralju, da določi za to ministrstvo osebo svojega osebnega zaupanja iz vojaških krogov Tako ;e ostal dosedanji minister vojske general Kisov tudi v vladi »narodnega bloka«.
Voditelji Demokratičeskega sgovora, torej sedanje opozicije, so dovršili, vsaj za sedaj, svoje »delo« in odhajajo na oddih, v Inozemstvo. Potuje Ljapčev, potuje Cankov in potuje še marsikdo, toda ne odhajajo, ne da bi bili novi vladi zapretili s svojo >močjo«. Ljapčev je izjavil novinarjem, Ja naj ne pozabijo, da šteje njegov blok 87 poslancev jn da bo ta blok vedno pripravljen, da priskoči v pomoč oni stranki »narodnega bloka«, ki bi skušala vreči vlado Aleksandra Malinova. Ker se po mnenju Ljapčeva Narodno sobranje sestane šele 29. septembra, bo opozicija imela dovolj časa, da kuje svoje spletke za tak poizkus. V ostalem pa ni izključeno, da se Narodno sobranje skliče prav v kratkem k izrednemu zasedanju, da se konstituira in mu vlada predloži svoj delovni program.
Po Sofiji in vsej Bolgarski veje nov duh, duh spravljivosti, prijateljstva, miru in reda ter krepke, volje za gospodarsko obnovo države, duh. s katerim bo prežet tudi delovni program nove vlade. Le želeti je, da se vse to uresniči v prid toliko izkušanemu bolgarskemu narodu.
Italiji; iz Madžarske bo odpotoval v Rumunijo, Turčijo, Grčijo, Bolgarijo in nato v Jugoslavijo. Po svojem povratku v domovino bo izdal veliko delo pod naslovom »Položaj delavcev in poljedelcev v Evropi«.
Na vprašanje nekega novinarja, kakega mnenja je o madžarskem fevdalizmu in sploh o razmerah na Madžarskem, g-. Gil ni hotel dati nobene izjave, češ, da bi se to ne spodobilo, vsaj dotlej ne, dokler uživa gostoljubnost Madžarske.
Velika amnestija v Franciji
Pariz. 1. julija, h. Ministrski svet je sklenil izdati ob priliki spremembe na predsedniškem mestu francoske republike da-lekosežno amnestijo. Amnestija se bo nanašala na vse prestopke političnega značaja in prestopke proti tiskovnemu zakonu kakor "tudi proti zakonu o zborovanjih itd. Razen tega" bo podaljšan tudi termin za revizije sodb pred vojnimi sodišči do 14. julija 1933.
Odprava plemstva v Španiji
Madrid, 1. julija. Po načrtu nove ustave bo v republikanski Španiji ukinjeno plem» stvo. Nihče ne bo smel več nositi plemiškega naslova Ustava določa versko, tiskovno in organizacijsko svobodo ter ločitev cerkve od države, uvaja splošno vojno obveznost ter priznava tudi ženskam volilno pravico. Seveda je to še le prvi osnutek, ki bo do končnega sprejema še mnogo izpremenjen.
Madrid, 1. julija, g. Revolucionarni po-kret se v velikem delu države še vedno ni polegel. Posebno v Andaluziji so nemiri na dnevnem redu. V Valen-iji, Malagi in Gra-nadi počiva cestni promet popolnoma. Mnogo trgovin so iz strahu, da bi jih ne iz-ropali, za orli. Vo jaštvo :e v stalni priprav« lienn^ti. Po ulicah krožijo vojaške patrulje. Tudi v Cordjvi je položaj zelo resen.
Sprejemi pri ministru za šume in rudnike
Beograd, 1. julija A A. Minist er za gozdove in rudnike dr. Stanko šibenik bo sprejemal obiske in prosilce samo ob torkih, sredah in petkih od 11. do 12.30. Druge dneve jih ne bo sprejemal.
Zasebna trošarinska shranišča
Beograd, 1. julija p. Finančno ministrstvo je dovolilo zasebna trošarinska shranišča za vino Ivanu Semrajcu iz Tomače-va. Andreju Raspergerju v Loki pri Trbovljah, Edvardu Raku v Velenju, Berti Lam-ner v Loki pri Trbovljah, Josipu Raspot-niku iz Retja pri Trbovljah, Jakobu Božiču iz Loke pri Trbovljah in Milki Plavc iz Maribora, za žganje pa Ivanu Lasanu v Ljubljani.
Zagrebški agronomi v Rumuniji
Bušarešta, 1. julija AA. Včeraj je prispelo v Bukarešto 30 študentov zagrebške kmetijsko-gozdarske fakultete pod vodstvom svojih profesorjev Ugrenoviča in Flegla. Ogledali so si kmetijsko fakulteto v Bukarešti, nato položili venec na grob rumunskega narodnega junaka, danes pa pojdejo v Sinajo. Nato se vrnejo nazaj v Jugoslavijo.
Smrt pod traktorjem
Mitrovica, 1. julija p. Včeraj popoldne je posestnik Velimir 2anid po nesreči padel pod traktor. Hotel je skočiti na traktor, ki ga je peljal proti domu, pri tem pa mu je spodrsnilo ter je padel pod kolesa. Težki traktor mu je šel preko prsi ter mu jih popolnoma zdrobil. Bil je še toliko pri zavesti, da se je poslovil od žene in .otrok, nakar je izdihnil, še preden je prispel poklicani zdravnik.
Samomor razočaranega športnega entuziasta
Senta, 1. julija p. Učenec 7. razreda gimnazije Vladan Nedeljkov je izvršil samomor. V pismu, ki ga je zapustil, pravi, da gre v smrt iz žalosti nad tem, da je jugo-slovenska reprezentanca v tekmi za balkanski pokal, ki se je vršila preteklo nedeljo v Zagrebu z Rumunijo, podlegla. Policija pa temu pismu ne verjame in je uvedla preiskavo ali ni morda kak drugi motiv za samomor.
Akcija za koalicijsko vlado v Rumuniji
Bukarešta, 1. julija. Kralj je sprejel včeraj v avdijenei maršala Averesca. Po časopisnih vesteh je izročil maršal kralju obsežno spomenico, v kateri obrazložuje trenutno politično situacijo in postavlja zahtevo, naj bi se sestavila koalicijska vlada z udeležbo vseh strank, ker sedanja vlada ne bo mogla izpolniti vseh nalog, ki jo čakajo. Kakor poroča »Cuventul«, vsebuje spomenica tudi podrobne podatke o vzrokih, zaradi katerih se je vodja narodne caranistične stranke Maniu umaknil iz političnega življenja.
Angleška ekspedicija na Himalajo
London. 1. julija, s. Angleška odprava šestih mož je dosegla v Himalajskem pogorju 8482 m visoki Mount Camet, ki je drugi najvišji vrh na svetu. Mount Camet je sedai sploh največja gora. na katero js kdaj stopila človeška noga. Turisti so poskušali devetkrat doseči vrh, uspelo pa jim je šele pri desetem poizkusu- Odpravo je vodil mladi turist Srnj rth.
Afera z lovom občine Dovje
Kakor smo že poročali, je nedavno višje deželno sodišče v Ljubljani potrdilo oprostilno sodbo v znani pravdi g. Slavka Plem-Ija proti gg. Rastu Pustoslemšku in Ivanu Kendi. S tem je vsaj za sodišče zaključena nerazveseljiva Plemljeva afera, ki je zbudila toliko upravičene pozornosti v vsej naši javnosti. V pravdi je poleg drugih igral vlogo tudi čudni način, kako je g. Plemelj prišel do dela lovišča občine Dovje. Sedaj je tudi ta afera razčiščena in zaključena. Prejeli smo o tem naslednje zanimivo poročilo:
Lov občine Dovje na Gorenjskem je leta 1920. za 10 let vzela v zakup lovska družba, ki so jo tvorili dr. H. Souvan, dr. Luk-man, E. Mayer ,dr. Treo ln Slavko Plemelj. Pred potekom zakupne dobe je ta družba zaprosila, da bi se Ji zakupna pogodba podaljšala za nadaljnjih 10 let. O prošnji je razpravljal občinski zastop Dovje v svoji seji 18. decembra 1929 in soglasno sklenil, da je pripravljen zakupno pogodbo podaljšati za nadaljnjih 10 let, toda samo pod pogojem, ako Slavko Plemelj ne bo več član lovske družbe. To se je zabeležilo tudi v sejnem zapisniku. Na intervencijo so sicer ta pogoj v sejnem zapisniku črtali, vztrajali pa so občinski možje pri svoji zahtevi, da podaljšajo zakupno pogodbo le, ako ne bo več član imenovane družbe Slavko Plemelj. Lovska družba se je končno uklonila tej zahtevi, nakar je bila podaljšana zakupna pogodba za nadaljnjih 10 let.
Začetkom leta 1930. je družba, dr. Souvan zaprosila občino Dovje za dovoljenje, da bi smela dati del svojega lovišča v pod-zakup upravi dvorskih lovišč v svrho arondacije dvorskega lova v Krmi. Občina je seveda z veseljem dalo to dovoljenje. Na jesen lani pa so na Dovjem opazili, da v tem delu lovišča lovi izključno g. Slavko Plemelj in njegova rodbina. Ker se jim je zdela stvar čudna, so začeli poizvedovati in so končno dognali, da je pri sreskem načelstvu v Radovljici na enem boljšem in večjem delu dvorski upravi odstopljenega lovišča prepisan kot podzakupnik SI. Plemelj.
Občina Dovje o tem podzakupu ni bila obveščena. Da dožene, kako je prišlo do tega podzakupa, se je obrnila naravnost na merodajno mesto v Beogradu s vprašanjem, če so morda ondi dali del svojega lovišča v podzakup. Odgovor je bil negativen. Nadaljnje poizvedbe so dognale, da je vložil prošnjo na sresko načelstvo v Radovljici za odobritev odstopa dela občinskega lovišča Dovje — tistega, ki ga je družba oddala upravi dvora — sebi v podzakup dne 15. februarja 1930. g. Slavko Plemelj sam v svojstvu »direktorja dvorskih lovišč in ribolovov«.
Sedaj je afera podzakupa občinskega lova Dovje definitivno končana. Sresko na-čelstvo v Radovljici je namreč dne 6. maja t. 1. pod št. 4171 izdalo tale odlok:
»Gospodu Slavku Plemlju, tržnemu nadzorniku v pokoju v Ljubljani.
Ker se je naknadno ugotovilo, da niste bili aktivno legitimirani zaprositi za odobritev odstopa dela občinskega lovišča Dovje sebi v podzakup, se tuuradni odlok z dne 27. februarja 1930 št. 1600, v kolikor se tiče odobritve Vašega dela, z ozi-rom na predlog uprave dvora Nj. Vel. kralja razveljavi. Ta odlok se Je, v kolikor se je tikal odobritve Vašega dela, glasil: »Direkciji dvornih lovišč in ribolovov v Ljubljani. — Na prošnjo z dne 15. februarja 1903 št, 21. odobrujem na podlagi § 12 min. ukaza z dne 15. decembra 1852 drž. zak. 257 odstop dela občinskega lovišča Dovje v podzakup direktorju dvornih lovišč g. Slavku Plemlju za solnčno stran doline Kota ter senčno stran doline Vrata, to je del, ki leži med potokom Bistrico ter cesto, ki vodi iz Mojstrane proti Zgornji Radovni, dalje struga hudournika Kotarica ter steza na Trigrlav, za letno 7500 Din.«
Proti temu odloku ■je prosta pritožba r a kralj, bansko upravo v Ljubljani v roku 15 dni, računši od dneva, ki sledi dnevu vročitve tega odloka. Morebitno pritožbo bi bilo vložiti pri nadpisanem sreskem načelstvu.
Sreski načelnik: dr. Vidmar s. r.
Slavko Plemelj, tržni nadzornik v pokoju in ribarski izvedenec pri banski upravi v Ljubljani, je v predpisanem roku res vložil proti zgoraj citiranemu odloku pritožbo na bansko upravo, ki pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnila.
S tem je definitivno zaključena afera z lovom občine Dovje, ki je vzbujala na Gorenjskem vobče, v lovskih krogih pa še posebej toliko zanimanja in pozornosti!
V nedeljo 5. t. m. ob 17*30
igrišče SK ILIRIJE DRŽAVNO PRVENSTVO
PREDTEKMA OB 16.30.
8464	Ob vsakem vremena.
Svečan pričetek poslovanja novega sreske-
ga načelstva v Metliki
Lepa in prisrčna proslava v »belokrajinski metropoli« — Veselje in
sloga prebivalstva v novem srezu
Metlika, 1. julija.
Po kraljevem ukazu z zakonom od 23. aprila 1931 je bil z današnjim dnem otvor* jen m je pričel uradovati srez metliški, kateremu pripadajo iz bivšega črnoma'.js s-kega sreza občine Božjakovo, Črešnjevcc, Drašiči, Gravac, Lokvica, Metlika, Podze* melj. Radovica. Suhor in občina Radato* viči iz jastrebarskega sreza. Za prvega sreskega načelnika je imenovan g. Erncst Karlavaris, dosedanji sreski načelnik v Zlataru. Za sreskega podnačelnika je imeno* van g. Fran Žnidaršič od sreskega načel* stva v Črnomlju. Srez šteic okoli 12.000 prebivalcev.
*
10 letne želje Metlike in okoliških občin so se z današnjim dnem uresničile. Našs staro mesto ob Kolpi je postalo sedež sreskega poglavarstva. Vse borbe in delo za pridobitev te oblasti so našli najvidnej* ši izraz v včerajšnjih in današnjih otvo* ritvenih elavnostih. Mesto je vse v zasta* vah. Ni je hiše brez okrasnega zelenja. Se prav posebno pa so okrašene šola, ob* činska hiša in 6resko poglavarstvo. Trgo* vine so zaprte, vsi obrati počivajo. Kljub delovnemu dnevu je v mestu in okolici praznično razpoloženje.
Svečanosti 90 se pričele sinoči z bak* lado po mestij. Od zbirališča pred mests no hišo so šli manifestantje z mestno godbo, gasilci in Sokoli na čelu pred roist* no hišo prvega podstarešine Sokola kralj. Jugoslavije Engelberta Gangla, kjer mu je zbrano ljudstvo izrazilo zahvalo za delo in trud za ustanovitev metliškega 6reza. Po kratkem pozdravu sokolskega staroste Dake Makara je sokolski oktet zapel par narodnih pesmi. V zanositem govoru se je za pozornost zahvalil g. Gangl, zatrjujoč, da ne sprejema nikake zahvalnosti za 6vo» je delo. ker vse, kar je storil, je bila le njegova dolžnost kot pravega sina svojega rodnega mesta. Pozval je narod, naj se še čvrstejše združi k delu za edinstvo Jugo; slavi je in s tem pomore do uresničenja najvišjih idealov Nj. Vel. kralja. Zasluž* nega rojaka je pozdravil tudi načelnik be* lokranjske gasilske župe g. VVeiss. ome« niajoč. da je imel že slavljenčev pokojni oče velike zasluge za napredek Bclokra* ji ne.
Povorka je šla nato pred stari grad, kje>r je priredila ovacije novemu sreskemu po* glavarju g. Karlavarisu, k; se je manife* stantom zahvalil, izražajoč, da mu je pri« jetna dolžnost biti prvi načelnik metliške« ga sreza, ker vidi, da so Metličani in osta* ii prebivalci 6reza naklonjeni napredku in je ljudstvo navdahnjeno z istim bratskim duhom, kakor njegovi ožji rojaki Ka« stavci.
Pred mestno hišo je bil nato razhod, meščani pa so še dolgo šetali po razsvet* tjenem in svečano razpoloženem mestu.
Današnje slavnosti so se pričele ob 9 z mašo v župnj cerkvi, kamor so odšli iz*
pred mestne hiše gasilci v kroju pod vod« stvom načelnika g. VVeissa in podnačelnika g. Marušiča, Sokoli, šolska mladina z uči* telji in občinstvo z godbo ter zastopniki oblasti. Po maši so se zbralj pred okrašenu občinsko hišo. V sejni dvorani je bila krati ka slavnostna seja, katere so se udeležbi V6i župani občin, pripadajočih novemu srezu. Župan Golja je pozdravil zbrane in zaklical Nj. Vel. kralju trikratni »ži* viol«, nato pa je prebral brzojavke kralju, ministrskemu predsedniku generalu Živko* viču in savskemu banu dT. Peroviču. Za* hvalne brzojavke so bile odposlane tudi za ustanovitev metliškega sreža zaslužnim dr. R. Fuxu, dr. Svetku in tajniku sokou ske župe Hinku Naglerju. Šolski upravi* tclj g. Barle je prebral v spomin tega zgo» dovinskega dne sestavljeno spomenico, ki so jo podpisali vsi navzoči župani in ob* činski odborniki.
Pred občinsko hišo je nngo-vorila sreske* ga poglavarja učenka Nada Stepanič z le» pim nagovorom in mu izročila velik šo<p^ic iz rož, žita in trte, simbolov Belokrajine. Udeleženci proslave so se nato podali pred grad, kjer je nameščeno sresko načelstvo in kjer je župan g. Golja izročil uradne pro* store v roke sreskega načelnika. V svojem, v lepi slovenščini pričetem govoru se je g. Karlavaris prisrčno zahvalil za ljubezen in naklonjenost ljudstva in obljubil, da bo ta hiša izvor reda, dela in zakonitost'. Mestna godba je zaigrala državno himno :n je bil s tem zaključen slovesni program otvoritve metliškega sreza.
V uradnih prostorih načelstva so zbran: župani čestitali g. načelniku k njegovemu 'menovanju.
Opoldne je priredila mestna občina na senčnem vrtu gostilničarja Kambiča na čast prvemu metliškemu sreskemu načeln:« ku banket, na katerega je poleg zastopni« kov uradov povabila vse župane sreskih občin, zastopnika duhovščine, Sokolstva, učiteljstva in dnevnikov. Povabljene goste je prvi nagovor'1 sreski načelnik, njemu pa so sledili številni govorniki, med drugi« mi g. Garugl, starosta domačega Sokola g. Makar, župan Golja, načelnik gasilske zveze g. \Veiss, gradaški župan g. Mazele. načelnik žumberške občine šošice v jastre« barskem srezu g. Ilija Badovinac, k^ je izrazil željo, da bi tudi njegova občina bi« la sprejeta v novi srez, zdravnik dr Pa* vešič z željo, da bo tudi bližnja občina Ribnik v kratkem priključena metliškemu 6rezu, bansk' svetnik Jože Nemanič -n drugi. Navdušeno razpoloženje je podčrta« vala neumorna mestna godba. Bilo je iz« menjanih veliko lepih mnenj in izrečenih mnogo iskrenih želja, tako da je načelnik g. Karlavaris že danes lahko spoznal naj* nujnejše potrebe in težave sre/a, ki mu načeluje. Smisla in volje za resno skupno delo in napredek novega sreza so poka« zal; vsi, ki so bili na tej slavnosti zasto« pa.nL
Jugoslovenske šole v Nemčiji
Jugoslo venski izšeljeniški odbor je ustanovil za mladino naših izseljencev šest šolskih tečajev
Diissetdorf, 30. junija.
Naša jugoslovenska kolonija v Nemčiji šteje okrog 50.000 duš in je bila velika nevarnost. da se mladina teh izseljencev odtuji svojemu narodu, ker starši pri težkem delu nimajo prilike za odgojo svojih otrok. Po posredovanje Jugoslovenskega tzseljeni-škega odbora je osnovano t) šolskih tečajev, v katerih se poučuje narodni jezik, zgodovina in zemljepis ter goji tudi narodna pe> sem.
Ti tečaji so ustanovljeni za enkrat v kra-
jih, kjer je naša kolonija najštevilnejša in sicer v Giadbecku, Hochheide, Marlu. Moer-su, Ostcrfeldu in Siudenvichu, šolska orga-enizacija pa se bo razširila tudi na druge kraje, kjer žive naši rojaki Šolske tečaje vodijo naši inteligentnejši delavci pod vodstvom izseljeniškega atašeja g. Deželica.
Knjige za tečaje je podarila uprava dravske banovine, znatna sredstva za te šole pa je dalo na razpolago ministrstvo socialne politike. Tečaje obiskuje sedaj 150 otrok.
Tragedija dobre matere
Št Pavel pri Preboldu, 1. juli ja.
V Latikovi vasi sta živela na malem posestvu zakonca Rojnikova. Da spravi svoje otroke do boljšega kruha, je odšel oče v Nemčijo, kj~: je dolga leta garal pod zemljo. Vseh pet ~trok je spravil do belega kruha. Dva sina sta ključavničarja, eden ie trgovec, eden ima trgovino v Ameriki "in hčerka Karolina je trgovka v Mariboru. Ko so bili vsi preskrbljeni, so pozabili na starše, ki so popolnoma obubožali in so začeli nrodajati zemljo kos za kosom, dokler ni bila prodana zadnja njiva, nato pa sta oče in mati šla stanovat k tujim ljudem.	„
Zadnji denar sta roditc.ja posodila hčerki. ki ima trgovino v Mariboru. Ta jima je obljubila zato vso oskrbo. Hčerka pa ni d:"jla obljube in denarja ni vrnila. Zato sta jo rodi tel i a tožila. Razširila se je vest. da je pri sodišču hčer a baje izjavila, da ne more dati denarja, pač pa lahko spravi oba v hiralnico. To je tako porazno vplivalo na TOletno bolehno mater Ano, da je v nedeljo zjutraj odšla z doma, češ, da ne more več živeti.
? .nes je v preboldskem ribniku voda na* plavila njeno truplo. Ob ribniku so pa našli palico, ki jo je obesila na jelšo, preden je skočila v vodo.
Žrtev strele
Domžale, 1. julija.
Danes ob 18., ko se je pripravljalo k nevihti, je strela ubila vrtnarja Stariča, uslužbenega v Nastranovem mlinu v Radomljah. Ubilo ga je, ko se je vračal s hlapcem Sušnikom proti domu, da bi se umaknil nevihti. Nesreča se je pripetila v bližini nekega kozolca, kakih 100 m daleč, od železniške proge pri Jaršah. Strela je udarila Stariča v glavo in desno sence ta-to, da mu je 5e lase ožgala. Ubilo ga je takoj. Hlapca Sušnika je vrglo na tla in ko se je zavedel, je pričel klicati svojega tovariša Stariča, ki pa ni imel nobenih znakov življenja več. Poklicani zdravnik dr. Krem žar iz Domžal ni mogel drugega ugotoviti kakor smrt. Ponesrečeni Starič je doma i> Mrrie inžp. občina Velika Loka na Dolenjskem, ter je bil rojen 21. septembra 1. 1907. Bil je vesten uslužbenec ter je bi! njegov gospodar zelo zadovoljen z njim. V Nastranovem mlinu v Radomljah je bil v službi nazadnje približno pol leta, prej pa je služil štiri leta v gradu črnelo pri Dobn. Stariča je zadela strela v trenutku, ko je vraftajoč se proti doma jedel kruh; v njegovih ustih so namreč še našli ostanke kruha pri zdravniškem ogledu.
Kiirten usmrcen
Berlin. 1. julija, g. Pruska vlada je potrdila smrtno obsodbo nad večkratnim morilcem Tetrom Kiirtenom. Usmrtitev Petra Kiirtena bo izvršena jutri ob 6. zjutraj v Kolnu. Morilca so v smisln zakonskih določb nocoj obvestili o izvršitvi smrtne obsodbe. Ponoči bodo Kiirtena prepeljali ia kaznilnice v Diisseldorfu v zapore v Kolnn. Usmrtitev bo izvršena z obslavljenjem, ki je v tem delu Porenja še vedno v veljavi.
Senzacijonalna aretacija nemškega slikarja
Berlin, 1. julija. AA. Policija je aretirala znanega berlinskega slikarja Franca He-ckeadorfa, ki je z bratom Walterjem izvršil razne vlome v vile in stanovanja ljubiteljev umetniških zbink. Aretacija je za berlinske umetniške kroge prava senzacija. Vlome je izvrševal Walter, dočim je njegov brat prodajal ukradene umetnine interesentom. Med ukradenimi umetninami je tudi neka Rembrandtova slika. Heeken-dorf spada med najmočnejše talente mlade berlinske šole. Nekaj let je bil v predsedstvu Secesije. V zadnjem času je zašel v dolgove.
Skavtske plavalne tekme v Pragi
Praga, l. julija h. Davi ob 8. so se pričela v stadionu v Barandovu plavalna prvenstva slovanskih skavtov. Prvo mesto so si s 108 točkami priborili češkoslovaški, drugo z 38 točkami poljski in tretje jugo-slovenski skavti, število doseženih točk pri Jugoslovenih še ni izračunano, ker so tekmovanja trajala pozno v mrak.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Lahen porast oblačnosti, sicer pa toplo vreme in naklonjenost k nevihtam velika, — Situacija včerajšnjega dne: Severni in vzhodni del kontinenta pokriva široko področje nizkega pritiska, dočim je centralni, južni in južno zapadnl del Evrooe pod vplivom slabega anticiklona. Razlika v zračnem tlaku je nepravilna in mala. Zračni tlak se nepravilno Spreminja In Je na severu narastel za 0.1 do 1 mm, v centralnih in južnih krajih pa padeL Temperature so večinoma narastle za 1 do 6 stopinj, največ na jugu, neznatno pa so padle v goratih pokrajinah na severu ln zapadu.
Dunajska vremenska napoved za četrtek; Bolj oblačno. Vroče z nevihtami