Leto LXXV., št. 120 TJ. maja 194* XX Cena 40 cent« DREDN16TVO IN UPRAVA! LJUBLJANA, PUCCINIJEVA ULICA ft IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase tz Rraijevlne Italije 1» tĐOSemct** nOONI PCBBUCITA IT A LIANA S. A., MILANO TELEFON: 31-22. 81-23, 31-24, 31-25 ls 31-2« — Izhaja vsak dan opoldne — Meseca a naročnina 6.— Ur, za Inozemstvo 15.20 Lir Računi pri poStno čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza it&Hana ed Ljubljana Štev. 10-351 eetera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A- MILANO. ©Jaeene operacije v zraku Bombardiranje Miksbe in Malte — 16 sovražnih letal sestreljenih Glavni stan Italijanskih oborofenlh sil Je oh javil 26. maja naslednja 7* 5. poročilo: V CfaneaaflU živahno izvidniško delovanja; zavrnili smo sovražne patrole in zajeli nekaj d jetnik »v. Nosi letalci %o dosegli nadaljnje sijajne uspehe, k«> «*o v ve<* srditih dvobojih brez lastnih i/«;;ib uničili 9 angleških letal. Naši bombniki so pogodili eiljr v Mikahl iiV s<» r« ubirali na napad sovražnih :ove«*v t*r ^**'^*r^ V.U dv« b*tali tipa Spit dre. m* l-tem kfl ^< 1< \itK v zraku nad Malto sestrelila med lO. in £~>. maj«-m 2H sovraž- nikovih letal, pri čemer je Izgubila eno samo letalo. Angleške letalske izgube v Sredozemlju Berlin. 27. maja. s. Vrhovno povelini>tvo» obonvtriih sil objavlja zanimivo bilanco ^k;h operacij osi v Sredozemlju v zadnjih mescih. Pri tem poudar-a. da so bile angleškemu letalstvu prizadejane izredno hude izpuhe. Anglija je morala v zadnjih cih poslati nove eskadrile lovcev na sredozemsko področje. Letalsko oporišče Malta, ki je resno odražalo prevoze osi po MeJo/LmsAitm m^rju. je skoraj docela nevtralizirana. Ti:di v severni Afriki jc angleško ktal.stvo izgubilo sleherno premoč v zraku. Glede sovra/trh izgub se poudarja, tla /n.i-ujo od septembra lan-kega leta do srede maja t. 1. 15°l letal. Nemško letalstvo je sestrelilo 588. italijansko pa 8<).> letala. Nemški letalci so v letalskih spopadli un:čili 378 letal. 62 letal pa ;e sestrelila nemška protiletalska obramba. Ostala letala bda uničena na letališčih na otoku Malti in v neverni Afriki. Od 377 v letalskih spopadih sestreljen h angleških letal je 135 lovcev tipa Curtis Tomahawk. 87 Spitfirov. Ifurricanov. 50 dvornatomih letal, veči-nr,ma tipa Bristol Blcnhe-m. in 1 ameriška *leteča trdnjava*. Med 803 letali, ki jih jc rclilo italijansko letalstvo, je bile 518 letal uničenih v severni Afriki. 265 letal pa na drugih sredozemskih področjih. Izjava Direktorija Stranke Rim, 27. maja. s. Direktorij Stranke se je sestal v Beneški palači pod Ducejevim predsedstvom. Sprejeta je bila naslednja izjava: Direktor Nacionalne fašistične stranke znova izjavlja, da* je temeljna naloga Stranke no statutu, ki ga je veliki svet odobril dna 16. marca XVI. obramba in pospeševanje fašistične revolucije ter organizacija in poltična vzgoja italijanskega naroda na podlagi osnovnih načel, ki tvorijo fašistično doktrino in ki zahtevajo višje politično, moralno in socialno življenje v miru, zlasti pa v vojnem času. Fašisti, ki jim je bila dana prednost, da so bili ustanovitelji in nosilci revolucionarne resnice fašizma, morajo z zgledom dokazati, da imajo pravico in torej tuii dolžnost opraviti to svojo nalogo. Vse ustanove režima morajo služita kot sredstvo celotni politični vzgoji italijanskega naroda. V ta namen se je direktorij odločil pozvati posamezne federacije, naj strogo preberejo pripadnike in odstranijo vse one, ki iz kakršnegakoli razloga ne zaslužijo vojaške časti pod liktorskimi prapori, posvečenimi z žrtvami in krvjo tisočev tovarišev. Mladinsko gibanje, ki se je ustanovilo po volji Duceja, je glavno sredstvo za vzgojo italijanskega naroda in zaradi tega mora stranka posvečati GILu največjo skrb. Tudi tu mora načelo kakovosti nadomestiti načelo količine in števila. Direktorij pozdravlja v mladih tovariših pod orožjem, v dijakih, kmetih in delavcih, ki so se borili in se še bore, junaške predstavnike mladine fašistične dobe in poveličuje odpor mladih fašistov pri Bir el Gobiju kot sim- bol vsega, kar zmoreta vera in fašizem. Direktorij izraža svoje prepričanje, da bodo mladi vredni tega imena in da bodo obranili ter branili dobrine, kj so bile ustvarjene z revolucijo Crnih srajc, s krvjo skvalristov in z stvaritvami režima. Te dobrine so popolna udanost stranki in ponos na rod in zgodovino, zavestna disciplina in resnejša posvetitev vseh sil na vicii p>iročjih udejstvovanja, ljubezen do borbe ter prezir nevarnosti, pogum in dolžnost do resnice, nesebičnost na poveljniških mestih, popolna ločitev med svetim in posvetnim in čista lojalnost v osebnih odnosih. Po Ducejevem ukazu je Tajnik stranke odredil, da fašisti v kakršnihkoli javnih službah ali službah političnega značaja brez dovoljenja Stranke ne morejo prevzeti aH ohranili trajnih ali začasnih upravnih funkcij, ki jim ne pripadajo v zvezi z njih javnimi posli. Gre za funkcije v upravi, zastopstvu in nadzorstvu javnih ustanov, državnih in drugih javnih podjetij. Tajnik stranke bo v sporazumu s pristojnimi ministri določil funkcije, ki so v javnem interesu ali političnega značaja, za katere si bot reba pridobiti dovoljenje Stranke, da bo njih imetnik lahko trajno ali začasno deloval v upravi, zastopstvu ali nadzorstvu posameznih javnih ustanovah in zasebnih podjetjih. Direktorij je sklenil, naj za leto 1942r43 GIL. organizira šolske kuhinje brez izjeme za vse učence ljudskih šol. Prihodnji sestanek direktorija bo po;l Ducejevim predsedstvom v Beneški palači dne 19. junija ob 17. uri. Uspehi zavoda za obnovo industrije Duce je odredil, da bo zavod v bodoče skrbel za poklicno izobrazbo vojnih sirot Rim. 27. maia. s. Duce ie sprejel v prisotnosti finančnega ministra predsednika in generalnega direktorja zavoda za obnovo industrije (IRI>. ki sta mu predložila poročilo upravnega sveta in obračun zavoda za leto 1941. ki je bil pred dnevi odobren. Bilanca kaže. da je zavod dosegi zadovoljive uspehe. Prebitka je nad 157 milijonov lir. Zavod je pri posameznih industrijskih podjetjih udeležen z okrog 6350 milijoni. Duce se je izredno zanimal za delovanje zavoda in podjetij, ki so pod njegovo kontrolo in zaščito. Odred 1 je, naj se ob sodelovanju ministrstva za narodno vzgojo. GILa in zavoda za obnovo industrije brezplačno vzgajajo vojne sirote, ki se nameravajo po dovršeni osnovni šoli zaposliti v industriji. Sirote bodo ob skovale poklicne šole ter bodo nato napotene v industrijska podjetja kot kvalificiram delavci. Najboljši med nimi bodo nato lahko brez stroškov po praktičnem delu v podjetjih in v industrijsko-tehn enih zavodih dosegli diplomo industrijskega strokovnjaka. Najboljši med diplomirane: bodo brezplačno obiskovali vse> učiliške tečaie tehnične fakultete. Koles: ie bo vodil GIL. IRI pa bo poskrbel za tehnično opremo šol. ki j h bo ustanovilo ministrstvo za javno vzgojo. IRI bo tudi poskrbel za potrebno zvezo med šolami m industrijskimi podjetji. Stroške za opremo šol bo kril zavod za obnovo industrije do znesI-Tj 100 mljonov lir in sicer iz dobicima za leto 1941. Konferenca fašističnega tiska Rim. 27. maja. ». Včeraj so se v Mu*soJi-pi je ve m fyru zbrali zastopniki tiska. Stran- Vladar v Gornji Italiji Cesarja ke. Navzoči w> bili direktorji revij, šefi tiskovnih uradov pokrajinskih zvez in organizacij Stranke, direktorji listov GUFa in periodičnih publikacij generalnega povelj-• j GILa. Sestanek je bila pod vodstvom Tajnika Stranke. Navzoči so bili minister za ljudsko kulturo Hk*c. Pa voli ni. generalni nodpoveljnik GILa Seliani. podtajnih GUFa Deste, generalni direktor italijanskega tiska Mczjrasomo in predsednik tiskovnega zavoda nacionalni svetnik Scorza. Ob otvoritvi je Tajnik Stranke izjavil, da smatra Stranka direkt - C revij in sefe tiskovnih uradov nrgane svoje akcije, ki nai čedalje bolj odločno izpričajo politične in duhovne vredni *o rhr.-n/tnc revolucije. Minister za ljudsko kulturo Pavolini je poudaril, da je tisk Stranke, ki daje dnevnemu novinarstvu številne pobude, živa in plodna sila nacionalnega tiska. Podtajnik Ravasto Je očrtal funitciie Strankinega tiska zlasti glede sedanjih potreb ter je otvori! debato, šef tiskovnega urada Stranke Calenddi je poročal o delovanju urada ?.a pospeševanje tiska Stranke in obeležil ojačenje delovnih stikov med sred;Mjcm in periferijo Opozoril je na krvni delež novinarjev Stranke m se spom-* • ar jv. ki so se .'unašfco žrtvovali na grški fronti in na drugih bojiščih. Podtajnik Ravasio je poudariL da morajo biti dnev-n ki odporne postojanke in vsak novinar r -?c. k: naj zadene vsakega sovražnika, pri čemer ne sme pozabiti revolucionarne^ značaia vojne, ter mora b;ti najvernej« tolmač Ducejevih misli in neizprosno obdelovati probleme notranje fronte ter tako naznače vat i politične in socialne sile revolucije. Inserira] « »Stor» Naredn" R*m. 27. maja. s. V preteklih dneh se je Ni. Vel. Kralj in Cesar mudil v Gornji Italiji, kjer je obiskal razne kraje, pregledal oddelke vojske :n delil odlikovanja. Potovanje se je pričelo v San Remu, kamor je Vladar prispel 23. t. m. Pred njim je tja dospel Pijemontski princ. Ob prihodu je Vladarja sprejela navdušena množica ljudstva. Z avtomobilom se je v spremstvu Pijemontskega princa napotil v mestece Ospedaletti. Mestece je bilo slavnostno okrašeno in je sprejelo Vladarja z velikim navdušenjem. Kralj in Cesar je izročil svetinje za vojaške zasluge več polkom, ki so bili nedavno odlikovani, ter je pregledal čete. Nato se je vrnil v San Re-mo. kjer se je vse ljudstvo zbralo na kolodvoru in ga sprejelo z velik m navdušenjem. Na kolodvoru so bih zbrani tudi nemški ranjenci in zastopniki organizacij. Ljudstvo se je gnetlo ob avtomobilu in vzklikalo Vladarju ter princu. Manifestacije so se nadaljevale, dokler se Emanuel III. ni poslovil od zastopnikov oblasti in sedel v vlak. Četrt ure nato je tudi Um-berto Savojski zapustil San Remo. Naslednjega dne je Cuneo sprejel Vladarja z ogromnimi manifestacijami. Tudi tu so ga sprejeli najodličnejši zastopniki oblasti, vojske ter stranke. Po pregledu čet pod poveljništvom generala Batiste. poveljnika planinske divizije, je Vladar izročil odlikovanja za hrabrost polkom, ki so se vrnili z grško-jugoslovanske fronte. Po vojaški svečanosti je prebivalstvo zopet manifestiralo za Kralja in Cesarja. Suveren je čestital generalu Batisti ter je nato s svojim spremstvom zapusti mesto. Popoldne istega dne je Nj. Vel. Kralj in Cesar dospel v Alessandrijo. kjer ga je sprejel general Gariboldj z mnogimi drugimi generali. Zbrana množica je priredila navdušene manifestacije Savojskemu domu in vojski. Kraij je prisostvoval defileju čet. Množice so neprestano vzklikale Vladarju in junaški vojski. Na trgu Goffre je visokega gosta obdala množ.ica fašističnih delavcev in studentov, in mu izkazala vso svojo udanost. Kralj in Cesar je smeje odgovarjal na manifestacije množice. Od tod je suveren odpotoval v Turin. 25. t. m. je svečano okrašeno mesto sprejelo visokega gosta, ki so ga spremljali Pijemontski princ in drugi odličniki. Z resnobno ceremonijo je Kralj vojak izročil odlikovanja za vojaške zasluge nekaterim polkom. Na slavno zastavo 5. planinsk?ga polka je pripel zlato svetinjo za junaška dela na grški fronti. Odlikovan je bil tudi V zanki pri Harkovu Brezuspešni sunki zajetih sovražnih sil — Drugi napadi vzhodnega bojišča odbiti — Uspehi na drugih Iz Hitlerjevejra fflavnegra stana. 27. ma- 1 ja. Vrhovno poveljništvn nemške vojske je objavilo včeraj naslednje poročilo: Obkoljevalna bitka južno od Harkova je v polnem teku. Nasprotnik se je skušal resiti 7, moenim sunkom proti zahodu, toda njegmi napori so se izjalovili po voe-rasnjih bitkah. Istočasno »o nemške, ni-munske in madžarske čete stisnile sovražnika n severozahoda in juga ter 6e bolj zategnile obroč, v katerem je nem&ko letalstvo prizadejalo sovražnim silam uničujoče udarce. Severnovzhođno od Harkova so bili zlomljeni ponovni sovražnikovi napadi. V severnem odseku vzhodnega bojišča so Nemci pridobili nekaj novega ozemlja. V severnem odseku vzhodnega bojišča so dosegle napadalne čete nove uspehe. Med Islandom in Severnem rtom so nemška letala napadla sovražnikov ladijski konvoj, ki so ga varovale številne vojne ladje, ter potopila 8000 tonsko prevozno ladjo in poškodovala še pet drugih. V severni Afriki so nemška letala bombardirala cilje v Tobruku. Bombe na Taman in Sevastopolj Berlin, 27. maja. d. S pristojne nemške vojaške strani javljajo, da so skupine nemških bojnih letal v nedeljo uspešno napadle sovjetsko letalsko oporišče na polotoku Ta-manu. ki leži na drugi strani mcTske ožine pri Kcpču. Nemška letala so bombardirala sovražne vojaške objekte. V nedeljo so skupine nemških bombnikov v spremstvu lovskih letal ponovno napadle luko in mesto Sevastopolj na južnem oelu polotoka Ker-ča. Nemški bombniki so pogodili dve sovražnikovi tovorni ladji srednje tonaže in uničili sovjetsko protiletalsko baterijo. Med napadom nem<-kcpa letalstva na Sevastopolj je prišlo v ZTaku do spopadov s svjetski mi lovskimi letali. IrFtalfki napadi na angleške tovarne Stoekholm, 27. maja. d. Nemška letala so preteklo noč ponovno napadla za vojno važne objekte na angleškem otočju. O teh napadih je bilo snoči objavljeno v Londonu posebno poročilo, da so nermki bombniki v noči na torek bombardirali kraje ob južni ant*le:ki obali. Pri drugem napadu so nemška letala v omenjeni noči bombardirala industrijske objekte v vzhodnem delu Midlanda. Letalske operacije Berlin. 27. maja. s. Nemški bombniki ?o. kakor poroča DNR. bombardirali železniške proge v zaledju osrednjega odseka vzhodne fronte. Hudo pc^kedovanih jc bilo pet na-to*vorjenih tovornih vlakov in več postaj. Uničena je bila protiletalska baterija, ki je branila neko važno železniška križ'šče. Finsko vojno porodilo Hedsinki. 27. maja. s. V vzhodni Kareliji so finske in nemške čete pri Louhiju zavzele neko ožino meri jezeri. Odbile so nato vse boljševiške napade, s katerimi so Sovjeti skušali z obkoljevalnim manevrom zopet osvojiti izgubljene postojanke. Pri Au. nusu je finsko topništvo razpršilo več ruskih oddelkov. Bolj proti vzhodu so sovjetski oddelki izkoristili meglo in dvakrat napadli finske postojanke, tor1 \ finska pehata jih je s protinapadom odbila. Finsko letalstvo je nal Rukajarvijem umčilo nekaj avtomobilskih kolon v sovjetskem zaledju. B*Hi«TUd aeudoroliai zadovoljni S svojimi anglosaškimi zavezniki, predvsem zaradi predolgega čakanja na ustvaritev tako imenovanega drugega evropskega bojišča. Sovjetsko nestrpnost odkriva med drugim brzojavka, ki jo je poslal prijatelj Molotc/va llija Ehrenburg zastopnikom inozemskih novinarjev v Sovjetski zvezi. G-ede na izredno strogo cenzuro v Rusiji je izven, dvoma, da je bilo besedilo brzojavke v naprej odobreno od Molertova in Stalina. Ehrenbur« poda;a najprej zgodovino bitke pri Harkovu in nato takole naelaljuje: Tri mesece po dnevnem povelju Stalina sovjetski vojski se sedaj dviga drugi sovjetski glas, ki zaskrbljeno izpodbuja Anglijo in Zedinjene države, da bi poslale svojo pomoč. Stalin je v svoiem dnevnem povelju dejal: Nemški vojski na bojišču neposredno pomagajo italijanske, finske in rumunske čete, rdeča vojska pa doklej nima še take pomoči. planinski topniški polk. Nato so oddelki čet defilirali pred dvorno tr'buno ob nepopisno navdušenih manifestacijah ljudstva. Po končani reviji čet je ljudstvo še nadalje navdušeno vzklikalo Kralju in Cesarju ter Princu. Nešteti napisi in lepaki so pričali o veri v zmago in eidanosti Vladarju ter izražali navdušenje za Duceja in vojsko Popoldne je Kralj in Cesar ob navzočnosti zastopnkov oblasti otvoril razstavo vojaških obrtnikov, ki jo .ie priredil prvi armadni zbor pod geslom: Ko ni borbe, se dela! Kralj in Cesar si je podrobno in z velikim zanimanjem ogledal razstavljena dela po vseh glavnih dvoranah. Preden je odšel, se je prijazno razgovarjal z organizatorji razstave In z vojaškimi obrtniki, ki so priredili visokemu gostu navdušeno manifestacijo. Razstava je bila nato otvor jena za javnost. Kralj in Cesar je obiskal tudi 14. med-pokrajinsko umetnostno sindikalno razstavo in stoto razstavo društva za pospeševanje lepe umetnosti. Suveren se je živo zanimal za številna razstavljena dela in je čestital navzočim razstavljalcem. Turinsko prebivalstva je obnovilo svoje manifestacije za Vladarja, ko se je s svojim avtomobilom odpeljal po mestu. bojišče, v primari a jo v Londcmei demonstracije, pri katerih zahtevajo od Churchilla izkrcanje angleških oboroženih sil na evropski obali. Tako jc bila tudi na binkoštno nedeljo v Londonu ljudska manifestacija, na kateri so govorili mnogi govorniki, med njimi tudi lord Strabolgi, \Vinster, Shilwcl, komunist Galacher, ki je bil glavni govornik, John Gordon in drugi, ki so vsi brez razlike zahtevali od Churchilla, na; odredi izkrcanje v Evropi in zasedbo evropskega kontinenta. (»Piecolo.«) Izgube sovjetskega in angleškega letalstva Berlin, 27. maja. s. Ol 15. do 23. maja so nemške in italijanske letalske sile sestrelile 308 sovjetskih letal in 118 angleških letal. V enem tednu je bilo torej uničenih skupno 426 sovražnih letal, kar priči e veliki premoći osnega letalstva. Angleški letalski napad na francosko mesto Pariz, 26. maja. d. Tukajšnji listi poročajo, da so britanska letaHa zopet napad'a bilo 5 l^idi Medtem ko v Sovjetski zvezi na ta način J mesto Saint Omor. Pri tem ;c izpodbujajo London k odločitvi za drugo ubitih, 8 pa ranjenih. Prodor pri *tockh#ibti, 27. maja. V sovjetskih poli- tie&ih in yojaakih krogih, ao vedno mani t T&kio. 27. maja. s. Poročajo, da se japonska ofenziva v Čekijangu zmagovito nadaljuje. Sovražni trdnjavi Tunglu in Kienth v zapadnem Čekijangu sta bili zavzeti 20. ednosno 22. t. m. V nedelje zvečeT so japonske čete strle sovražni odpor zapadno od važnega železniškega križišča K'nhve. Druge japonske kolone so napadle Kmhvo od zapada. Predvčerajšnjim popoldne so Japonci dokončno uničili glavni del 88. čung-kinške armade ter 67. in 21. divizije, ki so branile vzhodni del Kinhve Sovražnik se povsod umika. Predvčerajšnjim zvečeT so japonske čete predrle do 10 km južno od Kinhve. Japonski plen v Birmi Tokio, 27. maja. s. Agencija Domei objavlja seznam uspehov japonskih čet pri operacijah na odsekih pri Mitkijina in Ka-ti od izkrcanja v ustju Irawadyja do 20. maja. Na sovražili strani je padlo 6500 ljudi, ujetih je bilo 420. Zplenjenih je bilo 2000 avtomobilov. 15 tankov, 12 oklopnih avtomobilov. 1326 lahkih in težkih strojnic, 54 možnaijev. 28 brzcstrelnih topičev, en gorski top, 21.385 sodov bencina, 57 železniških strojev*, 560 vozil in 11 avtomatičnih topov. Na Mali Sundi Tokio, 27. maja. s. Šef tiskovnega urada japonskih oboroženih sil v Vzhodni Indiji je objavil, da so se japonske čete s pomočjo vojnepra brodovja izkrcale na otokih Lombok, Sinbavi in Floresu. Tokio. 27. maja. s. Otoki Lombok, Sun-bava in Flores. ki so jih zasedli Japonci, pripadajo skupini otokov Male Sunde in so naravni podaljšek verige otokov od Jave do Timorja ter do Nove Gvineje. lombok je v bližini BaJija in obsega 4600 kv. km. Na njem jc 600.000 prebivalcev. Otok Sunbava ima 14.000 kv. km in 150.000 prebivalcev. Na Floresu pa prebiva 250.000 ljudi in znaša njegova površina 15.000 kv. km. Vsi trije otoki so vulkanske-ra izvora. S teh otokov izvažajo predvsem aromatične rastline in tropični les. Rezultati pomorske vojne na Pacifiku Tokio, 27. maja. s. Japonski glavni stan je objavil pregled uspehov japonske mornarice in japonskega letalstva od prvega dne vojne do 20. maja. Mornarica je potopila 8 oklopnic in poškodovala 6. Potopila je tudi 6 nosilk letal. Topništvo japonske mornarice je sestrelilo 982 sovraž- pik loUl 1292 loui pa jjoškotjovidai ~ v. Amerika je izgubila dve okloprriei vrsta California, eno vrste Marvland, eno vrste Arizona, eno vrste Oklahoma in eno vrste Putah. Pet oklopnic je bilo poškodovanih. Potopljene so bile oklopnice vPrince of Walles« in 2>Repulse«. Oklopnica vrste »VVarspite« je bila hudo poškodovana. Potopljene ameriške nosilke letal so Lexing-ton, Saratoga in Yorktown, ena nove vrste z majhno tonažo in Langlev. Potopljena angleška nosilka letal je bila Hermes. Težkih in lahkih ameriških krlžark ja bilo potopljenih 6, 9 pa peškodovanili. Potopljene so bile 3 težke angleške ktjžarka ter dve lahki križarki, poškodovani pa tudi dve križarki. Potopljene so bile Štiri laiike in težke nizozemske križarke, poškodovanec pa ena. Ameriških rušilcev je bilo potopljenih 8, 6 pa poškodovanih, angleških rušilcev je bilo potopljenih 12, 5 pa poškodovanih. Potopljeni so bil tudi štirje nizozemski ru-šilci. Zavezniških podmornic je biV> potopljenih 50, poškodovanih pa 29. K tem itfgy-bam je treba prišteti še mnogo pomožnih ladij, minolovcev itd. Skunno so zavezniki izgubili 169 ladij z 235.000 tonami, 129 ladij s skupno 485 tisoč tonami pa je bilo poškodovanih. Japonci so izgubili majhno nosilko letal, eno nosilko letal za hidroplane, 6 ruftilcev, eno pomožno ladjo, 6 podmornic in 5 po-s*»bnih podmornic ter nekaj drugega manjšega ladjevja. Japonsko letalstvo je iz^u-* bilo 248 letal. Nekatera od teh so £e vrgla na sovražne ladje in se razbila, » Z birmanske fronte, 27. maja. s. Japonske čete so zasedle Homalin, 140 km severno od Kaleve, ter obkoljujejo sovražne sile, ki operirajo v bližini reke čindvin. So-\Tažn4jk se skuša umakniti preko gora, a se mora boriti z velikimi težavama. Smrtne obsodbe v Sofiji ] Sofija, 27. maja. s. Kasači j sko sodišče V Sofiji je potrdilo 11 smrtnih obsodb in sicer smrtno obsodbo dr. Georgija Diraitro-va, Angleža Normana Davisa. tiskovnega atašeja pri bivšem angleškem poslaništvu v Sofiji, Srba Dušana Petroviča, diskovnega atašeja pri bivšem jugoslovanskem poslaništvu in treh nadaljnjih Srbov, ki so bili nameščeni v bivšem poslaništvu y Sofiji. Obsojenih je bilo na smrt še 5 Bolgarov. Obsojenci so bili proglašeni za krivei zaradi vohunstva in organiziranja atentatov v Bolgariji. Obsodba navaja, da je bij Anglež Daviš glavni organizator vseh* zlo* Unskih _akcj^ ^ - . ^ - - ^ | Strta I ~* »SLOVENSKI NAfiODi, »reda, 17. maja 1942-XX. Delo za obrtništvo v Ljubljanski pokrajini Ljubljana, 26. maja V aejnl dvorani trgovske in industrijske zbornice v Ljubljani je bil sestanek oort-niaklh voditeljev Ljubljanske pokrajine, kl ga je vodil curektor Nacionalne ta ..-*ićne tederacije obrtništva t-1 ~:natl v navzočnosti korporacijskcga inšpektorja inž. Mesera, k) je zastopal fciksc. Vis. Komisarja, dr. Siivija Ale«uJiija, komisarlainega strokov-njaka za obrtništvo in zastopnika Zveznega tajnika, dr. Pretnarja, zastopnika trgovske in industrijske zbornice, in 45 obrtnikov, voditeljev posameznih obrtniških organizacij in obrtniških poklicev. Predsednik obrtniškega odseka Anton Ko-vačič je najprej izrekel dobrodošlico Zveznemu direktorju in Izrazil hvaležnost obrtniških sKupm Nacionalni fašistični federaciji obrtnikov in njenemu predsedniku nacionalnemu svetniku Gazzottiju za zanimanje v korist pokrajinskega obrtništva, nakar je ponovil izraze najgloblje hvaležnosti vseh obrtnikov Eksc. Vis. Komisarju * ni-liju Grazioliju za posebno naklonjenost in podporo, ki jo je izkazoval obrtnikom. Dr. Silvlo Alesani je podal nato Nacionalnemu direktorju obrtništva podrobno poročilo o organizacijskem in podpornem delovanju odseka za obrtništvo s posebnim ozirom na pogodbe in tarife., na dobavo surovin, gospodarsko ^moč. strokovno vzgojo in uporabo podpornih fondov. V nadaljevanju svojpga poročila, opremljenega s podatki, je nato obrtniški strokovnjak orisal notranjo organizacijo obrtniškega odseka, ki je razdeljen na 21 skupnosti in 27 poklicev ter združuje 6000 podjetij s skupno nad 15.000 delovnimi silami, upoštevajoč delavce in vajence. Tem ^lovnim silam pa je treba dodati družine, ki žive od obrtniških podjetij, zaradi česar se lahko smatra, da je na delovanju pokrajinskega obrtništva Bafastsf -r.ih ckoli 30000 oseb. Nato je obrtniSKi strokovnjak opozoril na podporo, ki jo je bila organizacijska akcija deležna prt lokalnih oblastev, zlasti pa na popolno razumevanja or 1 lacijsklh potreb in potreb posameznih o*»* tu!§* *H k-»tenori j. ki ga je vselej kazal Eksc. Vis. KonvUar. ki vidi v obrtništvu zdravo in skrajno delovno silo. v obrtnikih pa delavce, ki se zavedajo svojih dolžnosti kot proizvajalci, kot družinski očetje in vzgojitelji bodočih delovnih generacij, obenem pa stalno vrednoti posebno važnost ki jo ima v okviru splošnega pokrajinskega gospodarstva obrtništvo. V ostalem je proizvajalno gospodarstvo pokrajine v gla*. nem obrtnega značaja. Iz tega pa Izhaja tudi velika važnost, ki pripada zdravi in dobro iT^jeni organizaciji na enotni osnovi tudi na tem gospodarskem področju v skupno korift. Obrtniški odsek je prin~*--nil dr. Alesani. se zaveda kočljive naloge, ki hm nnpada. On hoče biti In bo tudi v bodoče vedno bolj pomembno sredstvo zaščite in podpore, na katerega se bodo lahko vsi obrtniki vedno obračali za nasvete in podpore v vseh potrebah svojega podjetniškega ttvljenja. Končno je obrtniški strokovnjak poudaril lojalno in koristno sodelovanje vseh vodilnih obrtnikov pri razvoju organizacijskega delovanja v interesu posameznih kategorij. . O glavnih vprašanjih, ki zanimajo posamezne skupnosti in razne poklice, so spregovoril; skoro vsi obrtmšKi voditelji. Nacionalni direktor obrtništva se Je najprej zahvalil predsedniku Kovačiču za njegove besede ln izrekel nato obrtniškim vo-uiteijem pozdrave predsednika Nacionalne fašistične obrtniške federacije nacionalnega svetnika Piera Gazzcttija, nakar Je »poročil navdušen pozdrav Eksc. Vis. Komisarju Emiliju Grazioliju in "'veznemu tajniku Or-landu Orlandiniju, zahvaljujoč se obema tudi v imenu Nacionalne federacije za njihovo najvišje m koristno zanimanje za vprašenja in pravične zahteve pokrajinskih obrtniških kategorij. Ko je nato direktor Urbinati omenil izredno strokovno usposobljenost, čut odgovornosti in trdno voljo po sodelovanju obrtniških voditeljev, je opredelil stališče Nacionalne federacije glede na posamezna opozorila, ki so jih obrtniški voditelji iznesli, ter je nato osvetlil nekatera vprašanja in splošne pobude, »poudarjajoč zlasti vprašan ie izvoza obrtniških izdelkov in možnosti, ki jih ima v tem pogledu ljubljansko obrtništvo, kakor se je pokazalo o priliki sodelovanja na mlTnn^-m velesejmu. Ko je še omenil visoko, živo in krepko simpatijo Duceja za obrtništvo, ki bo po zmagi, kakor je rekel Duce. Slo svoji veliki novi dobi nasproti, je direktor Urbinati izrazil svoje preprlčanje. da se bodo vsi obrtniki Ljubljanske pokrajine v svojem lastne.; interesu in v splošnem interesu pokra-jansk^ea obrtnega gospodarstva združili okoli svoje nove enotne sindikalne organizacije in postali živi in vzhajajoči del v okviru onih obsežnih nalog, ki jih bo moralo pokrajinsko onrtništvo izvršiti zlasti v obnovitvenem delu, ki ga bo fašistična Italija izvršila v znamenju liktorskega Imperija. Seja odbora Pokrajinske podporne ustanove Ljubljana. 26. maja. Predvčerajšnjim ob 18.30 se 3e sestal upravni odbor Pokrajinske podporne ustanove. Po izčrpnem poročilu predsednika je odbor prešel v razpravo o vprašanjih ki so bila na dnevnem redu. Odobrenih je bilo 35 proračunov podrejenih občinskih odborov. Nato je odbor odobril pravilnik za poslovanje ekonoma?a in določbe za orošnje za podpore, ki jih je predložil ljubljanski )b"--'n>k; odbor K raznim vprašanjem, ki so bila predmet razprave, sta spregovorila tud: pokra-; irski zdravnik in ljubljanski župan. žoia je Se vedno sorazmerno malo, zlasti v primeri s celimi grmadami graha. Uvoženi stročji fitel najbrž ne bo tako poceni kakor grah, smemo pa pričakovati, da se bo še znatno pocenil in da ga bo prihodnji teden mnogo več naprodaj. Domačega stročjega fižola ne bo še več tednov, zato moramo računati le z uvoženim. Gospodinje zdaj Se pogrešajo med novimi pridelki korenja in krompirja. Cez nekaj tednov bo najbrž naprodaj tudi že nekoliko več novega krompirja, a seveda samo uvoženega. Tedaj bo pa tudi menda že mnogo sadja. Trg bo pa letos založen najbolj le z domačim sadjem, z*to bomo morali še potrpeti najmanj ir.eeec dni. preden bodo naprodaj hruške. Ni še mo- goče napovedati, kakšen bo dovoz domačih črešenj, ki bodo kmalu dozorele. Uvoženih črešenj Je »daj precej, a poceniti se najbrž ne bodo mogle več mnogo; zdaj so najcenejše po S L kg. Prihodnje tedne smemo tudi pričakovati, da bo trg založen s domačimi jagodami. Kaže, da bo lete* mnogo vrtnih jagod, manj bo pa najbr? naprodaj gozdnih jagod. Borovnice bodo dobro obrodile, vendar ne smemo pričakovati, da bo trg zelo dobro založen z njimi. Tudi gob najbrž ne bo še tako kmalu na trgu v večjih količinah. Doslej jih niti niso začeli prodajati. Kakšna bo crobja letina, ni mogoče napovedati, tudi ugibanje je težko. Za 40 oblek blaga si pa le ovaien in i Novosti z živilskega trga „Samo Se topel dež, pa bo dovolj domače zele« njave" — Domača koleraba in beluse Ljubljana. 27. maja Zdaj se prodajalkam že bolj mudi na trg kakor gospodinjam. Zato je zalenjadni trg ob jutrih že precej dobro založen, ko gospodinje šele vstajajo. Pozimi so pa morale gospodinje vstajati zgodaj hočeš nočeš, če so hotele kupiti zelenjavo, zato so morale včasih čakati na prodajalke na trgu. Tedaj prodajalkam seveda tudi m bilo treba ponujati blaga, zdaj pa slišimo zopet staro melodijo, ki tako prijetno boža ušesa: »Ka; za vas?« V ponedeljek so prodajali zelenjavo in sočivje samo branjevci, zelenjadarice so pa praznovale. Tudi včeraj je bil trg slab-Se založen kakor navadno po praznikih, ko tudi ni velikega povpraševanja po blagu. Bolj živahno je pa bilo danes. Branjevci so se založili z novim blagom, ki je prispelo v novih pošiljkah. Reči že smemo, da se začenja ie sezona prodaje domačih pridelkov — ne le zgodnje zelenjav, temveč tudi pridelkov, ki smo jih doslej le uvažali. Poslej naj bodo zlasti trnovske in krakovske zelenjadarice presenečale vedno z novimi pridelki. Razen tega bo uvez sočivja lz južnih pokrajin tudi dober, tako da bo trg vedno boj založen. Doslej je bil domači zelenjadni trg založen predvsem z zgodnja zelenjavo. £pinačo, radičem, motovilcem — ki ga zdaj ni več — berivko ln redkvico. Teh pridelkov je sicer se zdaj največ, Trnovčanke bo pa vendar začele dovažatl tudi razne novosti. Tako je vedno več domače glav- nate salate. Doslej so prodajali samo Se »kraljico majnika«, prihodnji teden pa bo naprodaj tudi Že ledenka. kakor napovedujejo Trnovčanke. SIcer imajo posamezne zelenjadarice že zdaj precej lepo ledenko na vrtovih, vendar bi je bilo še škoda rezati. Dober je že dovoz zelene kolerabe Domače zelenjadarice tekmujejo, katera bo pripeljala lepšo kolerabo na trg. Letošnja letina je malo bolj zgodnja od lanske; vreme zadnjih tednov Je zelo pripomoglo, da so naše zelenjadarice lahko začele zalagati trg z novimi pridelki. Trnovčanke pravijo, da bo kmalu dovolj domače zelenjave, »samo se topel dežek je potreben«. Ce je vse odvisno le od dežja, smo pomladne krize na živilskem trgu že prestali Prihodnji mesec bodo domači pridelovalci začeli zalagati trg tudj že z grahom. Zdaj, če bi ga že pridelali, bi ga najbrž ne hoteli prodajati, ker bi domači pridelek ne mogel biti cenejši od uvoženega blaga Uvoženega graha je zdaj Se zelo mnogo. Prihajajo neprestano nove pošiljke, tako da branjevci ne morejo pi odati sproti vsega graha. Tudi danes so bili zelo dobro založeni z njim. Razen tega so se začeli dobro zalagati tudi z novo čebulo, belo in rdečo. Lani ob tem času Je bila naprodaj samo bela čebula Domače čebule zdaj ni več. zato gre uvožena, ki je res lepa ter zdrava, tem bolj v denar. Nekoliko bolj so branjevci založeni tudi z novo peso, ki je pa gospodinje še ne kupujejo mnogo, čeprav ni posebno draga. Tudi stročjega fi- Ljubljana. 27. maja Mali kazenski senat, ki mu Je predsedoval s. o. s K*alj in sta v njem sodelovala kot sodnika sto. s. Lederhas in Bre-lih. je kot prizivni senat včeraj razpravljal o zanimivem prizivu, ki sta ga vložila državni tožilec in obtoženec zoper sodbo prvostopnega sodišča. Z njo Je okrajno sodišče spoznalo obtoženca za krivega, da je prikril 130 m manufakture in s tem zakrivil prestopek po čl. 2. uredbe o pobijanju draginje in brezvestna spekulacije. Prvostopni sodnik ga je obsodil na 15 dni zapora in 190 lir denarne kazni. Bil pa je oproščen obtožbe, da je razpečaval olje in si kopičil druga racionirana živila. Glede oTja se je obtoženec zagovarjal, da ne gre za jedilno olje. pač pa za strojno, industrijsko olje. Ker je bil nekoč zastopnik neke nemške tvrdke za mizarske stroje, si je nabavil 50 litrov tega olja. Hotel ga je imeti na razpolago za tiste, ki so kupili pri njem omenjene stroje Olja ni prodajal v prehranjevalne namene. Izvedenec je na vprašanje sodišča potrdil, da se olje. kakršnega je imel obtoženec, le v redkih primerih uporablja kot zabela. Preiskava v zasebnem stanovanju obtoženca je našla tudi večjo količino moke. riža in drugih živil. Glede teh je obtoženec pojasnil, da ži\i v skupnem gospodinjstvu z neko gostilničarko. ki je ta živila dobila od Združenja gostilničarjev za potrebe njene gostilne. Priče so potrdile da te obtoženčeve navedbe ustrezajo resnici. Najzanimivejši je obtožencev zagovor glede manufakturnega blaga, ki so ga našli spravljenega v nekem skladišču blizu njegovega stanovanja. Bilo ga je 130 metrov oziroma za 40 oblek za odrasle osebe. Takoj ko so preiskovalni organi odkrili blago v skladišču je sploh zanikal, da bi bilo njegovo. Kasneje pa je le priznal in Izpovedal, da je z manufakturo že deli časa trgoval. Po preobratu si je nakupil od italijanskih trgovcev večje količine takega blaga, ki ga je potem razpečaval v Ljubljani in okolici. Ko pa je bila uveljavljena uredba o prodaji blaga na točke ter je pripravil je moral zagovarjati pred so bili obenem vsi trgovci pozvani, da pri javijo zaloge je sklenil, da opusti kupčeva-nje in si pridrži ostalih 130 m za svoje in svoje družine potrebe. Zdelo se mu je to kot najprimernejše tudi zato, ker je misiil, da je denar najbolj koristno naložen v blagu. Na predočbo. da je 130 m blaga vendarle nekoliko prevelika količina za domače potrebe, je navajal, da mora skrbel) za 10 ljudi. K tem je prišteval otroke >z prvega zakona, iz drugega, nekega nečaka in še vse posle. Seveda ga ta dejstva v smislu zadevne uredbe niso oproščala dolžnosti prijave blaga. Senat se je o krivdi in kazni obtoženca in o prizlvih državnega tožilca in obrambe zelo dolgo posvetoval, nakar je predsednik razglasil naslednjo zanimivo sodbo: glede olja in živil je sodišče verjelo zagovoru obtoženca in sprejelo utemeljitev prvostopne sodbe ter zavrnilo priziv državnega tožilca. Toda tudi krivdorek prvostopne sodbe je bil tzpremenjen. Sodniki so ga namreč spoznali za krivega, da Je v smislu čl. 2. zadevne uredbe prikril 80 metrov blaga in so ga obsodili na 7 dni zapora ter 300 lir denarne kazni. Sodišče sicer ni izreklo zaplembe blaga, vendar je jasno, da obtoženec ne bo z njim razpolagal, ne da bi mu vsaj v bodoče odvzeli odgovarjajoče število točk na njegovi in na izkaznicah njegove družine. Prašiček mu j"e zadišal 30-letni samski delavec J. T., doma iz Vrhnike, že večkrat kaznovan, je aprila letos ukradel Stanku Gromu na Vrhniki 40 kg težkega prašička, vrednega okoli 600 lir. Vlomilca so varnostna oblastva kmalu izsledila in včeraj se je moral zaradi vlomne tatvine zagovarjati pred malim kazenskim senatom. Obtoženec je dejanje priznaval, svoje krivdo pa je hotel zmanjšati s tem, da je dokazoval, da ne gre za vlom. Trdil je. da je bil svinjak odprt ln nezaklenjen. Lastnik zaslišan kot priča 1e te njegove trditve ovrgel, nakar ga je senat obsodil na * mesece strogega zapora. Športni pregled Najvažnejše določbe za letošnje italijansko nogometno prvenstvo Italijanska plavalna zveza je objavila podrobne dolečbe za izvedbo njenega letošnjega prvenstva. Iz njih povzemamo najslednje najvažnejše točke v informacijo našim ljubiteljem plavalnega sporta. Prvenstvo bo izvedeno v dveh odsekih, in sicer moškem in ženskem. Oba obsegata prvenstvo mladine, prvenstvo juniorjev oziroma juniork ir. splošno prvenstvo. Za vse tri kategorije enega odseka bo prvenstvena prireditev istočasno. Moški bodo tekmovali 15. m 16. avgusta v Genovi, ženske pa 29. in 30. avgusta v Modeni. V času od 19. julija do 2. avgusta bodo Izbirne tekme za okoliše in pokrajine, ločene po odsekih Ln kategorijah. Finalisti bodo določeni na osnovi rezultatov na izbirnih tekmovanjih in po mnenju zveznega Jeh-mčnega odbora, V izbirnem tekmovanju kakor v finalnem lahko vsak plavač sod^ luje največ v dveh disciplinah vštevši štafete. Prijave k tekmovanjem morejo predložiti samo društva. Prvenstvo moške mladine obsega naslednje discipline: 100. 200, 400, 1500 m prosto. 200 m prsno. 200 m hrbtno in ita-feto 4x200 prosto. Juniorsko prvenstvo se razlikuje le toliko, da je tekma v hrbtnem plavanju dolga samo 100 m, kar velja tudi za splošno prvenstvo. Za vse discipline vseh kategorij so razpisane za zmagovalce lepe denarne nagrade ln diplome. Tekmovalci uživajo tudi znatne olajšave pri prevozu po železnici. Spored ženskega mladinskega prvenstva obsega 100 tn 400 m prosto, 200 prsno 100 m hrbtno ln štafeto 4x100 m prosto nak je spored za prvenstvo juniork in splošno prvenstvo. Tudi za tekmovalke so določene enake nagrade kakor za tekmovalce. V nekaj vrstah Harold Daviš, študent univerze v Kaliforniji, je postavil nov svetovni rekord v teku na 100 yardov. Ta rekord je doslej pripadal Wykoffu in Owensu s časom 9:4. Daviš je dosegel 9.3 sekunde. V Stockholmu so priredili stafetnl tek skozi mesto. Zmagalo je moštvo mestnih gasilcev, med katerimi je tekmoval znan švedsici tekač Hellstoem. Moštvo gasilcev je preteklo progo dolgo približno 20 km v 49:45.2. Drugo mesto Je pripadlo moštvu železničarjev, ki so prispeli na cilj skero 7 sekund kasneje. Lahkoatletske zveze Italije, Nemčije in Madžarske vodijo podrobna pogajanja za izvedbo dveh mednarodnih državnih tro-bojev. Sklenjeno Je bilo prvotno, naj bi bila prva prireditev 4. in 5. Julija v Mona- Gospodar džungle Za železno rešetko svoje kletke hodi progasta orjaška mačka sem in tja isto pot, vedno enakih devet korakov, obrne se gre, hodi ob železni mreži po cele ure, dneve, leta v svoji dosmrtni ječi. Njene oči so postale motnejše. Ničesar ne vidijo razen gruč radovednih ljudi. Tudi jaz stojim med njimi. Brezbrižno, topo zre preko nas v daljavo. Tam ob strani stoji kloplca pod grmovjem, tja hečem sesti in tiho uživati ob pogledu na tvojo zlato progasto blestečo dlako in ti mi bos pripovedoval o srečnih dnevih svoje svobode, ko si se ponosno gospodaril v džungli, v svoji neizpodbijani državi, ti veličastveno divji bengalski U- Ko se leteči psi v kronah stoletnih dreves polagoma umire, ko zagrulijo smaragdni golobi utrujeno pod palmovimi listi, leže na zemljo mrak in džungla zaživi novo življe:— Toča še je nebo preboleče modrikasto belo za tigrovo oko. še so skale In pesek prevroče za mehke blazinice njegovih šap. fiele ko oznani pavov klic bližajoči se večer, tiger počasi vstane ln se odplazi na breg reke. Sadnji žarek zahajajočega solnca prodira skozi goičo in pada na njegovo zlatc-rjavo dlako. Ostre sence bambusovih stebel se spajajo s črnimi tigrovimi progami, bele so podebne solnčnim žarkom, p rodi-raj očim skozi pragozd. Neslišno se plazi zdaj tik ob bregu v ovinku tekoče reke. Njegovo ostro oko poišče vsak kotiček brega, kamor si hodijo jeleni in antilope gasit žejo. V mehki, drseči hoji. povešene glave, kakor da ho- če skriti svoje blesteče bele prsi, se plazi iiaprej. da ne more nobena žival odkriti njegovega pohoda in posvariti džungle. Kar se nepremično povešene glave ustavi. Potem pa počasi počene. Nizko se pri-huli tigrovo telo, pritisne se tesno na pesek. Mogočno glavo položi na šape in čaka, pripravljen vsak trenutek na skok. Nič hudega sluteč se bliža na nasprotnem breg-u vode antilopa. Za hip obstane in prisluhne. Toda ta trenutek zadostuje tigru za prvi skok. Slišijo se samo težke in vendar tako mehke stopinje tako naglo, da ni mogoče razlikovati poedinih skokov; samo pesek se dviga izpod tigrovih šap in pada neslišno nazaj. Bliskovito se je antilopa obrnila In že drvi po bregu nazaj, za njo pa neizprosna smrt. V zadnjem skoku se vrže težko tigrovo telo na svojo žrtev. Se predno se antilopa prav zave, kaj se dogaja z njo, se zarežejo štirje ostri kremplji v meso njenega hrbta, druga šapa ji pa zada strašen udarec po gobcu. Kar tiger izpusti svoj plen. Antilopa se zgrudi in že se valja v p red smrtnih krčih po tleh.Njene divje okrog sebe otepajoče noge zaman iščejo oporišča. Tedaj so pa že zgrabile tigrove ;sti njen vrat; njeno stokanje se zagluši v grgranju odtekajoče krvi. Toda nekdo Je sledil tigru tako blizu za petami, da je lahko videl v temi vse njegove kretnje — zahrbtni, lokavi šakal. Radovedno upira pogled v gospodarja džungle, koničasto glavo zdaj visoko dvignjeno, zdaj zopet pritisnjeno k tlom, da bi mogel ob motnem migljanju zvezd bolje razločiti vsako tigrovo kretnjo. Drhteč od požrešnerti se stisne pod bližnji grm. Ve dobro, da, je treba,.samo potrpe- žljivo čakati. Kmalu. Se pred solnčnim vzhodom, bo mesa v izobilju. Redko namreč odvleče tiger svoj plen v brlog, će bi znal molčati, bi ostalo vse njemu, toda" tega ni zmožen. Prevelika je napetost v njem, molčati ne more. Vreščeče kakor krik tožeče ptice se jc izvilo iz njegovega grla čudno tuljenje, oznanjajoče vsej džungli, da je on, lokavi, sledil plazeči se smrti za petami. Tako čepi tu in tuli, dokler se ne začuje iz skalnatih votlin odgovor njegovih: Evo nas — takoj pridemo. In kmalu se prikažrjo na vseh straneh lz temne džungle blede neslišne sence. Urne noge drse po pesku, žareče oči so budno na straži. Toda velike mačke to ne moti. Vajena je. da se šibki plazijo za njenimi petami. Kar naj se! Ne smejo se pa preveč približati njenemu plenu, dokler se sama ni do sitega nažrla. Ena sama njena kretnja zadostuje potem, da jih požene v beg. V spoštljivi razdalji stoje šakali in hijene ter čakajo, kdaj bo končal gospodar nad življenjem in smrtjo v džungli svojo pojedino. Ko se začne daniti, se tiger počasi dvigne in prepusti ostanke svojega plena jastrebom, šakalom in hijenam, sam se pa napoti počasnih korakov v reber. Ob vznožju hriba se za hip ustavi med skalami in ošine s samozavestnim pogledom dolino pred seboj. Končno se splazi oklevajoče v svoj brlog ln se umakne pogledom krdela radovednih opic, ki še dolgo potem v kronah košatih dreves vrešče in si po svoje pripovedujejo, da so videle gospodarja džungle. A adaj ležiš za rešetko, predmet radovednosti za vse tiste ljudi, iti uživrjo srce stiskajoči občutek groze ob pogledu na ne- varno — »beštijo«. Vseh? Ne, ne vseh Tamle se je prerinila skozi množico belo oblečena deklica dveh ali treh let zlatih kodrov, spletenih v dve majčkeni kitici. se preden jo je mogel kdo zadržati. Je smuknila pod zaščitno mrežo h kletki, pobožala ob rešetki počivajočega tigra po hrbtu in vzkliknila navdušeno: — O, ti dobra muca maca! Tako velika je bila groza množice, da ni nihče knknil. Moški so prebledeli, ženskam je postalo slabo. Počasi je dvignil bengalski tiger svojo orjaško glavo. Njegov čuvaj, ki se je mudil tedaj pred sosedno kjetko, je opazil nenaravno otrplost množice . Hipoma je spoznal nevarnost in knknil z glasom, hripavom od razburjenja: — Sultan! In tedaj se je zgodil čudež — ali pa ni bil noben čudež, temveč čustvo močnega do šibkega — Sultan se je sklonil nad drobno otrokovo ročico ln jo začel nežno lizati. Ta čas je pa čuvaj že potegnil otroka od kletke in ga izročil ljudem, stoječim za zaščitno mrežo. Vsem se je odvalil kamen od srca, samo deklica ni ničesar slutila: Stala je nad prepadom, ki za njo ni bil noben prepad in še enkiat je zaklicala v milem obžalovanju zroč nazaj na veliko mačko: — O ti dobra muca maca! Gospodar džungle Je pa sledil prvič po dolgem Času zopet z žareči m i očmi drobni beli postavi, dokler mu ni izginila izpred oči. Potem se je pa počasi dvignil, uprl zopet svoj topi pogled preko množice v daljavo in obnovil svojo hojo: devet korakov sem — devet korakov tja, hodi in hodi — po cele ure, dneve, tedne, leta, v sjrojl dosmrtni ječL Opozorilo potujočemu občinstvu Ljubljana, 27. maja S postaje Ljubljana odhajajo potniški vlaki čeMo z zamudo, ker se pred vstopom potnikov v vlake vrsi pregled potnih dokumentov. Potnki prihajajo k vlakom tako pozno, da se pregled ne more izvršiti tako pravočasno, da bi potniški vlaki lahko brez zamud odpeljali z izhodne postaje. V bodoče potniški vlaki ne bodo več Čakali na pregled potnih listov, ampak bodo odhajali točno po voznem redu ne glede na to ali je bil pregled izvršen ali ne. Zato opozarjamo potujoče občinstvo v njegovem lastnem interesu, da prhaia tako pravočasno na postajo, da bodo potni listi pregledani še pred odhodom vlaka po voznem redu. kovem. druga pa septembra verjetno v Milanu. Sedaj je madžarska lahkoatletska zveza izrazila željo, da bi bila prireditev v Milanu prej, po možnosti celo kar drua:o nedeljo po nastopu v Monakcvem. Če bodo Madžari vztrajali na tej svoji zahtevi, je verjetno, da bo moral biti nastop v Italiji zaradi tehničnih in organizacijskih težkoc sploh odpovedan. 4.. 5. in 6. junija bo na stadionu Stranke v Rimu mednaredni moštveni boksarski troboj z udeležbo Italije, Nemčije in Madžarske. Nemčija in Madžarska sta že določili postavo svo;'ih moštev. Prvi letošnji mednarodni teniški turnir v Italiji bo od 8. do 14. junija v Genovi. Sodelovali bod poleg najboljših italijanskih teniških igralcev tudi nemški in madžarski teniški Igralci. V vVuppcrtalu v Nemčiii je bil v nedeljo kolesarski dvoboj med dirkači Italije ui Nemčije. Na sporedu je bilo več vrst tekmovanj, končna skupna ocena pa je bila naslednja: 1. Nemčija 31.5 točke, 2. Italija 21.5 točke. Mednarodna nogometna tekma med drugim švicarskim moštvom in reprezentanco nezasedene Francije se je končala neodločeno 1:1. potem ko so Francozi konec prvega polčasa vodili 0:1. Tekma je bila v Lausanni. KOLEDAR Danes: Sreda, 27. maja: Marija Magdalena DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Princezina ljubezen Kino Sloga: Vohuni Kino 1'nion: Kapitan Francassa Razstava M. Jame v Jakopičevem paviljonu Razstava Omersa-Putrih v galeriji Ober-snel na Gosposvetskl cesti, odprta od 9. do 13. in od 15. do 18. DE2URNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. Iz pokrajine Gz^ zla — Nasilen tihotapec Avgusta 1940 je bil finančni tražnik Gambacurta z dvema svojima tovarišema v službi v C i rc hiru., nedaleč od bivše jugoslovanske meje. Nenadoma je naletel na moškega, ki je nosil na rami veliko vrečo. Pozval ga je, naj obstane, mu nato pregledal vrečo in našel v njej večje količine soli, masti in mila, kar je moralo biti pri tihotapljeno Čez mejo. Tihotapec je navalil na stražnika, ga podrl na tla, nato pa naglo izginil med bujnim zelenjem. Toda v možu so le prtpoznali 33-letnega Franca Peternelja iz Novacchl pri Circhini. Pred okrožnim soiiščem v Gorl-zii je bil obsojen na eno ieto tn 24 dni zapora in 2360 lir denarne kazni. — Nesreči. Deklica Friderika Aasolinova je padla s kolesa in se poškodovala okoli ust in na nogah. 71etni Klavdij Fogar iz Gorizie je pri igri padel in se ranil na pod-lakti. — Koncert klasične glasbe. V zvezi s stoletnico Rossinija je bil na liceju Viktorja Emanuela III v Gorizii koncert klasične glasbe. O njegovem življenju je predava! Marijan Faraguna, nato so pa licejke odpele vrsto Rossinfjevih skladb, na sporedu pa so'bile tudi Beethovnove in Pagliarijeve umetnine. — Konj žrtev trčenja. Na mor gusta« sta trčila ponoči majhei. .i voz. Nekaj prask je odnesel šofei, najob-čutnejše pa je bil poškodovan konj, vprežen v voz. Poginil je na kraju nesreče. Do trčenja je prišlo zarali teme. Radio Ljubljana ČETRTEK. 28. MAJA 1942-XX Ob 7.20: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in napevi; v odmoru (8.00) napoved časa. 3.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert altistke Bogdane Sturm-Stritarjeve (pri klavirju Marijan LipovŠek). 12.40: Priljubljene pesmi, vodi dirigent Zeme. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini- 13.15. Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. sodeluje violinist Leo Pfeifer. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Izmenjalni koncert z Nemčijo. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert pianističnega dua Bizjak-Hrašovec. 17.45: Koncert tenorista Manfreda Ponz De Leo-nija. 19.30: Puročila v slovenščini. 19.45: Komorna glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20 30. Vojaške pesmi. 20.45: Glasbena fantazija, vodi dirigent Petralia. 21.25: Koncert altistke Elze Karlovčeve in baritonista Borisa Popova (pri klavirju Marijan Lipovšek). 22.05: Koncert violinista Karla Rupla in pianista L. M. Skerjanca. 22.45: Poročila v italijanščini. Druga potresna opazovalnica v Bolgariji V južni Bolgar-ji bo v kratkem urejena nova potresna opazovalnica, ki bo imela tudi potresomere za beleženje potresov v bbžini. Eno potresno opazovalnico Bolgarija že ima. Potresomer za za beleženje potresov v bližini je konstruiral namestnik šefa centralnega seismološkega zavoda v Nemčiji vladni svetnik dr. Krumbach in ga prodal Bolgariji. Dr. Krumbach je prispel te dni v Sofijo kot gost bolgarskega meteorološkega zavoda. eter. 120 »SLOVENSKI NAROD«, areda, 2T. maja 134?-XX. Bramor — vrtnarjev sovražnik št. l Prati nJemu ni splošno uspešnega obrambnega sredstva — Raj priporočajo strokovnjaki Ljubljana. 27. maja Vrtovi «=o obdelani. Sedaj po zloglasnih svetn;k.h sadimo na prosto celo najbolj občutljive rastline kot n. pr. para d: žn ke Vse gredice so že zavzete s prvo kulturo, k: se ped vplivom lepega vremena nag!o razvija in zgodnje vrste S0iafe se bodo že kmalu umaknile novim. Grede bo treba znova prekopat; Pri tem se nam bo penođOa najlepša priložnost, da stopimo temeljito na prste največjemu škod-1; vcu vrtov — bramor; j. Poglavje, ki mu vrtnarji posvečajo vse premalo pozornosti Našrr. vrtnarjem, pa naj bodo predvojnega kova aH pa vojnega ne gre odrekati vneme v zan.manju za razna vprašanja, ki se tiče obdelovanja vrtov ;n zemlje. Sadjarske in vrnarske organizacije so izdaTe ie lepo Število = ♦ rok ovnih knj g. ki jih je s pndom prečita! tudi neizobraženec in črpal iz njih na-^r;ovnejše znanje o vrt-narjer.-u Nekateri po 5e zvesto udeleževali zadevnih predavanj, tisti pa, lei so z zemljo ie imeli opravka, so se zanesli na svoje znanje v prepričanju, da je :z-fcušnja na;boijsi uč:*e | Je pa poglavje, ki se mu splošno posveča vse premalo pažnje T:ce se to poglavje prav tiste strani, k: je najvažne;ša za končn. h peh vsega dela. V m slih imamo znanje o vrtnih živalskih in rastlinskih skoc.ivch. Redko boste naleteli tudi med dolgoletnimi amaterskimi vrtnarji na ve^eake v tem pogledu. VeČina ve sicer nekaj o m:5:h. krtih, voluharju, tra-morju, o^rcih. gosenicah, polžih, toda vse njihovo znanje je tako splošno, da bi komaj zadostovalo za osnovo podrobnemu studiju. V tem oziru so naši sadjar j: mnogo bolj napredni in je znanje o sadnih škodljivcih m njihovem zatiranju splošno razširjeno. Kolikor vemo, doslej ni ▼ naš: vrtnarski literaturi temu vprašanju posvečenega posebnega dela. Humekov *Domači vrt« nudi le najnujnejše, saj odgovori na vsa vprašanja na pičlih štirih straneh. Sadjarsko in vrtnarsko društvo je v okviru svo-j-h predavanj v Ljubljani upoštevalo tudi nujnost tega znanja, žal pa letos nI utegnilo izvesti vseh predavanj. Kot predavatelj je o vrtnih in sadnih škodljivcih govoril mž. Janež.č, ki je pokazal, da je v tem vprašanju veščak. Zelmo, da bi nam morda on v sodelovanju s Sadjarskim in vrtnarskim društvom dal v obliki in obsegu drugih brošur, Id so posvečene vrtnarskm "vprašanjem, temeljito pojasnilo m odgovore na vprašanja, ki ;h vsebuje to poglavje. Sovražnikov vrtnega rastlinstva je mnogo Zaradi premajhne pažnje, ki se v splošnem posveča škodljivcu vrtnih rastlin, bi marsikdo morda mislil, da jih ni mnogo in da niso nevarni. Res je pa ravno nasprotno. Sovražnikov imata zelenjava ln sočivje izredno mnogo. Zlasti veliko je škodljivih živalic, manj pa rastlinskih zajeda v cev. Za vse škodljivce najbolj privlačni deli rastline so listi in pa korenine. Voluharji, krti, bramorji, miži, ogrci in drugi žive pod zemljo in iščejo tamkaj tudi primerne hrane. Najdejo jo v rastl:nskih podzemnih delih. Uničijo korenine in rastlina je ob svoj najvažnejši organ ter pogine. Koliko jeze in škode so že povzročili zlasti v mladih, sv'ežih nasadih, bi mogel povedati vsak vrtnar in vsaka vrtnar: ca iz svojih skušenj. Listi oziroma zunanji deli rastlin imajo svoje sovražnike predvsem v raznih vrstah gosenic (kapu-sov belin!), listnih stenicah, ušicah, bol-š-cah, raznih muhah in hroščih. Vei>k škodljivec je tudi poli, ki se rad zaredi tam, kjer ima za vet'e v živi mej L Med rastlinskimi škodljivci, ki je splošno proti njim borba veliko lažja in je v zvezi s pravilnim obdelovanjem, naj naštejemo razne gnilobe, rjo, plesen in podobno. Proti mnogim škodljivcem so danes naprodaj že učmkovta za tira Ina sredstva Za druge — zlasti velja to za vse podzemne — pa splošno učinkujočih in vedno uspešn.h zatiraLnih sredstev nt Treba se je boriti proti njim ob vsaki priložnosti in jih uničevati vedno, ko nam pridejo pod lopato ali motiko. Tak škodljivec, ki je strah in trepet za vsakega vrtnarja, če se mu v vrtu prekomerno rasplodi, je bramor. Poglejmo si to živalco od blizu, kako živ., se plodi in kako ji pridemo do živega. Kakšen je bramor Sicer smo prepričani, da ga po zunanjosti pozna že vsak vrtnar, naj pa vendar, da bo sika popolna, povemo njegova karakteristična svojstva. Latinsko ga imenujejo Grvllotalpa vul-garis, italijansko Zuccaiola, nemško pa V/erre ali Maulwurfsgrille. 2ivaica je približno 5 cm dolga, rjastorjava in ima sprednje okončine lopatasto razvite. Izredno močna in velika so njena usta. Rije skozi zemljo in škoduje rastlinam s tem, da grize korenine. Bramor j i nastopajo od maja vse do zime. Razen na vrtov h je doma tudi na polju. Julija si izkoplje trden rovček in na koncu večjo duplinico, okoli katere je zemlja kakor zbita. V duplinico zleze rjavo rumena jajčeca. Teh je zelo mnogo, včasih celo do 300. 2e po treh tednih se izvalijo mladi bramorji, k: so po nekaterih levitvah že sposobni za samostojno življenje. Kako ga uničujemo Rekli smo že, da proti bramor jem nimamo splošno učinkovitega sredstva. Treba si je pomagati na razne načine *n mu streči po življenju ob vsaki priložnosti. Nekateri priporočajo nastavljanje cvetličnih loncev, ki so v tem primeru nekake past:. Lonec zakopljemo v zemljo do vrh-nega roba kje sredi vrtne steze. Na svoje križarjenju po vrtu bramorji padejo v lonce, iz katerih ne morejo več ven. Iz ovojih skušenj vemo, da ta način ni prav posebno uspešen, čeprav ga v letih, ko so bramorji zelo razplod.jo, ne gre popolnoma zavreči. Priporočljivo je tudi vlivati v luknje in rove vodo pomešano s petrolejem, kar pa seveda v sedanjem ča>u ne pnde v poštev. Tudi žveploogljik učinkuje mesto petroleja. Tretje zatiralno sredstvo so manjši kupi svežega slamnatega gnoja, ki jih razpostavimo tu in tam po vrtu. Če pre gledamo potem te kupe gnoja v zgodnjih jutranjih urah. bomo neredko pod nj mi našli bramorje. k: jim pnja toplo in suho zavetje. Največ uspehov pa boete do?egli. če pazite nanj pri prekopavanju. Zla?ti seda] od maja meseca naprej bo že majhna po- zornost bogato poplačana. Kdor ima v svoji zemlji mnogo bramorjev, za tega je potrebno, da jo prekoplje globoko, ne pa da jo samo površ nsko obdela. Vse grude je treba razbiti in delo opravljati počasi. Če hitimo, zelo radi zgrešimo njegovo koba-canje. ko ga vržemo na vrh. V času gnezdenja bomo naleteli na gnezda jajčec ali pa že izvaljenih mladih bramorjev. Kokoš: vam bodo zanje zelo hvaležne, zelo rade se sladkajo tudi z doraslimi. Blizu gnezna je skoro vedno tudi samica, pa tudi obratno je pogosto. Pazite na vse luknje in luknjice. Ce ste v gred; naleteli na zelo veliko Število bramorjev. vam svetujemo, da gredo pustite čez noč neurejeno, drugi dan pa se je lotite §e enkrat. Ob neki taki priložnosti, ko smo i:h na gredici 4 do 5 kv. m zalotili in uničili nad 50, smo jih drugi dan ob ponovnem prekopavanju našli celo okoli 70. To je najuspešnejše zatiranje bramorjev. Vedno in povsod z vsak-m razpoložljivim sredstvom ga uničujmo in če se bodo tega držali tudi vaši sosedje, bodo uspehi kmalu očitni. Seveda ga popolnoma ne boste nikoli zatrli. Glavno pa je. da njegovo vojsko držimo v takem števr-lu, da nam ne dela prevelike škode. DNEVNE VESTI — 400-letnica r^rkvom jja zbora v Tr«*n- tu. Odbor, ki pripravlja preslavo 400-let-nice znamenitega cerkven«*?..* zbora v Trentu. ki je h,] I. 154o. je sklenil osnova*: poseben »Koncilski muzej*. V njem bodo zbrane vse shk-> papežev in oseb. ki so sodelovali na cerkvenem zboru, rokopisi, knjige in razprave, ki z njega izvirajo ali pa se ga kakrrkoli tičejo. — Nacionalna tekma s;Ie Fa-gloli iz Bologne se je mudil na igrišču športnega kluba in opazoval vežbajoče atlete. Pri tem ga ;e zadelo kopje tn ga nevarno ranilo na levi strani dimelj. Ne vedo Se. aH mu bodo mogli rfšiti življenje. — Slikarska razstava v Padovi. V soboto so v Padovi otvorili slikarsko razstavo, ki obsega dela znamenitih venezljs»cih. to-skanskih, napolltanskili ln lombardiiskih slikarjev iz 19. sto'.etja. Razstavljeno Je nad 50 slik. — Zgodovina Milana v 15 knjiirah. Senator Giovanni Treccani pripravlja kot podkomisar za« staro kulturo v Milanu izdajo zgodevine mesta Milano v 15 knjigah. V smislu načrta naj bi prva knjiga izšla januarja 1944. nakar bi ostale sledile v razdobju po dva meseca. Zgodovina bo obilno ilustrirana. Senator Treccani je izdal, kakor znano, znamenito Italijansko enciklopedijo, ki je po vsem svetu upoštevano delo. — V Milanu delijo že zgodnji krompir. Pokrajinski prehranjevalni urad v Milanu je objavil, da je že prijel večjo količino zgodnjega krompirja. Tedensko ga bo vsaka oseba dobila po pol kg. — V Ferrarski pokrajini nabirajo jagode. Pred dnevi so po vsej Ferrarski pokrajini začeli nabirati jagode. Pri delu je zaposlenih več tisoč žensk in mladenk. Ker je letos letina ugodna, računajo, da jih bodo nabrale do 50.000 stotov. Nabiranje bo trajalo en mesec. Del jagod je namenjen za takoSnjo potrošnjo, drugi del pa pa kuhanje marmelade. — Med delom je padel v morje in ntonll. V prosti luki Fiuma je bil 381etni Stanislav činčela iz Mattuglie, oče dveh otrok, zaposlen z barvanjem ladjlnega trupa. Sedel je na mostičku. ki se je premikal vzdolž ladje. Iz neznanega vzroka je zdrsnil s svojega sedeža in padel v morJe. Tovariši so mu sicer skušali pomagati, vendar ga tvso mogli več reSltl živega. Njegovo truplo so našli Sele po večunrem iskanju. — Zvezdama v Asiagn bo otvorjena danes. Na griču Clama v bližini Asiaga je padovanska univerza zgradila zvezdarno, ki spada med največje v Evropi. Zvezdarno bodo dane. ko zaključujejo v Padovi proslavo 100-letnice Galilea, slovesno otvorili ob navzočnosti številnih uglednih osebnosti iz znastvenih, političnih in oblastvenih krogov. — Nepoštena *o bari ca. Znan javni delavec v Rimu je sprejel v službo Iso Trippi-delll kot sobarico. ze dan nato pa je dekle izginilo ln odineslo s-eboj draguljev v vrednost! več kakor 60.000 lir. razen tega pa Se 2500 lir gotovine. Kljub temu da sn je v vsej naglici prebarvala lase. so jo ka-rabinjerji izsledili. Po aretaciji so ugotovili . da se imenuje prav za prav Giovanna Caner, stara 22 let. doma iz št. Pavla pri Piavi. — Manifestacija italijansko-Japonskega prijateljstva. Na Kraljevi Operi v Rimu bo 1. junija manifestacija italijansko-ja-ponsk^ga prijateljstva, ki jo pripravlja Društvo pri-Jateljev Japonske. Terralcl. pevci in orkester pod vodstom dirigenta De Fabritiisa bodo izvajali lirično-glasbeni spored. — Poljedelski d plavci odpotovali v Nemčijo. V petek je iz Milana odpotovalo 1400 poljedelskih delavcev, namenjenih v Nemčijo. Med njimi je 350 delavk. Pred odhodom jim je njihovo strokovno društvo priredilo skupno kosilo. — Dela pri pradnfl obalne ceste v Da!- mazii. Med najvažnejša javna dela v Dal-mazii je treba vsekakor uvrstit-: gradnio nove obalno ceste, ki bo spoplla vse tri pokrajine. Ze dovršeni deli bodo namreč razširieni skoro na dvolno širino. Izločeni bodo vsi ovinki in nagle vzpetine, poseben odcep dolg 10 km. zsraien pooolnoma nanovo, bo zvezal Sepbet+o z Marino in bo cesta vod'la med naislikoviteiš;mi in nai-s'jgestivneiš"im: kraji Dalmazie. Nova cesta bo izpostavi i en a zelo ugodnim vremenskim vplivom in ni boiazni. da bi pozimi prekinil promet sneg. kakor ?e sedal dogaja na edini cesti, ki veže Zaro s Sebe-nicom Cesta bo izrednega tujskopromet-nega pomena in bo odprla pot novim trumam turistov, ki ljubijo potovanja z avtomobili. (Agit.) — Sestanek zdravnikov v Zari bo 30. m 31. t m. Predsedoval mu bo generalni ravnatelj javnega zdravstva iz Rima G.cvannf Petragnani. Sestanek bo otvoril guverner Bastianini. Najvažnejša predavanja bodo obravnavala predvsem pogoie za zatiranje malarije in tuberkuloze, dveh bolezni, ki >ta v Dalmazii najbolj razširjeni. (Agit.l — Tehnična razstava v Zari. Za *TIT dan tehnike« 50 v Zari organiziral*; posebno tehnično razstavo. Or£artizator je bila obrtna šola '»Pascjuale Bakmaz*. ki je z njo prkazala tudi svoje pomembno vzgojno delo. (Agit.) — Imctnostna razstava v Spalatu. Na pobudo spalatskega prefekta Zerbma bo odsek državnega prosvetnega zavoda organiziral posebno razstavo s;ik n kipov, del umetnikov rojenih v Spalatski pokrajini ali pa izhajajočih iz nje. Razstava bo otvorjena 31. t. m. Pripravljalni odbor je sprejel že mnogo del. (Agit.) — Tri številke »Planinskega vestntka*. Zaradi štednje s papirjem je bil skrčen >Planinski vestnik« na 12 strani. V tre-'m Številki 3., 4. in 5.. ki je pravkar iz&Ia. priobčuje Jcs. Wester zanimiv prispevek »Vrhnirki Lintvem nekdaj in sedaj*. Jože Likovič je prispeval kratko povestico >Je*-zerska okenca se odpirajo«. Jože Toma-žič je napisal >Nekaj o ribniški dolini, njenih ljudeh in gorah«, Pavel Kunaver pa o gorah in zvezdah. Z obzorom in društvenimi vestmi se zaključuje tro:'na Ste-vllka >Planinskega vestnikac, ki navzlic skrčenemu obsegu zasluži vso pozornest naše javnosti. — Letošnja sadna letina bo zelo dobra, če ne bo toče. Marelic sicer ne bo. ker jih je bilo lani izredno mnego ln letos večinoma niti cvele niso. zato bo pa temveč češenj, jabolk in hrušk. Na češnjah se že vidi. kako bogato bodo letos obrodile. Jablana so komaj dobro odevele. a vidi sre, da bo jabolk toliko, da se bo drevje kar Sl-bilo pod n'imi. Narava bo morala seveda obilico sadežev Se temeljito razredčiti, da bo odpadlo, kar bo piškavega, vendar bodo pa jablane letos obrodile kakor Že dolgo ne. Manj bo hrušk in čeSpelj. * Nagla obsodba. 37 letni, že večkrat kaznovani Alvln Beutner iz Zeitza, ki je bil tam v preiskovalnem zaporu, je Iz svoje celice zahrbtno tako udaril jetniškega paznika po glavi, da se je ta sesedel in še zdaj leži hudo poškodovan. Taki zločinci, pravijo nemški listi, ki ogražajo mir domovinske fronte, so zapravili svoje življenje. Zavoljo tega je bil Beutner kot na-s'len zločinec postavljen pred posebno sodišče v Halleu, ki ga je obsodilo na smrt. Sodba je bila izrečena 24 ur potem, ko je bilo dejanje izvrSeno. Iz Lfubl]ane —lj Cestna dela ob novi tržnici. Cesta vzdolž nove tržnice na nasipu bo res temeljito urejena, zato delo ne napreduje hitreje. V začetku je kazalo, da bo ureditev prej končana. Zdaj sta še na delu dva valjarja. Z manjšim utrjujejo še vedno hodnik pod stebrovjem, z večjim pa precej širšo cesto. Hodnik bo najbrž še letos tlakovan, kar je potrebno, da se ne bo prašilo v tržnico. Tudi cesto nameravajo tlakovati, toda šele prihodn;'e leto. Nasip ae mora dobro sese-sti, preden je priporočljivo tlakovati cestišče. Upanje je, da bodo sedanja deia končana vsaj prihodnji teden, tako da bo živilski trg končno urejen ter da delo ne bo več oviralo prometa na njem. —lj Nezanesljivo vreme, že nekaj dni se vreme spreminja in včeraj je kazalo na dež. Popoldne je bilo pretežno oblačno in precej hladneje kakor prejSnje tople dni. Zemlja je zopet že precej suha, tako da zelenjadarji zalivajo vrtove ln bi pozdravili rahel dež. Tudi davi je bilo močno oblačno, vendar so bili oblaki visoki in Krim, ki Lubljančanom naznanja vreme, je bil čist. Kmalu se je začelo jasni ti in pokazalo se je solnce. Vreme je pa še vedno zelo nezanesljive in je težko reči. ali se bo zjasnilo zopet za dalje časa. = Maksimalni cenik za dimnikarska dela. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani opozarja, da je 20. maja 1042 stopil v veljavo nov začasni maksimalni cenik za dimnikarska dela. ki je neznatno povišan, če se prejšnja tarifa preračuna v lire. Za Štedilnik z eno pečico se računa 1.50 Ure. z dvema pečicama 2 Uri, za zna-Šenje kotlička za vodo se plača 0.50 lire. za ruski ali valjastl dimnik v pritličiu 1 liro, za prelazni dimnik v pritličju 1.5o lire, za vsako nadaljnje nadstropje pri vsakem štedilniku 0.25 Ure itd. V ceniku določene so najvišje dopustne cene. Ker je več posestnikov m strank plačalo preko tega, imajo ti pravico poračunati. Plača se samo za Izvršena dela. Vsa pojasnila se dobe v društveni pisarni. —lj Štiri skladbe iz komorne literature za trio (violina, violončelo, klavir), nam bo zaigral v petek dns 29. t. m. zvsčer ob Četrt na 7. v veliki filharmo^ični dvorani, ljubljanski komorni trio. člani tega ko-momega tria so priznani naši domaći umetniki: Albert Dermelj, absolvent ljubljanskega državnega konservat ori j a in glasbene Akademije v Z s grebu, spada med najbolj nadarene naie violiniste-koncer-tante. V zadnjem času selo pogostokrat nastopa v radiu, bodisi s triom aH kot solist, Ceirek Sedlbauer je brez dvoma najboljši čelist kar jih je v zadnjem deset- L1UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. in 18.15. ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 KINO MATICA — TELEFON 22-41 Velika HatMMHka ctjodba tu rmkia earaknn dvom Princezina ljubezen Lu *a Fcrida. Claodto Gon. Laura Nace Režija SjfcSsssSs Volkov KINO UNION — TELEFON 22-21 Film k»> ilirstva, vitc&tta, oapehh tnistoiovtfc« in ljubavnih aeletk Capitan Fračassa V rtavntti vloffah: Fl« de CHi-ri, Cl ara fjlairai. O. Valenti b dud- KINO SLOGA — TELEFON 27-30 ZajitmlT rite M«etf1i dramatičnih prizorov ta akt urine vsebine Vohuni Irtju delovalo v našem glasbenem življ^e-n;u. rodom je č>eh. pa že vofi kot 10 tet deluje med nami. Tudi on zelo pogostokrat nastopa na naSih koncertih, je solo-čelist epernegra orkestra in ljubljanske Filharmonije, pianist Marijan Upovšek. p J je tako znan in upoštevan v na^ern koncertnem življenju, da ni Skoro umetniške prirvditve, na kateri ne bi sodeloval, bs>- disi kot solist, ali kot spremijevalec-ume*"-nik. Na koncert op-zarjamo, preclproda a vstopn!c v knjigarni Glasbene Matice. —lj Revne družine vojnih ujetnikov in internirancev se že od sobote narman.th*o mestnemu socialnemu uradu v II na*i stropju stare cukrarne na Poljanskem nasipu št. 40 po začetnih črkah evojih priimkov. Današnjo sredo pridejo na vrsto revne družine onih ujgtnikov in internirancev ki se njin priimki začenjajo s črkami S. S in T. a v četrtek med 8. in 14. uro pridejo na vrsto priimki z začetnicami U do Ž. Opozarjamo, da je četrtek 28 maja zadnji dan za prijavo. S seboj naj stranke prineso listine, ki so iz n;iih razvidni vsi podatki ujetnika ali intemlranca ter tudi družinskih članov. Obenem pa morajo prinesti tudi listine, ki dokazujejo uietntštvo ali internacijo, torej uradna obvestila. pU-ma in podobno. Tiste družine pa. ki je kak njih član šele po 1. maju 1.1. Sel v internacijo aH ujetmšVvo ali bo pa šele še!, naj se pa \r mestnem socialnem uradu javijo katerikoli uradni dan po 28 maju t. I. Vse prizadete družine pa morajo temu uradu vselej takoj naznaniti tudi vrnitev ujetnika ali interniranca. —lj Nova lekarna Mr. Ph. Deu I>'a, Go-sposvetska cesta 4.. v prostorih bivše lekarne Kuralt, je redno odprta. Iz pokrajine Trieste — Dueejevi nagradi za dvojčke. Triest-ski prefekt je poslal Viktorju Roee iz Duttogliana 800 lir ln Petru Busečanu iz Miujgie 700 lir kot Dueejevi nagradi, ker sta ženi obeh rodili dvojčke. — Smrt zdravnika dr. Ivana S tu parica. Star 73 let je v Triestu umrl zdravnik dr. Ivan Stuparič, znan kot odličen medicinski znanstvenik, izvrsten zdravnik in kirurg. Bil je zdravnik najvišjih trlestskih krogov. V mladosti seje mnogo bavil s sabljaškim sportom. Zadnja leta se je zaradi bolezni odtegnil javnosti in je živel v krogu svoje družine. — Pogreb Žrtve petkovega neurja. Včeraj smo poročali, da se je v petek zjutraj nad Triestom zlila v spremstvu burje moč. na ploha. V pristanišču je napravila precej škode, našli so pa tudi mrtvo žensko, ki so jo kasneje i lentificirali za 381etno Ano VI-dotto, gaalčevo ženo. Pokopali so jo v ponedeljek ob velikem spremstvu trlestskega prebivalstva. PogreSajo še vedno nekaj oseb, zlasti tisth, ki so v usodnem času ribarile na morju. — Rop predstavlja kot *a!o. V ponede-jek zjutraj je Sla 671etna Ra.ffaela Stefini po ulici Solitarfo v Triestu. Približal se 11 je neznanec, ji segel s žep in odvzel denarnico s 137 lirami. Na krik ekradenke so pritekli na pomoč mimoidoči in tatu izročili karabinjerjem. Pr! zaslišanju je skušal dopovedati, da je bila vse skupaj le šala. kar mu pa seveda niso verjeli Storilec je 53letni slikar Marij Grison. — Naklebelej&i človek na svetu živi v* M on fal c onu. Prei nedavnim je časopisje proglasilo za najdebelejšega človeka na svetu prav kar umrlega. 234 kg težkeea Sista Gomeza iz Roche v Urugvaju. To vest So brali tudi v Monfalconu, kjer sc takoj ugotovili, da ni resnična. Med njim: namreč 3rvi mesar Pietro Montanart, ki V sedaj tehta 240 kg. dočim |e pred enim letom tehta! celo 246 ker Debelost le temu junaku, ki je zelo znana osebnost v Monfalconu, v preceišnje napotje, saj na primer ne more potovati po železnici *n tudi marsikatera vrata so zani preozka. Za svoje posle uporablja motorno kolo ln voz na peresa. — Za promet zaprta ulica. V uMci Al-berto Nota v Triestu »o v teku dela v '.vezi z gradnjami *TeJve«. Zato bo ulica zaprta za vozni promet do 1. junija vključno — Kata jeva »Cvetoča ulica«. V gie'.a-l;aču Verdi v Triestu je trenutno gostujoča družba >TJmetniški teater« predvajala v ponedeljek Valentina Katajeva štiridejanko »Cvetoča ulicac. Za Trieste je bila to premiera. — Smrten padec po stopnicah. V nedeljo popoldne je Slletna TJrSula. Ruzzlerova. stanujoča v ulici Concordia v Triestu, padla tako nesrečno po stopnicah, da si je močno poškodovala lobanjo. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je po dveh urah umrla. — Vlak je je odbil. 601etna Marija Kru-dakova je prekoračila železniško progo pri Piedimontu. Zarali nepaz!jfvostl nI opazila vlaka, ki se ji je naglo bližal. Lokomotiva jo je zadela in odbila a proge. OdnesJa j« nevarne poškodbe na glavi in je njeno Življenje v nevarnosti. — «e nekaj nesreč. Kolesar je podrt 10-letnega šolarja Karla Ptppo lz Tri ca ta in mu prizadejal poškodbe na desni nogi. V svojem stanovanju je padla 421etna Tereza Bettini in se poškodovala na desni nogi. Na levfci se 1e ranila 681etna zasebni ca Pia Castellano. 2TJetnega trgovca Ferdinanda Hlavaro je v Croce di Tomadio nolrl tovorni avtomobil tn mu povzročil več poškodb po telesu. Prepeljali so ga v triestsko bolnico. V 421 etno Ano Grubeasove se je v ulici Cererta v Triestu zaletel kolesar in jo ranil na desni nogi. V svoji gostilni v ulici Rosseti je padel 401etni mesar Friderik Picus in se poškodoval po glavi. Maksimalni cenik za zelenjavo in sadje V:soki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal nov maksimalni cenik za zelenjavo in sadje st. 15. ki velja od 27. maja naprej. Cene so naslednje (vse za kg; prva številka označuje cene v trgovini na drobno druga pa v trgovini na debelo; v oklepa ih dosedanje cene): če**nj: na drobno 3 50 lire — na debelo 850 Ure; beluši 9.60—8.10 (doslej 14.50 — 13 40); zgodnja pesa 4.10- 3 35; rdećl korenček letošnji 4.45—3.85; karfiola 4.45 —8.85: leto.*nja čebula 4.45 -3.85; stročjl fitel 5 60 -5; solata (endiv:ja. zobčasta in navadn j i 3.S0 -2.60: solata glavnata Tro-cadero francoska 5.30—4.10; solata glav-nata italijanska 5.73—4 70; grah 5—4.20 (doslej 695-5 75); šplnača 4.70—3.70 (doslej 5.30--4 50); ponnranc> ovalne 9—• 7.50; oomaranče posebne (Sanguigno. San-^uinello) 8—6 80; pomaranče I. 7.60—6.40; pomaranče II. 6.10—5.25; češnje I.a 7—6; limfne la (15 cm obseea) 4 05 -3 25 (doslej 3.51—2 85): za komad na drobno D.10 (doslej 0 35); limona II a (pod 15 cm) 3.45—3 (dosie; 2.00--2 37); za posamezni kos na drobno 0.35 t doslej 030); orehi Sorre^to na drobno 30 lir. orehi navadni na drobno 25 lir; krompir novi 3.60—3.10 lire. Za domaČo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobne \neljajo najvišje cene tedenskega mestnega tEŽDBga cenika, gornji cenik pa velia (izvzemši za domači krompirv le za uvoženo blago, seveda brez tare. Ta cenik mora uiti izobešen v vseh pvodajgilh prostorih in se krš1 tel i cenika kaznujejo po zakonskih predpisih. Naše gledališče DRAMA Sred*a 27 maja ob 17 30 Poročno darila Red Sreda. Cetr+ek 28 maja ob 17.30 Sola za zene, Red A Petek. 29. maja: zaprto. (Generalka) Giovacchino Forrano: »Poročno darilo«. Ljubezniva tridejanska zgodba o mladem paru zaljubljencev, ki se iščeta in najdeta. Dejanje se godi v italijanskem letovi-ščarskem mestecu. J. P. Motiere: »šola za žene«. Osrednja oseba igre je patološki tip meščana lz naroka, ki živi v neprestanem strahu, da bo nekoč v zakonu ogoljufan mož Zato si vzgoj* mlado dekle po st«ogih normah morale, toda Se preden jo more poročiti, ae pokaže, da zmaga čustvo nad razumskimi ugibanji in poskusi. Igro je zrežiral in m-sceniral ing. arh. B. Stupica. Prva letošnja uprizoritev Shakespeare-jeve tragedije »Komeo in Juliju« bo v soboto za red Premierski. Delo je imelo lani v dr. Kreftov! režiji izreden uspeh, h kateremu je veliko pripomogla originalna inscenacija ing E. Franza. Naslovni vlo^i bosta kreirala t'tdi letos Vida Juvanov* *n Slavko Jan. OPERA Sreda 27 maja ob 17. uri La Boheme. Izven Gostovanje Josipa Gostiča. Cene od 32 lir navzdoL Četrtek 28 maja ob 16.30 Carmen. Red Četrtek Gostovanje Elze Karloi'čeve. Petek, 29. maja ob 17.: Boccaccio. Red B Gostovanje tenorista Josipa Gostiča, Člana zagrebške Opere. Nastopil ho v partiji Rudolfa v Puceinijevi operi *La Boheme*. Rudolf spada med posebno dognane Gostl-čeve pevske partije. Peli bodo: Mirni — Vidalijeva, Marcela — Janko, Musetto — Polajsarjeva, Schaunarda — Delničar, Cei-lina Betetto, Benoita — Zupan. Alcindova — AnŽlovar, Parplgnola — KristančiČ. Dirigent: D. Zebre, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simonitl. Opera pripravlja delo F. In L. Rlecija »Krišpin ln Botra«, ki doslej v Ljubljani še ni bilo izvajano. Opero bo dirigiral Anton Neffat. zrežiral jo bo Rohrr* Primožič, ki bo pel tudi naslovno prt *'/ 'Oi-šplna. Kritje stroškov okupacije Francije Najvišja meja za predujme francoske državne banke državi v korist kritja stroškov za okupacijo je bila dvignjena od 150 na 160 milijard frankov. Lani je bilo mogoče večino stroškov za okupacijo kriti z emisijami zakladnih bonov. Letos pa so te možnosti popolnoma izčrpane zaradi konverzije dveh posojil c valutno garancijo. (Agit.) Obnovite naročnino! Raznašalca (-ko) za okraje Jezica—Savije sprejme takoj uprava >Jutra< in >Slov. Narodac. A L I OGLASI POZOrV Poceni oddajam lepe paradižnike, okroglih debelih vrst. Isto papriko, zelenjadne — cvetlične sadike. Vrtnar, Zg. Šiška 40, Pod hribom. POZOR! Hren Ivan, krojač — Prešernova 54-1. vam staro obleko obrne, da je zopet nova. Prevzame tudi vsa druga dela. Solidna cena- POSTREžmCO sprejmem. Vodnikova 69. 1'onisrvo po naročilu ln v«e vrste stolov izdelujem. ^olitiram oprave ta zvrSujem vsa popra* vila najceneje. — Josip Zorman, Ljubljana. Breg 14. 1063 PORODNICE ne morejo dovolj pre-hvaliti poživljajoče — krepilne in zdravilna Ambroževe medice, ki jo dobite le v Medar-ni, Ljubljana, Židovska ul. 6. LEP ŠPORTNI VOZIČEK naprodaj. — Janezi č, Tvrševa 6«. dvorišče. Ogleda se od 6. do 7, zvečer. »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 27. maja 1942-XX. ste?. 120 Zanimivosti o starih ljudskih štetjih Prva ljudska štetja so bila v Avstriji L 1754 in 17*1 — V začetku stoletja L*'bljar». 26 maja Nedavno smo navedli neljaj podatkov o Ljuo4;ar*. zbrnnih ob ljudskem štetja L 1900. Brez stati-ričn h podatkov, ki so jih zbrali o ijud*k»h <;o*-:h. bi si dandanes o mar? črm v oretelelosti ne mogli u>avariti jasnejše "Mrke. Z^to je prav. če sprego-vormo nekoliko o ljudskih štet;.h. Prva ljudska štetja Dandanes prevladuje prepričan ie. da je b:;a zcm'ia v davnem mnogo manj obljudena kakor dandanes. C!oves>.*o se je zelo razmrsilo 7'a=tj v zadni h stoletjih. K»» liko ljudi je živelo na zemlji v Savnini, pa ni mogoče nit; rfnblžno ugotoviti. Nimamo razloga ffvomiti, da j;h je bilo mno-So m.im kikor dandanes, saj s»> ljudska štetja v novejšem času pokazala, da prebivalstv. strino par - a - r* {■ ivovtvo ne- varne k::zne bolezni. Tudi za rad j dolgotrajnih vojn >e ie >fc^ilo prebivalstva večkrat zelo zrp.3n;š\iIo ližemo pa le reči, da n; mogoče tečno določiti, koliko ljudi jm bilo na zem'ii v 5'r.rh časih, dokler Se f»:>o bila -a redna in natančna ljud- ska Štetja. Miti (i-*idane^ ne vemo povsem Mm pd na VMftl svetu, ker mar?, o ": .• S'.evilo lju- di ra vv?m svet-j le približno ocenjujejo, saj ne wd0 nili natančno, koliko je Kitajcev, r pa ne smemo misliti, da so Hođski :V!:a iznajdba novej'eea časa. Prebiva Iva | že v starem veku. se- veda vi pi ' - : tetja nrece.i različ- ni. ?a kovinarji trde. da so Mla ljudska s*etja uvedena v večjem ali manjšem ob-povsod že v najstarejših časih, kjerkoli je ov i urejena država. Tako so bila prva ljudska štetia na Kitaiskem že 8-v> Ic* nr. Kr Ugpi rfjen« je, da je faraon Amn.: ■= v F ~ ptn odred i prvo ljudsko štetje že 1. ^00 pr. Xr Iz židovske zgodovine je znn-.o. da je Mojze> odredil štetje prebivalstva na Sii k\ a°ri in da je tudi David popisoval prebivalstvo. Tudi rimski cenzus je popisal v>e drža\ Ijane. Namen ljudskih štetij Potreba po ugoi 1 : Met :la prebivalstva :e bila že v starin časih v urejenih državah, kjericoli bq državljani plačevali davke .rs služili \-~:nšč:no. Danriares ni namen Ijudsl : -tetja le. da ugotove, koliko vojaštva lahko zbere država in kakšna je njena clavCna zmogljivost, temveč da proi:č- ftevfloc c^epodarske, kulturne, pa tudi narodnostne činitelje. Ljudska Štetja iajo dandanes glavne osnove moderni si "ni službi. Statist-ka pa služi celi vesti modernih ved. V prejšnjih časih so b:!a Ijad ka ;-'c,;a še v nekem popledu po-membnej':, Icakof dandanes, ker še niso na drug način zbiral: statističnih podatkov. Vendar so že precej zgodaj začeli zbirati razne Statistične podatke o gibanju števila prebivalstva in v raznih strokah, n. pr. v kme* • i. obrti, rudarstvu, prosveti itd. — V našli krajih so bila prva ljudska Štetja uvedena precej pozno. V Avstriji so faOa prv? ljudska šteia v dobi Marije Terezije. - lice* V letih 1754 :n 1761. Prva ljudska štetja ao se imenovala »konsignacija duš-. Prebivalstvo so šteli tedaj s pomočjo rcr'cvenih in političnih oblasti. Dokler še n; bila uvedena splošna vojaška obveznost. =o posvečal; večjo pozornost verskim in no-endarskim činiteljem kakor vojaškim V 19. stoletju so vpl:vali n* ljudska štetja U:di že znanstveni vidiki, čeprav še ne toliko kakor dandanes. Ljudska štetja v Av-triji so bila v zadnjih dveh stoIe!j:n uvedena na podlagi zakona iz 29. marca 1869. Ta zakon je predpsoval ljudska štetja 31. decembra vsakih 10 let. Prvo štetje po tem zakona je bilo 31. decembra 1. I8€r> Po'em so >e vrstila ljudska štetja v letih: 18S0, 1890. 1900 in 1910 (odnosno prve dn leta 1911 po stanju 31. decembra 1910). Za vsako štetje je izdalo notranje ministrstvo izvršilno odredbo. Katere podatke so zbirali Pri avtrtrijskih ljudsk:h štetjih so zbirali v glavnem že vse podatke kakor pri najnovejših štetjih. Glede prebivalstva so poizvedovali, ne le po spolr. starosti in stanu prebivalca, temveč tudi po poklicu ter poslu :td. Zakon je med drugim tudi določal, da lahko ob priliki šte*ja zbirajo tudi druge statistično važne podatke, n. pr. o številu slepih, gluhonemih, o stanovanjskih razmerah prebivalcev itd. Pri zadnjih ljudskih štet; h v Avstriji so tudi že poizvedoval- po občevalnem jeziku prebivalcev, ali znajo citati in pisati, po rojstnem kraju, o zemljiških razmerah itd. L. 1S00 so tudi že šteli nezaposlene, toda L 1910 tega štetja ni bilo. menHa ker je bila nezaposlenost v tistih časih skoraj neznana. Zekon je tudi predpsoval vprašalne pole. Uveden; sta bili dve vrsti tiskovin, ki so jih imenovali naznanilnice in zapisnice. Naznanilnice so bile namenjene mestni n stanovalcem, v večjih mestih, kjer je bilo preb valstvo v splošnem bolj izobraženo. Na deželi so pa uporabljali zapisnice. Podeželske občine so določile posebne števne komisarje, ki so izp«>ln jevaij zapisnice po ustni irpoved. stanovalcev, med tem ko so mestn; stanovalci sami izpolnjevali naznani Inice. Vse tiskovine obeh vrst je zbrala končno statistična osrednja kom is: i a, ki je imela tudi že moderne števne pripomočke za obdelavo podatkov, tako n. pr. električne števne stroje. Osrednja statistična komisija je tudi objavljala proučene podatke o ljudskih štetjih. Po štetju 1. 1990 so izšle debele kivjge. Nekatere zanimive ugotovitve Pri zadnjih avstrijskih štetjih so Ugotovili, da je bil skoraj povsod v državi presežek mjs*ev nad smrtnimi primeri. Značilno pa je bilo, da se je število prebivalcev zmanjševalo marsikje zaradi velikega i/^eljevanja. Prebivalstvo je stanovalo po večini v kraj h, ki so šteli nad 2000 prebivalcev. Ze pred 40 leti se je kazalo vedno bolj očitno, da prebivalstvo teži v mesta ter da je mestno prebivalstvo vedno bol i naraščalo na škodo kmečkega. Tako je 1. 1900 stanoval že vsak sedmi prebivalec v mestih, ki so štela nad 20.000 prebivalcev. Ze tedaj so imele tudi ženske večino nad moškimi, a v Avstriji še celo večjo kakor v drugih evropskih državah. Razmerje med moškimi in ženskami je bilo 1000 moških ' 1035 žensk. Vendar so imel: moški v v nekaterih avstrijskih deželah tudi večino, n. pr. v Istriji. bivši Goriški in Gra-d £čanski. v Dalmaciji in Bukovini. Kranjska je imela največji prebitek žensk; razmerje je bilo 1102 ženski na 1000 moških prebivalcev. Tedaj so domnevali, da je to posledica velikega izseljevanja moških v Ameriko. Nemčjo in druge dežele. — Preseljevanje je bilo precej živahno tudi V sami državi. Zlasti mnogo ljudi se je naseljevalo v večjih mestih. Na Dunaj je težilo prebivalstvo iz vseh dežeL Pristnih Du- najčanov je bilo zelo malo. Na 1000 prebivalcev jirt je odpadlo samo 345, ki so se rodili na Dunaju. Tudi Ljubljana je imela mnogo priseljencev m je njeno prebivalstvo v glavnem naraščalo iz dotoka deže-lanov. Izmed ljubljanskih prebivalcev se jih je rtxiila samo tretjina v Ljubljani: skoraj tri šestine prebivalcev se je priselilo iz raznih kranjskih obc-n. šestina pa iz drugih deežel. V Ljubljani je tedaj živelo 1133 inozemcev. Mnogo Ljubljančanov se je preselilo na Dunaj. Tako je živelo na Dunaju od 1000 v Ljubljani rojenih prebvalcev 46. od 1000 v Ljubljano pristojnih pa 48 na Dunaju. Znanje pisanja ki čitanja Splošna izobrazba se med ljudstvom vedno bolj šri. kar nam tudi kažejo stara ljudska štetja. Še v začetku stoletja je bilo v Avstriji sorazmerno mnogo nepismenih. Tako 1. 1900 ni znala čitati in pisati četrtina nad 16 let starih prebivalcev v Avstriji V Dalmaciji je bilo 65°» nepismenih mo-ŠKih in 80"« žensk, v Istri ji, Galiciji in Bukovini nad polovico, na Kranjskem 22 odstotkov in na Štajerskem 15"'o. Najmanj analfabetom je bilo med Cehi (4.26° Nemcev je bilo nepismenih 6.83, Italijanov 16.44. Slovencev 23.92. Poljakov 40.82, Ru-munov 71.61. Hrvatov in Srbov 74.14 in Rusinov 75.79ft n. Razdelitev prebivalstva po poklicih V začetku stoletja je bila industrializacija šele na pohodu: Avstrija je bila še pretežno agrarna, vendar je bila večina kmečkega preb valstva majhna, V kmetijstvu je bilo zaposlenih 58° »» prebivalstva s samostojnim poklicem in 52*/» vsega prebivalstva. Število prebivalstva, zaposlenega v industriji, je naraščalo, v kmetijstvu nazadovalo. Pravih delavcev, to se prav* prebivalcev s samostojnim poklicem, je bilo v kmetijstvu samo četrtina in v industriji štiri petine. Nekatere zan mivosti o ljubljanskem prebivalstvu v začetku stoletja bomo navedli ob prihodnji priliki Na razstavi Patrih—Omerza Priznana umetnika sta v Obersneiovi galeriji postavila na ogled svoja najnovejša dela, ki vzbujajo splošno pozornost tem je se enkrat prišla v atelje in portret je bil izdelan. V dveh urah. Tako je nastala >Ančka«. Znano jo. da nastanejo najboljše slike v najkrajšem času«. Sedanja razstava v Obersneiovi galeriji je na višini. Imeni Putrih-Omersa sta že dovolj znani, da ni potrebno nikakega poudarjanja njunih ustvarjalnih sposobnosti. Razstava bo odprta le še kratek čas. Ogled vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 18. Ljubljana, 27. maja Po krajšem presledku je bila v znani Obersneiovi galeriji otvor jena nova umetnostna razstava, ki je po visoki kakovosti razstavljenih umetnin močno razgibala umetnostno življenje v našem mestu, saj je po dolgi vrsti bolj ali manj posrečenih razstav priznanih in nepriznanih ume trnkov zanimanje za take prireditve močno padlo in je bilo nujno potrebno, da so se pojavila na »sporedu< imena, kakor Matija Jama. ki je priredil retrospektivno razstavo svojih del o priliki sedemdesetletnice v Jakopičevem paviljonu in pa imeni Karel Putrih in Nikolaj Ornersa, ki sta postavila svoja dela na ogled na Gospo-svetski cesti. V Obersneiovi galeriji je. odkar je bila otvorjena nova razstava, zelo živahno in mnogi so si že po večkrat ogledali razstavljene umetnine. Na sedanji razstavi je akademski kipar Karel Putrih postavil na ogled 14 svojih novejših, še nerazstavljenih del. 2e na prvi pogled je jasno, da je vse umetnine ustvarila mojstrska roka. Vsa dela so uspela, tako ^Deklica z grozdi«, >Oglarni upravičen, ker na otroku, kateri ml je bil za vzorec, ni bilo o nežnosti niti sledu. Med delom se je na vse načine pačil. Takega sem tudi podal. Nasprotno pa mi očitajo, da nisem pravilno portretiral ge. Vide. Tudi ta očitek ni upravičen. Čemu bi pretiraval nežnost, kjer je ni? Pri izrazito športnem tipu ženske ne gre pretiravati nežnost, ko je značilno ravno nasprotno. Človeka je treba zmerom upodobiti, kakršen je. Važna sta značaj in fizična konstrukcija.« Značilen je tudi »Oglar«. Delo je v vsakem pogledu uspelo. Prav tako je posebnost razstavljeni »Akt« v zmanjšani velikosti. Na prvi pogled izgleda idealiziran, a ni. Umetnik si je prizadeval zmanjšati ta vtis. Vsa Putrihcva dela so. kakor rečeno, uspela in učinkovita. Z deli, ki jih je zdaj razstavil v Obersneiovi galeriji, je mladi kipar dokazal, da gre njegova pot navzgor. Akademski slikar Nikolaj Omersa je postavil na ogled 21 novih umetnin. Te so: Ob Ljubljanici t, »Akt«, »2enska glava«, »Obednica«, »Metež«, »Zmajski most I«, >V gozdu«, Zlima I«, »Zima II«, Zatišje II«, 3>Zatišje III«, »Ančka«, »Nevesta«, »Anemone \ »Erna«, »Nageljni«, »Zmajski most II«, »Zatišje IV«, »Zatišje V« in »Kopalke«. Mladi umetnik mnogo obeta. Njegove zimske pokrajine so pravi biseri v slovenskem krajinarstvu. Uspel je tudi »Akt t, prav tako ostala dela. Zanimalo me je, kako so nastali nekateri motivi, zato sem navezal z Omerzo razgovor. Mnogo zanimivega mi je povedal iz življenja umetnikov. Na vprašanje, kaj ga je gnalo, da je portretiral Ančko, mi je med drugim dejal: »Včasih nastane to ali ono delo slučajno. Tako je bilo tudi z »Ančko« Nekega nedeljskega popoldneva smo sedeli v prijetni družbi na vrtu. Najprej sem nameraval slikati pokrajino, a ni bilo nič primernega »pri roki«. Pa mi je Putrih dejal naj portretiram eno izmed deklet, ki so bila v naši družbi. Kar hitro sem ga ubogal, vzel paleto in čopič in začel slikati kar na travniku. Delal sem eno uro. Po- Diplomatska ladja zopet vozi Pestra zgodovina madžarske ladje s,$zofia" Budimpešta: Matjaževa cerkev na Ribiški utrdbi Pred vojno so se pomikale čez mostove med Budo in Pešto skoraj nepretrgane vrste zasebnih avtomobilov in modrih mestnih avtobusov, a hodniki za pešce ob obeh straneh vsakega mostu so bili vedno prazni. Zdaj se je položaj izpremenil tako, da je pešcev mnogo, avtomobilov pa malo. Pozimi in če piha po dolini Donave močan veter, ni prijetno hoditi čez dobrih 600 m dolge mostove. Naval na tramvaje, vozeče čez Donavo, je vedno velik, da se morajo ljudje kar boriti za prostore. Čeprav je biia voz ni na nedavno znatno zvišana. Da se razbremeni tramvajski promet, so uvedli v začetku pomladi, čim je izginil led. čez Donavo lokalni promet s parni ki. ki vozijo samo z brega na breg. Ti parniki so vedno nabito polni potnikov. Vožnja z njimi je postala običajen izprehod budimpeštanske gospode. Sicer je pa tudi velik užitek, peljati se čez Donavo in občudovati krasno panoramo na obeh bregovih. Vožnja čez reko traja samo nekaj minut. Tudi tako imenovana diplomatska ladja »Zsofia« zopet vozi po Donavi. Ta ladja služi Budipeštancem zgolj za kratke izlete. Prejšnje čase je bila ta luksuzna ladja okrašena z vencem žarnic tako, da se jc lepo odražala od mesta v morju lučic. Pred vojno ;e zabavala budimpeštanske gospodo na izletih z diplomatsko ladjo ciganska godba in lepo pogrnjene mize so se kar šibile pod izbranimi jedrni in pijačami, zdaj je pa vse to mnogo bolj preprosto. Vojna, draginja in razne omejitve pa tudi resnejše nledanje na življenje je napravilo iz neomejenega uživanja samo odpočitek in zbiranje novih moči. Na diplomatski ladji se jc odigral znaten del novejše madžarske politike. Navzlic madžarskemu imenu je »Szofia« Otrok Saške. Tik pred prvo svetovno vojno je bila zgrajena v ladjedelnici v Ubigau na Labi. Ladjo so potem razdrli in prepeljali po železnici v Deggendorf ob Donavi, kjer je bila končno sestavljena da je lahko nastopila svojo prvo vožnje* iz Regenburga v Budimpešto. Prvi potnik diplomatske ladje je bil bavarski kralj Ludovik III. Njena krstna botra, avstrijska prestoTcna.>Tc&n$C4fl Zofija, pa ni nikoli stopila na njen krov* Med prvo svetovno vojno je služila ta luksuzna jahta v vojaško namene. Na nji Ma, se sestala bolgarski car Ferdinand in vrhovni poveljnik uvstro-ogrske vojske nadvojvoda Friderik. Feldmaršal Mackensen je kot poveljnik južne armade na tej ladjij svoj glavni stan. Po vojni so se naselile na »Sz<:Hm« razno francoske in angleške vojaške misije. Končno je ladja zopet slu/ i svojim prvotnim namenom. Leta 1935 se o peljal generalfcldmaršal von Mackcnscn k * gost madžarskega državnega regenta na nii iz Passaua v Budimpešto in nazaj. V knjig i gostov sloveče madžarske ladje >o se vpk tudi italijanska kraljevska dvojica. v.;v<..: \Vindcorski in siamski kralj. Po razpadu bivše Češkoslovaške je služila »Szofia« pri takratnem obmejnem mestu Komornu zopet diplomatom in tako jc stala raed pogajanji v Turn-Sverinu ponovno v ospredju zanimanja vse javnosti. Razkošna ladja kr. madžarske rečne in pomorske plovidbe služi zdaj zopet svojemu prvotnemu namenu, prevažanju izletnikov po Donavi, toda n d njo leži ninibust tistih časov, ki so ji prinesli ime »diplomatska ladja«. Jubilej cistercijancev na Madžarskem Madžarski katoličani slavijo S00 letnico prihoda mehiškega reda cistercijanerev na Madžarsko, Prvi bratje tega reda so prišli v deželo pod vlado kralja Geze H 1. 1142, v večjem številu pa so se naselili ka^nejo za vlade kialja Bele III. Red se je na Madžarskem uveljavil razen s svojim verskim delom predvsem z izredno delavnostjo v kmetijstvu, v novejšem času pa z vzgojo mladine. Ustanovil je mnoga svojih šol. (Agit.) Obnovite naročnino! D. Du Maurier: Prva Roman Vsekako sem izgubila svojo nezaupljivost, svojo boječnost in svojo odljudnost do tujcev. Kolikanj različno od mene je bilo. bitje, ki je tisti prvi dan stopilo v Manderlev: polno nade j in srčne toplote, čeprav ga je kazila brezupna nerodnost, in vse prevzeto od žive volje, osvojiti duše vseh ljudi! A moje pomanjkanje domišljavosti je moralo ▼ takih, kakršna je bila gospa Danversova, nujno zbuditi slab vtis. Le kakšna sem se ji morala zdeti po P*ebeki! še zdaj — kajti spomin e pne čez leta kakor most — vidim svoje kratke, gladke lase in svoj otroški obrazek, ki ga puder še ni bil oskrunil; v pleteni oblekci z jopico in krilom, ki sem si jo bila sama napravila, sem plaha in negotova kakor mlado žrebe capljala gospe Van Hopperjevi za petami. Čokata in zavaljena je stopila pred menoj v obedni-co, za silo loveč ravnotežje na visokih, vegastih petah, čipkasta bluza je poudarjala njene bujne prsi in valujoče boke, novi klobuk z nezmerno velikim peresom, ki ji ie zdel počez na laseh, je odkrival dobršen kos čela, golega kakor deško koleno. Z eno roko je tiščala k sebi velikansko torbico, v kakršnih lahko nosiš potne liste, zapisnice za domenke m zvezke za bridž, medtem ko se je druga poigravala z neogibnim lornjonom, sovražnikom tujih skrivnosti. ( * Stopala je proti najini stalni mizici v kotu restorana, pri oknu, si nastavljala lornjon na drobne svinjske oči, se razgledovala na desno in levo, nato mahoma izpustila lornjon in s pritajenim glasom studi ji vo vzkliknila: >Niti ene svetske osebnosti! Prav res da porečem ravnateljstvu, naj mi znižajo cene. Po kaj pa mislijo, da prihajam sem? Zato, da gledam fantiče pri dvigalu?« In že je poklicala natakarja; njen rezki, odsekani glas je trgal zrak kakor žaga. Kako različni so mali restorani, po kakršnih obedujeva zdaj, od širne, bogate in s štukaturami preobložene obedne dvorane hotela »Cote d'Azur« v Monte Carlu! In kolikanj drugačen je moj sedanji spremljevalec, in njegove čvrste, lepo oblikovane roke, ki mirno in po načrtu lupijo mandarino — zdaj pa zdaj dvigne oči in se mi nasmehne — če ji prisporedim tolste, z dragulji pokrite roke gospe Van Hopperjeve, ko je lakomno pograbila zvrhan krožnik raviolčkov in hkratu sumljivo ustrelila z očmi po mojem krožniku, v strahu, da si ne bi bila bolje postregla od nje! Ni se ji bilo treba vznemirjati, kajti natakar je bil z neverjetnim vohom svojega poklica že davno uganil moje suženjsko razmerje do gospe in postavil predme krožnik gnjati, ki jo je bil pol ure prej nekdo vrnil, ker je bila slabo narezana. Tega krožnika z gnjatjo in prekajenim jezikom se spominjam, kakor da je bilo danes. Suha je bila, prav nič slastna, in predebelo narezana, a vendar se je nisem upala odbiti. Jedli sva molče, kajti gospa Van Hopper je pri tem poslu ljubila zbranost; in po načinu, kako se ji je sok cedil po bradi, sem videla, da so ji raviolčki všeč. Prizor sicer ni bil tak, da bi mi bil poživil tek do mrzle jedi, ki sem si jo bila izbrala, in ko sem odtrgala oči od nje, sem videla, da bo miza zraven najine, ki je bila tri dni prazna, danes spet oddana. Ravnatelj dvorane je s tistim posebnim naklonom, ki ga imajo samo za ^odlične« goste, spremljal novega došleca na njegovo mesto. Gospa Van Hopper je odložila vilice in prijela za lornjon. Zardela sem radi njene neobzirnosti; novi gost, ki gospejinega zanimanja ni opazil, je ta čas z malomarnim očesom pregledoval Jedilnik. Zdajci pa je gospa Van Hopper zaprla lornjon, se nagnila čez mizo proti meni in mi z očmi žarečimi od razburjenja za spoznanje preglasno pošepetala: >To je Maks de VVinter. Manderlevski graščak. Gotovo ste že slišali o njem. Kak bolesten izraz, ali ne? Pravijo, da se še ni u tolažil, odkar mu je žena umrla...« m. Vprašujem se, kaj bi bilo danes moje življenje, da ni bila gospa Van Hopper snobulja. Smešna je misel, da je potek moje usode visel na tej njeni lastnosti kakor na nitki. Njena radovednost je bila prava bolezen. Izprva me je bolalo; sram me je bilo zanjo, in kadar sem videla, da so se ji ljudje za hrbtom smejali, jadmo zapuščali dvorano; ko se je komaj pokazala, ali celo smukali skozi stranska vrata, sem se zdela sa^na sebi da-ritveno jagnje, ki mora namesto gospodarja spravljati udarce. Gospa Van Hopper je zmerom stanovala v hotelu »Cote d'Azur in njena edina, po vsem Monte Carlu znana zabava razen bridža je bilo to, da se je bahala s prijateljstvom odličnih gostov, pa najsi jih je samo enkrat mimogrede videla na pošti. S spletkami in zvijačo*je znala doseči, da se je lahko predstavila, in preden je žrtev zaslutila nevarnost, je bila že povabljena v njen zasebni apartman. Njen napad je bil tako neposreden in nenaden, da mu je bilo redkokdaj moči uiti. V hotelu je trkala na svojo staro pravico do neke zofe v prehodu, ob pol poti med vežo in hodnikom, ki je vodil v restoran; tu je po kosilu in po večerji navadno pila kavo, in vsak, kdor je prihajal ali odhajal, je moral raimo nje. Časih je porabila mene kot vabo za primamlja-nje plena; vkljub mojemu upiranju me je poslala k žrtvi, ki je sedela na onem koncu prehoda, s kakim ustnim sporočilom: s prošnjo za kako knjigo ali časopis, za naslov kake trgovine ali z bliskovito nepričakovanim odkritjem skupnega prijatelja. Slavne osebnosti je kar požirala; in dasi so ji bili nosilci naslovov izmed vseh najljubši, se je enako rada zadovoljila s slehernim obrazom, ki ga je bila videla v kakem svetskem listu: imena, ki jih je pobirala po dnevnih kronikah, pisci dram, gledališki igralci, vsi so nahajali mil^t v njenih očeh, če je bila le kdaj čitala njih ime črno na belem. Urejuje Joelp Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran Za tnseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani