List y? rp V lecaj LIX. I f m nar po Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 60 vin., pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljab-ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravniStvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. — Dopisi iiaj se pošiljajo nredništvn „Novic". V Ljubljani 22. februvarja 1901 W ä£&> ^iSto dStäTo Drkli^iAm ArlrlAiAl^ # očigled temu, da je pogoj parlamentarizmu popolna svoboda, v parlamentu bi bilo pričakovati, da bodo vse stranke jednotno postopale v obrambo poslanskih pravic Saj mora vender vsakdo uvidevati Zopet ne bo nič. Negotovi položaj v naši poslanski zbornici se začel jasniti, ali tako, da tega nikakor ne moremo biti veseli. Kar se godi v parlamentu, nam jemlje vse upanje, da bi se razmere obrnile na bolje. Nasprotno, to nas navdaja s strahom za bodočnost. parlament toliko važnejši da postane vplivnejši, kolikor večja je njegova svoboda oziroma svoboda njegovih članov se Kaže se, kakor da so se pod parlamentom podrli vsi stebri, na katerih sloni; da nihče več ne misli na kaj zgodilo. Zbornica v prezidentovi izjavi, da si lasti pravico cenzuriranja še razpravljati ni hotela. Zbornica kar brez razprave odobrila predsednikovo stališče in sama odobrila, da se obsežejo in utesnijo njena pri-' vilegija. Ravno tako nerazumljivo kakor v tem slučaju, je to 9 kar je pri vsakem drugem zakonodajnem zastopu ob sebi razumljivo, da mora namreč sam varovati pogoje zbornica vlog. tudi postopala glede sprejemanja nenemških Tudi največji šovinist ne more tajiti, da se morajo svoji eksistenci Stranke postopajo namreč tako, kakor ^ državnem zboru zbrani poslanci med seboj vender po da je njih prvi namen, parlamentarizem vender samo parlament daje moč in veljavo padom parlamenta prišle vse skupaj na nič. ubiti dasi jim s pro tava Nhš parlament ubija samega sebe s tem, da zame kar spada v njegovo moč, da svojo lastne avtori razumeti, da se mora torej v obče rabiti tisti jezik, ki ga znajo vsi ali vsaj vsi poslanci. To je nemščina, vsaj sedaj še in bo tudi še dolgo ostala. Naravno bi torej bilo da se puste razmere, kakoršne so dotlej. Poslanec ki hoče res kaj doseči, ali ki želi teto izpodkopava pa s tem, da hočejo posamične slanci slišali i da ga drugi po bo že rabil tisti jezik, o katerem ve, da stranke takorekoč z glavo sko^i Jd ter nečejo videti J njim kaj doseže da vse politično življenje ne obstoji prav za prav iz ni Nasproti temu je gotovo samo postulat pravice, ako česar druzega, kakor iz samih kompromisov pokazalo v sredo. To Ta dan je prezident poslan ke zbornice izjavil se je se dovoli vsem poslancem, da smejo rabiti svoj materni jezik, in ako se njih govori in interpelacije ravno tako si lasti pravico, cenzurirati vse druge poslane da interpelacije in pripuščajo, kakor nemški govori. A kako pri nas? Doslei vloge prav tako, kakor ima smel vsakdo govoriti v svojem jeziku govore. Erezident si je s tem prilastil nekako državno pravico cenzurirati toda nenemški govori se niso zapisovali v zapisnik > Ta pravniško obladt ) kar absolutno ne more biti __s kisto se je prej tudi postopalo z nenemškimi interpelaci poklic Če njegov jami se prezidentu priznala taka oblast, potem v tem oziru izvršil Sprejemale se niso, niti čitale Lani je dr. Fuchs da je sploh nemogoče, katerakoli kočljiva zadeva ravnopravnost in odredil, da se tudi se pred parlament spravila nenemške interpelacije sprejemajo in čitajo. Zdaj pa se ) potem mogle pred par lament priti samo take reči, ki so slučajno predsedniku je to odvrglo. Prav tisti Nemci oziroma vladi všeč. Schönerer razkriti škandala severne železnice. Steinwender bil nikdar mogel spraviti znane afere nadvojvode pred javnost ali razkrinkati ministra Pinota. na sedanjo ustavo ki najbolj ne bil mogel nikdar lament in najbolj deklamujejo 9 , ki se najbolj razonemajo zagovarjajo skupni parna j se opusti vse, kar bi ne Otona utegnilo motiti parlamentovo delovanje, prav tisti Nemci so zdaj prisilili prezidenta, da je ovrgel to Fuchsovo prakso in izključil slovanske jezike, kar je naravnost Stran 72. Letnik LIX \ udarec v obraz ravnopravnosti in izziva odpor. Ako pa je 6904. Prvi okraj ima 173 hiš in 742 strank; se bilo Slovanom priznala ravnopravnost ) tratili časa in dela itak ne bili drugi okraj 245 hiš in 1316 strank; tretji okraj 502 hiši strank: s slovanskimi interpelacijami, ampak in 2200 strank; četrti okraj 348 hiš in 1748 bi se kakor prej posluževali nemščine prav, ker to razu- predkraji 211 hiš in 356 mejo člani vlade in člani parlamenta. strank; Vodmat pa 117 hiš in 542 strank. Seja minole srede nam je pokazala, da je parlament Štele «o se tudi domače koristne živali in je bilo na jedni strani izgubil že ves smisel za svoja privilegija, dne 31 decembra v Ljubljani 969 konjev in kobil, 970 na drugi strani pa, da nekatere stranke iz same trmo goved (726 krav), osla, 24 koz. ovac, 549 svinj, glavosti nečejo ničesar vedeti in slišati o najprimernejših 207 bučelnih panjev, 4919 kokoši, 55 gosi, 106 rac in zahtevah ravnopravnosti, kako da je vsako delo nemogoče. 710 komadov druge perutnine. Po uspehu seje r sredo smo prepričani, da se par- lament še pred 1. marcem razide, in da se začne zopet vladanje s § 14, absolutizem, kateremu, bo sile konec, kadar bodo zopet državne blagajne prazne. Politični pregled. Državni zbor se je seSel v sredo dne 20. t. m. Seja je bila jako burna, nastali so celo izgredi. Povod Ljudska štetev v Ljubljani. dala izjava predsednikova, o katerem govorimo na temu drugem Kakor smo na kratko že poročali 1 ima Ljubljana po zadnji ljudski štetvi 33.955 civilnih prebivalcev mestu, da bo namreÖ tudi v naprej cenzuriral vse podane interpelacije, in da se slovanske intopeiacije ne bodo čitale in sprv'iemale v zapisnik Čehi so bili skrajne razburjeni. Metali so celo neke papirfe na prezidenta, Klofač pa mu je hotel 2592 aktivnih vojakov, torej skupaj 36.547 prebivalcev, celo tintnik v glavo vreči Posamičnih škandalov, ki so se Civilno prebivalstvo razdeli se na posamezne okraje primerili, ne bomo popisovali ; dovolj je, ako omenimo, da je predsednik moral sejo nagloma zaključiti. V četrtek je tako-le: šolski okraj 4352 (2206 moških in 2146 žensk); . JakoLski okraj 5773 (2504 moških in 3269 žensk); dvorni okraj 10 498 (4581 moških in 5917 žensk); kolodvorski okraj 8618 (3921 moških in 4697 žensk); pred- jonirati. Nemci se silno boje, če bi parlament ne mogel bila 3075 okraji 1639 (760 moških in 879 žensk); Vodmat (1449 moških in 1626 žensk). Vseh moških z vojaštvom vred je torej 18.013, žensk pa 18 534. Domovinsko pravico imelo je dne 31. decembra 1900 8901 oseba (4084 moških in 4817 žensk) v Ljubljani; ^^ » zopet seja. Predsednik Vetter je izjavil, da odstopi, če Čehi začeli obstrukcijo Pa tudi podpredsednik Začek se pripravlja na odstop. Bržčas zbornica ne bo mogla dolgo funkci- de- moralo Korberjevo ministrstvo lati, da bi v tem slučaju odstopiti Predlogi slovenskih poslancev v državnem zboru Mej dri'gimi so stavili po n Slovanskega centruma a in sicer vitez Berks, Ziökar, Pfeifer, dr. Gregoröiö in ostali tovariši v predzadnj seji poslanske zbornice nujni predlog 20.236 oseb (9538 moških 10.698 žensk) v deželi kranjski; da vlada zviša državno podp za obnovlj po trtni uši 6463 oseb (3844 moških m 2619 žensk) v drugih av pustošenih vinogradov, in da se te podpore dovoljuje ne glede strijskih kronovinah; 614 oseb (351 moških žensk) m 263 na sokost deželnih podp Zakon iz 1. 1892 namreč do v deželah ogrske krone moških v Bosni in loča, da državna podpora ne sme presegati deželne. Ravno Hercegovini; 327 oseb (190 moških in 137 žensk) pa v slovenski ta določba pa ovira obnovlj nogradov Ta predlog so poslanci že ostalem inozemstvu. Seveda se bodo te okolnosti tekom Poslanec Pfeifer in tovariši letošnjega leta znatno premenile, ker utegne v zmislu večkrat vložili, a doslej brez uspeha. so predlagali, da se premenita novega domovinskega zakona mnogo takih oseb, ki že čez deset let bivajo v našem mestu, pridobiti domovinsko pravico v Ljubljani. Zanimivo je razmerje ljubljanskega prebivalstva z §§ 28. in 198. zakona glede osebnega dohodninskega davka inie Droti toči da država izdatno prispeva k stroškom za strelj in da se odp vinska klavzula Nadalje so vložili dr Šu steršič in tovariši naslednji predlog Znano dejstvo je, da se kmetijstvo že desetletja bori za svoj obstanek. Vedno višje so delavske plače in stroški, vedno težavneja prodaja, vedno ozirom na rodnost, oziroma bčevalni jezik, hujša konkurenca Kmetski dolgovi strahovito naraščajo, dražbe Od 35.600 prebivalcev ljubljanskih, ki imajo domovinsko se množe od leta do pravico v Avstriji 1 je 29.73 7 Slovencev ) 5418 dočnost Človek leta, in kmetj s strahom zro v bo mislil, da so vsi krogi pripravljeni poma Nemcev, 208 Čehov in Slovakov, 150 Italijanov, 63 Hr gati kmetskemu stanu, ki je moč in steber države Toda vatov in Srbov, 20 Poljakov 1 Malorusa, 1 Rumunec mnogi so slepi, in vlada ni storila svoje dolžnosti. Zato vi- dimo kako velika industrij ablja avstro-ogrsko nagodbo in 236 Madžar. Po veri pa je: 36.159 rimo-katolikov » ter carinske in trgovinske pogodbe z drugimi državami protestantov, 95 Židov, 34 pravoslavnih, 12 grških unijatov, starokatolik in 1 armenski unijat. ovedanja, 1 anglikanec J svetu trosi pesek v oči o svojem in o da si v pravem času zagotovi največ dobička. In oblastva še podžigajo to grabežljivost. Kot zastopniki trpečega da položaju poljedelstva, državna poljedelstva protestujemo Brati in pisati zna 28.575 oseb (14.767 moških in svoj glas proti agitacij proti takemu početju, povzdignjemo z denarjem in tiskom se upira 13 808 žensk), samo brati zna 1316 oseb (225 moških in 1091 žensk), 6656 oseb (3021 moških in 3635 žensk) pa ne zna ne brati ne pisati. upravičenim težnjam kmetskega stanu. Mi zahtevamo, da tudi kmet, ki narod živi, dobi besedo pri gospodarskih vprašanjih in osobito v trgovinski politiki Zato predlagamo : Visoka Število vseh hiš v Ljubljani znaša 1596; 79 pri avstro po zbornica skleni: „C. kr. vlada se pozivlje, da ogrski nagodbi, pri uravnavi avtonomnih carinskih tarifov in slopij takih v katerih se ne stanuje. Stanujočih strank pri novih trgovinskih pogodbah z unanjimi državami obrača » Letnik L1X. Stran 73 r J i I 9 / f' f I' r I I I I J I. t T" ■I Ü vso pozornost na poljedelske koristi in se odločno npre sebičnim težnjam industrije in prekupcev". Pogreb kralja Milana. vrSil dne 16. t. m. pogreb kralja Z se je Milana iz mesta Karlovca v zgodovinski samostan KruSedol. Mesto Karlovec je bilo ta dan vge v črnih zastavah. Pred kolodvorom in na glavnem trgu so bili postavljeni slasfiloki. Ob Obrtnijska premišljevanja. III. Kadar koli se snide kaka industrijalna korporacija množicR ljudstva je vrela od'vseh strani, udeležiti se pogreba, kadar koli se snidejo obrtniki na posvetovanja o svojega poludvanajs^ih je dospel na kolodvor dunajski dvorni vlak s / truplom Milanovim. Vsi zvonov začeli zvoniti in neätevilna 9 Od Zemljina je prišel poseben vlak s srbskimi gosti. Na ko- poklica potrebah lodvoru je pričakoval mrtvega kralja obdan od velikega duhovniškega spremstva škof mitrofan S e v i c, pevci semenišča in težavah, vselej pride tudi premog na razpravo, oziroma zvišanje premogovih cen s čimur n^ija pa so zapeli mogočno Žalostinko. Nato so dvignili krsto z mrtvim kraljem na mrtvaški galavoz se vse od kraja silno podražilo. Tega zvišanja ne čuti samo tisti, ki rabi premog za svojo obrt direktno, ampak tudi vsak konsument, naj bo že obrtnik ali ne. patrijarh Brankovic pričakoval z velikim spremstvom. V katedrali bo dejali krsto na katafalk in patrijarh Brankovic ter nad 50 duhovnikov je pelo mrtvaške psalme. Vsa duhov- Premogova cena poskočila po lanskem velikem ŠČIna je bila v Naposled se je štrajku premogarjev in lastniki premogarjev trde, da so bili prav po štrajku primorani zvišati premogove cene. atrijarh z ganljivimi besedami poslovil od mrtveca, in več sto Oglejmo si opravičevanje nekoliko bližje po cerkveni šegi po- ljubijo mrtvemu kralju čelo Iz metropolitske stolne cerkve v Karlovcu se ie potem pomikal sprevod poj^trmi potf kvišku proti s a m tsiianR^^Kr^lgdAjsk e m, ki i^^ol Na vratih samostana Štrajk se je začel v prvih mesecih lanskega leta in sicer najprej v Voitsbergu in v Köflachu na Štajerskem. Od tod je šel v Ostrovico in Karvin, potem pa v Kladno, Duchov, Mo«t Homotov, Falknov, Oslovan itd. Tr. trinajst predstojnikov samostanov hrvatskih bovljab se je delavce pomirile, še predno je prišlo do pričakovalo s predstojnikom, Krušedolskim arhimandritom, Anatolom Jan- ko v i č em 1 10 veliko število štrajka. srbskih, a^g ti ij s bi h in drugih dostojanstvenikov. Na tisoče Končal se je štrajk v času od 20 marci j a do oseb broječa množ se le nabrala v velikem samostanu 12. aprila 1. 1. Štrajkalo je okroglo 64.000 premogarjev, Mej zvonenjem in pevanjem mrtvaških psalmov so nesli potem seveda vsi v namen, da dosežejo boljše plače. Kaj pa so krsto v samostansko cerkev, pred odprto žrd. so jo postavili sredi cerkve premogarji dosegli? Pri nekaterih premogokopih se je slavil v izbranem govoru Khuen Hedevarv. na kar so po-istem času so se vršile tudi v V greznili krsto v globočino Belemgradu in v raznih drugih mestih mrtvaške slavnosti po umrlem razkralju Milanu. zvišala mezda od „šihte" plačanim rokodelcem za 20 vin. Nadalje se je dovolilo premogarjem, da zamorejo na račun svojega zaslužka dobiti predplačila, ki se pri vsa- Nemčija komesečnem obračunu odtegnejo. Oženjenim premogarjem, Nemška gospodarska politika se bo spre- ki nimajo naturalnega stanovanja se je dovolilo stanarine menila. Kancelar grof Bülov se je izrekel za zvišanje žitnih carin pri sklepanju novih trgovinskih pogodb Doslej je od na teden po 4 krone, a če imajo več kakor troje otrok » Bismarckovega odkopa sem imela nemška gospodarska politika strogo industrijdlen značaj, sedaj postane zopet agraiična. Vzroka temu pa ni iskati v gospodarskih razmerah nego v politiki. Vlada potrebuje agrarce, ker brez njih v parlamentu po kron. ničesar ne more opraviti m sled tega si hoče glasove agrarnih poslancev pridobiti z gospodarskimi koncesij Španija Vlada je nemire za sedaj zat Mej strankami ee je zdaj unel velik Ostrovici in v Karvinu se je premogarjem zbolj- šala mezda za 12 o/o, vrh tega dobe zastonj razsvetljavo v jami in za svojo osebno porabo toliko premoga zastonj kolikor so ga dotlej dobivali. Kladnu se je uvedel deseturni delavnik, mezde i boj Konservativci se Žele se ohraniti na krmilu in delajo, da postane načelnik nove vlade izplačujejo vsak teden določila se je minimalna konservativec Selvila Ako političn boj se to zgodi se zopet vnamejo mezda v znesku kroni 60 vin. na dan in vsak pre gleški Vojna v južni Afriki Zadnji čas dobivaj listi poročila glasom katerih se Burom neki slabo godi. Angleška armada podi an- prav mogar more dobiti na teden po 60 vin. 100 kilogramov premoga celem Bure baje pred seboj De okrožju Most, Duchcov, Toplice in Ho wetta z njegovo hrabro četo pa je od vseh strani tako za jela, da se bo moral udati resničnosti teh poročil so. se- veda dovoljeni najobsežnejši dvorci. Angleži so taka poročila lastništva niso dovolila ničesar in so delavci zopet motov je samo lastništvo iednega premogokopa dovolilo svojim delavcem desetodstotno zvišanje mezd, vsa druga pred že tolikrat v svet poslali dasi se niso nikdar uresničila da tudi sedaj prav lahko mogoče, da so le svoje želje oznanili kot dejstva. — Da Buri nikakor niso čisto potisnjeni meji Kaplandije, dokazuje današnje poročilo, da so Buri za De-Aarom zopet praznili angleški vojaški vlak. Tudi brzo- prejšnjimi pogoji prišli na delo, Ravno tako je bilo v falknovskem revirju. Te, na uradne izkaze opirajoče se navedbe doka- zujejo da takoj po končanem štrajku vprizorjeno zvi javne Žice so pretrgane Bui ki so bili doslej zahodno Cal- šanje cen nikakor ne izvira, da je štrajk bil vzrok jedino vinije, marširajo sedaj proti severju. zvišanju Ako se vzame, da se je delavcem zvišala mezda povprek za 12 o/^. kar z ozirom na navedene uradne t r stran 74. ^ t Letnik L1X. podatke jako visoko računani, potem se vidi, da zvišanje premogovih cen ni prav v nikake m razmerju z zvfšanjem delavskih mezd, da so se cene premoga povse nerazmerno in neopravičeno zvišale. To zvišanje se da percentuvalno izračunati, ter nam kaže ta račun, da so se cene premoga zvišale: v Duchovu za 29*8 o/ o? V Britanija premogokopu za 32*25 o/o, v Marßcheinu za 55 0/ t v Hermanstadtd za 63-2 v Avstrija Karbicu za 76 4 o/^. Ako se primerjajo cene po katerih največji rabat uživajoči konsument plačeval premog pred štrajkom in po štrajku, se vidi, da se mu je cena zvišala povprek za 45 11 o Ne dovolj na tem, se je zvišanje cene uveljavilo tudi za tista naročila »• • 1 štrajkom. tem se so došla premogokopom še pred trgovci s premogom, nad nad obrtniki in sploh nad konsumenti izvršilo pravo nasilstvo, premoga ni kateremu so se morali udati, ker jim brez bilo izhajati Obrtniki, veliki in mali, se že zdaj ne godi dobro. Konsum gre nazaj, zlasti vsled zvišanja premogovih cen in tako so te cene postale za vso obrtnijo prave kala-mitete. Na 'ntervencijo interesovanih obrtnikov je naposled { • . minister za trgovino sklical producente premoga in velike obrtnike na razgovor v tej zadevi. Trgovinski minister na tem razgovoru priznal da ta ne gre zgolj nego ža razmere, kega dela industrije in « na nasprotstva privatnih interesov se tičejo produkcijskih pogojev veli- na tisoče in tisoče delavcev J ki se torej tičejo javnih interesov tudi davčne sile prebivalstva. Toda ta izvajanja niso ugajala navzočnim lastnikom premogokopov Izmed vsega 1 kar je minister povedal 1 jim je ugajala samo izrek, da se ne smejo prezirati fruktuvacije svetovnega trga, in po tem izreku so tudi nadaljevali svoje poskuse zvišati cene. Lastniki premogokopov so se pri ti priliki z veliko odločnostjo izrekli zoper vse nasvete, s katerimi se je hotelo doseči znižanje cen 1 6eš ) da se hoče pristransko so se poseči v pristransko poseči v produkcijo. Izrekli I zoper podržavljenje in podeželjenje premogokopov, izrekli cen m zoper se so se celo zoper določitev maksimalnih monopolizovanje trgovine s premogom. Postavili so na stališče, da se tudi pri taki neizogibni potrebščini, kakor je premog, mora producentom pustiti, da določajo cene po svoji volji, da jih torej smejo zviševati, kolikor hočejo, in odklanjali vse pozitivne predloge obrtnikov Razgovor ni imel prav nobenega uspeha Ta raz govor je bil udarec v vodo in tudi po tem razgovoru so lastništva premogokopov od meseca do meseca zviševala premogove cene, kakor se jim je ljubilo, to se pravi * kolikor več so konsumentje povpraševali po premogu ) toliko bolj je rasla cena (Konec prih.) Čiščenje vina % (Konec.) Na dičen način kakor vizji klej, pripravlja se žela tina, z razločkom, da je treba za 1 hI vina ne samo ampak do \6 gr želatine. Kadar rabimo jajčjo belja kovino, ki je jako dobro m se precedi beljakovina ob prej enem prav ceno čistilo, skozi tkanino, da se naj raztrže jajčja sestava. Rumenjak se navadno odstrani. Kakor vizji klej, meša se jajčja beljakovina najprej v škafih ) v potem v sodu. Za hektoliter vina treba do beljake. Tudi mleko je za vino dobro čistilo, mora biti ♦ _ « pa sveže in posneto. Za hektoliter vina se računi okoli kot čistilo, ne mleka. • • v Krvi se tudi časih rabi M priporočamo, ker prinese lahko v vino tvarine, katerih * ni moči potem spraviti iz njega. Tudi ni lahko določiti pravo/ množino tega čistila. i-i.,, če je vino težje nego ista množina čistila 1 tedaj nima to nobenega učinka, ker se ne more usesti. To se posebno rado pripeti, če ima vino mnogo sladkorja, takem sliičaju moramo rabiti kaolin ali španjsko glino » m ki sta težja od vina. Za hektoliter vina zadostuje na vadno Va do 1 kg kaolina ali pa 5 do 10 dekov španjske gline (Spanische Klärerde). Obe čistili se zmešata najprej v škafu z vinom, potem se vlijete v vino, katero hočemo čistiti. Zadnji dve čistili delujeta v vinu mehanično 1 torej drugače nego vizji klej 1 želatina, jajčja beljakovina, kri itd. Kaolin in španjska glina čistita na ta način > da po vlečeta s seboj, kadar se polagata, tvarine, ki vino mo tijo v svojem bistvu pa se ne spremenita Pri porabi gori omenjenih čistil se pa spoji beljakovina s čreslovino v vinu in se deloma strdi. tem, da se beljakovina strdi, da postane težja in začne padati. Ker pa pregrnejo ta čistila enako tankim mrežicam vse vino, potegnejo ob poleganju s seboj vse ono, kar ne more skozi mreno. vizjem kleju obstoji ta mrena iz celih organičnih celic, ki so močno napojene, zato delujejo te že v manjši množini z istim uspehom, kakor večje množine takega čistila, v katerem so celice pretrgane, kakor na pr. želatina. če vizji klej nekoliko segrejemo izgubi ) kakor smo prej rekli prvotno moč. Ako nima vino niti toliko čreslovine, kolikor treba 1 da se spoji s čistilom, treba je vinu umetno do dati tega sredstva s taninom. Rabiti pa se sme samo čist tanin, ker bi lahko dal damo vinu v nasprotnem slučaju neprijeten ukus. če % vino v slučajih, kadar se noče učistiti, kar se prigodi lahko pri vinu, ki se ni kuhalo na tropinah, ptedno ga čistimo, 10 gr tanina, navadno zarfbstuje. Če čistimo z vizjim klejem, zadostuje nekoliko manj vedno dovolj tanina ta pa redko Črna kedaj vina imajo čistimo. čistilom izgubi namreč vino nekoliko barve, tanina m \ Letnik L1X. stran 75. • . ^ vč88ib tudi aroma. Ne de mu torej dobro, če ga preveč »Da, gospica » bavim se s predmetom že dlje Časa 9 Čistimo. Majhne mncžinei pa prenaša labko vsako vino a damam ne razrešim rad njih značajev. Tu treba redno brez posebne škode. velikih kleteh rabijo navadno za zatajiti svoje učenjaško stališče in biti galanter bela vina vizji klej, želatino, jajčjo beljakovine, ža črna pa navadno samo zadnje čistilo. slite f ... o . . . kako ste poredni! da je resnica o ženskah tako obupna Kaj mi ) da se niti Razun tedaj, ko hočemo imeti vino prej' čisto, pri- priznati ne sme! . ' 4 a poroča se čiščenje tudi tedaj, kadar dobi vino neprijeten 9 duh ali okus. Ne vem Sama najraje vara, in ljubi tudi če ima slabo barvo, ali preveč barve, laske in zabavo potem tudi, če je vino bolehno, šrbko in se nam zdi 1 da Besnica in ženske! Brrr tt bo trajalo. Eipečih vin pa ne moremo na ta način čistiti, ^ marveč samo s pretakanjem ali precejaiijem (filtracijo), meni pa itak veste, da sovražim poklone Da, da jmoje vrstice, mnogo jih je tacih C i Predno čistimo na veliko, dobro se je prej prepričati s poskušnjo v steklenici, kako deluje čistilo. 1 o ___k Da, da res v « Ko sem bil prvega napravil » i * e • 4 ste mi prizanesli velikodušno, pri drugem odslovili, da ne bi bil pravočasno utihnil me kmalu tt n Prosim Vas, bodite tako prijazni in razrešite moj značaj po učenjaški D No dobro • • ' , 1 Le obljubiti morate, da ostaneva I' Grafologija. Piše K. L. prijatelja • J n B Da . Tedaj * ' Če poveste resnico tale izredno veliki i! dolgočasnih kopališčih sosebno zdrav človek dru kateremu slede nerazmerno majhne črke, ki se tem bolj izmanjšujejo 0 * * čim dlje so od začetnice, kaže, da ste dovzetna za višje t zega početi^ ne ve, kakor da zahaja redno trikrat na cilje, da imate celo v srečnih trenutkih kako izborno na pošto po pisma in razglednice zega ne, vsaj pozdravov prinašajo, če dru » — izvirno idejo, a potrebnih močij, vsaj za sedaj, še nimate da bi jo izvršili ..." t Ogledoval sem baš došlo razglednico iz V7 edvod, S D katero so me počastile nedeljske kolesarice in razreševal morda res Velika ideja torej, ki se razkadi v prazen nič zagonetne podpise . . . I „Gospod Svetič, dobro jutro"! Bliskoma sem se ozrl. .Ah! . . . n Tile a tule w • na vrhu nekako zijajo, kažejo, da !: radi pripovedujete, kar doživljate Vi? B Da res In zavzet sem zrl nekaj hipov v neštetokrat škodovala Moja prevelika zaupljivost mi je že tt njene velike, izrazne oči izredne živahnosti. so dajale vsemu obličju izraz „Tele voljne in zaokrožene poteze pri vsej pisavi sosebno pri n, m in u kažejo, da skušate z žensko mi Poznal sem jo že dlje časa, a seznanila sva se šele lino in prijaznostjo ublažiti razne neprijetnosti v življenju > 9 pred kratkim na zadnjem plesu. Govorila sva po kratkem da se sploh bojite ostrih, odločnih korakov" uvodu že brez fraz in zaupno Zakaj tudi ne ? B Ona dražestno dekle osemnajstih let in jaz visokošolec in častnik v rezervi. B Tako Ti tt okraski pri začetnicah/ tako lepo po polževo zaviti značijo, da kaj radi v zrcalu občudujete svojo B Kak slučaj mi naklanja srečo ... ." poklonil sem poto in si navijate lase tt se uljudno. B O Podala mi roko Vi! to pa ni učenjaško, Vi porednež > tt B B B Razglednice oddajam Smem jih videti?" . Ne vem . . . tt delal sem radovednega. B 4 Pisava kaže, da ljubite lepe toalete, ter da sku pa naj že bo Ta je za mojo šate dopadati -Res?" najljubšo prijateljico in te so za moje bratrance". « . . . a . . . Kako pozorni ste in kako vprašala je z nekim strahom, kakor se bala, da ne ši razrešil še drugih skrivnostij pri- Vaš podpis tu-le Vera Rudež srčnih pozdravov jim pošiljate, tem bratrancem". Zadnja B Kako? Vi mislite slutite B Nič ne ugovarjate, že vem Saj morda . . imam tudi poteza pri V. kaže Vaše idealne polete, izgublja se ne-kamo v meglene višave ... R. in nekaj drugih začetnic pišete > kakor jih tiskajo to znači jaz nekaj tacih sestričen". da ste se po B Aha veliko ? postala radovedno Delal sem se zaglobljenega v njeno pisavo. „Ta je vaša pisava. Vas podpis in manupropij vspeli do precejšne izobrazbe^ da ljubite umetnost, da se morda celo sami poskušate na tem polju. ter Vaš manupropij vsekakor nenavaden Nekaj nenavad nega, koje vsa Vaša pisava, kakor se izraža to tudi na Prav Vaš značaj izražajo B Ste iz pisav? graf olog ? Znate razrešiti značajev tt Vašem obličju! ime, kakor kača svojo žrtev izgubljajo v ozko valovito črto Vašim manupropijem spletate svoje . . Zadnji kolobarji se . . . Dozdeva se mi, da Swan 76. N O i Li^tnik LIX z itt i * i \ blepite po večjem ugledu, po nečem, kar presega ženske moči'... In vidite, te hitre izpremembe v izrazu in v glasu t Zrla I B pozorno, na me. • • • vsej Vaši pisavi i te odgovarjajo hipnim izpremembam v duši. In duša nekako brzoiavlia iz ndtrine s 1 ki • 9 neko nestalnost, brž • J f r i pomočjo možganov m kone niste v mirnem dušnem, položaju 9 menda lju bite in dvomite, ste li ljubljena tudi Vi, ali ne ki se razprjBzajo na vse strani, na telesno površino, se že izpreminja, še predno je izginil prvi telesni izra? . . . nekako tako, če vržete kamen v vodo, ko vidite dolge Molče; je zrla name in premišljala, kako tolmačiti kolobarje, dasiravno je kamen, to je prvotni vzrok valo- moje besede. • M na dno. polal Opažal sem v njenih očeh tajen ogenj, ki je vspla pojemal in ugašal in zopet vsplapolal ... «Tako . . . Sedaj bo dovolj Dalo bi se naj- / * še marsikaj 1 a moral bi imeti nekaj pisem Vaših 1 v kateirih ste. pisali prisrčno in pisem, ste odkrivali precej svoje duše odkrito, v katerih vanj a, že davno •' • » • . * ' ' • k . • Kakor torej duša zaznamuje na poseben način svoje pojave v glasu, v pesteh, v hoji, sosebno pa v govoru, razkriva jih tudi pri pisavi in celo natančneje — kakor - / se< vsaj meni dozdeva v to. ter rabi manj pomočnih sredstev I a da se odkrije.. če Človek piše s peresom katerega » Hvala Vam! kaj čitati iz pisave Nisem verjela, da se da sploh vajen 1 tiči nekako vsa duša njegova v peresni osti in sedaj vidim, da ste uganili skoraj vse. Morda ste me poznali že preje? da čuli se odkriva s pomočjo možganov in živcev, t prezajo po desnici, ki vodi pero, v raznSh pot^h se Faz kaj o meni? a D Odkrito priznam, da Vas nisem poznal do zadnjič . .. save. govori, uporablja mnogo več sredstev, ♦ • . • 1 • da spravlja svoje misli, ki potekajo iz duše v besede. Zrak, ki prihaja iz pljuč, se pretvarja s pomočjo glaso- Kar človek na plesu govori, to pa pozabi trenutek po- tvornic v glas, a eedaj treba šele glas posebej izpremi- zheje, ne da bi še globokeje razmišljal. Ostane ne > I njati 1 da dobimo samo- in soglasnike in njih mejse jasen spomin na prijetno preplesane urice nekako tako, bojno zvezo naposled besede. kakor po kakem hitro prečitanem romanu 4 0- • • i 4 n Čudno! Priznam pogodili ste v nejasnih Pot tedaj^ katero rabi duša, da se razkrije v govora t mnogo daljša kakor pri pisavi. obrisih ves moj značaj, a da bi bila bolja prijatelja zaupala bi Vam mnogo svojega življenja in spopolnila bi ' . . 1 ^ — In sedaj še kupiin dva- Pa, oprostite gospica govorim menda že pre Vaše obrise do jasnih oblik. — krajcarskih znamk, da oddam razglednice. Morda me učeno in pozabljam, da ste ženska a Oho, že zopet udarec na nas ženske, katere spremite potem do doma? Malo daleč f i sicer, a lep ste moški izpridili v igrače, da sovražijo vsako resno raz- izprehod". „ ležno-prijazno. največjim veseljem** poklonil sem se hva mišljanje vsaj v moji starosti m ljubijo šalo. jaz ne maram biti takale igrača, le bodite prepri- Gospica Vera je odhitela po znamke. i a n. Cesta se je vila od, pošte po ne ravno umetnem čani. da sledim pazno Vašim razmotrivanjem pa na daljujte"! D Hvala Vam, na Vbši pozornosti! Torej m drevoredu, ki nas je dovolj skrbno varoval pekočih soinčnih žarkov. poglejte si doma Vaš album, v katerem hranite razgled- . . . Dasi pišejo vsi pisci iste črke, se vender ne nice! « Po drevoredu navzdol stopala sva z gospico Vero krije nobena pisava z drugo. Iz tega lahko sklepate na nekoliko oddaljeno pristavo. „Pa, gospod Svetič, kako čuti in misli vsakdo drugače 1 da da se razkriva duša v 7 neki » da v teh kratkih hipih ko človek piše, odkriva toliko svoje duše v obliki svoje pisave govoru baje 1 prihaja tako pravijo naravnost iz srca, se zrcali največ duše tt vsakem človeku drugače; bodi si, da provzročuje to raz liko telesno stanje, bodi si druge okolnosti, kakor pod nebje, starost, spol, narodnost, stan itd." gospod Svetič, če se ne tnotim 1 trdi n Gotovo lahko spoznate značaj 1 če čujete odkrit Plato potem, 1 da da govor, a človek ima premnogokrat besede zato > da njimi zakriva svojo notrino". imajo vsi ljudje, jednako, in išto dušo, čudno » se celo pri ljudeh iste starosti, istega spola, iste narod ♦ nosti odkriva jednoista duša na tako različen način a » Tako ?« n Čudno » a na prvi hip! I pomočjo možganov n Oglejte si človeka, kadar govori, a tako 1 da ne bo vedel, da ga opazujete . . . Opazujte njegov obraz! Kako mu skače živec okrog očij minjajo poteze okrog usten! m kako hitro se spre jezno Besedo izgovarja, spodnje ustnice pritiska nekako še besede zobem in brado privija nazaj; a m izgovoril in že je izpremenil izraz okrog usten v lahen nasmeh ... In tisti posebni zvok, ki spremlja vsako besedo, kako hitro se izpreminjata! Glas prihaja iz globine, se vzdiguje, pada in šine zopet na višek! namreč deluje in se izraža duša, a od različne velikosti in oblike možganov in od živahnosti živcev zavisi vsa razlika v inteligentnosti ljudij. Čim popolnejše je orodje, tem ložje deluje na njem mojster, v tem slučaju duša, ki se izraža s pomočjo bolj ali manj razvitih možganov. Pa ta razmotrivanja, gospica, bi segala predaleč in bi nas odvrnila od našega predmeta. o 99 Torej nazaj k grafologiji"! Vi ste rojeni gospica, za zakon, ker prosite v imperativih Letnik LIX. Stran 77. i v \ I ( „No, no grafologiji"! utolažite se Prosim dalje o a Da Podala mi t) • h Duša, ona zagonetka pri vseh ista duša se ne zr-cali vsa v pisavi, ali v govoru, ali v potezah na obrazu ampak roko in odhitela na vrt (Konec ) toliko, kolikor odgovarja dovzetnosti možganov. Zrcali se tedaj inteligentnost vsake osebe v njeni pisavi ali bolje to, kar jo loči od drugih v njen značaj. „In mislite, da izraža duša isti pojav na isti način pri raznih 4 ljudeh * • ^^^• T ' • if * • If • '^ • • ^ • * If • < B * ' K ^ ^^T* ^ « ^' « * ^^r' ' • ' » I I u Osebne vesti t- želnovladni oficijal v Ljubljani n Da. Kakor pomenja kaka poteza okrog usten srd gosp Rudolt Z ari i, je imenovan pristavom ravnateljstva po- možnih uradov. ali ironijo, koderkoli jo opažate, tako Za višja poštarja sta imenovana gg pomenja tudi v Zormanv Nabrežini in Adolf Hauff v Koöevju. Fraa Na- pisavi ista poteza isti tudi izkušnja". dušni pojav in v tem nas potrja uÖno ministrstvo je imenovalo real^nega profeäorja in okrajnega Šolskega nadzornika gosp. Fr. Le v ca ter profesorja Pa primeri se, da duša različne, da celo nasprotne šole gos Jos pojave izraža na isti način. Veselje poraja kakor mnogokrat solze, bol včasih krčevit smeh". bol obrtne Vesela za vladna komisarja za skupno nad- Naöelnikom I • » f zivanje obrtnih nadaljevalnih šol na Kranjskem., postaje Hrastnik je imenovan gosp. Fr. S a j o vi c. načelnikom postaje St Jurij ob južni železnici pa gosp Fr Ličen. M ' « l> Da, da a oglejte si solze veselja spremljajoči Promocija Konceptni praktikant pri finančni di- izraz na obrazu, te poteze okrog usten, ki izražajo vender vse kaj druzega nego žalost. rekciji v Ljubljani gospod Fran Windischer je bil dne 15. t. m promoviran doktorjem prava. Tako tudi pri pisavi Tu morate sklepati pred Žup anom v Škofji Loki je izvoljen gosp. Lovro vsem iz splošnega utiša, ki ga napravlja pisava i potem Sušni k, pristaš narodno napredne stranke. Potresna posojila so se začela iztirjavati in sicer Še-le iz posameznih znakov pri po jedinih črkah, a nikdar z obrestmi vred Vsled tega bo v Mestnem domu velik ne iz kacega posameznega znaka 1 ki je ne ujema z dru- gimi. Le potrpite o tem pozneje več. shod; ki naj proti temu protestuje Vipavska železnica se bo torej vender začela graditi. Podjetnika sta z inženerji že došla na lice mesta ia ? V kako ozki zvezi je pisava z dušnim razpoloženjem se je začelo zaznamovanje tistih zemljišč, se odkupijo za posameznika, vidite, če raziskuj te pisavo jednoistega železnico. 1 pisca v dobi, ko je veselega duha in zopet v dobi 1 ko je duševno potrt uničen in potem v normalnem razpolo- za 1 ženju. Takoj opazite precejšno razliko pri teh pisavah a pri vsem tem natančno vidite, da je pisala vse troje jedno in ista oseba. ( y ^ / • t Da opazilo se je celo, da so pri pisavi z nogo ali ustmi temeljne poteze iste, kakor pri pisavi, katero vrši roka — Odbor »bralnega društva« v Dražgošah se je 1901." takole sestavil: Predsednik: Ivan Stupica; podpredsednik: Jakob Jelene; tajnik: Luka Megušar; blaisjajnik: Franc Boncelj Oiborniki so: Janez Lotrič, Primož Hobjaa, i ] - Blaž Luznar , Opravilni načrt nabornih komisij na Kranjskem za leto igoi je naslednji: A. Naborna komisija c. 1 n kr dopol nitvenega o k r. poveljstva št. 17 v Ljubljani Naborna komisija št L Dne 18, 20., 21. in jasen dokaz torej, da je značaj vsacega človeka 22. marca: Nabor v Ljubljani za sodni okraj ljubljanske začrtan v potezah njegove pisave. Iz pisave pa se ne okolice dn e 23 in 26. marca: Nabor na Vrhniki za isto^ sklepa samo na dušo, da vsak lajik ugane že spol piščev Sklepa se iz gotovih znakov na starost, stan in celo na imenski: sodni okraj; dne 28 in 29 marca: Nabor v Ljub- . Dne 18. Ijani za mesto Ljubljano. Naborna komisija št narodnost. In posrečilo se že grafologom, da so iz in 20. marca: Nabor v Kamniku za istoimenski sodni okraj dne 22 in 23 marca Nabor na P r e v o j ah za gotovih, redno se ponavljajočih potez v pisavi prav skle- sodni okraj Brdo; dne 26 in 27 marca: Nabor v Vi&nji gori za istoimenski sodni okraj; dne 28., 29. in 30 marca: pali na telesno kakovost piščevo, na lepoto hojo, velikost itd. barvo les Nabor v Litiji za istoimenski sodni okraj; dne 1. aprila: S • ► filo^ofičn^m delom grafologije bila bi pri kraju Nabor v Radečah za istoimenski sodni okraj; ) praktični je mnogo zanimivejši. ^ Dospeli smo do pristave in vaški zvon poldne. aprila: Nabor na Krškem za istoimenski dne sodni in okraj; * udarjal Ah žal da morava pretrgati zanimiv razgovor dne 9. in 10. aprila: Nabor v Kostanjevici za istoimenski ^^ • ___ sodni okraj; dne 12. in 13. aprila: Nabor v Mokronogu za istoimenski sodni okrai; dne 15. aprila: Nabor v Trebnjem za istoimenski sodni okraj; dne 16. aprila: Nabor v Žužemberku za istoimenski sodni okraj; dne 18., 19 in Prav hvaležna sem Vam iz vsega srca za Vaš trud, 20. aprila: Nabor v Rudolfovem za istoimenski sodni okraj; veselim se že praktičnega dela. Me obiščete popoludne? Na vrtu v lopi bodem pogledavhla me je proseče in mi s hvaležno ljubkim na- ževju za istoimenski dne 22. aprila: Nabor v Metliki za istoimenski sodni okraj; dne 24. aprila: Nabor v-Črnomlju za isto- imenski sodni okraj; dne 26. in 27. aprila: Nabor v Ko- sodni' fimehom nagradila mojo razpravo okraj ; dne 29. in 30. aprila: Nabor v Ribnici za istoimenski sodni okraj; Dne n 4 Brez dvojbe Vas obiščem na svoje veliko veselje Nabor v Velikih Laščah za istoimenski sodni maja: okraj; ne pozabite prinesti Vaš albiim za razglednice To je Dne 2., m maja: Nabor v Radovljici za ves pa najpripravnejše za praktične grafološke študije litiöni tt okraj Radovljica; dne 6., m maja: Nabor v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič; dne 9., 10. in ff Popoldan torej na svidenje"! 11. maja: Nabor v Škoiji Loki za istoimenski sodni Stran 78. Letnik L1X okraj. Naborna komisija ces. in kr. dopol- Ijeni major Ivan Debelak. nitvenega okrajnega poveljstva št. 97 v Trstu, umrl zaslužni narodnjak župnik Dne 12. in 13. aprila: Nabor v Vipavi za istoimfnski V Rebrci na Koroškem Matej Še rv i cel j. R. ]e P. sodni okraj; dne 15, 16. in 17. aprila r Nabor v'Pos to j ni za sodna okraja Postojina in Senožeče; dne 19. in 20. aprila: okraj ; sodni Angleže Bure sta se šla v sredo ponoči na Bregu dva kleparska pomočnika Ko sta se spoprijela Nabor v Ilirski Bistrici za istoimensbi sodni dne 22 okraj; okraj; aprila: dne 24 dne 26. Nabor aprila : aprila: v Logatcu za istoimenski gnala sta hud krik kar je privabilo na kateri je napravil konec ljutemu boju. Nabor v Ložu za istoimenski sodni Nabor v Cerknici za istoimenski ho3u poli takoj popihal Bura pa je Breg Anglež j policaj tudi polica ujel pri pri m ga odpeljal v rotovžki tabor sodni okraj; dne 29. in 30. aprila: Nabor v Idriji za isto- menski sodni okraj. Ukraden havelok. Dežnikarskemu pomočniku je v neki gostilni na Rimski cesti nekdo ukadel havelok Ljudsko štetje na Kranjskem izkaeuje, da Policij tatu zsledila in mu odvzela havelok )e bilo 31. decembra v nasi deželi 87.284 hiš in 505 664 pre- Prebivalstvo ee je v zadnjih desetih letih pomnožilo bivalcev. lavec britvijo si je hotel vrat prerezati umobolni de Prepeljali so ga v norišnico. za 6706 duš, kar je rt^dno ostalo. 9 Nov premogokop. Lastnik velenjskega premogo kopa J. Lapp, je postaje Turiška vas. čel kopati premog tudi blizu železaiSke Laška kultura. Buzetu bili okna v Istri so Lahi po- ondotnemu okrajnemu sodniku, ker je kot šolnik pravičen. Kongres slovanskih časnikarjev bo dne . aprila v Dubrovniku v Dalmaciji. Želeti je pač, da bi se ga tudi Slovenci v obilnem številu udeležili. Nesrečna mati. V Meidlingu pri Dunaju je v sredo zjutraj ob peti uri vrgla žena cunjarja Lefkovica svoji dve hčerki skozi okno tretjega nadstropja in skočila Se sama za njima Žena je bila takoj mrtva, deklici pa sta živeli še malo časa. Cujnarja Lefkovica so zaprli, ker je baje neKaj poneveril, zategadelj pa je nesrečna mati končala sebe in otroka. Laži-baron V dunajskem pisateljskem društvu se je primeril velik škandal. Pokrovitelj društva, nadvojvoda Franc Ferdinand in predsednik baron Gleichen sta odložila svoji mesti, in to radi podpredsednika Madeinya. Ta SI Razglednice z'lastno sliko -(portretom), krasno brez pravice naslov barona, dasi je nadel je bil sin nemškega kmeta, izvršene, izdeluje slovanski tvrdka E Wogrintsits, Dunaj IX./2. Plemiško ime je vzel po nekem starem častniku. Maderny je Lazarethgasse 6. po vsaki fotografiji, ki se ji pošlje. Cena za izginil z Dunaja in odnesel 20 000 kron. eno razglednico je samo 12 krajcarjev, a naročiti se mora najmanj 10 komadov od 1 slike. Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda in to podjetje. opozarjamo zato čitatelje na Naznanilo. Vedno bolj se prepričujemo, da nam je tukaj utaknila svoj nos Zdravju škodljiva mast. Na vratih nove luke je straža ustavila nekega Vita Sartori-ja, težaka prodajalnice Ivanar Botterija v ulici Bariera vecchia. Straža je namreč opazila, da Sartori nekaj na vozičku pelje in kakor navadno, je tudi potrebna v slovenščini knjiga kaj je 80( zem kako se točno in jasno tolmačila, razvijal in kakšne smeri ima v pod kaki pokrov posode, v kateri je bilo ii 40 kilogramov umazane in škodljive masti Sartori vprašan, kam polje to mast, je odgovoril, da jo pelje v barako naših dneh Dr Krek je od leta 1896. obdeloval ta vprašanja grofa Rota v gostilno, ki je na konci nove luke. Str;.ža je o v „Dom in Sv^etu" ; ker izhajala na platnicah obliki- vstrezati svojemu namenu. Pisatelj ]e pa tvarina razkosana in je izprva tem obvestila nadzornika straž, ki le precej šel v omenjeno so večinoma zavržene, ne more v ti gostilno, da ':idi, kaj bo z ono mastjo, in ko je zveiel, da jo priprav urediti porabijo za jed, je mast sekvestiral in pozval koriii^^ji da jo in izpopolniti svoj spis za samostojno izdajo, katero je pre- pregleda. Komisija je konstatirala da je mast ziravju škod- pustil Slovenski krščansko zvezi" v Ljublj Odbor krščansko-socijdlne izhajati „Socijalizem Spisal dr. Krek Založila kršč Ijiva in so jo prepeljali na magistrat. Groatilničar !□ prodajalec zveze naznanja torej, da prične prav kmalu Botteri bosta se morala zagovarjati radi prestopka predavanja soc. zveza v Ljublj in sicer v snopičih po 15 kr. Vsak mesec zdravju škodljivih jestvin. izide vsaj po jeden snopič Knjiga bo najmanj v jednem letu gotova. Ker pa mora imeti „Zveza" zagotovljenih toliko kupcev, da se ji ne bo bati izgube, prosi svoje prijatelje in somišljenike, naj z nabiranjem naročnikov omogočijo to važno podjetje. vsaj do konca meseca svečana ini. Odbor slov. Trojčke povila je dne 11 t. m v. Javoršici Jesenici v orehovski duhovniji. Sluč redek a za ubogo' družino ne posebno ugoden. Kajti mož Marijana Mavri j je zares jako ki da Imena naročnikov naj pošlj Luk. Smolnikar kršč. soc zveze. stolnemu vikarju v Ljublj je že itak oče mnogoštevilne družine, komaj toliko zasluži, z veliko težavo davke plačuje. Morda se med našimi cenjenimi Čitatelji najde katero čuteče srce. da se s kako podporo spomni ina Mavri. uboge družine. Poslalo naj se na oaslov : Marij »Der Süden.« Organ für die politischen, culturellen Javoršica-Jtsenica št. 23 pošta Cerkno und wirtschattlichen Interessen der Kroaten und Slovenen. Ta Dr. Svetozar Miletic. Te dni so v Novem Sadu list, ki so ga slovenski in hrvaški poslanci raznih strank ustanovili odubrr lepe sloge v namen, da v središču Avstrije krepko teptanega in zaničevanega hrvaškega in slo- pokopali telo velikega in velezaslužnega srbskega patriota. zastopa koristi venskega naroda, stal je vedno nevstrašeno in neupogljivo na rodni službi t^r delal zanj vztrajno, navdušeno in zvesto. vidiku ter razkrival skelele rane, jih rečenima narodoma seka ne samo tuja kruta sila, temveč tudi lastni sinovi, priporočamo vsem rodoljubom, da ga izdatno podpirajo. Opozarjamo na to, da je ta list sedaj edini na Dunaju izhajajoči Naročnina dra Miletiča. Novosadski „Branik" je pisal o pokojniku: Mi-\et\6 je bil redka prikazen. Celo stoletje skoraj je stal v na- Bil je Človek velikega uma in znanja. Zlasti državno pravno znanje bilo je velikansko. Zasluge njegove so ogromne in važne. Njegovega imena ne pozabi narod nikdar. V njem je odličen del srbske zgodovine." Tako „Branik". Eojen )e bil dr. Mi- bori tednik, ki je tudi za slovansko vzajemnost znaša za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za leta Uredništvo in upravništvo je na Dunaju, I. Plan- letič v Mošorinu 1826. Leta 1854. je bil promoviran na kroni. kengasse postal župan 1. 1861. ter užival tolik ugled, Umrli V Ljublj je na nagloma umrl zobo Dunaju doktorjem prava. Kot odvetnik se je nastanil v Novem Sadu, kjer da je bil Pešti, kjer je ustanovil list „Zastava" ter se posvetil politiki 1865 izbran za poslanca v ogrski parlament v zdravnik dr. Koman Jacob docela. Leta 1887 je bil izvoljen drugič županom Novega Celju je umrl umirov- Sada, kamor se je bil vrnil iz Pešte, in kjer je ostal do 1. 1868. Letnik LIX. Stran 79 ;dr i f J S L I \ I i i I in rU u. I ll L,' 1 . 'S # Po umoru kneza Mibajla-je poslala ogrska vlada komisarja njegovi drugovi pri ropu in jih zaprlo. Vsi trije so italijanski Asta, ki je prisilil Miletiča, da se je županstvu odpovedal, podaniki iz Castellamare de Golfo Miletič je bil poslej samo öasnikar. Leta 1878 je bil obsojen Knez Monaški ločen od svoje žene. Knez v radi nekega članka, v katerem je napadel bana Rauba. Miletič Monaco je bil ožfnjen z neko Židinjo Heine iz Pariza je prebil leto dnij v zaporu. Leta 1878. je bil Miletic iznova obsojen v zapor, to pot na pet let radi veleizdaje. Narodno- ga znala dobiti v svoje mreže. Od tega ^'.asa je bil knez stalno pod vplivom židovskih hijen, katerih početje ima zahvaliti cerkveni sabor pa je izprosil, da je bil že po preteku jednega življenju in imetju nevarno igrišče v Monte Carlo. To igriSče leta izpuščen. Miletiča zapor telesno uničil, da je bolehal je v židovski upravi in je dobival od te uprave na leto mi do smrti. ' Miletic je bil goreč Srb, velik nasprotnik Nemcev lijonov frankov za to, da je dal koncesijo. Kako se godi v in dunajske vlade ter je stremil vedno za narodno avtonomijo, tem igrišču, je vsemu svetu znano in bilo je že ojstrih glasov Bil je Madjarom dolgo naklonjen, a končno jih je kot poslanec za odpravo te krvave pasti. Knez je svojo ženo spodil, in pobijal najodločnejše. MiletiČ je bil duhovit vodja Srbov v morda je upanje, da se razpusti ono ostudno igrišče. Ogrski in v Hrvatski, zato pa ga Srbi ne bodo pozabili nikdar. Umrl je v 75. letu v Vršcu Mileticu. pri svojem sinu, dr. Slavku Najbogatejši Prusi Slovani deti da so trij aj bogatejši pruski knezi .Zanimivo je ve-po rodu in krvi ▼ Čudno tele. V Slovani. Eazun nemškega cesarja samega, i PX^"IPTA okolici Sunje na Hrvatskem se je ^eleppsestev v skupnem površnem obsegu 98 746 hektarj otelila krava. Tele ima tri pare ušes in sicer zaporedno ent) zemljišča, imajo sledeči knezi pruski to le za cesarjem največje poleg drugega v ravni črti. Na dlaki teleta pa so dobili vse posestvo in sicer pr^'i knez / ki ima 76 grado vele polno malih živalic, podobnih gnjidam. Kako in kje se je tele posestev s 50 112 hektarjev zemljišča, vojvodagradov nabralo gnjid, ni znano. z 39.742 hektarj zemlj Cigani odpeljali otroka. Pred leti so na Hrvatskem in vojvoda ^^atibbr^z 1 in 33 096 hektarjev zemlje. Ti trije knezi so, kakor kažej gradovi zasačili celo družbo krutnežev, navideznih siromakov in ciganov, že njih imena, ^si kateri so izrabljali deco v svrho prosjaČenja ter so jim kvarili Skvani^^in se Nemci ne morejo ponašati z resničnim nemštvom bogatašev-prvakov ude, da bodo bolj usmiljenja vredni Zdaj so na Hrvatskem med cigani dobili 81etno deklico, katera pravi, da je doma iz Baku Strašni požar v Baku na Ruskem. V mestu vnelo se je 5 t. m. na večer velikansko Rothšildovo Dalmacije, a njen oče, da se kliče Fran, ne ve pa povedati skladišče petroleja z desetimi poslopji vred. V skladišču naha-iz katere vasi ali občine je. Ciganje, kateri so v zaporih v jalo se je 35 milijoQov pudov nafte. Škode je 6 mili)onov do- Vrbanji o tej stvari nečejo ničesar, izpovedati in izjavljajo, da larjev (dolar gld našega denarja). Mnogo ljudi je našlo je otrok njihov. Deklica je povedala, da so ji ciganje s ognjem smrt v požaru. Našli so 9 v pepel spremenjenih trupel, 160 pokvarili jedno oko, a mogoče da bi ji bili še drugo, ako ne pa je ranjenih in sodi se. da je pogorelo več stotin ljudi. Za bila stvar prej odkrita. Dete zmrznilo na prsih matere. Pretečenega ubožne sirote umrlih nabralo se je mnogo milodarov. Žrtva igrišča v Monte Carlo. Nedavno je doSla meseca je v Budimpešto prišla uboga ženska z 3 mesečnim iz Lyona na Francoskem v Nico neka iiogatašinja, Luiža Barej, otrokom. Šla je iz predmestja v mesto svojemu možu koči- jažu, da bi od njega dobila kaj ki pa se je prej pomulila še nekoliko v Monte Cdrlu, da po- denarja, da preživi sebe in skusi ondi svojo srečo. P rine^ -seb^^-^Oifl ilJMuJ r a n k o v, otroka Ne z otrokom dobivši ničesar, šla je vzlic hudemu mrazu pes a zgubila v^^ ^acftMgri. Iz obupa si je končala živ- na dom. Med potoma se je ufrudila in sedla na Ijenje, in našli so jo obešeno na oknu sobe v hotelu, kjer je zid ob cesti. Otroka je pritisnila na prsi ter ga pokrila z prenočila. Pri njej so našli samo še nekaj ötotink in vstopnico robcem. Na mrazu sedečo je premagal sen in zaspala je trdno, v igrišče v Monte Carlu. V nezavesti matere je veter razgrnil otroka in bil polnoma izpostavljen vetru in mrazu. Nekaj Časa potem je pošel Na ledeni plošči v morje. Štirje možje iz Wie- rmgena ob Zuiderskem jezeru so stali na ledu ob obali, ko mimo voznik, kateri je na pol mrtvo žensko spravil na voz in se nakrat odtrga velika plošča ter iih po veČinevnem plavanju jo pokril z pogrinjali ter odpeljal v budimpeštansko bolnišnico, zanesla v morje, kjer so se potopili. Rešiti jih baje ni bilo Ko 80 pripeljano razkrili, dobili so otroka popolnoma zmrznje- možno, ker so bili vsi čolni primrznjeni. nega, mater pa so s pomočjo ribanja oživeli. Slovanski Roparski napad V Trstu blizu trga pred Ijud- konji za Transvaal. Angleži, so pov8od-4^ok^pill konje skim vrtom prodaja na nekem dvorišču drva, oglje in pesek Burom, so proti zašli sedaj neki Peter Baje Nekega večera celo v Slavonijo pTTirfe Nakupili so pride v njegovo prodajal- jih lepo število ter jih pošiljajo preko Zagreba na Reko, kjer nico delavec, kateri ga v italijanskem narečju vpraša, ali se vkrcajo na angleški parnik. Do sedaj odposlali so jih vže ima dovolj peska in drugih potrebščin za zidanje * Baje je pri- tisoč iz Slavonije Človek se nehote vpraša, odkod da imajo trdil, delavec pa je odšel. Drugi veČer ob isti uri sta v dvo- Buri konj za svojo potrebo, ker jim ni treba ob laziti celega rišče vstopila dva delavca in sta naravnost šla do magazina, sveta za njimi Ali pa jih Angležem Buri toliko pobijejo, da v katerem je bil Baje sam. Eden prišlecev je skočil Bajcu jim jih vedno manjka? in mu z robcem zamašil usta, drugi pa ga je pomagal na tla Lev v garderobi. Gdč. Lucija Medlon, variete vreči Baje je vender precej vstal in hitel na dvorišče, kličoč na pomoč Na tleh ležečemu so vzeli iz žepa 60 kron in ubežali. pevka, je doživela v mannheimskem gledališču te dni prav ne- Po predstavi je šla v svojo garderobo, da je ušel prijeten dogodek. Na voglu ulice Fontana, kakih 50 korakov daleč, stala bi «e preoblekla. Ali tu je srečala velikega leva. je straža in videvša dva bežati, je precej hitela proti njima, domaterju Princu in se klatil po gledaliških hodnikih. Pevka je prišel Princ iu odvedel ali drugi bežeči je na zvijačni način stražo prevaril, ker je je zakričala in omedlela tudi on klical, naj love tatu. Straža je toraj prijela prvega, leva v kletko Pevka je obolela, kateri sreči je potegnil dolg nož in proti straži pomeril, prerezavši Kače napadle hišo. Neko hišo v Mlanelly-ju v deževni kaput, je trd, in po katerem je nož zdrsnil, južnem Walesu so kakor poroča list „Zoologist*' pred tako da straža ni bila ranjena. Vsled udarca z nožem je straža kratkim posetile kače v celih trumah. Lezle so po stopnjicah, za hip lopova popustila in ta je zbežal po ulici Fontana, dokler na pohištvo ter se udomačile po sobah in spalnicah. Prebi- ga ni vsled upitja straže na voglu ulice Coroneo ustavil straž- valci so jih pobijali, in našli v zidu 40 gnezd kaČ, sicer mešter 97 polka, kateri je straži pomagal, da je roparja na niso bile nevarne. V zidu so našli še 1200 nerazvitih kač. redarstvo peljala. Redarstvo je pozneje izvedelo, kdo so bili Kohko bi jih prišlo na dan črez šest tednov! •j ' I / stran 80> Letnik LIX Nikolaj Tesla, slavni hrvatski učenjak, naznanja v časniku „Sun", da so potrebna denarna sredstva za na- pravo njegove brtzzične svetovne telegrafije zagotovljena. Električna moč se navede v zemljo in tresljaji se bodo lahko po vsem svetu lovili s posebnimi aparati. Dolgovi razkralja Milana. Z Dunaja poročajo, da je Milan zapustil do 4 milijone frankov dolga, o katerem se še ne zna. kako se poravna. V kratkem se bo vršila na Dunaju zapuščinska razprava in, ker Milan ni zapustil oporoke, smatrajo kralja Aleksandra glavnim dedičem. 60 kron je gl rije", kateri znesek se po odbitku 20 o/« v got Mi opozoi dobit<-k „Invalidendank lote o v i n i izplača naše častite bralce k d 23 m 190 1 da bode srečkanj P Loterijske srečke v Brnu dne 20. februvarja t. 1.: 75, 36, 43, 22, 88. Na Dunaji dne 16. februvarja t. 82, 43, 12. V Gradci dne 16. februvarja t. 1.: 18, 30, 23, 69, 40 rž Tržne cene. v Ljubljani dne22 februvarja 1901. Pšenica 6 80 h, ječmen 50 h, oves 6.80 h ajd proso fižol turš^.ica nova 6.50 stara 7 20 10. Vse cene veljajo za 50 kilosrramov. Blasnikova tiskarna v Ljubljani na Bregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot ; knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. ♦ 4 Cenik se 'pošlje zastonj poštnine prosto Doktorja pl. Trnköczyja preskuštBna zdravilna in rediina sredstva, preskušena že mnogo let, priporoča in razpošilj lek Trnkoczy v Ljub Ii Najceneje se dobiTajo t podpisani lekarni, 5e se naroda zdravila Tsak Tse strani sTeta z obratno pošto s poštni povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden ko natančni navodilom malokrvne gospodinje 9------7-------------^^^^ ^ ^»^^m^^y vsakega bolnika^ sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Tmköczya Kakao sla dni čaj htS^'Ä'l^ sebine) Dalj _ najceneje hranilno sredstvo. Zavojček i4 zavojčkov samo 5 K. iča: Doktorja pL Tmkoczrja Zelodečne jujoče tacata TfrOfflllPP odvajalne, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri dragih krogljicah Škatlj 80 h, tri škatlj e 2 K. Pocnbene krogljice. Škatlj Prsni kašljev sok ali zeliščni sirnp, prirejen z lahko X Ctü. ■ ^ raztvarljivi*" a.nn<»niTTi žplA7.r>Tn n+ianip Vnšpli ra-y+vaTio oli-» raztvarja lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tacata Tlrffnilni ^^^ (protlnskl cvet, Gichtgeist) priporočljiv ^lll-HlA ^jQjj ntešuioče. laišaioče drgnenjft v kriin rntah ogah, kot novo poživljajoče drgnenje delu. Steklenica 1 K, sest steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, preskušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, Da vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja Varstvena znamka Živinorejcev itd. obrnj pl. Trnköczyja redilne pripravke za živino. Doktoija pl. Xrnköczyja (12 1) IZlVlTl^ti redilni prašek za no-ZiiVlIl^iiil tranjo rabo pri kravah, volih in konjih. Ze blizu 60 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe i K, pet zavoj čekov samo 4 K. Ql ^.i i r«dilni in krmilni prašek. J. 1 Ui^AVyjx Varstveno in dijetetično Varstvena ziiajnk;t. sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in toJšče. Zavojček 60 h, pet zavojčkov samo 2 K. Glasom razglasa visoke c. kr. deželne vlade ta prašek tudi trgovci prodajati, imenom doktorja pl. Trnköczyja prašičji prašek varstveno znamko. le 18. julija 189;) smejo Zahteva naj se pa pri istih samo pod LV « r- V 'mß i ♦ ♦ S • ^ i i > lepreklicno Glavni dobitek v g^otovini 20 o/o odbitka. V priporoča menjalnica Ljubljani Odi^ovorni urednik: Avi;ast Puciliar. Tisk ill založila: J. ülasnikoYi uasleduiki