PRED KONGRESOM LE ŠE DOBRIH DESET DNI NAS LOCI OD VII. KONGRESA LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE, KI BO OD 23. DO 26. JANUARJA V BEOGRADU. NA TEM JUBI-LEJNEM KONGRESU, KI CASOVNO SKORAJ SOVPADA Z 20-LETNICO USTANOVITVE PRVE JUGOSLOVAN-SKE MNOŽIČNE MLADINSKE ORGANIZACIJE — USA OJ-a, BODO PREDSTAVNIKI JUGOSLOVANSKE MLA-DINE POLAGALI RAČUN ZA DELO LJUDSKE MLADI-NE V ZADNJIH PETIH LETIH IN SPREJELI SMER-NICE ZA SVOJE BODOCE DELO. Mladina Jugoslavije, ki se je aktivno vključila v revo lucijo in je s svojimi žrtvami prispevala k njeni dokončni zmagi, je prav tako našla svoje mesto tudi pri graditvi so-cialistične družbe v novi Jugoslaviji. Pri svojem delu se je vedno zavedala, da to deio ni in ne sme biti preprosto, shematično, ampak da se morajo metode dela prilagodi-ti okolju, v katerem mladinski aktivi in posamezni mla-dinci delujejo, da se mora njihovo delo prilagoditi speci fičnim pogojem posamezne komune, gospodarske organi-zacije, ustanove ali šole, a da kljub temu mora biti usmer-jeno v nenehno utrjevanje socialističnih odnosov v naši družbi. Zato bi vsakdo, ki bi hotel vsaj bežno preleteti vsa področja udejstvovanja jugoslovanske mladine in za-jeti vsaj najvažnejše naloge današnje mlade generacije, moral napisati zelo obsežno poročilo in obširno analizi-rati uspehe, pa tudi morebitne neuspehe posameznih mla-dinskih aktivov in posameznih akcij. Tu ne mislim na kon-kretne delovne, temveč na družbenopolitične akcije, ki so prispevale k pravilnemu razumevanju vloge Jugoslavije v mednarodnem svetu, prav tako pa tudi pospeševale naš razvoj, ki dobiva prav sedaj svojo potrditev v novih zvez-nih in republiških ustavah. Toda to ni moj namen. V pripravah za kongres bi na kratko želel le napisati nekaj misli o odnosu in sodelovanju med Ljudsko mladino in Zvezo študentov. Obe organizaciji veže dolgoletna re-volucionarna tradicija in zasledovanje istih ciljev, ciljev ki jih postavlja Program Zveze komunistov Jugoslavije. Obe organizaciji sta politični in vzgojni organizaciji mla-dih ljudi. Ljudska mladina združuje vso napredno mladino, ne glede na to ali ta deluje v podjetjih, v zadrugah, v šolah ali na katerem drugem področju. Njena naloga je, da po-spešuje razvoj samoupravljanja, socialistično preobrazbo vasi, razivoj komunalnega sistema, reformo šolstva in predvsem. da vzgaja mlade Ijudi, ki bodo znali s polno pozornostjo reševati vsa vprašanja socialistične graditve naše skupnosti. Razlog za obstoj Zveze študentov je v zelo specifični ln slični problematiki visokega šolstva, v revolucionarni tradiciji študentskega gibanja pri nas in v dolžnosti jugo slovanskih študentov, da ob zelo razvitem mednarodnem študentskem gibanju uveljavljajo tiste principe, namreč principe miru in aktivne koeksistence, za katere se bori socialistična Jugoslavija. Najvažnejše naloge Zveze študen-tov, ki so v bistvu le konkrefizacija in specifizacija nalog Ljudske mladine, so vzgoja mladih intelektualcev, ki bodo znali uveljavljati napredne težnje m se boriti za nove so-cialistične družbene odnase ter bodo razumeli odnos med fizičnim in psihičnim delom ter pravilno vrednotili inte-lektualno delo, to poraem. da ga ne bodo niti podcenje-vali niti precenjevali. Zveza študentov se mora seveda še nadalje boriti za izpeljavo vsebinske reforme študija, tako da bo dajalo visoko šolstvo res take strokovnjake, kot jih naša družba potrebuje. Po mojem mnenju najbolje karakterizira odnos med ljudsko mladino in Zvezo študentov novi predlog za spre-membo statuta Ljudske miadine Jugoslavije, ki ga bodala komisija za spremembo in dopolnitve statuta CK LMJ le-tošnjemu kongresu, ki pravi, da »predstavlja Zveza štu-dentov Jugoslavije, ki kot samostojna organizacija dela na osnovi svojega statuta, v idejnem in političnem pogledu del Ljudske mladine Jugoslavije«. S tem je povedano vse. Jugoslovanska mladina je bila in je še vedno v svojih stremljenjih in težnjah enotna. Njeni cilji so podani v programu Zveze komunistov Jugo-slavije in naloga Ljudske mladine in Zveze študentov je, da z neprestanim sodelovanjerfi usmerjata napore mlade generacije za dosego teh skupnih ciljev. študentska orga-nizacija ljubljanske univerze hoče in mora biti dostojna naslednica študentov — revolucionarjev, ki so se na na-6i univerzi borili za novo Jugoslavijo. Zato bomo dele-gati Ijubljanskih študentov po svojih tnočeh prispevali k uspehu kongresa in v njegovih smernicah našli novo vzpodbudo za naše delo. Janez Kocijančič Spet se bomo za mesec dni poslovili od predavolmc, vendar mnogi ne tudi od knjig. Žrtvovati bodo morali pocitnice na račun izpitov. Tem želimo, da ne bi imeli pokvarje-nih počitnic, čeprav se bodo mordg oddahnili šele tokrat ko se bodo ostali že vračall. še beseda tistim kolegom, ki se bodo v tem času poslovili od nas, saj je zdaj tudi čas diplom: čestitamo!... Vsem drugim paf ki bodo odšli na svoje domove ali na smučišča ali kamorkoli drugam kot počitničarji, žefimo veliko veselja in zabave. Želimo, da bi se naše smučine ne razšle, četudi se bodo morale marsikdaj križati. Želimof da kljub času odkrijete toplino, ki je skrita v Ijudeh ...! Foto: Joco Žnidoršič Iribuna LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE LETO XIII. Ljubljana, 16. jonuor 1963 štev. 2 USTANOVNA SKUPŠČINA ZVEZE POKRAJINSKIH KLUBOV POSVETITI KLUBOM VSO POZORNOST Konec decembra je bila v veliki pre-davalnici takultete za elektrotehniko usta-novna skupščina Zveze pokrajinskih klubov pri univerzitetnem odboru ŽŠJ. Prisostvovalo ji je 120 delegatov 15 pokra-jinskih klubov, ki delujejo v Ljubljani, kot gostje pa predstavniki nekaterib ob-čin in okrajev ter univerzitetnega odbora. Izvolili so nov odbor, kateremu bo na čelu predsednik dosedanje komisije za pokrajinske klube pri UO Srečko Beri-čič. Le-ta je v uvodu imel referat o delu pokrajinskih klubov in njihove zveze; re-ferat je dopolnila živahna diskusija. Skupščina je tudi sprejela blizu 30 skle-pov za bodoče delo. Referat je najprej navedel nekaj glav-nih vzrokov in pomanjkljivosti, ki so one-mogočali uspešnejše delo pokrajinskih klubav v preteklem študijskem letu. Le-ti so: kadrovske težave (dobre kadre pobe-rejo faknltete in prenekateri člani odbo rov klubov so neresni in brezbrižni do prevzetih dolžnosti), materialne težave — klubi (kočevski, zeniški) ne dobijo, ali pa ne dobijo redno (mariborski, šmarski) dotacij od okrajnih in občinskih Ijudskih odborov —, pomanjkanje prostorov. Na-dalje: nepovezanost občinskih klubov v celjskem okraju med seboj; neformira-nje klubov v kranjskem okraju; izredna malomamost in neresnost mnogih gospo-darskih organizacij in Ijudskih odborov glede povezave s pokrajinskimi klubi pri razdeljevanju štipendij, organiziranju praks, bodofiih zaposlitev, kar je posledi-ca pomanjkljive ali sploh nikakršne ka-drovske in štipendijske politike itd. Najprej bo treba rešiti te organizacij-ske probleme Dosedanje delo koomisije za pokrajinske klube kot povezave z UO je bilo preozko. Zveza ima namen omogočiti tesnejše sodelovanje med klubi, izmenjavo izku-šenj in organizacijo skupnih afccij. Iz predstavnikov klubov je bil izvoljen od-bor Zveze, ki bo delal v štirih komisi-jah: socialno-ekonomski, icleološko-palitič-ni, kulturno-družabni in športni. Naj na-vedemo nekaj smernic za delo teh ko misij in ustreznih komisij v posameznih klubih, kot sta jih podala referat in di-ekusija Na socialno-ekonomskem področju naj se klubi borijo, da bodo štipenditorji v &tipendijah videh investicije v kadre, ne pa milostne podpore, da bodo le-te pode-ijevali na podlagi vodene kadrovske poli-tike, preko javnih razpisov, da bodo raz-pravljali o osnutku pravilnika za razde-[jevanje štipendij, ki ga je izdelala soci-alnoekonomska komisija pri UO. Naloga klubov je tudi, da dajejo mnenja o upra-vičenosti članov do štipendije, subven-cije in bivanja v študentskem domu, za kar se morajo preko zveze povezati z ustreznimi organi Glede kreditiranja je bila skupščina mnenja, da je le-ta brez odpisov nesprejemljivo in da tudi sicer ostane štipendija osnovno sredstvo za pridobivanje in stimulacijo kadrov. Za idejnopolitično delo so na skupšči-ni poudarili potrebo po tesnejši povezavi z orgamzacijami LMS med dijaško, de-lavsko in kmedko mladino. Najprimer-nejše oblike so: razgovori s srednješolci o študiju, ( morali bi biti že februarja ali marca), pomoč političnim šolam in delavskim univerzam, delovne akcije v domačih krajih, povezane s predavanji, Prav všeč mi je, da je vse na en dan. šef itak ne bom nikamor, do prihodnjega kulturnega dne pa bom že razmislil, kam jo bom mahnil. ekskurzijami in športnimi srečanji, vklju-čitev v počitniške aktive LMS in poživi-tev njihovega dela. Na partizanskih po-hodih naj se študentje seznanjajo z zgo-dovino in problematiko krajev, obenem pa posredujejo prebivalcem kulturne do-sežke, obveščanje občinskih komitejev o prihodu aktivnih članov pokrajinskih klubov v službo itd. Še bistvenejša pa je morda idejna vzgoja samih študentov. Le-ti namrec1 prihajajo v služuo v domači kraj često popolnoma nepoučeni o speci-fičnih problemih in celo brez vsakega pojma o družbenih procesih v našem go-spodarstvu Naloga klubov je, da prireja-jo oglede podjetij razgovore in predava-nja o aktualnih problemih iz domačih krajev, na katere naj povabijo politične delavce in strokovnjake in na ta način pomagajo premagovati večletno odtrga-nost od domačega kraja, ki večinoma po-stane tudi delovno mesto. Obenem pa je naloga klubov, da seznanjajo štipenditor-je ter predstavnike občin in okrajev s študijsko problematiko in pridobitvami reformiranega študija, kar naj bi pripo-tnoglo k boljšemu razumevanju položaja študentov. Na kulturno-družabnem področju bo-do klubi še nadalje gojili dosedanje uspe-šne oblike, kot so organiziranje kulturnih programov na partizanskih pohodih, kul-turnih tednov in literarnih večerov, ada-demskih plesov v domačem kraju. Skrbe-ti pa bodo morali, da pri tem sodelujejo študentje — dlani pokrajinskih klubov in pokažejo lastno znanje in tvornost, da postanejo te prireditve specifične, ne pa da opravljajo klubi le menažersko dejav-nost. Več pozomosti naj bi tudi posvetili kulturmm programom družabnih priredi-tev, ki jih prirejajo v Ljubljani. Na skup-ščini so tudi dali pobudo, da bi v Ljub-ljani izved«i akademijo pokrajinskih klu-bov. kjer bi ti pokazali posebnost iz kul-turnega življenja svojega pokrajinskega področja. Poživ;ti bo treba tudi športno življenje, ki se ne sme amejevati le na tekmovanja in srečanja znotraj klubov, ampak naj se na njih spoznavajo športniki raznih klu-bov ter študentska, kmečka in delavska mladina. Da bodo klubi in Zveza klubov lahko izpolnili vse svoje naloge, bo potrebna tesna povezava kumisij z družbeno-politič-nimi organizacijami in organi po obči-nah ter okrajih, predvsem s SZDL in LMS, treba bo ustanavljati občinske sek-cije in pritegniti čim več članov klubov v aktivno delo. Pri tem bodo morali odi-grati pomembnejšo vlogo aktivi ZK, kate-rih pomen in vlogo so do sedaj —tako odbori klubov kakor tudi člani ZK — pre-več podcenjevali. Delo na fakulteti ne sme biti za nikogar, sploh pa ne za člane ZK, vzrok, da ne bi vsaj malo pomagali pri važnih nalogah, ki čakajo pokrajin-ske klube. Drago Demšar TINE HRIBAR KLER V SLOVENSKI DRUZBI ilLLIl W ilLVlLlivIll VllUmi Ker gornje mistično dejiniranje nima z resnično zna-nostjo nobene zveze, bi si pojem kler ogledali v njegovi povezavi z zgodovinskimi dejstvi in današnjo družbeno stvarnostjo. Vzporedno z družbeno delitvijo dela se je vedno jasneje izražal tudi proces diferenciaci, t, med ka-terim se je izvrševanje religioznih funkdj izločilo iz družbe kot celote in se preneslo na posamezne osebe, ali na sku-pine Ijudi. Tako je z najstrožjim religioznim značajem organizacije nastal najprej režim kast, katerega zgodovin-sko nadaljevanje je pojav stanov, ki jih karakterizira pravnonormativna urejenost pravic in dolžnosti njihovih pripadnikov. Za obe obliki je značilna razredna pogoje-nost. Jože Goričar je to izrazil v svoji Sociologiji takole: »Pod lupino kaste se vselej skriva razredno jedro.« (Str. 167). Stanovska organizacija družbe ima prve osnove v sužnjelastniški družbi in se dokončno uveljavi v fevda-lizmu, kar nam kaže prav proces formiranja nekih cerkve-nifi voditel,ev v /ormalno še enakopravnih cerkvenih ob-činah drugega in tretjega stoletja, njihovo kristaliziranje v naslednjih stoletjih ter nazadnje hierarhična podoba du-hovniškega stanu v srednjem veku, ki se v bistvu prav nič ne razlikuje od posvetne plemiške ureditve. Duhovniški stan ;e torej — prav tako kot drugi stanovi — nastal v eri fevdalizma in ~ato odraža vse njegove značilnosti. S tem oa še ni rečeno, da je tipičen ravno za fevdalno družbeno-ekonomsko formacijo. Kler je družbena plast, ki je ne moremo šteti za razred. ker njegovi pripadniki vsaj neposredno niso udeleženi prav v nobenem načinu družb. produkcijskih oanosov. V katerikoli zgodovinsko dani druibt iim te v duhu družbene delitve dela pripadala funk-d]a umskega dela. To je duhovniški stan rešilo, da v liuržoazno-demokratičnih revolucijah. ki so pometle z vse-mi drugimi stanovskimi režimi zaradi njihove nezdružlji-vostt z dinamiko kapitalističnih druzbenih odnosov, ni pro-padel, ampak da se je ohranil v bistvu nespremenjen ter se vživel v nove razmere. V sistemu kapitalizma ga mo-remo šteti med srednji sloj, ker njegovi pripadniki niso enotni niti po razrednem izvoru niti po svoji razrednipri-padnosti. Determinirati položaj klera v pogojih socializma, za-radi objektivnih ovir, še ne moremo, pač pa lahko prou-čimo njegov položaj, njegov značaj in določimo njegovo bistvo v prehodnem obdobju na poti k socializmu, ko je pokazal po eni strani silno mobilnost, po drugi pa svojo tradicionalno togost m zaprtost v svoj stanovski krog, kar navsezadnje dokazuje, da brez njega obstajati ne more. Svojo hegemonijo je ohranil samo na verskem področju in ga moremo šteti po družbeni pripadnosti k inteligenci s specifičnimi posebnostmi. S pomočjo teh podatkov in z nekaterimi privzetimi bi zdaj še mogli, ne da bi se zanimali za druzbeno-poli-tično vlogo klera in za njegovo povezovanje z različnimi silami znotraj družbe (kar nas še čaka!), definirati pojem O kleru. KLER JE ZGODOVINSKO POGOJENA. S SPECI-FIČNIMI ZNACILNOSTMI, HIERARHIČNO UREJENA TER NE GLEDE NA NARODNO IN RAZREDNO PRIPAD-NOST ORGANIZIRANA, TESNO POVEZ&NA SKUPINA UUDI S HEGEMONISTICNIMl TEZNJAMI, S POMOČJO RELIGUE IDEOLOSKO DOMINIRATl NAD ZAVESTNO ZAOSTALIMl DELOVNIMI MNO2ICAMI TER Z NAME-NOM, KOVATI SI KAPITAL Z NJIHOVIM DELOM. Temu cilju služi del, predvsem višjega klera, zavestno, drugi pa mu, objektivno gledano, posredno ali neposredno pomaga, čeprav morda nezavestno in nehote. Cerkve kot posebne ustanove rimskokatoliški teologi ne priznavajo, tmpak se dršijo rimskega katekizma, ki ga definira samo mimogrede ter celo z idealističnega aspekta nepopolno in samo v ozkem pomenu: »Ecclesia, id est hominum conventus in terris, qui Christo Domino ad-dicti et consecrati sunt.« (Citirano po »Cerkvi« Franca Grivca, str. 24). Marksistična sodologija prišteva cerkev k nadstavbi druzbe. iv sicer v pravnopolitično področje nadstavbe. Ker bi bilo cerkev z vsemi njenimi organi, in-stitucijami, pravili itd. prav težko natančno definirati, ka-kor n. pr. državo. tega tukaj niti ne bomo poskušali. Za-dostuje nam ugotovitev. da cerkev ni nekaj nadnaravnega, ampak je ravno tako zgodovinsko pogojena in spreminja-joča se. O klerikalizviu je bilo v slovenski literaturi že veliko napisanega, a da bi kdo ta pojem konkretno in točno opredelil, še nisem zasledil. Hrvaški publicist Natko No-dilo pa trdi v svojem članku Klerikalizam i liberalizam, da »osobito stoji klerikalizam u tome, ako kler, proma-šujučt duhovnu vlasitu zada&u, hoče da u svetovnim debljim poslima podvrgne civilno društvo svečeničkoj iz-ravnoj izpovijedi, ili barem poslušno učini.« Takšne težnje je imel kler doslej še vedno in bi potemtakem obstajal klerikalizem že toliko časa, kolikor časa obstaja duhovni-štvo kot poseben stan. Univerzitetni profesor dr. Janez Janžekovič piše v Novi poti iz leta 1956. takole: »Klerikalizem je zloraba vere v politične namene, je poskus, priti do politične veljave s pomočjo vere.« Na kratko povedano: klerikalizem je borba za oblast. Z zgornjo definicijo karakterizira važno lastnost klerikalizma, ni pa s svojima »je zloraba« in »je poskus« dosleden in se je v bistvu poslužil deskriptivnega načina. Daleč sem od tega, da bi si upal sam postaviti po-polnoma pravilno definicijo, vendar bi klerikalizem po svoje označil. Pozneje bomo videli, da ima prve korenine v prosvetljenem absolutizmu, doseže svoj višek v obdobju buržoaznih strank in pri nas propade z zlomom klerofa-šistične kontrarevolucije. Torej se prične razvijati v nedrih fevdalizma in je značilen za epoho kapitalizma. Za prebu-jajoča se Ijudstva in narode, proti novim znanstvenim ugo-tovitvam in »prevratnim« ideologijam, je bil potreben nov političen sistem, ki bi tudi v kapitalizmu zagotavljal cerkvi in njenim zaveznikom politični monopol in s tem tudi družbenoekonmosko premoč. KLERIKALIZEM JE TOREJ Z DRUŽBENO-EKONOMSKO FORMACIJO KA-PITALIZMA IN Z »ZLORABO VERE V POLITIČNE NA-MENE« NOTRANJE TESNO POVEZAN POLITIČNI Sl-STEM NAZOROV IN PRAKTICNE DEJAVNOSTI. KON-VERGENTEN S KORISTMI CERKVE IN NJENIH ZA-VEZNIKOV. Končno naj še dodam, da je moj namen predvsem sintetizirati splošno znana zgodovinska dejstva in natančne-je proučiti dialektično celoto »skupnega in različnega v preteklosti in sedamosti« ter tako kritično presojati so-dobne socialnopolitične pojave v naši družbeni stvarnosti. STAZ-IZGUBUENO LETO *TA*KT _ Ml Mf L Nl ŠTUDENT, KER JE ZDRAVNIK. JE DRŽAVUAN FLRJ, VENDAR ZANJ USTAVA NE VEUA. JE ZDRAVNIK, PA NE SME OPRAVUATI SAMOSTOJNEGA ZDRAV-NIŠKEGA DELA. (SIGURNO JE ČLOVEK; A SE TUDI NA TO VČASIH POZABI.) Kdo in kje je prvi predlagal staž, ne vem. Upam, da mu niso postavili spome-nika, čeprav je imel zagotovo dober na men. Tudi pri nas ga imamo — staž namreč. Ker smo ga imeli prej in ker ga imajo tudi drugod. (Baje tudi zato, ker je po-treben. Imamo ga predelanega v člene v Uradnem listu FLRJ. Z dopolnitvami k spremembam, kot se za zakon spodobi. In študij medicine se podaljaša V tem letu izgubi stažist (vedno) status študenta. Po domače, izgubi štipendijo, pravico do bivanja v študentskem domu, do otroškega dodatka, do mesečne karte za avtobus itd. Dobi pa diplomo in (včasih) plačo ter pravico, da si sam plača socialno zavaro-vanje in se podpiše z dr. Znanja pridobi v tem letu (običajno) malo manj kot nič. Ker je: Program In načrt staža — v bistvu zgrešen. Staž naj bi mladega zdravnika, polnega teorij in nasprotujočih si definicij, uvedel v praktično delo, ki ga bo kot zdravnik opravljal vsak dan. To pa je medvedja usluga, ker je staž na ta način bistveno pripomogel k temu, da v fiasu študija študenta medicine zaposlijo z veliko teorije in malo prakse, češ, saj prakso si bo tako psidobil na stažu. — vsebinsko zgrešen. Do neke mere je to res. Staž je predpisan enotno za vso državo, kljub različnim sistemom študija na posameznih medicinskih fakultetah in kljub zelo različnim zdravtvenim proble-morn v posameznih republikah. Program so sestavljali — bolj ali manj — »admini-strativci« zdravstvene službe in zato ni vžklajen s programi fakultet. Hkrati pa je program sestavljen po nesrečnem na-čelu, da je bolje vsakega malo, kot nečesa veliko. Tako je stažiste nemogoče vklju-čiti v rutinsfco delo v posameznih vejah medicine, ker so premalo časa na neki ustanovi. Rezultat je seveda očiten: staž je izgubil prvotni namen. Koj pravijo k temu drugi? Klinična bolnica za porodništvo in žen-ske bolezni (prof. dr. P. Novak): Stažiste je mogoče vključiti v resno rutinsko delo, vendar s pogojem, da bi staž ne bil tako kratek. Bolnica za tuberkulozo, Sežana (S. Kro-tec): Zaradi izredno kratkega časa, ki je določen za staž na ftiziologiji, stažistov ni mogoče vključiti v rutinsko delo. Splošna bolnišnica Novo mesto (prim. dr. O. Bajc): Zdravnike stažiste vključu-jemo pri nas v resno rutinsko delo pred-vsem zaradi tega, ker primanjkuje bolnici rednih zdravnikov. Splošna bolnica Gorica (dr. L. Rot): Stažiste ni mogoče vključiti v redno ru-tinsko delo. Bolnica za duševne in živčne bolezni, Ljubljana-Polje (prof. dr. J. Kanoni): Gle-de na kratko dobo trajanja staža zdrav-nikov-stažistov ni mogoče vključiti v res-no rutinsko delo. Rešitev je enostavna. Ker bi pomenHo podaljševanje staža na posameznih ve-jah medicine podaljševanje že tako dolge-ga študija, je možnost samo ena: koreni-ta sprememba predpisov o stažu. Organizacija staža bi bila taka, da bi stažista prisilili k čim večjemu postopanju. Brez dvoma so k takemu stanju pripomogla tudi napake v programu. Vendar to ni edini vzrok. Tudi tam, kjer bi se stažiste res dalo vključiti v delo in jih čim več naučiti, jih uporabljajo v glavnem za administativne posle. Prav gotovo je zaželeno, da zna zdravnik tipkati, vendar bi se ga dalo tega naučiti v primernejšem času. Marsi-kje spozna stažist svojega predstojnika takrat, ko pride k njemu po potrdilo, da je staž apravil. Njegovo delo — če je de-lal — ni nihče nadzoroval, čeprav bi ga tnoral. Le na redkih ustanovah je staž organi-zlran tako, kot bi moral biti. Zato ni nič čudnega, če nihče v Sloveniji ne more točno povedati, koliko stažistov je po različnih zdravstvenih iistanovah. Kcmčno to ni niti tako pomembno. Bolj žalostno je, na nihče ne ve (beri: noče ve-deti'.), kako so v resnici opravljali tisto delo, ki bi ga po zakonu morali, in če so jim bolnice res nudile to, kar bi jim morale. Pregled mora biti opravljen temeljito in vestno, v skladu z zdravniško moralo. Tu sta zdravnik in stažist enaka. Povsod drugod pa se v marsičem raz-likujeta _ na škodo tnlajšega. Plačevanje staža — posebna oblika miloščine. Stažist ni-ma nobenega zagotovila, da bo za svoje delo res plačan. 38. 61en nove ustave za stažiste torej ne bo veljal. Do sedaj so stažiste večinoma plačevali štipenditorji (seveda z obveznostmi, kot pri štipendijah!), bolnice, kjer so staž opravljali, in svet za zdravstvo LBS. Vendar to ni bila njihova dolžnost, tem-vreč dobra volja. Te pa je pri dinarju vedno manj. Tako je število tistih, ki morajo z di-plomo v žepu, doktorskim naslovom pred lmenom in brez dohodkov živeti eno leto, čedalje več. Nihče ne ve točno, koliko. Maja 1962 jih je bilo menda okrog deset. Torej 15-20 odstotkov vseh diplomiranih na medicinski fakulteti v Ljubljani! Bolj točni podatki so znani za Srbijo, kjer je bilo 1961. leta 333 (tristo triintride-set) volonterjev! Kršenje ustave je ka2mivo. Kdo je v tem primeru krivec in kdo bo sodnik? In ikar je še bolj važno, kdo bo prepredil, da ne bo tako še v naprej? Kaj pravijo bolnice, v katerih stažisti delajo? Obeti 7,a stažiste so namreč vse prej kot rožnati. Procent študentov, ki imajo šti-pendije, je vsako leto manjši, hkrati pa je čedalje več štipenditorjev, ki dajejo šti-pendijo za časa študija, vendar se branijo plačevati staž. Svet za zdravstvo pa pla-čuje staž le tistim, ki se bodo zaposlili v upravni zdravsteveni službi. Kaj pravijo bolnice, kjer stažisti delajo? Splošna bolnica Maribor (dr. Z. Slokan); Sprejemamo le stažiste, ki jih plačujejo drugi zdravstveni zavodi. Mestna porodnišnica, Ljubljana (dr. I. Pavšič): V bodoče bomo sprejemali sta-žiste, če jih bo kdo drug plačeval. Splošna bolnica Jesenice (dr. I. Hafner): Naša bolnica plačuje samo tiste stažiste, ki jih je tudi štipendirala. Bolnica za duševne in živčne bolezni Ljubljana-Polje: Kakšni so dohodki zdrav-nikov-stažistav, kdo jih plača, nam ni zna-no. Ne moremo sprejeti nobenih obvezno-sti glede plačevanja staža. Splošna bolnica Gorica: Sprejmemo lahko 5 stažistov, vendar ne v breme usta-nove in jtm tudi ne moremo zagotoviti stanovanja. Splošna bolnica Brežice (prim. dr.V. Berglez): V bodoče bomo sprejemaU dva ali največ tri stažiste in jih tudi ho-norirali. Inštitut za tuberkulozo, Golnik (G. Za-lar): Stažiste brez štipendij bi plačal r celoti naš zavod. Stažistom s štipendijo bi plačali plovico osebnega dohodka, dxu-go plovico pa naj bi kril štipenditor. Klinična bolnica za porodništvo in žen-ske bolezni: Naša ustanova stažistov ne potrebuje in ugodi le njihovi želji, da bi se pri nas izpopolnili. Plača jih ustanova, ki jih je šolala. Splo&na bolnica Trbovlje (J. Koritnik): Stažiste smo do sedaj plačevali. Upravni odbor pa je sklenil, da lmajo prednost ti-sti, ki imajo že sklenjeno delovno raz-merje. Očitno je torej, da bolnice, vsaj v ve« čini primerov, stažistov ne bodo plače vale, jim bo skoraj vseeno, kaj stažisti delajo. Ce bi morale stažiste plačati, bi se brez dvoma potrudile, da bi jih vklju-čile v čim bolj resno delo in imele tako z njimi čim manjšo izgubo. Kajti stažist je brez dvoma za bolnico breme. če tega ne bo, bo že sedaj slabo organiziran staž v bodoče še slabši... Rešitev je treba najti. Zlasti plačevanje staža je problem, ki bi ga bilo treba rešiti včeraj in ne jutri. Drugo pa je program. Ta se za genera* cije, ki so študirale po starem učnem na-črtu, verjetno ne bo spremenil. Moral pa se bo spremeniti za generacije, ki študi-rajo po novem učnem načrtu. Staž bo moral biti prilagojen (kolikor bo v sedanji obliki sploh potreben in se ne bo dal vključiti v redno obliko študija) učnemu načrtu študija na fakuleti in bo tnoral biti smiselno vključen v celotni si-stem študija. Z administrativiuini predpisi v zvesfi« nem merilu tega ne bo mogoce uresničiti, Besedo bodo morale imeti republike, njihova zdravstvena služba in fakulteta. Jože Lokac Danes si bomo ogledali štiri pomembne oddelke filozofske fakultete: ro-manistiko. germanistiko, oddelek za slovanske jezi-ke s književnostmi in od-delek za svetovno književ-nost in literarno teorijo. študij jezikov privlači največ deklet, saj na na-vedenih oddelkih dobe-sedno gospodujejo. To nam kaže, da imajo dekle-ta za študij jezikov večje nagnjenje kot pa fantje. FILOZOFSKA FAKILTETA študij jezikov Romanistika ŠTUDIJ je stopenjski. Ko opraviš prvo stopnjo (dve leti), lahko greš kot predmetni učitelj poučevat na osemletko. Po drugi stopnji pa smeš na gimna-zijo. Zahtevnost prve stopnje je tudi obvladanje je-zika, ki se ga nisi učil v srednji šoli (italijanščina). Letos je tako med romanisti kot med germanisti dosti govora o tem, da bi uvedli prevajalsko smer. Absoivent druge stopnje tako ne bi bil vezan zgolj na profesorski poklic, ampak bi kot prevajalec našel zaposlitev tudi izven šole: časopisi, založbe, radio, knjižnice. PREDMETI: Moderni francoski jezik, moderni italijanski jezik (slovnica in konverzacija), zgodovl-na francoske književnosti, zgodovina italijanske književnosti (oboje s seminarjem), uvod v študij francoskega jezika (fonetika) in italijanska lingvisti-ka. Kot vsi slušatelji filozolske fakultete vpisuješ še pedagogiko, izbrana poglavja iz psihologije, uvod v družbene vede in predvojaško vzgojo. Za tiste pa, ki nimajo klasične gimnazije in v srednji šoli niao imeli latinščine, je obvezno, da le-to vpisujejo vsaj prvo leto. KOLOKVIJI: V prvem semestru imaš obvezen ustni in pismeni kolokvij iz nepravilnih francoskih glagolov. VAJE: Na vajah je čutiti močno pomanjkanje av-diovizualnih pripomočkov (magnetofoni). Vsebina vaj: Branje in obnova tekstov, razlaganje neznanih besed, referati in podobno. Vaje so obvezne. PEAKSA: Na lastne stroške enomesečna praksa na univerzd v Peruggii. IZPOT: Pogoj za vpis v drugi letnik je 7 uspešno opravljenih izpitov — po 3 iz vsakega predmeta ln izpit iz predvojaške vzgoje. OBVEZNA LITERATURA: Premlevati jo moraš pri obeh predmetih, in to stara in modema dela. Slovistika PREDMETI: Izmed slovenščine, ruščine in srbo-hrvaščine izbereš dva glavna predmeta, predmeta A in B. Predmeti: slovenski knjižni jezik, zgodovina slovenske književnosti, srbohrvatski knjižni jezik, zgodovina hrvatske in srbske književnosti, ruski knjižni jezik, zgodovina ruske književnosti in iekto-rati iz vseh treh jezdkov. »Cisti« slavisti morajo vpi-sovati še lektorat iz nekega drugega slovanskega jezika (češčana, poljščina, slovanščina, makedonšč" na). Vsega skupaj: 36 ur predavanj z vajami vred. LITERATURA: Skript je malo. Za študij pridejo v poštev zapiski in knjige. Na oddelku je na razpola-ga bogata knjižnica. ZAPOSLITEV: Večina slavistov si poišče pedagoš-ko zaposlitev. So pa tu še: knjižiiice, novinarstvo, založbe, radio, prevajalstvo idr. Svetovna književnost in literarna teorija PREDMETI: če vpisuješ svetovno književnost kot enopredmetno nedeljeno skupino, poslušaš v prvem letniku naslednje predmete: zgodovina svetovne književnosti, literarna zgodovina, slovenski jezik, slovenska književnost, tuji jezdk, književnost naro-dov FLRJ in uvod v primerjalno književnost. IZPITI: Pogoj za vpis v drugi letnik: izpita iz uvoda v primerjalno književnost in iz slovenskega jezika (opisna slovnica). NASVET: Kot je razvidno iz predmetov vseh šti-J)rih skupin, ne bo odveč nasvet: prinesi iz srednje šole čim več znanja iz jezikov ki se jih jeseni na-meravaš lotiti na fakulteti. PRIPOMBA: Filozofska fakulteta je po svojih štu-dijskih skupinah sila razvejana, vendar so nekatere študijske discipline deležne pozornosti le redkih študentov. Germanistika STUDIJ. Prav tako kol na romanistiki. PREDMETI: uvod v študij germanskih jezikov, književnost angleščine, književnost nemščine, grama-tika (pri obeh jezikih), fonetika (pri obeh) in vsi štirje obvezni predmeti. Skupaj: 34 ur. Od tega 10 ur vaj tedensko. — Predavanja so v tujih jezikih in so obvez-na. Lektor za angleščino - iz Cambringca. KOLOKVIJI iz obeh modernih jezikov so ustni in obvezni. IZPITI: Za pogoj v drugi letnik 5 izpitov: obe književnosti, oba moderna jezika in uvod v študij ger-manskih jezikov, ki velja za najtežji izpit. Kar se tiče vaj, prakse, literature, štidendije, zapo-slitve in obvezne literature pa velja skoraj isto, kot smo rekli za romanistiko. Srednješolcem 0 ŠTUDUU TURIZMA NA FILOZOFSKI FAKULTETI PRAKSA NEZAIIMTERESIRANA Borut Mencinger Sergej Koglot V šolskem letu 1960/61 je bila na filozofski fakulteti ustanoveljena študijska smer turizma v okviru oddelka za geografijo. Vstanovljena je bila zaradi stalnega poudarja-nja Ijudi, ki delajo v turizrnu, po potrebah tako izšolanih kadrov. Diplomanti prve stopnje naj bi bili izšolani za vod-nike v turističnih organizacijah, diplomanti druge in tretje stopnje pa naj bi postali strokovnjaki turizma, kajti to je področje, o katerem smo pri nas veliko diskutirali brez primernega teoretičnega znanja, manj pa realizirali v praksi. čeprav se je javno govorilo o turističnem strokov-njaku, pa se je že prvo leto pokazalo, da praksa odklanja diplomante turistične smeri na FF. V prvi letnik se je namreč vpisalo 60 študentov, od teh pa je študij -. . prvi stopnji končalo približno 20 študentov. Od teh dipioman-tov so se zaposlili samo štirje. Objektivni ali subjektivni vzroki? Zaenkrat lahko samo ugotovimo, da praksa ni več (!) vztrajala na prvotnih zahtevah, da pa je fakulteta in-sistirala na tem, da kar v največji meri zagotovi in omo-goči reden in kvaliteten študij te smeri na oddelku za geografijo. Ker večini diplomantov prve stopnje ni uspelo dobiti zaposlitve v turističnih organizacijah, so bili študentje »prisiljeni« nadaljevati študij na drugi stopnji, kljub spe-cifičnosti študija na prvi stopnji, ki je pripravljal štu-dente na turistično prakso. Zaradi izkušenj, ki jih ima fakultete s prakso, je bil ukinjen »turizem« kot samostoj- na smer in bil priključen k skupint zgodovine in zemlje-pisa (na prvt stopnji), Kljub tej povezavi pa diploman-tom prve stopnje ni omogočen študij na drugi stopnji, če niso opravili izpitov iz pedagoških in metodičnih pred-metov, ki se sicer predavajo na prvi stopnji na oddelku za geografijo in zgodovino. Med gimnazijci vlada velik interes za študij turizma. Letos se je na primer vpisalo v prvi letnik kar 70 štu-dentov. Na odgovornih turističnih forumih pa so najbrš še vedno mnenja, da jim diplomanti prve stopnje skupine geografija — zgodovina, turistična smer, niso najbolj po-trebni. Ker je to očitno nesoglasje med dejanskimi potre-bami in prakso, opozarjamo bodoče absolvente srednjih šol pa tudi ostale, ki se nameravajo vpisati na turistično smer na FF, da $e že pred vpisom na univerzo začnejo zanimati za bodočo zaposlitev. Mnenje pnzadetih študentov omenjene skupine študi-ja je, da je potrebno, da odgovorni forumi v turizmu in drugod še enkrat analizirajo stanje, kakršno je. če bi se ugotovilo, da so turistični strokovnjaki res potrebni, naj se v bodoče ustanovi na FF samostojna katedra s speci-fičnimi predmeti. Tako bo študij turizma dobil svoj pravi smisel in tako bo odpravljeno stihijsko izobraževanje tu-rističnih delavcev, ki se doslej še vedno rekrutirajo z drugih šol. ZDRLŽENJE STUDEIMTOV PSMOLOGIJE LAIMI IN LETOS Predstavniki fakultetnega sveta in fakultetne uprave bi psihologe označili nekako takole: »Zelo vztrajni in pre-pirljivi ljudje (kljub temu, da govorijo v mirnem tonu), večni novatorji! Njihov inštitut je za filozofsko fakul-teto prava šiba božja.« V neki meri imajo ti Ijudje prav. Katedra za psiholo-gijo obstaja šele od leta 1951 naprej, danes pa ima oddelek za psihologijo največ slušateljev na fakulteti. Za kvali-tetno delo s slušatelji rabi vedno več predavateljev in strokovnih sodelavcev. Narava psihološke vede zahteva mnogo materialnih sredstev za opremo laboratorijev. Vse to gre iz fakultetne blagajne. še neizdelana shema študija in njegova razvejanost neprestano zahtevata iskanje novih oblik. Zahteve po spremembah režima študija na oddelku za psihologijo, ki jih narekujejo tamkajšnje fakultete. Ampak tako študentje kot predavatelji ne marajo odnehati. Kakor je oddelek za psihologijo poznan pri vodstu fakultete, tako so študentje psihologije poznani med štu-denti drugih skupin. Brez hvale — združenje študentov psihologije je bilo že doiga leta med najboljšimi združenji na filozofski fakulteti, lani pa je brez dvoma prišlo na prvo mesto Na vseh sektorjih je bila razvita živahna de-javnost, zlasti veliki uspehi pa so biii doseženi na študij-skem in ldejnopolitičnem področju. Združenje študentov psihologije je pri reševanju študijske problematike že lani izpolnilo ves letošnji program študijske komisije pri FO. Pri tem je ZŠJ sodelovala z ZK. Ob finančni podpori FO so bili razmnoženi skoro vsi predlogi študijskih progra-mov. Te predioge so prejeli vsi študenti zastonj. študijska komisija pri odboru ZŠP ys zatem organizirala diskusijo o teh predlogih študijsklh programov. Rezultati te disku-sije so bili zbrani v rezime, ki ga je obravnavala mešana komisija študentov m predavateljev. Predavatelji so se zadovoljno izrazili o pripombah slušateljev in večina pred-logov je bila sprejeta. Nekaleri se danes že izvajajo v praksi. O delu svetov letnikov v lanskem letu lahko govorimo le pohvalno, zlasti dobro je delal svet IV. letnika. Odkrite diskusije o slabostih pouka in c izvajanju učnih progra-mov niso bile redke, prilagajanje urnika možnostim študen-tov m predavfiteljev je biio ne:iaj običajnega in tudi mnogo izpitnih rokov je bilo določemh na podlagi predhodnega sporazuma med predavatelji in študenti. želeno bi bilo, da bi se na tem torišču dosegla še večja elastičnost. Problem pomanjkanja domače strokovne literature re-šujejo študentje psihologije z izdajanjem zapiskov po pre-davanjih in s prevajanjem tuje literature. V letnem semestru 1961/62 je ZSP izdalo že troje skript. Pričakovati res so pridni«, je dejal in opozoril na njihovo preobremenjenost s študijem. Nato j« go-voril o tem, kako jib večina težko živi, ker so iz naj-revnejšib kme^kih predelov. In vendar prihaja na šolo poleg Mladine in Tribune še cel kup Naših razgledov in marsikdo da svoj zadnji denar za Kondorja ali revijo Otrok in družina, na katero so bili še 6o lani naročeni stoodstotno,.. Mladino J« treba znati zaktivizirati, treba pa ji je tudi nekaj nuditi. Vsa koprska tnladina nima niti enega prostora, kjer bi se shajala. Ali je potem kulturna »podivjanost-« kaj čudnega? Zato je delo na koprskem učiteljišču toliko bolj razveseljivo. 2elimo jim, da bi še in še rasli in da bi se njihova rast poznala tudi vsemu Kopru! KATKA SALAMUN Režiser Fred Zimumnn je s svojim filmom »Nuna« posegel na 'xzred.no zanimivo in v umetnosti maiokrat obravnavano področje — v psiho nutte.Ko po predstavi zamišljeni zapuščamo kino dvorano in v sebi razčlenjujemo in ocenftLjemo njegov film, jbu moramo priznati: Zine-mann je uspel v filmupbčatiresničnoplastičnopodo-bo nune in del svojega svetovnega nazora. Pri uresni-čevanju svoje naloge je imel režiser Zinnemann izvrst-nega pomočnika v igraUd Audrey Hepburn, ki je odigrala svojo vlogo vsetkozi odlično, s prefinjenim občutkom za notranje Svljenje nune, njeno notra-njo razdvojenost in z iarredno obrazno mimiko. Režiser Zinnemann spremlja v svojem filmu, ana-lizi psihičnega življenja, nuno, od začetka, ko vstopi v samostan, pa do konea, do trenutka, ko izstopi iz njega. Pri tem zlastirazčlenjuje in prikazuje vse tiste vzroke, ki so prip&jali, povzročili v nuni odlo-čitev, da samostan zapusti. Film se po svoji notranji zgradbi v teku zgodbe deli na štiri dele, ki po svo-jem pomenu in premiiljeni postavntvi pridobivajo poleg pomena funkcije tudi simboličen pomen. To so prikaz notranjega živijenja v samostanu, umobol-nica, Kongo, in pa delo v vojaški bolnici oziroma obdobje vofne, ki do fcottca utrdi v Kongu na pol izoblikovano misel nune, v odločitev in samo za-ključno dejanje. Zivljenjt v samostanu, strog, voja-ški red in disciplina, fiOffosfo nesmiselna in polna ponižanj, ne more nunam, kljub njihovim na zunaj hladnim in mirnim obrazom, uresničiti njihovega NUNA iskanja — varnega, mirnega pristana. Tu je človek ujet, prisiljen v odpovedi, odpovedati se mora celo svojim spominom. S silo, z odpovedjo, pa naj bo še tako velika, ni mogoče odstraniti notranjih bojev, doseči mir. Podobne so umobolnim, ki se mučijo, razbijajo in kriče zaprti v kadeh, ki zaprti v celicah ne morejo najti svojega miru. Kongo se kot rdeča nit vleče skozi ves film, je najpomembnejši del filma, režiserjeva poslanica gledalcu. Pod vročim kongoškim soncem, ob krepkih črnskih telesih, nji-hovih veselih naravnih obrazih, materah z otroki, čuti vsa nesmiselnost strogega samostanskega reda. tem naravrtem, še na pol divjaškem okolju se za-Zakaj prav v naravni sproščenosti in svobodi je mogoče doseči človekovo notranjo skladnost in mir. Vojna še ostreje, še očitneje odpre ta problem. Ni namreč mogoče vsega odpuščati, ostati nepristran-ski, ne sovražiti sovrašnika. Samo ena pot je po-gumna in pravilna. ŠTUDENTSKA KULTURA V PRETEKLEM LETU prej gre tu za amaterizem v prvotnem pomenu goslovanskega študentskega jazza na svetov- * Novi — Zvone Bertok in stari — Peter loš Koncert Dubravke Tomšič Bili smo priča pomeinbnemu kulturnemu dogod-ku: solističnemu koncertu Dubravke Tomšič. Sve-tovno znana pianistka je v preteklem tednu igrala študentski publiki v napolnjeni dvorani Slovenske filharmonije dela Bacha, Prokofjeva, Liszta, Ukmar-ja, Beethovna in Chopina ter Scarlatija. To izredno umetniško doživetje je organiziralo naše uredništvo, kar pomeni nov prispevek kulturnemu življenju lju-bljanskih študentov. Nadvse razpoložena Dubravka Tomšič je še enkrat dokazala svojo veliko umetni-ško vrednost, zato je poiela dolgotrajne aplavze. Po končanem koncertu se itudentska publika kar ni tnogla posloviti in je umetnica morala dodati še nove skladbe. Pokazala je vse svoje klavirske spo-sohnosti in se nam pokazala kot umctnica, ki v fi-nesah obvlada klavir in iipoveduje z njim tisto, kar je občutil skladatelj in kar v globoki koncentraciji doživlja v sebi. Po koncertu je Dubravka Tomšič izjavila, da je imela zelo hvaležno publiko in da zelo ceni študent-ske aplavze. Prispevek Tribune je rodH uspeh. To je pa gotovo šele začetek, saj so mnogi, ki se niso mogli udele-žiti koncerta, izrazili obžalovanje, ker so zamudili ta redek dogodek. Morda pi je ta akcija Tribune tudi vzpodbuda kulturni komisiji pri UO-ju, da tudi sama pokrene podobne akcije. Literarni večer slavistov Mladi pesniki in pisatelji, študentje prvih dveh letnikov slavistike, so se pretekli tcden predstavili svoji publiki, kolegom in profesorjem ki jih pouču-jejo. To je bil skromen, intimen večer, že v osnovi svoji publiki, kolegom in profesorjem, ki jih pouču-brez kakršnihkoli velikih pretenzij. Morda je bil prav zaradi tega še bolj zanimiv in še bolj privlačen. To je bfl pomemben večer v zbliževanju med študenti različ-nih letnikov in med študenti in profesorji. Ne bomo se spuščali v podrobno ocenjevanje prebranih pesmi in proze in dovolili si bomo neargumentirano trditev, da je večer popolnoma uspel Uspel je v svojem osnovnem namenu — predstaviti sc. Poezija, večina bi kljub vsemu zaslužila objavo, nam je bila pot v intimni svet teh mladih Ijudi, ne veliko manj tudi proza. ki se je osvobodila gole narativnosti. Naj zaključimo z besedo predstojnika oddelka dr. Bo-risa Paternuja, z željo po generaciji, »ki bi nadalje-vala tradicijo slovenskih slavistov, Prijatelja, Ra-movša in drugih, ki so bili umetniki v znanosti in znanstveniki v umetnosti«. Erskine Caldweii Prišla sta kot senci skozi slikovito zoro. V njunih telesih ni bilo nobenega gibanja in še prah, ki sta ga oplazila s svojimi nogami, se je polegel tako hitro, kakor se je bil dvignil. Dvig-nila sta pogled z vsakim korakom proti obzorju s prvimi redečimi žarki sonca. žena je svojo spodnjo ustnico držala tesno med zobmi. Bolelo jo je, toda to je bil edini način, da se je prisilila, da je šla naprej, ko-rak za korakom. Drugače ni bilo mogoče vleči nog, drugo za drugo, miljo za miljo. Od časa do časa je zaječala, zajokala pa ni. »čas je, da se ustaviva in se odpočijeva,« ~$e rekel Ring. Ona mu ni odgovorila. šla sta naprej. Na vrhu griča so si pogledali s soncem iz obraza v obraz. Bila sta na četrtini poti, ostre kot noč, obzorje pa fe bilo brez drevesa. Spodaj pod njima pa je bila dolina z megleno streho, ki se je počasi dvigala iz tal. Lahko sta videla nekaj hiš, bile pa so tako daleč, da sta jih ko-maj razločila v megli. Iz prve hiše se je dvigal dim. Ruth je pogledala moža poleg sebe. Rdeči žarki so krvavo obarvali njegov obraz. Oči so bile utrujene in brez iivljenja. Zgledalo je, kot da se z ogromnim naporom dr&i na nogdh in kakor da bo v naslednjem trenutku zgubil oblast nad seboj in padel. »Pri prvi hiši bt lahko dobila kaj malega za pod zob,« je rekla ona in minuto za minuto ča-kala, da ji bo odgovoril. »Dobila bova kaj,« si je odgovorila namesto njega. »Morava.« Sonce se je dvignilo nad obzorje, veliko in rdeče. Proge sivih oblakov so, kot plasti dima, križale njegov obraz. Skoraj tako hitro, kakor je bilo vstalo, se je sonce skrčilo v majhnem og-njen gumb, ki je zgal v oči, da je bilo nemogoče gledati vanj. »Vsekakor poskusiva,« je rekla Ruth. Ring jo je pogledal v jasni svetlobi, prvič, od-kar je vzšlo sonce. Njen obraz je bil bolj bled in lica bolj upadla. Brez besed ;e krenil proti vznožju griča. Ni se obrnil, da bi pogledal, če mu ona stedi, ampak je hitel po spuščajoči se poti. Ustavil se je pred hišo in se zazrl v dim, ki se je valil nad njo, ona pa ga je tam dohitela, »Jaz grem poskusit,« je rekla. »Ti se usedi in odpočij, Ring.« Odprl je usta, da bi nekaj rekel, pa ga je začelo dušiti v grlu, da ni mogel izdaviti ničesar. Gledai je hišo s preperelimi vhodnimi vrati, z okni zakritimi z zavesami in z dimnikom polnim dima in ni se počutil kot tujec v tuji deželi, dokler je gledal te stvari. Ruth je stopila skozi vrtna vrata, šla okoli vogla in se ustavila pred kuhinjskimi vrati. Po-gledala je nazaj in videla Ringa, ki je prihajal s ceste na dvorišče. Nekdo ju je opazoval izza okenske zavese. »Trkaj,« je rekel Ring. S členki desne roke je udarjala po vratih, do-kler je roka ni začeia boleti. Obrmia se je, bežno pogledala Ringa in on ji je pokimal. Istočasno so se vrata za ped odprla in skozi režo si lahko videl žensko glavo. Bila je srednjih let, rjavega obraza in je imela dolgo, močno braz-gotino na obrazu, za katero je zagledal, kakor ga bi bila narejena s črepinjo sadnega vrča. »Pojdita proč,« jima je rekla. »Nočeva vas nadlegovati,« je rekla Ruth, kakor je mogla hitro. »Vse kar bi rada, je to, da bi vas prosila, če bi nama lahko dali nekaj malega za jesti. Samo krompir, če slučajno imate kake-ga, ali kos kruha ali kaj takega.« »čudim se, kaj delata tu,« je rekla ženska. »Ni-mam rada tujcev okoli moje hiše.« Skoraj je že zaprla vrata, naenkrat pa se je špranja spet povečala in spet se je prikazal njen obraz »Nahranila bom dekle,« je končno rekla, »ne morem pa pustiti, da ima moški kaj od tega. Nimam dovolj za oba.« Ruth se je v trenutku obrnila, njena peta je zakopala v peščeno zemljo. Pogledala je Ringa. Pohlepno jt je pcktmal. Ni mogel vedeti besede, ki ji je obležala na ustnicah, niti je ni mogel slišati. Zasukala je glavo. Ring je stopil par korakov proti njej. »Poskusila bova kje drugje,« je rekla. »Ne,« je rekel. »Pojdi v hišo in pojej, kar ti bo dala, jaz bom poskusil pri naslednji hiši. Še vedno ni hotela vstopiti brez njega. Zena je odprla vrata in čakala, da pride po stopnicah. Ring je sedel na klop pod drevesom. »Tu bom čakal, dokler ne greš in dobiš zase kaj za jesti,« je rekel. Ruth je šla počasi proti verandi in vstopila. Ko je bila notri, ji je žena pokazala stol poleg mize, kamor se je Ruth usedla. Na mizi je bil krompir, pogret od prejšnjega dne, in hladen biskvit. Žena je nalila še skodelico vroče kave in postavila poleg. Ruth je začela jesti, kakor je mogla hitro, srkati vročo kavo in žvečiti krompir in kruh, medtem pa je žena stala za njo pri vratih, kjer je lahko opazovala Ringa in njo. Dvakrat je Ruth uspelo spustiti kos kruha za bluzo, končno pa ji je uspelo spraviti tudi polovico krompirja v žep krila. žena jo je gledala nezaupljivo, kadar ni opazovala Ringa zunaj na dvorišču. »Gresta daleč?« je vprašala. »Da,« je odvrnila Ruth. »Pritiajata od daleč,« je žena spet vprašala. »Da,« je rekla Ruth. »Kdo je ta moz s teboj?« »Moj mož je,« je Ruth povedala. Zena je spet pogledala na dvorišče, potem na-zaj na Ruth. V tem trenutku ni rekla tiičesar več. Ruth. je poskusila spraviti še en krompir v žep krila, toda prav iakrat jo je žena opazovala bolj kot prej. »Ne verjamem, da je on tvoj molfi je rekla žena. "" y . - »Kakor hočete,« je Ruth odvrnila. »Ampak vse-eno je.it »Ne bi ga več imenovala moža, če bi me pustil hoditi okoli po deželi in prositi za hrano, kakor si ti to storila malo prej.n »Bolan je,« je Ruth hitro rekla in se na stolu obrnila z obrazom proti ženski. »Pet tednov je bil bolan v postelji, preden sva šla na ppt.« »Zakaj nista ostala, kjer sia bila, namesto da se potepata naokrog? Ne more najti slušbe ali se mu ne Ijubi delati?« Ruth je vstala in drobila kruh v rokah. »Hvala za zajtrk,« je rekla. »Zdaj grem.«. »Ce boš sprejela moj nasvet,« je rekla šena, »boš ob prvi priliki pustila tega moža. če noče delatt, boš neumna ...« »Imel je službo, pa je zbolel za neko vrsto mrzlice.« »Ne verjamem ti. Prepovedujem ti lagati o njem.« Ruth /e šla k vratom, jih odprla in stopila ven... V verandi se je obrnila in pogledala žen-sko, ki ji je dala jesti. »če je bil bolan in je ležal v postelji, kakor si rekla,« jo je vprašala žena, ki ji je sledila do vrat, »zakaj je potem vstal in se šel potepat tako čisto brez vsega?« Ruth je gledala Ringa, ki ;e sedel na klopi pod drevesom in ji ni bilo do tega, da bi zenski odgovorila, kar brez odgovora pa je tudi ni ho-tela pustiti. »Vzrok najine poli je v tem, da mi je pisala moja sesta in nama je sporočila, da je umrl najin otrok. Ko je mo) tnož prvič zbolel, sern otroka poslala k tej moji sestri. Zdaj greva po-gledat grob, kjer je pokopan.« ~ . Stekla je po stopnicah in šla preko dvorišča, kakor je mogla hitro. Ko je bila na voglu hiše, je vstal tudi Ring in ji sledil na cesto. Rekla nista ničesar, Le ona se ni mogla vzdržati, da ne bi pogledala nazaj na hišo, kjer ju je žena opa-zovala skozi špranjo v vratih. Ze ko sta prehodila kakih sto metrov, je Ruth odpela bluzo in vzela kos kruha, ki ga je imela tam spravljenega Ring ga ]e vzel brez besede. Ko je vse pojedei, mu ;e dala še krompir. Jedel je s slastjo in ji med tem govoril z očmi Hodila sta že kako uro in pol, ko je prvi od njih spet spregovoril. »Bila je ženska srednjih let,« je rekla Ruth. »če bi se mi ne šlo za hrano, bi vstala in po-begmla še preden sem pojedla, kar mi je dala.« Ring dolgo časa ni rekel ničesar. Dosegla sta dno doline in se že začela dvigati na drugo stran, ko je spet spregovoril. »če bi vedela, kam greva, se morda ne bi obnašala tako do tebe,« je rekel. Ruth je zadušila vzdih. »Kohico je še do tam, Ring?« »Kakih trideset ali štirideset milj.« »Bova prišla tja jutri?« Odkimal je. »Dan za tem?« »Ne vem.« »če bi slučajno dobila kako vozilo, bi prišla tja nocoj?« je vprašala, ko ni več mogla zadrže-vati stokov, ki so jo dušili v prsih in grlu. »Da,« je rekel. »Ce bi dobila prevoz, bi prišla tja veliko pre;.« Obrnil je glavo in ošinil pot pred njima, pa ni bilo kaj videti. Potem je pogledal na tla, na zemljo, po kateri je hodil in štel korake, ki jih je naredil z desno nogo in potem z levo. »Ne bi ga več imenovala moža, če bi me Kadar se začne sneg topiti... Iz problematike slovenskega kult. življenja na Koroškem ODER MIADJE V zadnjem času smo v našem časopisju večkrat zasledili vesti o delu mladih slovenskih kulturnikov na Koroškem. Problematika sloven-skega kulturnega življenja je na Koroškem pogojena s specifiko po-sebnego zgodovinskega položaja slovenskega življa onstran Kara-vonk in nam v svojih manifestaci-jah prispeva k splošnemu kultur-nemu razvoju našega naroda. Da bi o življenju in delovanju mladih slovenskih kulturnikov na Koro-škem izvedeli kaj več, smo se obr-nili na študenta Erika Prunča, ki letos na podlagi izmenjave študen-tov Avstrije in Jugoslavije študira v Ljubljani slavistiko. Erik Prunč je med drugim tudi soustanovitelj literarne revije Mladje, ki izhaja v Celovcu. Ukvarja se s poezijo in skuša s svojim delom pri reviji in odfu, ki so ga ustanovili, prispe-vati k popestritvi ( obuditvi) kul-turnega življenja med koroškimi Slovenci. Stran 8 Slovenska gimnazija v Celovcu je sre-dišče delovanja mladih. Bi nam hotel kaj več povedati o tem? »Slovenska gimnazija v Celovcu obsta-ja šele peto leto iai letos bo dala prve maturante. Prve študentske organizacije so se začele formirati šele v letu 1961. To so: Slovenska mladina, Dijaška zve-za (srednješolska mladina) ter na Dunaju Klub slovenskih študentov. Vsaka ad teh organizacij prireja sestanke, prireditve in redna mesečma predavanja. Dijaška zve-za, ki je zelo aktivna, je hotela vključiti v svoje vrste tudi visokošolce, vendar ji to ni uspelo.« Nam lahko poveš kaj več o literar-nem krogu mladih, ki ga sestavljajo so-delavci revije Mladje? »če sem malo prej govoril o organiza-cijah, s tem nočem reči, da je literarna skupina vezana na to ali ono orgainizaci-jo. Skupina, ki se zbira okrog revije Mlad-je, je generacijsko enofcna (zadnja genera-cija, ki se je šolala izven slovenske gim-nazije). Leta 1960 smo začeli izdajati li terarno revijo Mladje. Do sedaj je iz-šlo pet številk, šesta pa leži v predalu in bo izšla, ko se bo znova rešilo finančno vprašanje. V okviru revije se je izkrista-liziral naš literarni program, ki ga od le-tos naprej izvajamo tudi na odru. Med-tem ko pri- odru v veliki večini sodelu-jejo slovenski giranazijci iz Celovca, so pri reviji Mladje le trije.« Povedal si nam, da obstaja revija Mladje in Oder. Kako je prišlo do zami-sli revije in kasneje do Odra? »Zamisel je nastala po literarnem ve-čeru slovenskih akademikov — Korošcev v Selah leta 1960. Mohorjeva družba nam je natisnila prvo številko. Kriterij, po ka-terem smo v revijo sprejemali prispevke, je bil samo eden: kvaliteta. V prvi šte-vilki smo začeli tudi kritizirati koroške zadeve ( nastopili smo proti soLzavemu slovenoljubju itd.) Ta diskusija je preras-la meje revije. V debati se je izkristali-ziral naš program. Starejša kulturna ge-neracija nas je napadla, rekoč, da nima-mo pravice do preostre kritike, ker do sedaj sami nismo pokazali kdo ve česa. Tudi sami smo videli, da tako ne more-mo nadaljevati in smo ugotovili, da je med nami potrebna predvsem specializa-cija ( kritika, poezija, proza, oder). V tret ii številki Mladja smo priobčili tudi li- kovne prispevke. V detoati, o potrebnosti nove koroške drame, smo ustanovili Oder Mladje. Naj mimogrede omenim, katere stvari nameravamo naštudirati: Mrtvo oz-nanilo (Boro Kostanek; drama je v okto-bru doživela svojo krstno predstavo in povzročila precejšno debato med koro-škimi Slovenci), Antigono, Mater Terezo, In potem bo noč, Oznanjenje. Oder ima v svojem programu tudi dva večera slo-venske lirike. Pri izbiri del smo upošteva-li naslednje: 1) Da bi uprizorili vsako leto koroško novifceto. 2) Slovensko noviteto. 3) Dramo iz svetovne literature in eno ali dvoje lažjih del, s katerimi lahko gostu-jemo po vaseh. Pripravljamo tudi dram-ski tečaj, ki bo verjetno kmalu postal stalen. Poseben pomen bo v okviru te-ga tečaja posvečen jezikovnemu delu.« Kateri motivi vas vodijo pri delu? »Smo v objektivno težki situaciji. Naj-prej hočemo doseči specializacijo za do ločene stvari, kajti le tako bomo dosegli kvaliteto. Kar zadeva oder, bi rad pouda ril, da opravlja funkcijo osnovne šole na vasi in je edina možnost za gojitev jezi-ka. Sedaj se pogajamo z upravo radia, da bi dobili vsak mesec pol ure za radijske igre. Tudi to bi bila nova možnost, ne samo uveljavljanja najmlajših literatov, ampak tudi tribuna, v kateri bi jezik odi-gral pomembno vlogo.« • Kdo vse sodeluje pri reviji Mladje in pri Odru? »Pri reviji sodelujemo v glavnem štu-dentje. Med ustanovitelji so bili trije: Boro Kostanek, Niko Darle, Miško Ma ček... seveda so to psevdonimi. Sedaj sodeluje 8 do 10 ljudi. Rad bi poudaril, da je naša revija prva in e dina li-terama revija na Koroškem. Največji del revije je odmerjen liriki, za njo pa pri-de proza. Za likovnimi prispevki se je po-javil tudi prvi dramski poskus — Mrtvo oznanileo, ki bo objavljeno v 6. številki.« • Nam lahko poveš kaj več v zvezi s tem dramskem prvencu Bora Kostanka? »Krstna predstava je bila v Domu glas-be v Celovcu meseca oktobra. Kratka vse-bina: Na poziv nevidnega kralja hočeta Fant in Dekle začeti z novim življenjem in s svojim zagonom postaviti na zatož-no klop državo, narodne voditelje in so rojake. Vendar ob koncu obnemoreta. Kritika si je bila edina v tem, da pusti delo v gledalcu globok vtis tragičnosti, kritizirali pa so konec in ga poimenovali s pesimizmom in mu očitali, da je brez programa. Delo je sicer simbolično, vendar ne tako zelo, da ne bi prizadelo določenih Ijudi. V začetku marca bomo uprizorili še Antigono.« • Zakaj ste izbrali ravno to delo? »Predvsem zato. ker zadošča našemu drugemu kriteriju pri izbiri del za naš oder, da je namreč slovenska noviteta. .. Po drugi strani pa bi radi problem dra-me aplicirali na Koroško.« — Tako je potekal pogovor z mladim slovenskim kulturnim delavcem na Ko-roškem. Sklenili smo, da bomo ob izidu 6. številke Mladja našim bralcem pred-stavili nekatere mlade koroške avtorje. IZOBRAZBA UMETNIKA Ben Shahnovo razstavo v Modem.i galeriji lahko prište-vamo med najpomembnejše kuiturne dogodke preteklega leta. Iz predavanj, ki jih je imel Ben Shahn na hawardski uni-verzi, kasneje zbranih v knjigi »The shape of contients«, smo izbrali le mcjhen odstavek o temy kaj misli Ben Sha-hn, kcskšen mora biti današnji umetnik. Bohemi in njihovo bohemstvo se je začelo pri nas izrojevati, ker pač vse opravi-čujejo s svojim »bohemstvo« - tudi neznanje - in ne vedo, da jim ravno to nalaga nešte-to dolžnosti in zahteva obsež-no znanje. Ben Shahnovo priporočilo je takšnole: Ce le moreš, pojdi na univerzo. Cim več znanja boš imel, toliko bolj ti bo ko-ristilo pri delu, ki si ga boš izbral. Toda predno greš na univereo, se za nekaj ča-sa oprimi kakšnega drugega dela. De-laj karkoli. Pobiraj krompir na polju ali maži ležaje v mehanični delavnici. Toda če delaš na polju, ne pozabi na obliko in občutek zemlje in vseh stvari, s ka terimi imaš opraviti, celo krompirja. V mehanični delavnici ne pozabi na duh olja, masti in sežgane gvane. Medtem sli-kaj, toda če moraš slikanje opustiti za nekaj časa, nadaljuj z risanjem. Dobro prisluhni vsakemu razgovoru in se pri tem česa nauči. Resne stvari pojmuj re-sno. Nikoli ne podcenjuj ničesar in niko-gar, kot da ne bi bilo vredno s tem za-pravljati časa. Ce si na univerzi ali če ni-si, beri. In oblikuj mnenja. Beri Sofo kleja in Euripida in Danteja in Prousta. Beri vse, kjer piše kaj o umetnosti, ra-zen revij beri Sveto pismo, beri Humea, Pogoja. Beri vse vrste poezije in spozna-vaj različne pesnike in različne umetnike. Obiskuj umetnostno šolo, eno, dve, ali tri. Ce je potrebno, obiskuj večerne tečaje. In slikaj in slikaj, in riši in riši. Spoznaj kolikor moreš matematiko, fiziko ekono-mijo, logiko in predvsem zgodovino. Ob-vladaj najmanj dva tuja jezika, franco-ščino na vsak način. še in še glej slike. Poglej vsak vizualni simbol, vsako vizual-no znamenje. Ne omalovažuj izveskov pred trgovinami ali risb na pohištvu ali ta ali oni umetnostni slog. Ne boj se odkri-to občudovati slik ali jib odkrito ne ob-čudovati. Toda če ti niso všeč, se ne pre-nagli s sodbo. Ne izpusti nobene umet-niške šole, niti Pre-rafaelitov niti šole z reke Hudson, niti nemških žanrskih sli-karjev. Razpravljaj in razpravljaj in se-di v kavarnah in poslušaj vse: Brahmsa, Brubecka, italijansko radijsko šolo. Poslu-šaj pridige v cerkTicah v majhnih krajih in v velikih cerkvah v mestih. Poslušaj politične govornike na zborovanjih v New Englandu in rjovenje drhali v Alabami. Celo slikaj jih. In zapomni si, da se po izkušaš naučiti misliti to, kar želiš misli-ti, da poskušaš vzkladiti misel, roko in oko. Pojdi v vsemogoče mozeje in ga-lerije in ateljeje umetnikov. Pojdi v Pariz, Madrid, Rim, Raveno in Padovo. Stoj sam v kapeli svetnikov in v Sinkstinski kapeli. Riši in riši, in slikaj in uči se delati na vse načine. Poizkusi z litografijo in akva-tinto in svilenim blagom. Vedi vse, kar moreš vedeti o umetnosti, na vsak način pa si ustvari svoje mnenje. Ne boj se za-plesti v umetnost, v življenje ali v politi ko. Ne boj se naučiti risati ali slikati bo-lje, kot že slikaš ali rišeš. Nikoli se ne boj lotiti katerekoli umetnosti, naj bo vzvišena ali vsakdanja, toda loti se je s spoštovanjem. Obvestilo BRALCEM SPOROČAMO, DA BO PRIHODNJA ŠTEVILKA »TRI-BUKEu IZŠLA V SREDO, DNE 20. FEBRUARJA 1963. UREDNIŠTVO STUDENTSKI ZABA VJVO GLASBENI ANSAMBLt ZAPLEŠITE Z NAMI, DANES NASTOPA COMBO Dnevno lahko prebframo na najrazličnejših mestih lepake, ki nas vabfjo na razne plesne prireditve. Organizatorji teh se predvsem gimna-zijci. ki čisti dabiček hranijo in nato konzumirajo na maturontskem izlelu. Vendar je za organizacijo plesa predvsem vožno angažiroti dober orkester, ki ni potrebno, da je dober. Lohko imo tudi »ime«, ki si ga je pridobil v času svojega obstoja. Tak orkester (oz. ime) bo zagotovo privabil precej več plesalcev na priredrtev. Naša glasbena redakcija je sklenila pogledati »globlje« v orkestre, se pozanimati, kdo nastopo v ansamblih, kokšne težave jih tarejo in kakšne so možnosti afirmacrje. V Ljubljanj |e precej orkestrov, predvsem študentskih, ki nastopajo poil različnimi imeni, kot so: Ad hoc, Solisti, Stompers. Shodows, 6 blues + 1, Albatros, Les Amis, Combo. Mnogo jih je še brez »imena«, a bodo v naj-krajšem času enakovredni tekmeci prvim. Zelo zonimivo je tudi vedeti, oli bo prišlo do kakego orgoniziranega delo z ansambli in tolentiranimi posumezniki, ki še vedno životarijo. Kot prvi so no vrsti glasbeniki, člani študentskega ansantblo »Combo«. Andrej Koren in Jože Zapušek najst pelinkovcev in jfli naročii še šest-najst. Ostali so dolžni za osem peKnkov-cev. In vprašanje: Koliko jih je pi!o? Da bo lažji odgovor: Še sami niso sigurni, ne vedo, ali sedem ali osem. še in še je bilo smeha. Toda pravilo je, da vsaka stvar ni za objavo. Ob slovesu sem jim zaželel, da bi se jisn čimprej ure-sničila njihova največja žeHja, da bi dobi-li prostor s klavirjem, kjer bi se lahko zbirali m kaj zaigrali. no nanizal težave in želje combojevcev: »Nujno je obnoviti oz. zbuditi iz spanja jazz klub, ki je po mojem mnenju zaradi neresnosti vodstva popolnoma zaspal. Po treben je prostor, v katerem bi se lahko sestajali na »jani sessdon«, se pogovar-jali o glasbi, poslušali magnetofonske ali radijske posnetke ter vadili. S tem bi se tudi uredila nesoglasja med orkestri. Mi-slim na kategorizacijo ansamblov. Vendar je za to nujno potreben kak kulturno — politični forum, npr. Zveza svobod in prasvetnih društev, ki je in še kaže ra-zumevanje do nas, da nam bo pomagala prebroditi težave. Zelo pametno bi bilo tudi sestaviti veiiko študijsko zasedbo, ki ne bi nastopala, ampak bi samo nava- jala posamezne izvajalce in jih postavila v okolje, v katerem se bo mogoče ta ali oni znašel čez nekaj časa. Vendar je na tem področju kljub vsem težavam čeda-Ije manj nekonstruktivnega dela, vedno več je res kvalitetnih ansamblov, trdim lahko celo, da je že nekaj tako dobrih glasbenikov, ki so vsaj enaki onim pri plesneam orkestru BTV Ljubljana. Ne-dvomno imajo ti glasbeniki-amaterji manj rutine, vendar razpolagajo z veliko večjim številom idej, ki so jih pridobili s po slušanjem. Pozabil sem omeniti še eno slabo stran glasbenikov, in sicer: če ho-češ biti dober glasbenik, ti to vzame pre-cej časa in trpi študij, in obratno. Tu pa Skoraj ne vidim izhoda. Vendar pa...« Sklece ob štirih zjutroj čaše so se nam vidno izpraznile v času pogovora. Preostalo je še toliko časa, da so se fantje med obujanjem apominov kdaj od srca nasmejali. Zelo težko se da te prizore opisati, vendar pa bom posku-sil navesti samo dogodke. Combojevci so igrali v Tržiču. Ob šti-rih zjutraj, po osemumem igranju, je tro-bentar Andrej za stavo napravil 66 skiec, čeprav bi jih bilo že šestdeset dovolj. Ali pa tale uganka: na Silvestrovanju na Otočcu so fantje spili šest pelinkovcev. Baldi je poklical natakarja, plačal štiri- ,,SHAO0WS" TRENUTNO NAJBOLJ POPULARM Ce že sami niste slišali programa radij-ske postaje Luxemburg, pa so vam pripo-vedovali znanci o »non-stop« zabavno glasbenem programu te postaje. Ta komer-cialna radijska postaja pa ne samo, da po> pularizira graraolonske plošče določenih tvrdk, pač pa tudi izbira tedtensko dvajset najbolje prodanih gramofdnskih plošč. Pretekli teden je pri zadnji razvrstitvi dvaj-setih najpriljubnejših popevk zmagala skladba »Zaplešimo« v izvedbi znanega in trenutno gotovo najpopularnejšega ansam-bla »Shadows«. Drugi v tej razvrstitvi je Elvis Prisley v skladbi »Vrnite pošto, od koder je prišla.« Šele tretji je Cliff Richard skladbo »Drugič«. Zanimivo je, kako so »učenci« prerasli svojega »učitelja« Cliffa Richarda. Prav škoda je, da jih sedaj, ko so na višku slave, ni več. Ostali so nam v spominu samo številni posnetki, pred-vsem kot glasbena spremljava Cliffu Rich-ardu, in oni, ki so skupaj s svojevrstnim. sestavom ansambla in odličnimi aranžmaji nudili marsikomu prijetno zabavo. V »Top twenty« so se od standamih izvajalcev uvrstili samo štirje, in sicer: tenor sakso-fonist Stan Getz, ki igra s partnerjem ki-taristom Charlyjem Byrdom »Bossa nova<», Eay Charles s popevko »Your cheaten heart«, Frank Sinatra in Sammy Davis 7 duetu v skladbi »Jaz in moja s«ica« Stran 9 Baldi Kopecky Marko Rons Gimnazija - edini stolni konzument Ansambei Combo sestavljajo glasbeniki: Baldi Kopecky, absolvent kem. tehnolo-logije, klavir, Rok štular, IV. letnik praAra, pozavna, Andrej Koren, I. letnik agro-nomske fakultete, trobenta, Rous Marko, I. letnik industrijske psihologije, sakso-Joni.st ia klarijjetist, Brifah Marko, IV. let-nik gozdarstva, bas, in Zapušek Jože III. letnik elektro fakultete, bobnar. Naziv Combo je orkester dobil precej pozno. Sprva so nastopali z iz.posojenim nazivom »Rdeči vragi« in šele po preteku leta so si nadeli ime Combo. Od začet-kov tega ansambla pa do danes sta še ostala samo dva člana, in to pianist Ko-pecky in pozavnist Rok štular. Orkester je prerasel iz kvinteta v septet, ko pa je orkester zapustil kitarist Miloševič Zvo-nislav,, )ih je ostalo le za sekstet. Fantje igrajo letos na plesih, ki jih prireja sred-nja elektrotehniška šola, na raznih bruco-vanjih, akademskih plesih — skratka pov-sod tam, kamor jib. povabijo. Njihova stalna spremljevalka je tudi pevka Ivan-ka Kraševčeva, ki je leta 1960 zmagala na eni izmed oddaj »Pokaži kaj znaš«, in na-to na predlog članov ansambla »Combo« pričela z njimi nastopati. V tem času je aranžmaje pisal Dečo 2gur, ki je bil tudi Htorvi član ansambla. ^»Fantom so vzorniki: pianistu Baldiju Art Tatum; pozavnistu Roku J. J. John-son, trobentarju Andreju Roy Eldridge, saksofonistu Markotu ugaja Paul Des-mond, basistu Markotu (v ansamblu ga prijatelji imenujejo ^aradi prvega Marko- • ta še Droopy) Oscar Pettiford in bobnar-ju Jožetu Art Blackey. Figovec - eden izmed prostorov za sestajanje Ko ste spoznali člane &tudentskega za-bavno-glasbenega ansambla, je še nujno potrebno, da vas seznanim z njihovimi problemi, ki, verjemite, niso majhni. Raz-govor je potekal za okroglo mizo pri Fi-govcu, žal v restavraciji, čeprav so fant-je sami želeli, da bi se raje zbirali v ka-ki prazni dvorani ali večji sobi s klavir-jem. Sicer pa poslušajmo pianista Kope-ckega, ki je precej konkretno in smotr- INDEKS IN.. KOŠARKA ...Peter Samaluk (vsi prijatelji ga kličejo Samo in le redkokdo ve, da mu je ime Peter), se je odprav-ljal v Skopje na mednarodni košar-karski turnir, ki se ga bo udeležil njegov klub — AKK Olimpija, ko sem ga »ujel« na razgovor. Naj takoj na začetku povem, da je Samo eden najboljših študentov strojne fakultete in bo prihodnji mesec, ko bo dopolnil 22. leto, vpi-sal osmi semester. Kljub temu, da tnu igranje košarke jemlje veliko časa, študira zelo dobro. Razgovor je potekal takole: | Ali bereš Tribuno? »Berem. Prav je, da iniamo štu-dentje svoj časopis. Žal niso redki oni, ki niti ne vedo zanj, kaj šele, da bi ga brali, čeprav izhaja Tribu-na za njih. V našem časopisu mi najbolj ugajajo karikature ter zad-nja in športna stran.« (kompli-ment?) H Tvoj hobi? »Kad berem dobre knjige in re-vije, in tudi v kino zahajam. Ker rad plešem, pogrešam »Sočo« in ne razumem, zakaj tam ni več »naših« vsakonedeljskih plesov.« J| V katerih državah si že igral? »Bil sem v Italiji, Avstriji, Zahod-ni Nemčij, Belgiji, Bolgariji in Iz-raelu.« \gl Študentska organizacija na strojnl fakulteti? »Lahko rečem, da je ta ena naj-boljših organizacij na ljubljanskih fakultetah. Zelo aktivno deluje or-ganizacija ZK. Vsako leto Imamo pohod v kraje, ki so znani iz NOB. Vsako leto organiziramo lastno bri-gado »Pohorski heroji«. športna or-ganizacija je v primerjavi z organi-zacijami na drugih fakultetah do-kaj agilna.« H Kako vzklajaš študij s športom? »Za vse športnike je to precejšen problem, ki ga je mogoče rešiti, in to brez večje škode tako za košar-ko kot za študij.« 0 Kdaj nameravaš diplomirati? »Upam, da mi bo uspelo čez eno leto.« H Tvoj največji uspeh doslej? »Bil sem član mladinskega mo-štva Olimpije, ki je leta 1958 osvo-jilo državno prvenstvo. Sedaj že eno leto igram v članskem moštvu Olimpije.« | Koliko ur tedensko treniraš? »Vsak dan, razen nedelje, po 2 uri.« H Katere zvrsti športa še gojiš poleg košarke? »Rad smučam in plavam.« B Še zadnje vprašanje — Tvoj od- govor nanj bo obenem prognoza za prihodnjo tekmo Olimpjie. Ali bo tvojemu moštvu uspelo premagati v drugem kolu tekmova-nja za pokal evropskih košarkarskih prvakov moštvo francoskega držav-nega prvaka BC Bagnolet? »Zmagali bomo!« StranlO VATERPOLO NA SNEGU KRANJSKA GORA GOSTITELJ NAŠIH NAJBOUŠIH IGRALCEV VATERPOLA V Kr&njski gori so že 2 tedna gostje hotela »Erika« najboljši jugoslovanski va-terpolisti, igralci naše A in B reprezen-tanoe. Vseh je 19 — zbrani pa so iz vseh klubov pr^e zvezne vaterpolo lige. V »naš smučarski center« so prišli z namenom, da si naberejo čim več prepo trebne kondicije, ki jo bodo potrebovali na številnih letošnjih tekmovanjih. Te pri-prave so obenem tudi že prvi del obsežne-ga programa priprav naših najboljših va-terpolistov za olimpijske igre. prihodnje leto v Tokiu. Trener državne vaterpolo reprezentan-ce tov. Boško Vuksanavic ima na »suhem treningu« sledeče »varovance«: Nardelli, Rosie, Matošic, Kašic, Barle (vsi iz Spli-ta), šimene, Nonkovid, Legradič, Trumbic, Bonačič, Stipanid (Zagreb), Sandic, Živ-kovic, Stanojevid, Muškatirovič (Beograd), Jankovič (Sisak), Vičevid (Kotor), Radan (Hercegnovi), Pokovič (Dubrovnik). Med udeleženci treninga so nekateri, ki so se to pot prvič pobliže in dodobra se-znanili z »belim elementom«. To so Du-brovčan Pokovid, Hercegovčan Radan, Ko-torčan Jankovič in drugi. Vsi so zelo na-vdušeni nad zimsko pokrajino. Naše glavno vprašanje igralcem, med katerimi je več študentov, se je glasilo takole: Zakaj se letos jugoslovanska štu-dentska vaterpolo reprezentanca ne bo udeležila univerziade v Portu Allegre v Braziliji, ki bo od 30. 8. do 8. 9. 1963, ko se je vendar s podobnih tekmovanj vra-čala z najvišjo lavoriko — zlato medaljo? Jugoslovanski vaterpolisti — študentje — so v svetu zelo cenjeni in mnenje strokov-njakov je, da bi imeli tudi letos največ možnosti za osvojitev zlate medalje? Je v mednarodno rokometno zve-zo — IHF (International Hand-bal Federation) včlanjenih nič manj kot 34 držav s približno 74.000 moštvi in 1,350.000 igralci. Na prvem mestu med državami je Zah. Nemčija s 430.000 registriranimi rokome-taši, sledi ji Jugoslavija s 196.000 igralci rokometa(!!!), za njo pa sta Sov-jetska zveza s 190.000 in Vzhodna Nemči-ja s 185.000 igralci. Res — rokomet je množičen šport. ... nastopa »zlati Toni« — Avstrijec To-nni Sailer, lastnik 7 zlatih medalj z pred-zadnjih olimpijskih iger v Cortini, trenut-no v švici. Toda ne na smučarskih te-kmovanjih, kakor boste verjetno misli-li, temveč na odrskih deskah gledališča v Luzernu. Najboljši smučar sveta (take-ga tnnenja so strokovnjaki) smuča le še za svoj užitek, drugače se je, kot kaže, posvetil življenju gledališkega igralca. ... sta naša teniška »asa« (med drugim tudi študenta v Zagrebu) Bora Jovanovič in Nikola Pilič videla domala že ves svet. Udeležila sta se namreč že mednarodnih teniških tekmovanj na vseh petih konti-nentih. Ali trpi študij na racun daljših odsotnosti ali ne; o tem ne bi govoril. ... imajo na Japonskem pokrite stadi-one, kjer se lahko smučaš. Sneg je sicer umeten, toda od pravega se le malenkost-no razlikuje, Na »snežnem terenu«, ki je nagnjen in dolg približno 100—150 m, se japonski smučarji navdušeno smučajo. NAJBRŽ SE NE VESTE, DA.. Na to vprašanje nisem mogel dobiti pravega odigovora. Eden kot drugi so od-govarjali, da pač ne vedo vzroka, da še ni nič toenega glede udeležbe jugoslovanske študentske vaterpolo reprezentance ipd. Večina je menila, da je najverjetnejši vzrok pomanjkanje finančnih sredstev (prevoz z letalom do Rio de Janeira in nazai stane 300 dolarjev, kar je sicer le polovična cena normalne letalske vozov-nice, kar je vsekakor ugodno, vendar pa kljub temu veliko.) Sicer pa reprezentanti ne govore dosti 0 tekmovanjih letošnje sezone, čeprav teh ne bo malo. Večino časa pač zavzame na-poren kondicijski trening, ki sestoji iz več delov. Med drugim igrajo vaterpolisti tudi nogomet, in tc na igrišču, ki je pokrito z 1 m visoko snežno odejo. Svoj prosti čas ne posvečajo smučanju (ki je obvezni do-polnilni šport vaterpolistov), pač pa iz-letom v zitnsko naravo ipd. Študentje iz-rabljajo svoj prosti čas tudi za študij, kaj-ti za njih je glavna izpitna sezona pred pragom Poleti nimajo časa za študij, in zato morajo poprijeti prav zdaj, ko imajo več časa. V splošnem so vsi zelo zadovoljni, ta-ko s prehrano, ki je seveda zelo izdatna (kuharica mi je zaupala, da pojedo od vseh športnikov, ki pridejo v Kranjsko goro, največ prav gotovo vaterpolisti), ka-kor tudi z ostalimi stvarmi, ki so nepo-sredno povezane z njihovim bivanjem v Kranjsiki gori. še par dni in trening bo končan. Va-terpolisti, dodobra »oskrbljeni« s kondici-jo — tako fizično kakor psihdčno (tudi ta igra pomembno vlogo pri važnih tekmah) bodo zapustili gostoljubno Kranjsko goro z besedami: Na svidenje zopet prihodnje. leto ob tem času! T. Z. Pretekli četrtek in petek (10 in 11. jan.J je bilo v dvorani »Par-tizan«—Trnovo prvenstvo Ljubljan-ske univerze v namiznem tenisu, in to za ner e gi s trir ane igpalce za šolsko leto 1962—63. Proti pričakovanju se je tekmovanja udeležilo presenetljivo malo tekmovalcev oziroma tekmovalk. Tako je v disciplini moški posamezno nastopilo samo 13 igralcev (Fajdiga, Sla-pernik, Lobežnik, Zupan, Bergač, Mahne, Poljak, Granič, Slana, Kajzer, Zvonar, Cu-tuljc, Jazbec). še slabša je bila udeležba pri dekletih; tekmovale so le tri (Bevk, Kajzer, Vrbimč). Ker je znano, da se ukvarja z igra-njem namiznega tenisa kot z igro za raz-vedrilo in zabavo veliko študentov in študentk, je bila udeležba na letošnjem univerzitetnem prvenstvu vsekakor pre-majhna. Tudi na razpis tekmovanja niso odgovorile vse fakultete, nekaj je bilo tu* di prijav, ki so v redu prispele — toda prijavljenci kasneje niso prišli na tek-movanje. Prvenstvo univerze v namiinem tenisu M Prvi dan so tekmovala moštva posam.0^^ nih fakultet. ^B^ Po teški borbi med izenačenimi tekmmfM valci je v finalu te discipline moštvo »Elektrikov« (Jazbec, Vizlev, Granič) z najtesnejšim možnim rezultatom 5:4 pre-magalo moštvo fakultete za naravoslovje in tehnologijo. (Zupan, Fajdiga, Prelog). Slednji so prej premagali s 5:0 pravnike, zmagovalci pa VŠTK prav tako s 5:0. V tolažilnem tekmovanju fmoštva, ki so izpadla v prvem kolu tekmovanja) so zmagali medicinci. Drugi dan so bile na sporedu igre po sameznikov. Najprej so nastopile tekmo valke. Med tremi dekleti je bila najbolj-ša Kajzerjeva, ki je premagala obe svoji nasprotnici z 2:0. Drugo mesto je pripa-dlo Vrbiničevi, tretje pa Bevkovi. Pri moških so se v polfinale uvrstili sledeči štirje tekmovalci: Jazbec, Fajdiga, Zupan in Poljak. Ti so nato igrali po si-stemu vsak z vsakim. Po dokaj zanimivih igrah je naposled zmagal Jazbec (prema-gal je Zupana in Poljaka, izgubil s Fajdi-go), drugi je bil Fajdiga, tretji Zupan in četrti Poljak. Tekmovanje je organizacijsko dobro vo dil študent elektrotehniške fdkultete Fon-zi Vizler. V TOKIU BODO RACUNAL1 ELEKTRONSKI MOŽGANI 6000 rezultatov v eni uri — iz 24 tekmovalnih prizorišč v en sam elektronski center — IMB (international biro machines) tudi v službi športa Najbitrejšo in najobsežnejšo službo re-zultatov v zgodovini olimpijskih iger ob-ljublja organizacijski komite za čas od 10.-24. 6. 1964. leta v Tokdu. Dva elek-tronska sistema strojev IBM bosta po izkušnjah iz Squaw Valleya in Rima na-meščena tako, da bosta, tokrat prvič, lah-ko sprejemala od vseh tekmovalnih mest istočasno vmesne in končne rezultate te-kmavanj. Tako kot pri zimskih olimpijskih ig-rah v Innsbrucku, bo tudi v Tokiu IBM centrala po posebnih obveščevalnih ka-nalih zvezana z 24 stadioni, na katerih se bo po dosedanji presoji borilo okrog 8.000 športnikov iz 103 dežel — za 340 zlatih kolajn. V manj kot 30 sekundah bodo elektronski možgani uredili rezulta-te, ki so prišli in jih takoj nato sporočili naprej k električnim rezultatnim des-kam. Ker bo po dosedanjem časovnem na-črtu 24 tekmovanj istočasno, lahko IBM sistem predela 6000 rezultatov na uro. Raz-dalje od kraja tekmovanja tudentav. Pi-sanja, obljub in priporočil smo kar pre-več navajenl. Prav zaito, pa tudi zaradi ugotovitev na plentunu univerzitetnega odbora, ki je bjl posvefien samo tlesni kulturi, pričakuje-mo od dela Zveze športnih organizačij smelejšo in bolj konkretno vsebino. -de- Od Maribora MARIBOR: Število rednlh in iz-rednih študentov na mariborskih visokošolskih zavodih se iz leta y leto veča. Pred kratkim so med nji-mi izvedli anketo, ki je dala prav ugodno sliko o vseh študentih. Do sedaj je vseh vpisanih 2914 sluša-teljev, izrednih študentov pa je več kot rednih. Večina anketiranih je izrazila željo, da bi se radi kje športno udejstvovali, medtem ko se je vprašanje o kulturnem življenju omejilo zgolj na gledališki abonma in na sodelovanje v študentskem pevskem zboru. Na vprašanje, če bi želeli stanovati v študentskem domu, je pritrdilno odgovorilo le 353 študentov. SPLIT: Na letni skupščini Zveze študentov vseh fakultet, visokih in višjih šol v Dalmaciji so opozorili na nekatere pojave in probleme štu-dentov in reforme visokošolskega študija. Poudarili so, da so na ne-katerih na novo ustanovljenih fa-kultetah v Splitu študentje popol-notna izključeni od družbeno-po-litične aktivnosti. To stanje je zla-sti karakteristično za študentke. Pri analizi rezultatov študija so po-stregli z bolj slabimi rezultati. Pri-šli so do zaključka, da so s takimi študijskimi uspehi še daleč od me-je trajanja študija, ki ga predvi-deva študijska reforma. Samo pri-mer: na elektrotehniški fakulteti je od 143 vpisanih slušateljev opra-vilo pogoje za vstop v drugi letnik le 43 študentov. NOVI SAD: študentom pravne fakultete se je izpolnila davna že-lja — dobili so klubske prostore. Ta želja, tako pravijo, je bila to-liko stara kot fakulteta. Največje težave, da ni bilo že prej klubske-ga prostora zanje, so bile »stano-vanjske stiske« na fakulteti. Zdaj pa so adaptirali staro knjižnico in jo opremilj s stilnim pohištvom. Sredstva v višini pol milijona je prispevala fakultetna uprava, nekaj pa tudi študentska organizacija. Program ob priliki otvoritve klub-skih prostorov so izvedli člani mla-dinskega kluba umetnosti. BEOGRAD: Iz Beograda poroča-jo, da je na medicinski fakulteti nekl docent predaval o sluhu in smislu za muziko (V načelu je bi-lo v neki diskusiji govora o nivoju predavanj na fakulteti.. .)• Ni važ-no, je rekel docent študentom, ali ima nekdo sluh ali ne. Glavno je, da občuti muziko. Neki veliki mu-zik, na primer, ni imel sluha, pa je bil vendarle velik. Ime mu je bilo . .. kako že ... nekako na B ... Študentje so se spogledali in nekdo je vzkliknil: Beethoven! Be- ethoven! Da, da, najbrž je bil Beethoven, je rekel razgledani asi-stent. do Skopja Trlbuna - glasllo Zveze Studento« — Izdaja univerzltetni odbor ZSJ — Oreja uredniSld odbor - Odgovornj urednik Joze SuSmelj; giavnl tirednik Mltja Vavpetič - Uredn. ln uprava. mbuna Poljanska *'1L tdefon 3*-l23 - teko« raftun 600-14-608-72 - Letna aaročntaa 400 dlnarlev. posameznl tzvod » n\v -Rokoplsov ib fotografij a« «raft«-mo - Ttsk: Cv Delo. LJublian*. TomAteeva t. tel. tt-SSl riribuna