itev. n
O Ljubljani, g torek, dne 25. julija 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20-— n pol leta „ „ 10-— za četrt leta „ „ 5-— za cn mesec „ „ V70
Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 ,, za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane tnostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez
_ dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vra?ajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo le Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — "	Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Pollaki in Rusi.
(Pismo iz Krakova.)
„Swiat slovrianski* je priobčil vrlo zanimivo pismo ruskega književnika L. F. Pantelejeva o poljskem vprašanju. Odtisneno je izišlo v posebni knjižici*) v ruskem izvirniku in poljskem prevodu.
Pantelejev je eden najznamenitejših prvoboriteljev za pelitiško svobodo na Ruskem. Poljakom je že od nekdaj naklonjen. Vpleten v politiško pravdo svojega poljskega prijatelja Jozafata Ohryzka je bil leta 1864. obsojen v Sibirijo, kjer je ostal do 1. 1875. Od tedaj prebiva v Peterburgu. Svoje obilno premoženje uporablja za izdajanje znanstvenih, zlasti modroslovskih, naravoslovskih in zgodovinskih del. Katalog njegovega založništva je precej obsežna knjižica. V zadnjem času je priobčil v »Naših dneh" celo vrsto politiških člankov, med njimi izredno odkritosrčni in smeli list na državnega tajnika Bezobra-zova, ki je zakrivil vojsko na Vzhodu. V njem ga poživlja, naj opraviči svoje delovanje Te dni so zagledali beli dan njegovi spomini iz prošlosti, ki o njih govori o svojih razmerah do Poljakov.
Na tega moža se je obrnil pref. M. Zdziechewski s prošnjo, naj se oglasi o poljskem vprašanju. — Dnd 28. marca (10. aprila) je podpisan list, ki ga je prejel v odgovor. V njem so te le misli:
1.	Kaj naj zahtevajo Poljaki pri sedaj vladajočih razmerah v Rusiji, ni vredno razpravljati. Težko je sicer reči, kaj se iž-kristalizuje iz sedanjega gibanja, ki je še-le v povojih ; to je pa gotovo, da se stari ustroj stresa, da pač more trajati še nekaj časa, da ga pa čaka gotovi grob.
2.	Dvoje je mogoče: Rusija se uredi v obliki ustavnega centralizma, ali se pa opre na široko samoupravo tistih narodov svoje zveze, ki imajo iz davnosti svoj posebni kulturni razvoj. V prvem slučaju bi imeli Poljaki samo gubernialni zastop doma ; vrh tega bi pa pošiljali svoje poslance v državni zbor. To bi rodilo vedne boje s centralizmom.
3.	Boljše je torej, da se poljsko-ruske razmere tako urede, da bosta oba naroda varno živela pod eno streho, h krati pa nobeden ne izgubi svobodnega razvoja svoje individualnosti. To je le mogoče, če se prizna poljskemu kraljestvu avtonomija. Med Rusi je vedno več razboritih mož, ki se sprijaznjujejo s to mislijo.
4 Kako naj se zvrši ta avtonomija ? Mnogo Poljakov zahteva, naj se obnovi poljsko kraljestvo na podlagi tiste politiške organizacije, ki jo je imelo 1.1815. Pravzaprav je bila takrat samo personalna unija. Poljski kralj je b11 hkrati ruski car. Poljaki so imeli razen zunanjega ministrstva svoje ministre, svojo vlado, svojo armado in so bili celo carinsko ločeni od Rusije. Armadi je sicer ukazoval car, toda poljski zbor je imel pravico dovoljevati troške zanjo. Ta oblika se pa ne da več obnavljati Rusi je ne marajo; sama v sebi je tudi zastarela. Pač mere zadovoljiti častihlepje vladajoče rodbine, ne more pa ustvariti trajne zveze med narodi. Vladar tudi lahko sile enega naroda izigrava proti svobodi drugega.
*) Kwestya polska- t .is t otwarty L. F. Pan-teleje^va Krak6w. 1905.
5 Zato je najboljša oblika, da se reši poljsko vprašanje, federacija, ki ima za svoj temelj medsebojni dogovor obeh narodov. V ti pogodbi se morajo natančno določiti skupne stvari, ki spadajo v področje skupne vlade in posamne pravice, ki jih izvršuje posebna, v svojem delokrogu popolnoma samostojna vlada. Poljski zbor bi imel zase odgovorno vlado v tem oziru.
6.	Federacija ni všeč Poljakom. Pojem slovanske federacije se je često tako tolmačil, da imajo vsi slovanski narodi potoniti v ruskem morju in zraven še sprejeti pravoslavje. Vrh tega se boje vladarjevega nasilstva. A to, kar more vzbujati strah, dokler traja neomejena carjeva oblast, preneha brž, ko se začne harmoniški razvoj samostojnih narodov.
7.	Ta načrt se ne da drugače izvršiti, nego po zbornicah. Dogovc bi morali sprejeti ruska in poljska zbornica. Podlaga je torej ustava, ki je seveda še ni. Brez ustave je vse, kar dobe Poljaki od vlade, zidano na pesek.
8.	Kako naj se urede poljske razmere v južno zahodni pokrajini, kjer prebivajo Malorusi, bo največ odvisno od tega, kako
| se razvije solidarnost med tem narodom in Poljaki. Na severnem zahodu nastane tudi vprašanje, kako se obrne žmudsko-litevsko pleme, ali se oklene Poljakov, ali pa zavoli popolno narodno samostojnost.
Rusko-japonska vojska.
Pogajanja za mir in notranja revolucija v Rusiji.
Vitte je šel v Parizu obiskat Loubeta, Rouviera, policijskega prefekta Lepina in — barona Rotbschilda. To je značilno za stadij, v katerem so mirovna pogajanja.
Demokratični ruski pisatelj Struve pa je objavil ravno te dni članek v pariškem rusko demokraškem polmesečniku, v kate rem pravi, da more skleniti mir v Rusiji le močna vlada, ki se ne boji revolucije, ker stoji sama na čelu revoluciji. Sedanja ruska vlada je brez moči in ugleda zato ž njo ni mogoče sklepati miru. Car naj požene vse svoje ministre, skliče naj zemstva in jim da moč, da izvedbo reforme. Rusija potrebuie danes samo svobide.
Struve pravi, da ie cariu zdaj še mo goče mirnim potem izvršti n.f i m >. Sestavi naj ministrstvo iz glavnih za-.t .pn>kov konstitucionalno demokraske rus* • opozicije. To bi utrdilo tudi rusko francosko zvezo in sprijaznilo Anglijo. Ko bi' bila Rusija pol tega denarja, kar g* je zapravila na Daljnem Vzhodu, porabila za gospoda sko povzdigo na svoji zemlji, bi se bila njena zemlja silno razvila. Saj je Rusija naravno obrnjena proti Črnemu morju in Mali Aziji, ne pa pr»»ti Mandžuriji.
Struve odsvetuje od zveze z Nemčijo in priporoča rusko • franes^o japonsko zvezo. Ruski delavec je d<nes še premalo organiziran za splošni polit čni boj. a ta organizacija se mora izvrš ti p*» strokovnem združevanju po postavnem potu.
Socialno demokraška „Iskra" napada zaradi tega Struveja, on se pa sklicuje na resolucije petrograškega delavstva in na flasko, ki ga je naredila socialna demokracija s prvim majem.
„Parisien" poroča, da Rusija ne mara plačati Japonski vojne odškodnne. Neka teri finančniki pa svetujeio. da naj Rusija prevzame japonske — dolgove. To bi bila pa tako ogromna odškodnina, da je Rusija gotovo ne sprejme, ampak bo pustila, da Japonci svoje dolgove sami plača o. Samo prevoz ruskih vojnih jetnikov z Japonskega bo stal 32 milijonov rubljev. Vlada se že pogaja z raznimi ladjami.
Japonska rekognoskacija v posjetski luki.
London, 24 julija. ,Daily Telegr." javlja iz Moji: 14. julija je odplulo japonsko brodovje v poizvedovalne namene v po-sjetsko luko. Na južni strani luke ni utrdb, na severni pa jin je nekaj. V luko se lahko pride preko Hirjonga in Tumena. Na vznožju nekega hriba so videli konjeniški šotor, na jugu pa kazaški. Vasi ob Tumenu in posjetski luki imajo kitajske in korejske prebivalce. Vsega skupaj je nad 3000 hiš in nekaj vojašnic. Prostora je za eno brigado Na morski strani je nekaj novih utrdb; obrambene priprave v posjetski luki so ne-dostatne. Ko se je bližalo japonsko brodovje, so se zbirale ruske čete in hitro jele kopati jarke ter se utrjevati. Na meji se kmalu prične boj. Japonci so zasedli Rushinpan s pomočjo Kami-murovega brodovja. Posjetska luka je prostorna in ima velik strategiški pomen. Ob Tumenu se Rusi marljivo utriujejo. Zdi se, da ne pripisujejo japonskemu izkrceva-nju severno od Vladivostoka posebnega pomena, ampak da se boje napada na Korejo. Čete okoli Vladivostoka se zbirajo. Japonci so se v bližini posjet-ske luke že izkrcali.
Peterburg, 24. julija. „Nov. Vr " poroča: 18. julija se je več japonskih tor-pedovk približalo v varstvu goste megle nekaterim lukam v bližini Vladivostoka. V bližini posjeiskega pristanišča so že izkrcali č»ite, kar pomeni začetek obleganja Vladivostoka.
Linevičevo poročilo iz Mandžurije.
Peterburg, 24 julija. General Linevič poroča 22. t. mes : V okolici Hailun-čena se je naš oddelek 20 t. m. ob sedmih zjutraj približal v dveh kolonah sovražnim postojankam štiri vrste severno od Julang-teja. Dočim je desna kolona prodirala proti sovražnikovi fronti, je leva kolona obšla desno sovražno krilo. Nenadni napad leve kolone je prisilil sovražnika, da se je umaknil brez odpora Zasedli smo sovražne rove. Japonci so se umaknili na utrjeno postojanko zahodno od Julangteja. Dolina je zakrivala gibanje Japoncev. Ker je bilo treba premagati zelo težke ovire, se je naš oddelek umaknil proti severu.
Kiaočou.
Nemci se vedno bolj boje za svoj Ki aočou. Grof R e v e n t 1 o f piše v „Tagl. Rundschau", da od posledic upadanja ruskega i vpliva silno trpi Nemčija. Kiaočou ima ! mnogo manj ugodno lego kakor Por t Artur • in se ne bi mogel ubraniti japonskega napada. Poslati pomoč iz Nemčije bi bilo v odločilnem trenutku nemogoče. Nemčija naj 1 si torej ohrani svojo postojanko, sklene j zvezo z državami, ki so interesirane na | Daljnem Vzhodu
Pomen rusko-japonske zveze.
Narodni ekonom, profesor Migulin objavlja v „Stovuu članek o koristi, ki bi jo donašala rusko - japonska zveza obema državama. Na Japonskem obstoji rusoljubna stranka, ki ji stoji na čelu marki l t o. — Japonska si na ta način lahko pridobi vpliv na Kitajskem. Rusija pa v Mongoliji in \shodnem Turkestanu R u sija je spoznala močinčilost Japoncev, zato jih bo odslej uvaževal a. Japonci se branijo obnoviti zvezo z Angleži, ki iščejo le svojega dobička, An gleži pa iz strahu pred Japonci poizkušajo skleniti z njimi še ožjo zvezo. Rusija naj porabi ugodni trenotek in naj se zveže z Japonci.
Japonsko križarjenje okoli Sahalina.
Peterburg, 24 julija. Sahalinski guverner L j a b a m o v poroča 23. t. m.: Ob pol 2. zjutraj smo zapazili na južnem obzorju Tatarskega morja pri Aleksandrovu več japonskih torpedovk Dv^ sta pluli na-
prej v severni smeri, druge so se pa zbirale okoli Aleksandrova. Oddale so štiri strele, ki pa niso zadeli Ob 11. zjutraj smo zapazili na jugu več ladij. Danes zjutraj pa sta pristale dve torpedovki ob ustju Arkova, pet vrst južno od Aleksandrova in sta obstreljevali obal. Potem sta se oddaljili v jugozahodni smeri. Tudi križarke in štiri torpedovke, zbrane okoli Aleksandrova se se oddaljile v istej smeri. Amerika in kitajske zahteve.
Berolin, 24 julija. Ameriška vlada smatra kitajsko noto, ki zahteva, da bodi Kitajska zastopana pri mirovnem sestanku, za jako važno. Amerika bi Kitajski kaj rada na ta ali oni način ustregla, ker so Kitajci že jeli bojkotirati ameriški uvoz in ker konzuli za gotovo napovedujejo, da s k 1enet a K i t a j s k a in Japonska po vojski zvezo.
Bismarck in Japonska.
„Ncw Yorker Staatszeitung" poroča: Neki stari japonski državnik pripoveduje o svojem sestanku z Bismarckom. Japonski državnik je velikemu kancelarju nemškega cesarstva dejal ob priliki rusko - francoske zveze: Če bi se Vi odločili, da se lotite Francozov, Japonci kaj radi napademo Ruse 'Bismarcka je ta izjava presenetila. — Nekaj dni potem pa je japonskega državnika pozval k sebi in se je jako pohvalno izrazil o preosnovi japonske armade. Dejal mu je, naj, kosevrne na Japonsko, izdela načrt, kako streti rusko p r e m o č. Ko se je črez nekoliko let vrnil japonski državnik na Nemško, je bil Bismarck že upokojen. To priča, da so Japonci že zdavna mislili na vojsko z Rusi in se nanjo dobro pripr?vili._
Cesarske vaje na Triden-tinskem.
Iz Mendole poročajo, da je v Vall'di Noni polno tujcev, ki si bodo ogledali velike cesarske vojaške vaje, ki se imajo v kratkem vršiti. Po celi dolini popravljajo ceste in opremljajo stanovanja. Najbolj živahno gibanje je v Romenu, kamor je došel dvorni stavbinski nadzornik Sche-bek, ki opremlja stanovanja za cesarja, njegovo spremstvo, nadvojvodo Franca Ferdinanda, Rainerja in odposlanca italijanskega kralja. Glavni stan bo v Cavarenu, kjer bo vaje vodil nadvojvoda E v g e n.
Kitajska armada.
Kitajsko armado korenito preosnavlja generalni guverner provincije Čili, Juan-šika j. Takozvane Manču-polke, ki so doslej šteli 100 000 mož, je odpravil skoro docela in izdelal načrt, ki razdeli armado v ko; e 'n divizije ter se razteza po vseh osemnajstih okrožjih cesarstva. Ta armada bo podrejena državnemu vojaškemu uradu in ministrstvu, ne pa guvernerjem. Dosedaj je v provinciji Cili in Hupe ustanovljen en ar-madni kor, ki šteje 16 000 mož s 198 topovi Ta kor je imel lansko leto velike vaje po evropskem vzorcu. Letos se tudi vrše vaje, katerim bodo prisostvovali inozemski vojaški atašeji. Zbralo se bo 30C00 mož Cesarica vdova je ustanovila novo vojaško akademijo, kjer se bodo izobraževali štabni častniki. L. 1900 so bile na Kitajskem le tri vojaške šoIj, sedaj pa jih je že 22. Tu je 3366 kadetov, ki imajo izvrstne, v inozemstvu izobražene učitelje. Do jeseni otvorijo topniško in inženersko šolo. Armado bodo tudi enotno oborožili. Uvedli bodo puške sedmih milimetrov kalibrov in gorske topove 7.5 cm kalibra Vlada je pri Kiuppu za poizkušnjo že naročila 36 poljskih in 36 gorskih topov z vso municijo. Kitajska pa bode odslej večinoma vse sama doma izdelala. V Hinjanu, Nankinu Kia-nanu, Fučonu in Kantonu ima že velike orožne arzenale.
Kako širijo na Francoskem svobodomiselno prosveto.
Chalon sur-Saone, 24 julija. Mestno zastopstvo je odstranilo iz
bolnišnic vsa verska znamenja; usmiljenkam je prepovedalo, da z bolniki in umirajočimi ne smejo govoriti o verskih stvareh Bolniški duhovnik se ne sme prikazati v sobah; k bolniški postelji mu ni dovoljeno iti, ako ga bolnik izrečno ne pozove in dobi dovoljenja od upravnega sveta bolnišnice. Bouisson je zahteval, da se mora iz „civilne morale", ki jo sedaj poučujejo po šolah, odpraviti vsa dogmatiška načela in vsako transcendentalno" teorijo, v moralni pouk pa naj se uplete tudi verska zgodovina, ki krščanstvo pojmuje kot neki verski „semitsko azijski pojav" Take fanatiške in besne ekstrava gance se same kaznujejo.
Buren vsenemški shod
je bil v mestecu Haid na Češkem. — V izbruhe govornika dr. Schalka je moral opetovano poseči vladni zastopnik. Schalk se je pritoževal, da je praško n a -mestništvo izdalo na korna poveljništva na Češkem odlok, v katerem se pozivajo, gledati na to, da častniki občujejo z moštvom v češčini in da nemški častniki nič več ne avanzirajo (?) ako ne znajo češčine.
Sprejeta je bila resolucija za najožjo zvezo z Nemčijo in za ločitev od Ogrske.
Sestanek ruskega carja z nemškim cesarjem.
Ruski car in nemški cesar sta se šsšla na morju pri Bjorkoe. Razgovarjala sta se o važnih političnih vprašanjih in o mirovnem vprašanju. V nedeljo zvečer je bil na carjevi ladji »Polarska zvezda" dind, včeraj ob 2. uri popoldne je pa prišel ruski car na zajutrek na jahto nemškega cesarja „Hohenzollern". Po zajutreku sta se vladarja poslovila. Včeraj zvečer se je ruski car že povrnil v Petrov dvor. V vodilnih ruskih krogih je napravil sestanek jako ugoden utisek. V carjevem spremstvu so bili dvorni minister baron Fredericksz, dvorni maršal grof Birkendorf, mornariški minister Birilev, poveljnik Milov in kapitan Essen. V carjevem spremstvu ni bilo ministra za zunanje stvari grofa Lambsdorfa. Iz Pariza poročajo, da je bil francoski zunanji minister Rouvier o sestanku obveščen naravnost iz Peterburga. V Parizu so listi mnenja, da bo sestanek imel važne posledice za zveze velesil, vendar je neverojetno, da bi ta se stanek že povzročil razdružitev rusko-fran-coske zveze. Vsekakor se pa pripravlja Angleška, da formelno stopi na mesto Rusije.
Nekateri pariški listi pišejo, da je nemški cesar sprožil željo po tem sestanku, ker se boji, da bi prišlo med Rusijo in Japonsko res do zveze in bi bila potem Nemčija izolirana. Ti listi se bojč, da je nemški cesar vspodbujal ruskega carja k nadaljnemu odporu proti Japoncem.
Kriza na Ogrskem.
Budimpeštanski nadžupan M a r k u s je poslal notranjemu ministru pismo, v ka terem prosi, naj vlada prekliče dekrete, s katerimi je razveljavila sklepe občinskega sveta, da ne pride zastopstvo glav. mesta v prisilni položaj, zopet dati na glasovanje že enkrat sklenjeno stvar. Finančni odsek Budimpešte se bo sešel v četrtek, da sklepa o tem, kaj naj se zgodi z davki, ki so prostovoljno plačani. Odsek predlaga, naj se davki polože v hranilnico, kakor da bi vlada sklepov glavnega mesta sploh ne bila razveljavila.
Več budimpeštanskih trgovcev je pričelo akcijo, da se skliče kongres, čegar naloga naj bi bila, da pozove koalicijo, naj v interesu trgovine in industrije pomaga rešiti parlamentarično krizo. Ta kongres se ima vršiti na dan sv. Štefana, dne 20. avgusta, v Budimpešti.
Bivši minister za deželno brambo p 1. N y i r i hcče odložiti mandat še predno je končana preiskava glede njegovega posla-niškega mandata, ki mu ga je poveril en okraj glavnega mesta. Opozicija je vložila peticijo, naj se mandat razveljavi vsled nepravilnosti pri volitvah. Zato se sedaj vrši preiskava, a N y i r i noče počakati nje izida.
Nadžupan komitata Veliki Kokol, Ladislav R e 1 d i, je pisal predsedniku liberalne stranke, baronu Frideriku P o d m a -n i c k e m u, da izstopi iz liberalne stranke.
Rusija.
Umori. V Hasenpotu v Kurlandiji je bil na svojem uradnem potovanju dne 22. t. m. zavratno ustreljen komisar baron Prevern. V Ubavi so v nedeljo revolu cijci ustrelili dva orožnika, dva pa ranili.
Nemiri. V Nižnem Novgorodu so se vršili v nedeljo nemiri, ki so trajali do noči. Množica je opetovano vdrla v stanovanja.
Dvorno gledališče v Varšavi pred polomom. Vsled nemiroy stoji od države vzdrževano dvorno gledališče i v Varšavi pred polomom. Ze uva meseca
igralci niso dobili plače niti honorarja za igranje.
Strah pred bombami. Carinski urad v Sosnovicah je dobil od finančnega ministrstva nalogo, pri pregledavanju pot niške prtljage postopati najstrogejše, ker se je zadnji čas opetovano dogodilo, da so se preko pruske meje utihotapljale v Rusijo bombe
Manifest ruskega zemstva na ljudstvo
se obširno bavi s pravimi vzroki nemirov na Ruskem in pravi proti koncu doslovno: „Carju so še vedno delali zapreke in preprečili, da ljudstvu ni dal ustave. Policija in birokracija opravlja to delo še sedaj. Kon gres namerava napraviti red in dvigniti domovino mirnim potom. Treba se je bojevati, pa ne posamič, ampak skupno, za lastnino in pravico. Vsi zastopniki zemstev in mest hočejo pravo in po splošni volilni pravici voljeno ljudsko zastopstvo. Toda sredstva za to morajo biti bolj prinerna cilju, kot so bila doslej. Mi smo se z združenimi močmi mirno zbrali, da se odkrito posvetujemo o potrebah domovine, ne da bi se bali teh, ki so to hoteli preprečiti To ni nepostavno, če se ljudstvo zbere in razgovaria o svojih potrebah. Ta pot je mirna in mora vesti do cilja in do novega reda brez velikih prevratov, krvoprolitja in neštevilnih žrtev."
Veleugledna oseba carjevega spremstva zagotavlja, da so napravile razprave zemstva na carja zelo ugoden utis. — Car uvažuje Ermolov ustavni načrt in celo namerava vzeti ga mesto Bulyginovega za podlago nove ustave.
Kneza Sviatopolka Mirskega nameravajo zopet poklicati nazaj na prejšnje uplivno mesto. Na dvoru zopet prevladuje svobodomiselna stranka. Na vsak način pregovarjajo carja zdaj iz te, zdaj iz one strani, on pa je neodločen.
Napad na sultana.
Sedaj se poroča, da je bilo pri napadu ubitih 24 oseb, 58 pa ranjenih Po turških poročilih so storilcu že na sledu. V nedeljo so pokopali vse mrliče in ostanke trupelj. Neki težko ranjeni je izpovedal, da je dve minuti pred eksplozijo videl, kako je neki neznanec postavil košaro na neki voz in se nato odstranil. V tej košari se je nahajal najbrže peklenski stroj. Oni neznanec je ubit ali pa je izginil. Ko so sultanu po napadu čestitali, je dejal, da bi bilo mnogo boljše, ko bi pričeli takoj zasledovati storilca, kakor čestitati njemu. — Prijeli so že mnogo Bolgarov, Armencev, Mohamedancev in drugih. V Yldicu so noč in dan zbrane preiskovalne komisije, analizirajo se ostanki eksplozivne tvarine. Turki sicer trde, da je bil napadalec Bolgar, a to je treba sprejeti z rezervo; kajti dogodki iz prejšnjih časov dokazujejo, da imajo Turki navado pravega krivca skrivati ter pošiljati v svet napačna poročila. Tudi vest da je napadalec Armenec je le laž turških listov. Med tem ko se z ene strani poroča, da so storilca že prijeli, pa trdijo od druge strani, da ga vkljub številnim aretacijam še ni bilo mogoče prijeti. Sultan je obljubil onemu, ki napadalca dobi, 10.000 funtov. T e h i r paša, Cerkes M o h m e d paša, potem T a y a r paša in D e m a 1 paša, policijski ravnatelj Yldica in drugi so padli v nemilost ter drug drugega dolže kaznjivih malomarnosti. — Ljudstvo samo je sprejelo vest o atentatu popolnoma ravnodušno ter ne izraža nobenega sočutja, razun za nedolžne žrtve. Carigrajska poslaništva so dobila v nedeljo, t. j. en dan po napadu, grozilna pisma armenskega revolu-cijskega. odbora, ki grozi, da nastopi s krvavo silo, ker se Evropa ne gane. Ni izključeno, da je to le mistifikacija, ki ima namen, obrniti pozornost na Armence ali od Armencev. Morda so bili pri tem tudi drugi nameni. Kaj podobnega se je dogodilo že večkrat.
Takoj po napadu Se je zgodil dogodek, ki bi bil dal kmalu povod za poboj med vojaki, kar bi zopet lahko imelo za posledico nadaljna nesporazumljenja. Po eksplo ziji namreč so se začuli trije streli Ustrelil je neki albanski vojak, pa ne s hudobnim namenom ampak, kakor imajo navado Albanci, v znamenje razburjenja in da pokaže, da je pripravljen braniti sultana. To znamenje pa so sirski vojaki napačno tolmačili in le zelo energičnemu nastopu častnikov se je posrečilo napraviti mir.
Po podatkih, ki jih ima tajna policija, sta v Carigradu skrita dva italijanska anarhista D i a v i i n R e c e 1 n i , ki sta silno sumljiva, da sta udeležena pri atentatu. Po grešajo nekega izNiirnberga došlega popotnika z imenom H a n s H e 1 1 e r , ki je v trenutku napada stal za konjeniškim kordo-nom. Sodi se, da ni postal žrtev napada, ampak da ga je turška policija takoj po napadu prijela, ker se ji je morda iz kakorš-negakoli vzroka zdel sumljiv, ter je sedaj še zaprt.
V sofijskem turškem poslaništvu so glede položaja zelo pesimistični. Bije se, da bi se napad zopet ne ponovii.
Volitve v Srbiji.
Potrebnih je še 11 dopolnitnih volitev. Po doslej znanem rezultatu so si priborili samostcjni radikalci 47, zmerni radikalci 22, narodnjaki 7, socialisti 2 in naprednjaki 2 mandat«. 67 rezultatov še ni znanih. Med izvoljenimi je tudi peterburški poslanik N o-v a k o v i c
Balfourjev kabinet ostane.
V	spodnji zbornici je izjavil Balfour, da ne misli podati ostavke Govoril je o glasovanja dne 20 t. m. ter razmotrival različne slučaje, v katerih je kak kabinet pri glasovanju sicer pogorel, a ni odstopil. Povdarjal je, da bi bilo edino glasovanje proti vladi, ki bi jo prisililo k odstopu, ono, ki bi spre jelo grajo vladi. — Spodnja zbornica je bila že takoj ob pričetku seje obiskana polno-številno. Tako torej ostane Balfourjevo, Nemcem tako zelo sovražno ministrstvo.
Španski zunanji minister odstopi.
Španski listi poročajo, da	bo španski zunanji minister podal demisijo še pred kraljevim potovanjem na Nemško.	Njegov naslednik bo M o r e t.
Vstaja v Jemenu.
V	Hodeidi je sedaj 50.000 mož turških čet. Artiljerija je oborožena s 500 topovi najnovejšega tipa. Turška vojska pričakuje le še tovorne in prevozne živine, da preide k odločnemu napadu in si zopet osvoji S a n e , glavni kraj Jemena.
Dnevne novice.
Ustanovni shod »Slovenske dijaške Zveze" se vrši v soboto, 29. t. m. v prostorih »Slov. kršč. socialne zveze" Ljubljani, hotel „Union". Na dnevnem redu, ki ga natančnejše označimo v najkrajšem času, bo zlasti volitev odbora in vsprejem članov. Oglase za člane sprejemajo: fil. Marko Bajuk, Ljubljana, Jurčičev trg 2, fil. Fr. Kotnik, Maribor, Uredništvo »Slovenskega gospodarja", fil. Ivo Pregelj, Sv. Lucija ob Soči, Primorsko in jur. Franc Mastnak, Prevorje p. Pilštajnu, Sp. Štajersko. »Slov. dijaška zveza" je novo društvo, kot ga do zdaj še nismo imeli, ker obsega vse kraje slovenske zemlje. Slovenski dijaki ! Združimo se v skupnem delu za domovino po geslu: Na delo krščansko !
Navodila za abiturijente, ki gredo študirat na visoke šole, je izdal pripravljalni odbor „Slov. dijaške zveze". Ta navodila so dobro sestavljena in bodo gotovo dobro služila vsem, ki gredo letos prvič na Dunaj ali v Gradec, mogoče še kakemu starejšemu akademiku. Nekaj se jih je razposlalo že z zadnjo številko .Zore", dobe se pa še pri fil. M. Bajuk v Ljubljani, Jurčičev trg 2.
Spomenica .Danice": „Po desetih letih" je nekoliko zakasnela z razpošiljanjem, ker so velike ovire na pošti. Zato prosimo gg. naročnike, naj še malo potrpe, knjiga se jim dostavi v najkrajšem času.
— Nepotrebna razkačenost.
»Slov. Naroa" je sinoči zbesnel zaradi mirnega, povsem dostojnega in milega članka, v katerem je „Slovenec" v soboto povedal nekaj dobrohotnih misli o prirejanju narodnih slavnosti. Strašno besni, da smo .narodne dame- razžalili, in nam podtika, kot bi bili mi najsramotnejše stvari pripisovali gg. prirediteljicam. To seveda ni res; da smo pa kritizirali način prireditve, to je le pošteno, in da smo dali dobrohotni nasvet, naj se pri narodnih slavnostih ne gleda le na vživanje in zapravljanje, to nam bo pohvalil, če ne ,Narod", pa vsaj vsak „narodni oče". Zdaj pa mi vprašamo liberalce: Kako pa vi pišete o ženskah? Koliko poštenih družb je, v katerih se žene in dekleta izobražujejo in vzpodbujajo k nravnemu, poštenemu življenju, in te sramotijo liberalci dan na dan na n a j -podlejši način! Kako nesramno piše „Narod" o Marijinih družbah, kako podlo blati
č 1 a n i c e k r š č a n s k i h d r u ž b! Mi
vprašamo narodne dame, ki se čutijo zdaj užaljene, kdaj so one protestirale proti nesramnim žalitvam poštenega ženstva, s ka terim polni „Narod" tolikokrat svoje predale? .Slovenec" ni povedal tisočerih podrobnosti, ki so se javno videle. Ali naj naštevamo cele zgodbe o posameznih liberalcih, kaj se jim je primerilo vse to noč? .Slov. Narod" je v članku „Po slavnosti" povedal nekaj takih podrobnosti. „Kdaj in kako si pa ti s slavnosti prišel domov?" vpraša drugi dan prijatelj znanca „Po štirih enkrat." Ali ni to več, nego je pisal
»Slovenec" ? Ce tako lastno glasilo piše, da so ljudje »po štirih" domov hodili, zakaj sle razkačeni na »Slovenca" ? — Druga dva se srečata — tako poroča „Narod"! — in eden vpraša drugega: .Zakaj pa imaš roke ob-vezano?" .Ko sem šel s Prešernove slavnosti domov, mi je nekdo na roko stopil!" Revež! Tako se zdaj liberalci ba-hajo, in to v vašem lastnem glasilu! — A poslušajmo »Narod" dalje: V ponedeljek dopoldne so našli redarji za neko barako brezzavestnega človeka iz žlahte Zanetove. Močili so ga in polivali z vodo, da ga spravijo k sebi. Trud je imel uspeh. Pijanček pride k sebi. se ozre in si obriše mokro lice, rekoč: »Eklet — danes pa nekam hudo Švica m." Humorja v tej .notici" ravno ni, pa tako popisuje uspehe in posledice Prešernove veselice glasil« onih, ki so jo priredili! Tako daleč »Slovenec" ni segel, ker ni hotel po dati orožja narodnim nasprotnikom, dasi bi lahko navedel stotine pikantnih posameznosti. Kako se »Tagespošta" norčuje iz »Naroda" in dokazuje iz njega, da taki ljudje niso godni za vseučilišče ! In vendar se predrzne zdaj »Nared" »Slovencu" očitati »brezmejno podlost, lažnjivo obrekovanje in smradljivo natolcevanje". Kaj pravijo narodne dame k temu, da »Narod" imenuje »Slovenca" glasilo tistih ljudi, ki so leto in dan po svinjsko pijani in katerim je preše-stvovanje edini smoter življenja"? Vprašamo vas pred vsem slovenskim svetom, ali je to res, in ali ima list, ki tako piše, pravico, se pritoževati, da »Slovenec" komu čast jemlje? Vprašamo: Kdaj je »Slovenec" tako pisal o najhujšem sovražniku! In v isti sapi ko .Narod-4 tako piše, imenuje »Slovenca" — .škofov list", hoteč to ne-čuveno razžaljenje zvaliti na osebo ljubljanskega škofa. Vprašamo vse narodne dame, ali morejo one tak list smatrati kot svoje glasilo? — .Narod" namiguje, da naj odslej liberalci začno duhovnike po ulicah klofutati in da naj katoliško tiskarno de-molirajo. Vprašamo vas, ali so ljudje, iz katerih govori taka sirovost, sploh poklicani, da se pritožujejo nad kako žalitvijo? Vsa čast narodnim damam! A moramo jim povedati, da je največja nesreča za vso liberalno stranko nečuveno podlo njeno časopisje, ki je svoje bravce grozovito izpridilo. Tu naj zastavijo svoj vpliv — in .Slovenec" jim bo drage volje pomagal!
— »Narodu" na uho. »Slovenski Narod" je včeraj silao bojevit in sanja se mu kar o demoliranju naše tiskarne. Mi mu pa povemo na uhe: Ko bi v Zagrebu ali v Pragi, v Trstu ali v Pešti kak list uganjal tako narodno izdajstvo, kakor »Narod", bi ljudje izdajalce na ulici klofutah in jim demolirali tiskarno. Capito ?
Ogenj na Uncu. — Nesramna Narodova* laž. Unec, 19. julija. Na nesramno notico pod zaglavjem »krščanska ljubezen v 162. št. »Slovenskega Naroda" z dne 18. t. m. v odgovor to-le : Kdor hoče verjeti, da je unški župnik ,v svoji krščanski ljubezni do bližnjika — zaklenil vodnjak, da bi ljudje ne mogli dobiti vode za gašenje", prosto mu; saj bi isti tudi verjel, ako bi »Slov Narod" poročal, da je unški župnik — zažgal; kar bi konečno prav za prav bilo zelo vseeno. Kdor bi v taki skrajni in občni nevarnosti, kakoršna je bila ob tem požaru na Uncu od 12. d« 13. t. m. ponoči, ko je bilo videti, da je izgubljenajskoro vsa vas z župno cerkvijo in župniščem, kdor bi v taki grozni sili zapiral vodnjak, bi gotovo ne bil mnogo boljši od požigalca, torej zrel za norišnico ali pa za — vislice! Kako imenitno zaglavje za »Slov. Narod": Župnik požigalec! A kaj, k* še v zgoraj imenovani zlobni notici besedice ni resnične! Resnica je, da je župnikova dekla prva donesla vodo k goreči hiši, pozvala vojake k vodnjaku po vodo, da je iz župniškega vodnjaka — — kakor tudi iz vseh drugih unških vodnjakov tekla voda neprestano, dokler ni bila zadušena nevarnost, da živemu krstu niti na misel ni prišlo zapirati vodnjaka in toraj vsako ,.odpiranje istega s silo" izključeno. Pač na je župnik z ostrimi a opravičenimi besedami grajal neumljivo zanemarjenost ra-kovskega gasilnega orodja, videč, kako je voda, mesto da bi se ž njo gasilo, vrela iz razjedenih in trohnelih cevij. ter se brezko-ristno razlivala po tleh ! — Neki vojak, ki je izkušal mašiti cevi, imenoval jih je »raztrgane cuuje". — Enako razjedeni in troh-neli morajo pač biti tudi možgani dotičnega dopisuna v »Sl. N " in bil bi skrajni čas, da se mu preskrbi prostor na »Studencu", kjer naj bi dalje koval lažnjive dopise za »SI. N.", kako župniki o požarih zaklepajo vodnjake in jih morajo šiloma odpirati vojaki ! — Fej! Bilo te sram! Grozna, zelo vsi vasi preteča nevarnost, ob katere spominu še trepečemo, bila je, hvala Bogu in vrlim našim fantom-vojakom, za sedaj ustavljena. a ne odstranjena. V neposredni bližini župne cerkve in župnišča so hiše in gospodarska poslopja krite s slamo, vodnjaki — izključno same kapnice — večinoma prazni, vode nobene blizu. Pač ie sredi vasi ob cesti globok občinski vodnjak,
v katerem je poino vode, a je fioiomijeri in nihče se ne zmeni, da bi se popravil. Pogosti, nesrečni požari silijo do vprašanja: Kaj početi ob slučajnem novem požaru — brez vode! Tudi vojaki bi z golimi rokami ne mogli gasiti gorečih poslopij, niti s puško in sabljo krotiti uničevalnega plamena. — Po vaseh, kjer teče voda skozi, ali mimo, kjer imajo žive studence v vodnjakih in ne kapnic, imajo tudi vodovod, in še po dva ! Kaj pa z našim vodovodom ? Ali naj pri visokem deželnem odboru ležijo njega krasni in potrjeni načrti, da jih pokrije prah in zaraste mah ? Na noge, možje vodovodnega odseka, in drugi, ki imate ve Ijavo pri deželn. odboru ! Potreba je skrajna, nevarnost pa trajna	Unški župnik.
O Prešernovi veselici piše Narod": Zbudila je „v tisoč in tisoč srcih narodno zavednost, utrdila o m a h -
1	j i v c e , vžgala plamen rodoljubja v dušah zaspancev, navdala velikansko množico s plemenitimi narodnimi čuvstvi in raz-nesla Prešernovo ime križem slovenske domovine." — .Narod" pa sam priznava, da je bil ravno vsled Prešernove veselice marsikateri omahljiv in zaspan, in mar sikoga je skoraj — razneslo, ali ga vsaj neslo »križem domovine".
—	Občinski urad v Radečah nam je poslal sledečo novico: Ooč. zastop v Radečah pri Zidanem mostu zbran v obč. seji dne 23. julija t. 1. je soglasno sklenil zahtevo, naj visoki dež. zbor opusti obstrukcijo, ki je nesreča za narod in deželo ter začne zopet s plodnim delovanjem. Občinski urad v Radečah, dne
2	3. j u 1 i j a 1905. Ig. Radiu, tajnik. — Prav je. da se je obrnil obč. zastop radeški do vsega dež. zbora, in ne, kakor je bilo doslej običajno, do katol.-narodne stranke. Kajti da dež. zbor ne deluje, je kriva večina, obstoječa iz slovensko- nemške zveze. Dokler se ta ne razbije, bo sploh Slovencem nemogoče v dež. zboru delati kaj diugega, nego tlačaniti nemškim baronom. Glavni vzrok pa, da se ne skliče kranjski dež zbor, je položaj, v katerem se nahaja baron Hein Kakor hitro bi se pa sestal deželni zbor, bi prišle na vrsto stvari, ki bi morale raznesti na kosce Schwegel Tavčar-Heinovo zvezo. Tega baron Hein neče, in zato ni dež. zbora. Naj se torej blagovoli obč. zastop radeški obrniti na to adreso. Bo videl, kako gorečnost za blagor kranjske dežele bo tam našel! Radečam nij pomagajo slovenskemu ljudstvu d« zmage na Kranjskem, pa bo hitro dež zbor v redu. Torej le na noge!
—	Toča. Iz Dobovca nam poročajo: Dne 22. t. m. pop. ob četrt na 4 uničila j e t o č a p o polovici fare vse. Ljudje so vsi prestrašeni in zdvojeni, kaj bo. Š2 danes leži po polji vse na gosto. Padala je 10 minut, jako gosta, debela kot orehi, med silnim viharjem. Uničeno je žito, krompir, pesa, zelje, fižol in sadje, kjer je bila. Na Kumu je grozovito vmes treskalo v zvonike, cerkovnika je enkrat puh podrl, ko ni mogel se umakniti. Kar šip ni zadnjič zdrobila, je sedaj vse potolčeno. Prišla je čez Savo.
—	Utonil ie v Savi pri Krškem ar-tiljerist Anton Ž i b e r n a.
—	Vročina. V nedeljo so imeli v Novem mestu 43 stopinj Celzija.
—	V tujini aretiran. 10 let stari Dominik Kraker je v novomeški okolici ukradel posestniku Janezu Knafelcu 860 K ter hotel pobegniti v Ameriko. Na meji je bil prijet, ker ni imel izkazil ter bo pri veden v Novo mesto.
—	Angleškega brodovja na Reko ne bo Obisk je izostal radi notranje političnih razmer na Ogrskem.
—	Zaradi tajne prostitucije je bila v Gorici kaznovana neka Marija Jelene s 14dnevnim zaporom.
—	Zaprli so kmeta Ivana Lsha iz Kronberga, ker je iz zle namera poškodoval nekaj naprav na železnici Gorica Ajdovščina.
—	Šolska vest. Učitelj g. Rudolf Pleskovič v Smartnem pri Litiji je imenovan za učitelja v Dobovcu pri Radečah.
—	Na orient potuje s člani dunajskega učiteljskega društva »kr. šol. nadzornik g. Ludovik Stiasny.
—	Odpravljena naslova. Fi nančno ministrstvo je odredilo, da se v bodoče opustita naslova: »davčni. nadzornik" in „višji finančni svetovalec".
—	Razstava vajenških del v Radovljici bo otvorjena dne 30. julija ob 9. uri dopoldne.
—	Slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna movežupne cerkve sv Ane v Javoru pod Ljubljano se bo vršilo na n e d e 1 j o p o s v. A n i t. j. 3 0. julija ob 10 uridop.
—	Umetno stradajoča. Ni Dunaju se je v navzočnosti mnogoštevilnega občinstva ob 8. uri zvečer v sobi prve kavarne v Praterju vršilo zazidanje Vi kt. Schenk, ki se producira s stradanjem. V sredi snbe je hišica iz rnančnih plašč s štirimi veli j kimi steklenimi okni. V kot so ji postavili :
80 steklenic krondorferske vode, ki bo njen edini živež. Gospa Senk zapusti svojo ce-ico šele 12. avgusta ob 8 zvečer.
—	Vsenemška usiljivost. Današnja „Tagespostu se krega, ker je uradna »Laibacher Zeitung" v nekem poročilu navedla krajevno ime „ N a k 1 o • in ni za Naklo rabila miljeno nemškega imena »Mi-chelstetten". Radovedni smo, kdo bi razumel kje je ta kraj, ako bi ga označil za »Mi-chelstetten". Nihče! V Naklem ni nobenega Nemca zato zahtevamo, da se vsaj v uradnem listu ne rabi za naše slovenske kraje vseaemških spak!
—	V Trstu so varnostne razmere res neznosne. Vedno se ponavljajo v Trstu ulomi, storilcev pa ne morejo zasačiti Tatovi vzamejo, kar jim pride pod roke. 22. t. m. so vlomili v prodajal-nico g. Zerjala v Kjadinu in ukradli šunko, velik kos slanine in 6 kron denarja. — V žganjetoču g. Giargacopulo na trgu Ponte-rosso so pa pokradli 20 kron, ker niso mogli priti do blagajne. Tudi teh niso dobili. Vlomili so tatovi tudi v hišo g. Pel »ssija v ulici S. Maurizio in ukradli več dragocenosti v vrednosti 100 kron.
—	Goriški socialni demo-kratje so sklicali včeraj javni shod v „H >tel Centralu", kjer so protestirali proti temu, da je goriški mestni svet določil za vdovo rajnega župana pokojnino.
—	Gospodom katehetom je pri bibličnem pouku vedno najbolje služilo znano delo : Dr. Schuster — Dr. Holzammer,Handbuch z u r b i blisehen Geschichte. Fiir den Unterricht in Kirche und Schule, sowie zur Selbstbelehrung. Ker se po tem že dalj časa razprodanem delu tako pogosto poprašuje, naznanja s tem Katoliška Bukvama v Ljubljani, da je jelo ravnokar izhajati v novem po znanih profesorjih dr. Selbst in dr. Scbafer predelanem šestem natisu; prva številka je tudi na ogled na razpolago.
—	Iz krogov odvetniških in notarskih uradnikov se nam poroča: V boju, ki ga bijejo ravno sedaj odvet niški in notarski uradniki v dosego nedeljskega počitka, poroča .Slovenska pisarna" v št. 3 z zadoščenjem, da je g d r. F r a n P a v 1 e t i č , odvetnik v Gorici že takoj z otvoritvijo svoje odvetniške pisarne, uvedel popoln nedeljski počitek — Želimo, da bi ta izgled posnemali vsi naši odvetniki in da bi se za vresničenje nedeljskega počitka tudi potegovali v odvetniških in notarskih zbornicah in parlamentu.
—	Društvena predavanja v St. Lambertu. V „Katolišketr slovenskem izobraževalnem društvu" v Št. Lam bertu je predaval včeraj g. dr. L a m p e o zgodovini kmečkega stanu na Slovenskem. Popisal je slovensko naseljevanje v 6. stoletju z najprvot nejšo gospodarsko obliko — jugoslovansko zadrugo, naslednjo fevdalno dobo, kmečko tlačanstvo, upore, osvobojenje kmeta in liberalno dobo z oderuštvom in ogromnimi bremeni, ter statistično dokazal propadanje našega kmetijstva. Nato je očrtal v glavnih potezah velike agrarne težnje nove dobe — zadružništvo, tehnični napredek in potrebo večje politiške moči kmečkega stanu. — »Katoliško izobraževalno društvo" v Št. Lambertu je bilo ustanovljeno leta 1904. in je priredilo že več poučnih predavanj, namreč: Gospod Alojzij Lilija je predaval o povzdigi gospodarstva po pravilni uporabi domačih gnojil, gosp. JožefPlantarič o Japonski in njenem prebivalstvu, gospod Godec e potovanju iz Egipta po puščavi v Jeruzalem in o mestih Jeruzalem in Betlehem, g. J. Godec o najnovejših iznajdbah leta 190 4. na tehničnem polju, g. Alojzij Lilija o življenju in delovanju sv. Cirila in Metoda
—	Mladi rokovnjač. Dne 22. t.
mes. aretovala je žandarmerija na Viču nevarnega in radi kraje in goljufij večkrat kaznovanega J. Klemenca. Kradel je po Viču posebno zlatnino, ure denar in kar mu je prišlo pod roke. Dne 22. t. m. zasačili so ga pa v neki kleti. Domačini so ga ujeli in rekvirirali žandarmerijo, ki ga je pritirala na deželno sodnijo.
—	Slovenec hotelv izvršiti umor na Dunaju? V Žslimljah pri Ljubljani rojeni delavec Janez Zaje je na Dunaju z nožem napadel prostitutko Maerdetschlaeger ter jo v grlo in v vrat težko ranil, nakar je pobegnil. Napadalec, katerega so aretirali, pravi, da ga je dekle pridrževalo in da se ni mogel na drug na-6 n oprostiti, dekle pa pravi, da jo je Z,ajc hotel umoriti. Zijca so oddali dež. sodišču na Dunaju, težko ranjeno dekle so pa prepeljali v bolnico.
—	Slavnosti 300letnice Mariji h družb na Kranjskem se udeleže dalje: 50. Mladeniška družba v Komendi; 51. Mladeniška družba v S o -d r a ž i c i ; 52 Mladeniška družba »Žužemberku; 53. Dekliška družba v Š t.
Vidu fiad Ljubljani; 54. Družba Marijinih otrok v M a r i b o r u ; 55. Marijina družba za dekleta v G o r i č a h.
—	,,Češka" sv. Ana in ,,nemška" sv. Ana. Budjejeviški katoliški list »Budivoj" je prinesel le-to zanimivo dogodbico. V občini C V. je neki tamošnji gospodinji zbolel nevarno otrok. Nesrečna mati je storila obljubo, da če bo otrok ozdravel, postavi novo soho sv. Ane v zahvalo za ozdravljenje otroka v kapelica, ki stoji na razpotju nedaleč od občine. Otrok je v resnici ozdravel in mati je izpolnila obljubo; postavila je soho sv. Ane v kapelico s češkim napisom: »Sveta Ana, prosi za nas!" Občina je takozvana nemška in dasi so v ti občini vsi prebivalci zmožni češkega jezika in tudi med seboj češki go-vorč, vendar težko so nesli le-to počešče-nje nemške kapelice. Pred ,češko" sv. Ano niso se odkrivali, saj je bila »češka" sveta Ana! Navsezadnje je neki nemški občan napravil konec tej grozni vnebovpijoči provo-kaciji. Odstranil je namreč „češko" sveto Ano iz kapelice in je tja postavil .nemško" sv. Ano — z nemškim napisom. — Gotovo izvrstna misel, vredna nemške »kulture".
—	Sestanek hrvaških poslancev. Sredi meseca avgusta se bodo sešli hrvaški dalmatinski poslanci v Du brovniku, da se posvetujejo, kdaj in kje se naj s hrvaškimi poslanci iz Hrvaške in Slavonije vrši sestanek, na katerem bodo sklepali o stališču hrvaških dežela napram dogodkom na Ogrskem
—	Strela je ubila včeraj v Vir-mašah v starološki župniji Jugovčevo deklo in delavko. Domačo gospodinjo je omamila. Šli sta vedrit pod drevo.
—	Petrolejski vrelec na Kranjskem? Nekateri listi poročajo, da so v bližini Gorenje vasi pri Poljanah našli petrolejski vrelec, ki je baje precej čist in se da porabljati za razsvetljavo.
Koroške novice.
k Avstrijski prestolonaslednik na Koroškem. Od Gospe Svete nam pišejo: Dne 23. t. m. je obiskal visok gost starodavno slavno Marijino cerkev, nadvojvoda Franc Ferdinand d ' E s t e. Zanimal se je za znamenitosti v cerkvi kakor tudi okrog cerkve, kjer je mnogo spominkov iz rimske dobe, preostankov iz rimskega mesta Virunum. Tudi pri gospodu dekanu v stanovanju se je oglasil in si ogledal vse znamenitosti, ter naročil gospodu dekanu, da bode on sam poslal veščake in umetnike, da bodo to znamenito cerkev vso prenovili, slikali, kakor je bila nekdaj slikana. Sledovi slik se še poznajo. Po kratkem oddihljeju v gostilni „Pri pošti" se je visoki gost odpeljal okoli 5. ure zopet naprej.
k Otrok se je na zibelki obesil. V beljaški okolici je pustila neka kmetica deset mesecev starega otročiča samega doma Otrok je padel iz zibelke in se zamotal pri tem na nekem traku. Domov vrnivša se mati je našla otroka mrtvega.
k Celovec. Dne 22. t. m. je imelo ,Slovensko krščansko - socialno delavsko društvo za Celovec" svoje mesečno zborovanje, katerega še je udeležil tudi tamburaški zbor »Bisernica" Po končanem zborovanju so udarili tamburaši nekaj komadov in pevski zbor je zapel par narodnih pesmic. Toda poglej smolo! D*a člana slavne celovške policije pokličeta društvenega predsednika in ga opozorita na neko določbo, katera prepoveduje vsako petje po gostilnah v mestu nad 10. uro. Zelo radovedni smo, za katere gostilne še velja ta določba; sicer pa tega ne mislimo preiskovati, ker s tem, da se nam je prepovedalo petje in tamburanje po 10. uri, vemo vse. Opozarjamo samo slavno policijo, da naj naj prvo iztrebi kri-čače iz nemško-nacionalnih gostiln.
StalersKe novice.
š Promocija dame. Na graški univerzi je bila danes dopoldne gdč. Marija Schuhmeister promovirana za doktorico vsega zdravilstva.
š Za mestne ognjegasce v Gradcu nameravajo zidati novo hišo, ker so sedania stanovanja nezadostna.
š Krvav boj je bil v nedeljo ponoči v MuMlalu pri Ljubnem med rudarji in lomilci kamenja. Zaklanega so našli mrtvega na cesti 63 let starega lomilca kamenja Valentina Landela, 53 iet starega hlapca Andreja Urbančiča in Tomaža Prambauerja so prepeljali v bolnico, kjer je Urbančič umrl. Storilce: Jožefa Siploseka, Marka Žnideršiča, Feliksa Felicijana, Jakoba Gras-nerja, Mihaela Belaka so aretirali.
š Cene mesa v Gradcu. Vo lovsko meso se prodaja v Gradcu: meso I. vrste po 142 vin. kilogram, II. vrste po 136 vin. kg, III. vrste po 116 vin. kg ; kravje in bikovo meso pa I. vrste po 134 vin. kg, II. vrste po 126 vin. kg, III. vrste po 108 vin. kg.
Jeseniške novice.
j „Jeseniški straži" in njenemu obrekljivemu dopisniku.*)
Obregnili ste se tudi ob jeseniške cerkvene pevce, ker vas jezi, da pridno prihajajo h »klerikalnim" pevskim vajam in skušnjam ter tako po svoje pripomorejo, da se kolikor mogoče vspodbudno in veličastno vrši nedeljska služba božja, katere se vi nikdar ne udeležujete. Pravite, da je v zadnjem času v organistovem stanovanju nastalo pravo pribežališče zaljubljenih jeseniških tercijalk, da se od tam vsipa kar cele trope parčkov in da so začeli mladi fantje edino radi žensk tje zahajati. Podpisani tudi zahajam k tem večernim pevskim skušnjam in to skoraj redno ter imam večkrat tudi sam vajo ali skušnjo in zato lahko z mirno vestjo izjavljam sledeče: 1. Jeseniških .tercijalk" je v tem pribežališču sedaj še tako malo, da bi pri službi božji na Jesenicah niti petja ne bilo, ko bi ne pomagale savske »tercijalke" in »ter-cijali". Nikar torej ne trosite svojih zdražb še v cerkveni pevski zbor, ki vas popolnoma nič ne briga, katerega vi ne plačujete pa tudi nikoli ne poslušate. 2 Res je, da se pevcev po pevski vaji vsuje iz or-ganistovega stanovanja kar cele trope (po leti ob pol 10, po zimi ob 9. uri zvečer) pa ne vsak večer, ker imamo vaje le v torek, sredo in petek od 8 do 9. ozir. od pol 9. do pol 10. ure zvečer. To pa je le častno za pevce, ako se tako pridno udeležujejo pevskih skušenj in z veseljem pa brez plačila delajo za čast božjo in za poveličevanje službe božje 3. Res je tudi, da hodijo domov v tropah, a .Straža" je pozabila povedati, da so v teh tropah same dekleta in njih spremljevalke, mati ali teta, katerih skoro vselej ena pride (tudi brez plačila), da jih spremlja skozi Jesenice na Savo, kadar jih pa ni, jih spremlja g. organist sam. Morajo pa iti v tropah in ne posamezno zato, ker jih je opravičeno strah pred raznimi »svobodomiselnimi samci", ki se cele noči sprehajajo in razgrajajo po Jesenicah.
4.	Pri pevskih vajah sem podpisani skoraj redno navzoč in moram izjaviti, da se pevcem in pevkam niti od daleč ne more podtikati kaj tacega, na kar namigava umazan dopisnik v „Straži". Bile s« tudi že žalostne izjeme, a tiste izjeme so spadale v sredo svobodomiselnih, in so bile zato izključene iz Marijine družbe in od pevskega zbora.
5.	Kar se pa tiče pismonoša Copa, ni vredno odgovora Nemec pravi: Ein Schwein sieht alles als Schwein an. Dopisnik že zna toliko nemško, da me bo razumel. Iz vsega vašega dopisa se vidi, kako zelo vas jezi, da se mladi ljudje zbirajo tudi še pod kako drugo zastavo in ne samo pod svobodomiselno. Ce pa imate kake dokaze o »sodom-skih" hudobijah cerkvenih pevcev, prijavite jih tukajšnjemu župnemu uradu, ki bo vse natančno preiskal. — Jesenice, 2 1. j u -1 i j a 1 9 0 5. — V. Zabret.
Ljubljanske novice.
lj Za novega pastorja v Ljubljani je bil v soboto izvoljen dr. He geni a n n iz Gradca s 56 od 64 oddanih glasov
lj Splašen konj jo vlekel za seboj. Včeraj popoldne se je peljal 16-letm Ivan Sustaršič s Karolinške zemlje s svojo 13letno sestro Cecilijo po Grubarjevi cesti. Vrhu klanca se je konj splašil in dirjal proti Streliškim ulicam. Na ovinku v Streliške ulice je padla sestra z voza tako, da je prišla z levo nogo med kolo in se tako poškodovala, da so jo morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Sam se je zglasil v tukajšnji prisilni delavnici pred nekaj dnevi pobegli prisiljenec Jakob Bukovnik. L njim je bil pobegnil tudi Henrik Auinger, katerega je stražnik na Jesenicah prijel in ga pripeljal nazaj v hišo pokore.
lj Koncert ljubljanske društvene godbe se vrsi danes v hotelu »Ilirija". Vstopnina 40 h. Začetek ob 8. uri zvečer. — Jutri v sredo se vrši kon cert društvene godbe v Gosovi pivnici (Sv. Petra cesta. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost.
lj Tatvina v kavarni. Vekoslav Vanino, brusaški pomočnik, in Franc Ukšič, brivski pomočnik, sta bila dne od 6. na 7. julija okoli 1. ure ponoči v kavarni Kramar, kjer sta igrala biljard. Ko se je pa natakarica Ivaza Pust odstranila za nekaj časa iz lokala sta ji vzela iz odprtega predala lOkronski bankovec ter ga potem drugi dan zapila. Ker je bil Vanino že večkrat radi tatvine kaznovan ter je tudi sumljiv, ga sodišče obsodi na 14 dni zapora z dvema postoma, Ukšiča pa oprosti.
lj Napadel je danes ponoči na Karolinški zemlji posestnika Ivana iibica iz Črne vasi, ko se je vračal domov iz neke gostilne, posestnikov sin Josip Žitnik. Sibic
je bil vržen ob tla in je pri tem izgubil srebrno uro, vredno 7 kron.
•j Pozabil je neki profesor v obližju tivolskega gradu rumenkasto palico s sre brnim držajem, vredno 10 kron Na držaju je vdelano profesorjevo ime. Najditelj raj jo odda na magistratu.
lj Aretovan je bil Ivan Vrhovnik iz Tunjic pri Kamniku, ker so ga oblastva zasledovala zaradi neke tatvine.
lj Izžrebani porotniki pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani 24. julija 1905 za porotne sodbe, katere se prično 28. avguita 1905: Barle Matevž, posestnik na Luži, Kranj; Beniger Fran, gostilničar in posestnik, Trnovo, Ilir. Bistrica; Burger Jakob, posestnik v Spodnji Šiški; Eberl Hugo, pleskar v Ljubljani; Feck Ign., mlinar v Kranju; Frisch Janez, jermenar in posestnik v Ljubljani; Gerbec Janez, posestnik in trgovec na Igu; Grošelj Fran, trgo vec in posestnik v Ljubljani; Kauschegg Karol, zasebnik v Ljubljani; Kmet Luka, gostilničar v Kokrici; Krapež Fran, kavarnar v Ljubljani; Lenassi Julij, gostilničar in posestnik v Zgornjem Logatcu; Mayer Karol, trgovec na Vrhniki; Mayer Peter, gostilničar in posestnik v Kranju; Novak Friedrich, gostilničar v Ljubljani; Orešek Fran, zasebnik v Ljubljani; Peterca Franc, posestnik v Ljubljani; Počivalnik Ivan, mesar, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Pollak Karol I., tovarnar in posestnik v Ljubljani; plem. Premerstein Kajetan, veleposestnik v Jeličen-vrh, Idrija; Repič Avgust, sodar in posestnik v Ljubljani; Samassa Maks, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Seunig Ivan, prodajalec usnja in posestnik v Ljubljani; Slovša Anton, mesar in posestnik v Ljubljani; So lar Fran, trgovec in posestnik v Kropi; Suš-nik Fran, gostilničar v Skofji Loki; Tonmes Gustav, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Urbane Feliks, trgovec in posestnik v Ljubljani; Verovšek Jurij, trgovec v Ljubljani; W6 flmg Oton, nosestnik v Zeleči, Radovljica; Wutscher Žiga, trgovec in posestnik v Ljubljani; Zeschko Pavel, zasebnik v Ljubljani; Zupan Jožtt, trgovec z lesom v Pod-kuži, Kranjska gora; Žitnik Jernej, črevljar in posestnik v Ljubljani; Žumer Jaka, posestnik in podjetnik vPodbamu, Radovljica; Žužek Karol, pek in posestnik v Ljubljani. — Nadomestni porotniki: Januš Karol, zlatar v Ljubljani; Komar Ivan, posestnik v Ljubljani; Leben Fran, mesar in posestnik v Ljubljani; Lerider Daniel, sve-čar v Ljubljani; Pire Feter, pek v Ljubljani; Rovšek Andrej, pozlatar v Ljubljani; Schwent-ner Leopold, knjigotržec v Ljubljani; Zupan Melhior, posestnik v Ljubljani; Žunič Miklavž, trgovec in posestnik v Ljubljani
lj Ljubezniv sin Peter Marinko je dne 9. t. m. na svojem stanovanju na Žab-jeku tako razbijal in razgrajal, kakor da bi bil obseden. Naposled je še svojo mater in sestro pretepel, da so morale bežati. Sodišče ga je oprostilo, ker je mati prosila za nehvaležnega sina.
lj Umrla je g. Emilija C o I 1 o r e 11 o na Starem trgu št. 28.
Razne stvari.
Najnovejfie.
Tirolski namestnik baron Schwartzenau namerava odstopiti, kakor poroča „Alto Adige".
P a 1 i z z o 1 o , znani glavar laške „ka-more", ki je bil obdolžen umora bankirja Notarbartola, je izvoljen za provinci-jalnega svetaika v Palermi.
železniška nesreča v predor u se je zgodila, kakor se poroča iz Kolina, pri Holzmindenu. Vlak je skočil s tira, ker se je udri del oboka. 12 potnikov je težko ranjenih Prizori v temnem predoru so bili strašni
Velik vihar so imeli v nedeljo v dunajski okolici. V nekaterih krajih je udrla voda v hiše in v čakalnice kolodvorov. V Felixdorfu je toča pobila vsa okna. Toča je ležal i na cesti 20 cm visoko. Vse na po Ijih je uničeno
Strašen umor. V Uznachu ob cu riškem jezeru sta žena posestnika Schubi-gerja in njen ljubimec s sekiro razklala spe čemu možu glavo in mu potem še nož za sadila v srce. Oba morilca so že zaprli.
Velik požar je v tovarni strojev akcijske družbe Wanniek pri Brnu povzro čil tri milijone kron škode. 600 delavcev je brez kruha.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 25. julija. Gotovo je, da češke vzporednice iz Opave pridejo v Poljsko Ostravo ter bodo podlaga za samostojno češko učiteljišče. Poljske vsporednice ostanejo v Tešinu
Budimpešta, 25. julija. V p»liti ških krogih se zopet govori o iznenadenjih. Feyervary bo pričel s koalicijo nova pogajanja. Nekateri menijo, da bo to pot došlo do sporazumljenja.
z dobrimi šolskimi izpričevali
1486 in 3-1
Učenca
trgovskega pomočnika
sprejme špec. trgovina v Ljubljani.
Ponudbe pod „Trgovina I", poste restante Ljubljana.
v e
1484 1—1
manjši stanovanji
obstoječi iz sobe in kuhinje se od-dasti v Novem Vodmatu št. 107.
Izdajate^ in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Gorica, 25. julija. Včeraj je v seji tukajšnjega občinskega sveta svetnik V e -n i e r ostro prijemal vlado zaradi vseuči liške predloge, nakar je občinski svet s o -glasno (!) sprejel zahtevo: Trst ali nič!
Trst, 25. julija. Jutri zboruje tu vodstvo italijanskega politiškega društva za Istro, da se izjavi o vseučiliškem vprašanju.
Trident, 25. julija. Italijanski državni poslanec T a m b o s i je odložil mandat.
Belgrad, 25. julija. Končni rezultat volitev je : izvoljenih je 78 samostalnih ra-dikalcev, 50 starih radikalcev, 14 liberalcev in nacionalistov, 4 naprednjaki, 2 socialista, kmečka stranka je dobila 1 mandat. Do sedaj je izvoljenih 149 zastopnikov. Velič kovic inSibalic, protivnika sedanjega stanja, sta bedno propadla Po celi deželi se je sprejel izid volitev z veliko radostjo. Izborna borba je bila ogorčena, nikjer nt bilo nemirov. Samostalni radikalci imajo do sedaj absolutno večino in upati je, da bodo tudi j pri ožjih volitvah, katerih je treba še za 11 mandatov, jo ohranili. Na volitvah je vladala popolna svoboda a temi volitvami prevzema vodstvo Srbije mlada stranka samostalnih radikalcev, ki je velika zagovornica sporazuma med Srbi in Hrvati.
Line, 25 julija Nadzornika brzojavne proge, J Adama, je zagrabil vlak in ga raztrgal na kosce.
Neunkirohen, 25. julija. Tu je ustrelil kmet Schw>ngerber svojo mater in ženo, sebe pa le lahko ranil.
San Sebastijan, 25. julija, španski kralj pojde prihodnji mesec v Nemčijo.
Marinok (Transbajkalsko), 25. julija. Tu je b i ob deveti uri zjutraj precej močan potres.
Carigrad, 25. julija. V monastirskem okraju so se pojavile mnogobrojne vstaške čete. Bolgarska četa od več sto ljudi je napadla srbsko selo Gradešnico iztočno od Monastira, ubila 5 ljudi, med njimi enega popa ter zažgala 64 hiš.
Taebris, 25. julija. Iz Urmije poročajo, da so ondi izbruhnili antisemitski izgredi. 20 hiš je razrušenih, 50 oseb pa ranjenih.
Peterburg, 25 julija. »Pravo" objavlja vest. da je ministrstvo popravilo Bulyginov načrt Volilno pravico so dali vsem hišnim posestnikom in določili, da naj se predsednik dume voli, ne pa od carja imenuje.
Varšava, 25. julija. Tu je bilo pet vojaških beguncev ustreljenih. Poveljnik, ki je vodil izvršitev obsodbe, je zblaznel.
London, 25 julija. „Daily Telegr poroča iz Tokia, da se je 20 t. m. pomikal ruski oddelek, močen 2000 mož pehote in konjenice s štirimi topovi proti Mašansanu in se zapletel f boj s 300 japonskimi konjeniki, ki so branili neko postojanko. Rusi so se slabo upirali in so bili s težkimi izgubami vrženi nazaj
Pariz, 25 julija. Ob Tumenu se ' bije velika bitka. Japonci so ope- ! tovano srdito naskočili ruska stališča, a so bili dos'ej vedno odbiti.
Tržna poročila
od dne 24 julija 1905.
Budimpešta. Pšenica za okt. K 15.90 do 15 92; rž za okt. K 12.92, do K 12.94; oves za okt. K 11 £0 do 11.52; koruza za julij K 15 90 do 15.92.
Pšenica: ponudbe in povpraševanje dobro, tendenca trdna. — Prodaja 20.000 met. st., za 5 do 10 stotink višje. Druga žita vzdržano. — Vreme: vroče
ilostiva gospa!
Ali ste že poizkusili izvrstne zmesi vsak dan sveže žganih raznih kav
1194 104—12
Prve ljubljanske
velike pražarne za kavo?
Več
kleparskih pomočnikov
samostojnih delavcev
se takoj sprejme pri tvrdki L. M. Ecker. 1480 3—2
JEDILNE GOBE
POSUŠENE
(prima kakovost)
kupi v vsaki množini v vrečah 20—25 kg.
A. Smyra, i460 2o-4
_Dunaj XVI1./1. Eltcrlelnplatz 7.
■ V v
l^cem
boljšo žcnjl;©
(vdovo brez otrok) ki mora biti dobra kuharica, vajena vseh domačih del in ne pod 30 let stara. — Plača po dogovoru.	i485 2-i
Ponudbe sprejema upravn. »Slovenca".
10.000 hektolitrov
vinskih sodov
v vsaki velikosti, počenši od 5—70 hektolitrov prodaja po zelo zmerni 1352 9 ceni tvrdka Aleks. Breyer i sinovi,
Križevci (Hrvaško).
VINO
rdeče (cviček) po 19 do 23 kr. liter, belo (cekinaste barve) po 24 kr. postavljeno na kolodvor Videm-Krško ima naprodaj vinska zadruga v Le-skovcu pri Krškem. Kdor ga vzame več kot 10 hI. ga dobi še veliko ceneje. Dobite ga lahko, kolikor ga ravno potrebujete. Vino je čisto kot solnce. V naših krajih je zdaj že malo vina, zato se bo na leto vino silno podražilo. Da dobite zares pravo pristno dobro kapljico, na to se lahko zanesete, ker Ima vse v rokah gosp. kaplan Franc Vrhovec; lahko tudi kar njemu pišete. Sodov za sedaj še ne moremo veliko posojevati; radi pa vam pošljemo po-kušnjo od vina, če želite. 1153 (19)
1463 3-3 Proda se iz proste roke
pritlična hiša
obstoječa iz štirih stanovanj in prijetnim vrtom v Sp. Šiški blizo kolodvora.
Več se izve v upravništvu „Siovenca".
Vodovodni monterji
ter
kleparski učenci
mr se sprejmo takoj ibb
pri tvrdki	1471 3-3
L. M. ECKER, Ljubljana, Dunaj, cesta.
Ter e 3 in a Ter i nik r°j- Peterca ' ^
dr. Juan JertnilC. kr. gimnazijski prof^or
—poročena.	.
Ljubljana, 25. julija t905.	1483 ^
Jrfesto posebnih oznanil.
Ernest Hammerschmldta nasledniki
Nudile, (Dutscher & K=
[trgovina železnln in kovin
Ljubljana
Ualvasorjev trs 6. Prešernove ulice 50.
1980C 34—20
Uelika zaloga
blajajnlc in denarnic ter vseh v želez-ninsko stroko spadajočih predmetov.
Cene nizke!
»oooooooc
Tisk „Katoliške tiskane" v Ljubljani.