*»r.Arnina plačana v Leto LXIV- št. 139 Ljubljana, torek 25. junija 1931 Cena Din 1.- iznaja vsak dan popoldne, Izvzemal nadalje in praznika. — Inaermti do 90 petit A Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrat k Din S.—, večji tnaera« petit vrata Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračaj t. UREDNIŠTVO iN UPRAVNMTVO LJUBLJANA, Knzfljevm nflca ta. 6 Telefon St. 8122, 8123, 3124, 8125 in PODR02N10E: MARIBOR, Grajski trg it. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190, NOVO MESTO, Ljubljanska tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101, « ssj Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. ODMEVI HOOVROVEGA PREDLOGA V načela odobravajo Hoovrovo akcijo, vendar pa se že pojavljajo resni pomisleki, zlasti v Franciji — Nemci računajo na velik uspeh Ameriška javnost odobrava inicijativo Hoovra Pariz, 23. junija. Predlog predsednika ameriških Zedinjenih držav Ho-overja o enoletnem moratoriju vseh vojnih dolgov vključno nemške reparacije stoji v ospredju vseh mednarodnih dogodkov: Četudi mnenja o tem predlogu niso docela soglasna, je bil ta korak v splošnem sprejet zelo simpatično. Evropa vidi v tem dokaz, da namerava Amerika naposled prenehati s svojo dosedanjo politiko desinteresiranja za neameriške zadeve ter aktivno sodelovati pri gospodarski sanaciji Evrope In preko nfe svetovnih financ. K temu je napotila ameriške odločilne kroge v prvi vrsti huda gospodarska kriza, ki je zajela tudi bogato Ameriko. Zapora ameriškega trga za Inozemske izdelke se je Izkazala za ponesrečeno potezo, ki je rodila reakcijo, škod-lpvo za ameriško narodno gospodarstvo. Zato je sedaj Amerika spremenila svojo taktiko in želi tesnejšega sodelovanja z Evropskimi državami. Neglede na to, kako bi bil Hooverjev predlog sprejet v Evropi, je uspeh te akcije predvsem odvisen od stališča, ki ga bo zavzel ameriški kongres. Dosedaj je bil kongres vsem sličnim akcijam nenaklonjen in zaradi tega se je sprva domnevalo, da bo Hoover težko dobil pristanek za svoj načrt. Ho. over sam je naglasi! to rezervo. Iz pisave ameriškega tiska pa se da sklepati, da sta obe stranki pozdravili Hooverjev predlog in nI ve dvoma, da bo kongres ta korak odobril, dasiravno pomeni za Ameriko občutne žrtve. V Evropi je naletel Hoovrov predlog na dokaj deljeno mnenje. Nemci tn seveda tudi Avstrijci so ga navdušeno pozdravili, kar je povsem razumljivo, saj prinaša Hoovrov predlog koristi samo Nemčiji. Anglija je prva pozdravila Hoovrovo inicijativo in brez rezerve dala svoj pristanek. Francija je doslej še dokaj rezervirana, ne toliko zaradi morebitnih finančnih žrtev, kakor zaradi tega, ker smatra, da ogroža ta predlog Youngov reparacijski dogovor In pomeni prlčetek rušenja sedanjega pogodbenega stanja, na katerem sloni povojni ustroj Evrope. Zato se vrše v francoskih finančnih, političnih in gospodarskih krogih živahna posvetovanja. Kakor vselej doslej, kadar je šlo za važne mednarodne probleme, je Francija tudi tokrat pokrenila akcijo, da pride čimprej do sporazuma glede enotnega stališča z Belgijo in državami Male antante, ki so v enaki meri zainteresirane na tem vprašanju. Ameriški kongres solidaren s Hoovrom Newyork, 23. junija. Hoovrov predlog o moratoriju pomeni za Z edin j ene države v prihodnjem proračunskem letu izgubo 346 milijonov dolarjev, kar bo proračunski primanjkljaj še povečalo. Finančno ministrstvo pa izrecno povdarja, da bo ta Izguba dvakrat nadomeščena z olajšanjem splošnega, gospodarskega položaja. Hoover Je v zadnjih dneh razpravljal o svojem načrtu z vsemi vodimlml krogi kongresa tn zatrjuje se, da nikjer nI naletel na ugovor. Tisk obeh kongresnih strank brez pridržka odobrava Hoovrov načrt. Dober anak vidi v izboljšanju položaja na borzah. Vsi vodilni listi povdarja jo, da je skrajni čas za odločne korake, če se hoče obvarovati Evropo in Ameriko pred najstrašnejšim polomom, ki bi rodil danes Se nedosledne posledice. Kaj pravi Oren Toung Newyork, 23. junija. Owen Young, oče Youagovega reparacijskega načrta in verjetno demokratski kandidat za Hoovrovega naslednika, je označil Hoovrov predlog ne samo za ukrep modrega upnika, marveč tudi za odlično besedo velike demokracije. Upati je, je na glasil, da bodo tudi druge vlade takoj šle na delo in da bo pri tej veliki akciji sodelovala tudi privatna inicijativa. Potrebna je le inteligenca, hrabnost in dobra volja, da se ustvari novo gospodarsko življenje narodnega blagostanja po vsem svetu. Iz vsega srca odobravam akcijo predsednika Hoovra in 8 želim kar največ uspeha. Italija se odpove reparacijam Rim, 23. junija. Zastopnikom možem« akega tiska je bik z merodajnega mesta 'sporočena izjava o stališču Italije do Hoovrovega predloga. V tej izjavi se na* glasa, da Italija najiskrenejše pozdravlja to akcijo ter da je pripravljena odpovedati an»J, 23. junija. Danes popoldne se bo nova avstrijska vlada predstavila parlamentu. Pri tej priliki bo podal zvezni kancelar dr. Buresch vladno deklaracijo, v kateri bo razvil v glavnih obrisih njen program za bližnjo bodočnost. Včeraj je imela vlada dolgotrajno sejo, na kateri je sestavljala deklaracijo. Vladna deklaracija bo, kakor se izve iz poučenih krogov, v prvi vrsti naglasila potrebo temeljite finančne sanacije. Pri tem bo vlada upoštevala želje, ki so jih izrazile stranke v toku pogajanj za sestavo vlade. Glavni del vladne deklaracije se bo nanašal na sanacijo Kreditansta.lt ter na politiko štedenja v državnem proračunu Program štedenja v državnem gospodarstvu še ni definitivno sestavljen. Izve pa se, da se bistveno razlikuje od programa, ki ga je razvila bivša dr. Knderjeva vlada. Dr. Buresch hoče poizkusiti poprej vsa druga sredstva, predno bi se odločil za znižanje uradniških plač. V svoji izjavi novinarjem je nagi asi 1, da je to tako delika- ten problem, da je potreben dolg in temeljit študij. Na mestu znižanja plač bo vlada uvedla poseben davek. tkzv. krizni davek ter primerno spremenila davčno lestvico za davek na prejemke. Obenem z drugimi sličnimi ukrepi bo na ta način prihranila enako vsoto, kakor bi jo dosegla s poprej nameravanim znižanjem uradniških plač. Vladna deklam cija bo nadalje povda-rila potrebo hitre rešitve carinske tarife, da bi se na ta način mogla kar najbolj pospešiti trgovinska pogajanja, ki so v teku. Novi zakoni, ki bodo v zvezi z izvajanjem tega programa potrebni, bodo v najkrajšem času predloženi parlamentu. Finančni minister dr. Redlich je včeraj že pričel proučevati osnutek novega državnega proračuna, v katerem bodo izvršene obsežne redukcije. V znatni meri bodo reducirani tudi izdatki za vojsko. Naposled ima vlada v programu tudi volilno reformo, za katero se zlasti zavzemajo Velenemci. Papirnato razburjenje v Španiji Tendencijozne vesti o »razburjenju" katoliških krogov Republikanski režim ima močno oporo v narodu in neovirano „pometa" Madrid, 23. junija. V inozemstvu razširjene vesti o »velikanskem razburjenju« katoliške javnosti v Španiji zaradi republikanske politike, ki stremi po ločitvi cerkve od države in razdelitvi ogromnih cerkvenih in samostanskih posestev, vzbujajo tukaj pravcato veselost O kakem razburjenju namreč tn ni nič znanega. Res je, da si visoki cerkveni krosi na vse načine prizadevalo, da bi nahufskaH množice proti sedanjemu režimu in izzvali kulturni boj, toda posebnega uspeha dosedaj niso imeli. Izgon kardinala Seragua, ki |e najbolj rovaril proti republiki, jav- Pred fašistično diktaturo v Bolgariji? Režimski krogi nameravajo zaradi poraza Ljapčeve vlade pri nedeljskih volitvah iz« vesti državni ndar in proglasiti fašistično diktaturo — Kot kandidat se označuje sedanji poslanik v Rimu general Vlkov Sofija, 23. junija. Zdi se, da se pripravljajo po porazu LjapČevega režima pri nedeljskih parlamentarnih volitvah v Bolgariji veliki dogodki. Da le LJapčevemu režimu, ki je nepretrgoma že sedem let na krmilu in zaradi tega v polni meri odgovoren za obupno stanje v državi, odklenkalo, o tem nI nobenega dvoma. Oficijelni komunike sicer povdarja, da se bo Ljapčev udal v svojo usodo ter podal ostavko celokupne vlade, da bi na ta način dal vladarju priliko, da poveri vodstvo državnih poslov novim ljudem. Izza vladnih kulis pa prihajajo naravnost senzacljonalne verzije. V Sofiji se v režimskih krogih že javno govori, da se bo Ljapčev sicer umaknil, toda ne zato, da napravi mesto vladi dosedanje opozicije, Id Je dobila pri nedeljskih volitvah popolno zaupnico naroda, marveč zato, da oni krogi, Id so že od L 1923 pravi gospodarji v državi, tudi na zunaj prevzamejo vso oblast in proglase diktaturo. Javno se govori, da nameravajo proglasiti v Bolgariji fašistični režim po vzoren Italije. Prav za prav Je bil že dosedanji Ljapčev režim popolnoma iašistiziran, vendar pa spretno maskiran z lažnim parlamentarizmom, kl Je povede! Bolgarijo popolnoma v fašistične vode. Kot bodoči fašistični diktator Bolgarije Je določen eden izmed javnih člniteljev devetojunijskega prevrata, bivši vojni minister in sedanji bolgarski poslanik v Rimu general Ivan Vlkov. Njegovo triletno bivanje v Rimu Je bilo prav za prav samo šola In priprava za to, kar naj se zgodi sedaj po porazu vlade v volitvah, to Je proglasitev fašistične diktature po vzorcu MussoUnija. Tudi vladni list! že Javno pišejo o bodoči diktaturi. Burov organ »Mire ~ Prijetno za Vas in zdravo za VaSe lase .. • je redno umivanje glave z Eli da Shampoonom ... zlasti poleti. Lasje Vam postanejo lepi in negovani — vi sami pa se ču* tite čudovito poživljenil Vsak teden po enkrat si umijte glavo 1 SHAMPOO ELIDA objavlja senzacijonalni uvodnik, ki odkrito naglasa, da imajo režimski krogi namero uvesti diktaturo po vzorcu fašizma v Italiji. To svojo nakano utemeljujejo s tem, da so pri nedeljskih volitvah zmagali boljševiškl in prevratni elementi, ki da bi državo upropastili. To pa da Je treba za vsako ceno preprečiti. Opozicija, ki Je pa sedaj predstavnica ogromne večine naroda, naglasa, da se bo proti takim prevratnim nakanam borila do skrajnosti. Bolgarija stoji tako na predvečeru velikih in usodnih dogodkov« nost v splošnem odobrava. Široki ljudski sloji, ki so živeli dosedaj v prav srednjeveških tlačanskih odnošajih do cerkvenih veleposestnikov, komaj čakajo, da se izvede temeljita agrarna reforma, ki Jim bo dala zemljo in s tem lasten kruh. Kako malo navdušenja je za katoliško-monarhistične kroge, priča najbolje dejstvo, da so monarhisti pri sestavi kandidatni Ust za volitve v kortese izmed 600 kandidatov kljub vsemu velikanskemu odporu proti republikanskemu režimu spravili skupaj jedva 33, d oči m je vse drugo republikansko in odločno zahteva radikalno spremembo v odnošajih države do cerkve. Smešno Je misliti, da bi si vlada upala izgnati kardinala, če bi imel v narodu res tako ogromno zaslombo, kakor skušajo to prikazati cerkveni krogi v inozemstvu. Protesti, ki jih omenjajo ta poročila, so le papirnate bombe, sestavljene v škofijah in samostanih. Izročitev zastave „Ljubljani" Sušak, 23. junija. Posebna delegacija ljubljanske mestne občine, v kateri so podžupan prof. Jarc ta obč. svetovalec Ivan Tavčar In finančni referent dr. Rani, ]e danes Jadranski plovidbi na Sušaku Izročila za narnik »LjuMjanac zastavo mesta Ljubljane v mestnih beiozelenih barvah z mestnim grbom. Zastavo Je izdelal državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v LJubljani pod vodstvom ravnatelja K. Bože Račića in po načrtih prof. Saše Šantla. Iz težke svHe Izdelana zastava le 1.25 m dolga m 1 m široka ter bo vihrala na prednjem Jambora. Izročitev zastave je bila združena $ prisrčno svečanostjo. »Nautilus« priveden v Irsko luko London, 23. Junija. AA. Včeraj je ameriška vojna ladja >Wyoming« privlekla Wil-kmaov podmorzdk >Nauti2us« v rako Cork. Mednarodni kongres knjigarnarjev Pariz, 23. jjmd>a. AA. Danes se je za« čelo zasedanje 9. mednarodnega kougTesa knjigarnarjev. Kongres zaseda v domu udruženja knjigarnarjev. Zadnji kongres Se je vrši! 1. 1913 v Budimpešti. Nenaden odstop Maniua Bukarešta, 23. junija. Ogromno senzacijo v vseh političnih krogih je vzbudila danes vest, da je vodja narodne kmetske stranke, bivši ministrski predsednik Maniu odložil svoj poslanski mandat in podal tudi demisijo kot predsednik stranke. V pismu na generalnega tajnika stranke naglasa, da se hoče docela umakniti iz aktivnega političnega življenja, da pa bo tudi v bodoče zvest pristaš stranke. O vzrokih, ki so dovedli uglednega romunskega državnika k temu koraku, za enkrat nI še ničesar znano. Govori se, da namerava Maniu podvzeti neko veliko akcijo, s katero pa noče obremeniti stranke. Rumunski državni proračun Bukarešta, 23. junija. AA. Finančni mi* nister Argetoianu je predložil parlamentu načrt proračuna za tekoče leto. Načrt predvideva prihranek treh milijard lejev v primeri z lanskim proračunom. INOZEMSKE BORZE Čarih: Beograd 9.1175, Pariz 20.10, London 25.09, New York 515.50, Bruselj 71.75, Milan 26.99, Madrid 50.26, Amsterdam 207.50, Berlin 122.50, Dunaj 72.43, Sofija 3.735, Praga 15.736, Varšava 57.75, Budimpešta 90.04, Bukarešt* 3.07. >8COyBN8KI KARODc, dne 23. junija 1931' Stev. I3Q Koncert poljskih pevcev Snotafl koncert pevskega Sbon „EehoM iz Krakova |e uspel naPcpi« far dokazal v polni meri odlične sposotv še o starih kopališčih V starih žarih so bila kopališča potrebna predvsem zaradi puščanja krvi In zato so jih običajno upravljala 9*&m*fl — Nekaj zanimivih podatkov o naših nekdanjih kopališčih Snocl je peQOl moški j ili—jI zbor n Krakova »Bebo« pelisii tosJaSst t Filharmoniji, ki je pokazal, da stoje krakovski pevci na meto vJsold vnetnllktvpevakl stopnji. >Echoe je ml ustanovljen L 1930, je torej razmeroma mlati pevski zbor, ki pa zavzema eno Izmed prvih mest med poljskimi pevsaluil Zbori, se kar se ima zahvaliti v prvi vrati svojemu pevovodjl Boleslavu Wallek-Walewskenm, profesorju konservatorija v Krakova, ki pa nI samo odličen dirigent, temveč Je todl Široko poznan komponist dveh priljubljenih opernih del (Dola in Pometa Jontkova), mnogoštevilnih izvrstnih moffldh m mešanih zborov, ki je sam imeniten pevec - tenorist, ljubezniv družabnik itd. >Echo« šteje na svoji turneji po Jugoslaviji 38 pevcev, ki pripadajo po večini uradniškim krogom ln so vsi temeljito glasbeno naobraženi, kar smo opazili zlasti pri prijateljski zabavi po koncertu na unionskem vrtu. Kvartet GL M. je krakovskim pevcem podaril za spomin drugi zvezek svojih izdanih moških zborov, od katerih so poljski pevci prima vis ta dva kar gladko zapeli. >Echo zvočne, metalične glasove, ki so lepo izenačeni in ki se jim prilegajo zlasti snovi heroičnega, krepkega značaja. Lepo Ima izdelano dinamiko, po-vzpenja se iz čistih pianisimov v gromke, mogočne fortlsime, sledi svojemu energičnemu dirigentu na vsak migljaj ter ima krasen, eleganten, svetski nastop. Repertoar >Bcha< obsega zbore preizkušenih starejših in novejših poljskih komponistov, počenal s Stanislavom Moniu-szkom, očetom poljske nacionalne opere, saj njegovo Halko smo davno pred vojno slišali že tudi pri nas. Na programu se je morala prva točka MoniusZka Prolog iz opere »Straznv dw6r« umakniti (manjkal je na odru klavir) d vem drugim istega slavnega poljskega komponista >Večerna pesem« in >Vite±ka pesem«, od katerih je prvo izdal v II. zvezku >Lire< tudi H. Poročali smo že o velikem uspehu slav ljenega našega pevca, tenorista Josipa R> javca, ki je pred dvema mesecema odpo* to*si v Buenoe Atres v Južni Ameriki. Ze prvi njegov nastop je bel uspešen in kriti« ka je soglasno izjavila, da je Rijavec pe* vec po božji volji. Rijavec je postal v Izubijano kratko broojavko, ki se je gla* sŠa, da je pel pni rasprodanom gledališču en je doživel velik triurni. ZssAnsn? je« kaj piše o slavnem pevcu afieovcnekn Tednik«, ki zahaja v Buenoe Ahisu. Rijavec je nastopil v opernem aJsosMBg »Colon«, kjer so predvajan Wagnerjevo dteo »Oie Meietersinger«. Za predstavo je vladalo izredno zanimanje, ker je bdi ves ansambel z izjemo Rijavca nemški; tudi režija je bfia nemška. »Sto* venski Tednik« piše med drugim: »Ogromno m razkošno gledališče »Golom«, ki ima v parterju, ložah, na balkonih in galerijah vsega skupaj kakih 4000 sede* žev, je bilo zasedeno do zadnjega kotička. Zanimanje, ki je vladalo za to predstavo, je bilo popolnoma upravičeno, ker je bila res nekaj posebnega. Vse: orkester, tnsce* nacija, igra ki petje, je btto na višku umet* niške popolnosti, kar je soglasno priznala tudi kritika vseh listov in spontan aplavz izbrane publike po vsakem dejanju. Pred* sednik republike, general Uidburu, ki je Drugi narodii imajo že celo literaturo o zidanju mest in o gradi)i hiš ter o njih razdelitvi in opremi, končno smo pa do* bila tudi pri nas o teh stvareh krasno knji* go, ki sta jo napisala mlada arhitekta Ivo Spinčič in Jože Mesar. Knjiga nas ne ve* seli samo zato, ker z njo manifesti ramo, da tudi pri nas prihaja v veljavo stanovanjska kultura, temveč tudi zato, ker dokazuje, da se mnogo zida. O potrebi knjige pač ni treba govoriti, saj je stanovanjsko vprašanje med naj* bolj perečimi vprašanji našega mesta in splošno socialnega pomena, ki posega v življenje vsakega posameznika. Stanova* nje je tako važno, da je prav mnogo od njega odvisno vse naše življenje, saj nani udobno stanovanje pomaga pri delu m nam nudi počitek in zavetje. Prej smo zidali tako in na žalost m is* lijo mnogi še sedaj, da je tako prav, da smo gledali predvsem na zunanjo obliko hiš ter na slikovito opremo stanovanj in je oboje moralo biti zgrajeno ki urejeno po strogih pravilih kateregakoli sloga. Modema arhitektura je to naziranje po* poboma zavrgla ter ne zida več po estet* skih pravilih, temveč tako, kakor zahteva* jo gradbeni materijal, modema tehnika in praktičnost, t j. namen poslopja in nje* gova uporaba. 'Ne gledamo več toliko na zunanjost hiš, kakor na njih smotrenost, notranjo udobnost m higijeno, saj je sa* mo na sebi tudi lepo kar ustreza svojemu namenu. V knjigi je prav vse, kar rabi, kdor Drasovlč. MoDtussku, ki js po lastni izjavi komponira! »Nm dla VVloch, (Da Polako^, dla na*aycn proetveh domakow« je sledil Nowov#leskl, Gall, t^**h~* Lipski, Marek, Soitva, Ronaczka, Kopycinskl, Kamionski, Wlechowlcs, g»««wH» Garbusinski m ne v poslednji vrsti dirigent Boleslaw Wallek-Walewski, čegar moški zbori so slasti efektno m spretno pisani. Seveda bi naša muzikalna javnost rada slišala ie dela drugih slavnih poljskih komponistov, kot so bili n. pr. Zelenski, Noskowski, Ja-reeki, Minchajmer itd., ter mladih, tudi že močno pri nas udomačenih, kot so Ro-žveki, Szymanowski itd., toda v kratkem koncertu ni bilo mogoče podati točen pregled muzikalne tvoritve tako velikega naroda, kot je* poljski. Pevci >Echa« pa so vsled frenetičnih aplavzov razigrane mnogobrojne publike morali vedno iznova dodajati, ter so zapeli tudi nekaj jugoslo-venskih zborov. Koncert so dovršili z našo jugosloven-sko himno, ki ji je sledila poljska. Pred drugim nastopom je g. dr. A. Bvigelj >Echu« v imenu Hubadove Župe poklonil venec, g. Pečenko v imenu pevskega zbora Ql. M. album Ljubljane, g. prof. Mole v imenu ljubiteljev poljskega naroda šopek, ter g. Z. Prelovec v imenu Ljubljanskega Zvona vse letnike »Zborov«. Glavni del koncerta je prenašala naša radiopostaja, konec pa je prevzel z jugo-slovenskim večerom Dunaj, ki ga na noben način ni kazalo odpovedati. Po koncertu je Gl. M. priredila dragim poljskim gostom večerjo na vrtu Uniona, ki so se je udeležili poleg zastopnika mesta, banske uprave itd mnogoštevilni člani domačih pevskih zborov. Izrekla se je marsikatera krepka beseda, zapela marsikatera živa in vesela pesem od vseh strani. »Echu« smo za užitka polni koncert izredno hvaležni in mu kličemo: Na skorajšnje svidenje! —C rudi prisostvoval predstavi, je čestital in* tendantu HoffmiiMerju in mu dejal, da tako dovršene predstave še ni videl Bue* nos Aires. Kar se pevcev tiče, moremo reči, da so bili vsi prav dobri. Najstrožje kritike vseh listov so to priznale. Rijavec je odlič* no odpel in odigral svojo naporno vlogo in tudd igralsko m prav nič zaostajal za dru* gimi, čeprav je prvič nastopil v tej vlogi. Kdor ni slišal Rijavca že nekaj let, je z radostjo opazil velik napredek in razvoj njegovega v-"«megn. toplega, prijetnega m dovršeno moduliranega glasu. To je res pevec po božji milosti. Višine obvlada s veliko lahkoto in izredno jasnostjo. To ni samo naše mnenje, nego objektivna ocena vseh tukajšnjih kritikov. Največja dnevnika italijanske kolonije, ki šteje samo v Buenoe Airesu nad pol milijona duš, nista mogla dovolj prehvaliti Rijavca. »La Patri a dela Italiaaa« je pisala med drugim: »Med glavnimi pevci trna te* nor Rijavec prekrasen, topel in prijeten glas, ki je dovršeno moduliran m ki ob* vlada vsako višino z izredno lahkoto.« »B Matino d'Italia« pa piše: »Tenorja Rijavec in Joeken sta bila izvrstna, zlasti dovršeno je pel prvi. Njegov glas je sladak, jasen in čist, prijeten poln in blagodoneč. Poje na italijanski način.« stanovanj si zida hišo ali si hoče opremiti stanove* nje. Se več, knjiga nas tudi uči kako moderen gradbenik gradi ki kakšen materijal ■rabi, pa tudi za oblasti, zlasti za občinska načelstva je knjiga važna, ker so v njej smernice modeme razdelitve zemljišč, po katerih se danes zidajo novti dijai mest. V knjigi je prav malo teksta, zato so pa skoraj same slike in načrti, ki nas s svojo na* zomostjo prepričajo, da imata avtorja prav. Knjiga je razdeljena na poglavja, ki nam že njih naslovi povedo, koliko korist* nega je v nji. V uvodni besedi so razlože* ni že omenjeni principi moderne arhitek« ture, drugo poglavje pa govori o sistemih gradbe in predočuje sisteme odprte, adde* njene in napol zazidane ploskve. Ljub* djančani bodo to poglavje čitali s največ* jim pridom, saj pravkar reguliramo svoje mesto ki razširjamo. Drugo poglavje go« vori o posameznih hišah na podlagi po* polnih načrtov, da lahko v knjigi najde* mo hišo, kakršnokoli si ls Želimo posta« viti. Nadaljna poglavja govore o gradivu in o konstruktivnih deem stavbe, da nam ni potreba za vsako malenkost izpraševati stavbnika, ker si temeljne pojme o mo* desni zidavi pridobimo že te knjige. Nari* sane imamo najrazličnejše konstrukcije, razno moderno cementno opeko, stropove, strehe, vrata, okna m uporabo stekla, iz osnovnih načel nove arhitekture pa spoz* namo novosti, ks tuda pri nas prav naglo zmagujejo, kar nam pričajo velike nove stavbe ob Aleksandrovi cesti, Gajevi ulici in drugod vsaj, kar se tiče tehnike, pri ne* katerih drugih stavbah v mestu imamo pa ta načela uporabljena tudi že pri razde* litvi prostorov. Večja polovica knjige je posvečena no» tranji opremi hiš, torej praktični udobno* sti modernega stanovanja, kjer se moramo počutiti domače kakor v gnezdu. Sicer smo na polju stanovanjske kulture le precej daleč, ker smo se le mnogo naučili od naših arhitektov, mnogo pa tudi na vele* sejmskih razstavah hišne oprave, vendar je pa v knjigi zbranega le mnogo več. ka« kor se nam je bilo mogoče doslej naučiti. Salonov seveda ni več, pač pa nrnogo pri« jaznih in udobnih dnevnih sob in spalnic, delavnic, kopalnic hi predsob, zlasti pa le* pih praktičnih kuhinj. Na kuhinje smo doslej sploh polagali premalo važnosti in jih gradimo zvečine še silno sta rove rako, da delajo gospodinjam ogromno nepotreb* nega deda ta jeze, moderne kuhinje ji pa vsega tega prav mnogo prihranijo. Razen o stanovanjskih, spalnih in delavnih prosto* rih ter o kuhinjah, kopalnicah in toaletah razpravlja knjiga precej obširno tud) o cvetlicah in vrtovih, brez katerega ni več modeme hiše, pogosto ima pa vrt celo na ravni strehi. Da bi bila naša stanovanja res udobna in čim najbolj praktična, sta nam sasfažna arhitekta opisala tudi vso opremo za moderno kuhinjo ter vse pred* mete, naprave m moderne stroje, ki jih rabimo za ogrevanje vode, čiščenje sta* novanj, razsvetljavo itd. itd. Čeprav je elegantno v platno vezana knjiga »Stanovanje« tiskana na najdraž* jem papirju in so v njej skoraj same slike z obširnimi pojasnili, vendar velja do konca meseca julija le 75 Din in se dobi tudi v knjigami Tiskovne zadruge v Se* lenburgovi ulici. Svedrovci pred sodiščem Ljubljana, 23. junija. Mali kazenski senat deželnega sodlSča, ki mu predseduje s. o. s. g. Ivan Kralj, razpravlja danes o treh zločlnstvih, o ponarejanju listin, o težji telesni poškodbi in končno o tatvinah drzne Žeparice Milke Saba-novlč, po rodn Zagrebčanke, ki so jo davi pripeljali iz ženske kaznilnice v Begunjah na Gorenjskem ter je obtožena, da Je bila lani aprila udeležena pri večji žepni tatvini, izvršeni na sejmu v Brezovici pri Zagrebu. Razprave pred kazenskim senatom so monotone. Javnost bo pač zanimala velika razprava, ki bo v petek 26. t m. ob 10.30 dopoldne pred malim senatom. Pred sodnike bo pripeljana Sčlanska vlomilska tolpa, ki Je svoje mnogoštevilne In prav plodonosne vlome Izvrševala od novembra lani do sredi februarja letos. Tolpa se ie pojavljala v Ljubljani, po Dolenjskem in Gorenjskem Člani tolpe so vsi polnoietniki in bo zato razprava javna. Glavar tolpe je bil 19. maja L 1884 v Kosezah pri Kamniku rojeni, brezposelni krojaški pomočnik Janez Pavlic, znan kot eden najdrznejših m najbolj prebrisanih svedrovcev. Zaradi raznih tatvin in vlomov Je že presedel 26 let po zaporih. Zadnjo kazen — 10 let težke ječe — je lani ob koncu septembra prestal v Mariboru. Po prestani kazni se Je kmalu pojavil v Ljubljani, kjer je poiskal sebi vredne tovariše in znance iz zaporov. Novembra Je Pavlic začel na debelo kot pro-fesljonalist izvrSevatj vlome. Ni bilo dneva, da ne bi listi javljali o večjih vlomih ln tatvinah v Ljubljani aH pa na deželi. Sprva se je svedrovska družba Še skrivala ter je bila zelo oprezna, pozneje pa je začela kar javno nastopati in nakradeno blago okrog za malenkostne zneske ponujati. To jo je naposled pokopalo. Pavličevo družbo so tvorili: 291etni Čevljarski pomočnik Janez Meserko, brez stalnega bivališča, doma iz Migolice pri Mirnem, in 3 Ljubljančani: Ivan Skapin, »letni strojni ključavničar. Ivan Kosirnlk, 35-letni sedlar in pleskar, ter Stanko Jereb, 301etnj čevljarski pomočnik. Pavličeva družba ima na vesti okoli 15 vlomov, s katerimi so bile razne stranke oškodovane za približno 32.000 Din. Največji vlom Je Pavličeva družba iz-vrifla 31. januarja ponoči. V Novem mesto je vlomila v prostore tovarnarja Joska Povha in mu odnesla razno manufakturno blago v vrednost 14.000 Dfn. Blago so vlomilci potem prodali po deželi. Zadnji vlom Je tolpa izvršila 10, februarja v Kranju. Trgovcn Franu Sircu so vlomilci odnesli za približno 8000 Din raznega blaga. Blago so kar javno ponujali po ljubljanskih gostilnah. To je postalo za pestro družbo usodno in kmalu so bili vsi za rešetkami. KOLEDAR Danes: Torek, 28» junija 1931, katoličani: Zdenka, pravoslavni: 10. junija, Vise-slav. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Katica: Kdo js morilec. Kine Ideal: Moja ljubljenka. DEŽURNE LJEKARNE Danes: Bohinc, Rimska cesta; I*enstes% Resljeva cesta; dr. Kmet, Dunajska eesta. Spor za najemnino. Hišni gospodar je pisal svojetnu najemniku: Spoštovan! gospod! Obžalujem, ker Vam moram sporočiti, da je moja najemnina že davno zapadla. Blagovolite mi znesek taketf plačati. Najemnik je odgovoril: Spoštovani gospod! Nikakor ne vem. zakaj naj bi plačal VaSo najemnino, ko Se svoje lastne plačati ne morem. Čitaite ihittrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« V Četrtek smo pisali o prvem javnem kopališču v Ljubljani, ki js bilo namenjeno ls sa Jttpanje, m objavili tudi polemiko, Id se^s razvila o njem, danes si pa oglejmo tudi druga kopališča, ki pa večji del niso bila javna m namenjena predvsem le bolnikom. O kopališčih je objavil nas" odlični zgodovinar in ustanovitelj Izvestij muzejskega društva, pokojni dekan Anton Koblar, v tem listu 1. 1900 članek, po katerem posnemamo naslednje zanimivosti: V prejšnjih stoletjih so verovali, da puščanje krvi pomaga skoraj pri vseh boleznih, vedno so pa kri puščali, če se je dvignila temperatura. Kri so puščali zdravniki, padarji in tudi brivci, ki na pr. na Hrvatskem morajo ie sedaj vsi znati puščati kri. Zaradi te operacije so padarji morali imeti pri rokah vodo in zato so sl boljti zdravniki napravili domača kopališča, ki so z večine imela seveda le po eno kad. Da smo imeli kopališče tudi na deželi, dokazuje kopališče v Skorji Loki, ki nam je ostalo zabeleženo v letih 1318 in 1360. Last je bilo frizinških škofov, ki so ga pa kakor tudi mline in več drugih svojih podjetij oddajali v najem za 3 marke na leto. Tudi v Kamniku je bilo kopališče že v 15. veku. Bilo je cesarsko in je stalo >am Gries«, v fevdu ga je pa imel kranjski vi-cedom. Cesar Friderik IV. ga je 1. 1478 prepustil kamniškemu sodniku in svetovalcem pod pogojem, da morajo napraviti most čez vodo in plačevati po pol funta denarijev. L. 1596 Je bil za padarja mojster Jurij, ki je za kopalnico plačeval po 2 funta penezev. Najstarejše kopališče nam je pa znano seveda v Ljubljani, že slovenski koroški vojvoda Ulrik je 1. 1260 podaril to kopališče s svetom okoli njega ln z neko hišo benediktinskemu samostanu v Gornjem Gradu. V 15. stoletju se omenja v Ljubljani dvoje kopališč, namreč zgornje in spodnje. Zgornje kopališče je najbrž isto, ki smo ga pravkar omenili in je ležalo na otoku ali brdu sredi Ljubljanice, »in dem Werd zwlschen dem Wasser«, v bližini sedanjega Šentjakobskega mostu. Ker o kakem otoku v Ljubljanici ni sledu, je bilo kopališče najbrž ob izlivu Gradaščice v Ljubljanico, torej tam, kjer Je 1. 1776 ustanovil Bahabirt zadnjič opisano prvo pravo javno kopališče ali pa na Žab jaku, kjer Je bilo pozneje slavno Marijino kopališče, ki Skoplje, 19. junija. Naše mesto carja Dušana, naša vardarska prestolnica Skoplje se obnavlja in prenavlja, da je človek, ki jo je videl pred daljšim časom, skoraj ne bo več mogel spoznati. Storilo se je mnogo že doslej v tem pogledu. Kar pa se nam obeta v najbližji bodočnosti, prekaša vsa pričakovanja. Vsak, kdor je bil kdaj v Skoplju, si je prav gotovo ogledal, seveda poleg trdnjave, »Dušanovega gradac, ono znamenito srednjeveško poslopje, za katero se Se danes ni moglo dognati, kdo ga je prav za prav sezidal, ali car Dušan ali dubrovni-ška republika, ali Turki, naš slavni >Kur-Šumlihanc, ki ima svoje ime po nekdanji svoji debeli svinčeni strehi, čemu je rabil carju Dušanu, se ne ve. Pozneje Je bil vsekakor križišče in središče balkanske trgovine, dokler ga niso Turki izpremenili, a to Šele v prošlem stoletju, v jetnišnico, kjer so zlasti mrcvarili »gjaure«, hajduke, ki so jim delali silno preglavico. Kot turška jetnisnica je Kursumllhan skoraj popolnoma propadel. Sedaj pa se je začel končno vendarle preobnavljati. Dela so se sicer pričela že 1. 1928, pa zopet ustavila, aH sedaj se izvrše do vseh podrobnosti, tako da bo Kursumllhan žs v nekaj mesecih popolnoma obnovljen v svojih srednjeveških oblikah in izročen svoji novi svrbi. Tu se namestijo zgodovinski, klasični in srednjeveški oddelek muzeja Južne Srbije, ki hranijo neizmerne zaklade arheoloških izkopnin iz juznosrbskih zgodovinskih tal. To delo bo torej v kratkem dovršeno, a v tem se začne drugo veliko delo, stavba nove železniške postaje, ki bo ena največjih, ako ne največja postajna stavba v vsej državi, m bo takorekoč krona dosedanjemu preobnovitnemu delu v našem Skoplju, ki nikakor ni bilo majhno doslej, ko se je vendar v desetih letih zgradilo nič manj ko 1600 novih stavb. Toda z novim postajnim poslopjem naše stavbno gibanje nikakor ne bo končano. Skoraj M se celo lahko reklo, da pomenja le priče-tek novega razdobja. Čeprav je Skoplje staro mesto, se mora vendar skoraj v vsem smatrati za novo. Treba mu je vseh mogočih, današnjim Zlvljensklm potrebam odgovarjajočih naprav, ta vse to Je treba graditi popolnoma nanovo. Namesto starega Skoplja se mora zgraditi novo Skoplje. Za to je treba denarja, denarja in zopet denarja, in skopski mestni očetje se tudi v polni meri zavedajo te potrebe. Nedavno se je mudil v Beogradu predsednik mastne očine gosp. Josip Mihaknrič, ki je dosegel, kakor se Javlja iz poučenih krogov, na pristojnih mestih, da dobi Skoplje cd Drž. hipotekar. banke dolgoročno posojilo 95 milijonov dinarjev za rasna občinska javna dela, ki se poraadele na pet let: letos za 10, prihodnjega leta sa 30, leta 1983 za 37, leta že predolgo čaka na kramp. Omenja se gornje kopališče še 1. 1596, ko ga je imel v najemu samostan v Bistri. Spodnje kopališče, ki je bilo blizu cerkve Sv. Nikolaja, so imeli vitezi Pred-jamskl-Luegerji. Stalo je najbrž tam, kjer je sedaj Šentklaviko župnišče z Jugoslo-vensko knjigarno. Stara listina namreč pravi, da je dal kopališče, ležeče pod Sv. Nikolajem — mišljene je tu seveda še stara cerkev Sv. Miklavža — med obema potoma, ki držita ondi v mlin na Ljubljanici. V 15. stoletju sta imela kopalnico v fevdu mojster Juri Paradiž, za njim pa žena meščana Melharja Poscha, ki se je gotovo pisal Polž. Ta jo je prodala ljubljanskemu kapi ti ju in njegov fevdonosec je bil stolni dekan, ki je pa kopališče dajal v najem. L. 1532 sta dobila kopališče v dosmrtno kupno pravo mojster Volbenk Zachenperger z Dunaja in njegova soproga za letnih 8 goldinarjev 4 60 krajcerjev. Zavezala sta se, da bosta vedno priznavala kapitelj za svojo zemljiško gosposko, skrbela za trdno ostrešje in dobro stregla kanonikom in ljudstvu ter kopalnico prodala le kakemu veščaku, torej padarju. Od Predjamcev so podedovali kopališče grofje Thurni, ki so ga podelili tudi stolnemu dekanu in njegovim naslednikom. L. 1699 je dedič thurnskih fevdov kopališče dal tudi kapitlju v fevd in na tej listini je zabeleženo, da kopališče leži pri pokopališču za (staro) cerkvijo Sv. Nikolaja. L. 1652 je imel padar Krištof Po-gensehmid kopališče v najemu za 25 goldinarjev na leto in je v njem tudi stanoval. Ker je zaradi popravil prišlo do nesoglasja, je kanonik Rossetti 1. 1663 prodal kopališče s hišo in vrtom temu padarju. Pozneje je dobil kopališče v last šentviški župnik MIha Pajk, ki ga je 1. 1704 prodal za 800 goldinarjev podobarju Menega-tiju. župnik Je dobil za kotel in za opravo kopalnice 100 goldinarjev, njegova svakinja pa je prejela 6 dukatov daru. Kopališče Je Izginilo, ko se je moralo ogniti novemu stolnemu župnlšču. Zadnjič, ko smo pisali o kopališču pri Bahabirtu, kjer sedaj stoji Trtnikova hiša, Je zaradi tiskarske pogreške izostalo, da je imelo kopališče 8 kabin s po eno kadjo. Kdaj je to kopališče prenehalo, niti najstarejšim ljudem v Trnovem ni več znano in se kopališča sploh nikdo ne spominja. V hiši je sedaj znamenita zel j arija, če so pa v rabi tudi še stare kadi kopališča, pa zgodovina molči. 1934 za 18 in leta 1935 za 10 milijonov dinarjev. Predvsem gre seveda za razne zdravstvene naprave ln naprave, katerih dohodki bodo amortizirali posojilo. Predvsem se zgradi vodovod, ki se napelje s flarpla-nine, kjer se zajema studenec, ki daje okoli 20 milijonov litrov vode v 24 urah, d očim Skoplje potrebuje sedaj samo šest milijonov litrov na dan. Zgradi se na reki Trecki električna centrala, ki bo dajala glavni del odplačila za posojilo. Cez Vardar se zgradita dva mosta. Policijsko ravnateljstvo dobi svoje novo poslopje, zgradi se nova pokrita tržnica, mestna klavnica in živinsko tržišče. Kanalizacijska dela, ki so komaj v začetku, se bodo nadaljevala kar najlntenzivneje. Za zgradbo šolskih poslopij je namenjeno 16 milijonov. Poleg mestne občine, ki si zgradi tudi svoji mestni občinski dom, pa zgradi tudi Narodna banka svojo palačo, za katero so proračunani stroški na 16 milijonov in bo stala nasproti Oficirskemu domu na trgu Kralja Petra. Banovinska palača, ki se zgradi na trgru Osvobojenja, je preračunana na 40 milijonov, palača urada za zavarovanje delavcev, ki bo tudi stala na tem trgu, pa na 9 milijonov. Načrti za poslopje glavne pošte in poštne hranilnice so tudi Že gotovi, v ministrstvu za gTadbe se pa izdelujejo načrti za justlčno palačo. Na trgu Kralja Petra zgradi Drž. hipotekama banka tudi še svojo palačo. In vsa ta dela bodo dovršena najkasneje v petih letih. Mesto carja Dudana se torej v resnici temeljito preobnavlja. Nova delavska organizacija Beograd, 23. junija. Včeraj so imeli v hotelu Slavija ustanovni zbor Zveze jugo* slovenskih medica rekih delavcev. Predsedoval je zborovanju načelnik pripravljalnega odbora Milovan o vič. Karambol dveh avtomobilov Novi Sad, 23. Junija n. V Temerinskl ulici se je zaletel danes avtomobil Dake Keracove v avtobus, ki je prihajal iz Sr-bobrana. Zaradi velike brzine obeh vozil je vrglo avtomobil ob zid, tako da se je popolnoma razbil. Andjela Kerac je ostala na mestu mrtva, njena mati ln sestra pa sta bili hudo ranjeni. Več potnikov avtobusa je dobilo lažje poškodbe. Važen filmski izum Berlin, 23. >unija. AA. Iz Frankfurta ob Meni poročajo, da se je nekemu nemške* mu kemiku posrečil izum, ki bo omogočil projiciranje filmskih slik v oblake 2000 m visoko. Poizkusi so se vrših 19. t. m. in so se zelo dobro posrečili. Slike so mogli ljudje opazovati 20 km naokoli. Aparat za projekcijo je potreboval tok 110 voltov, električna obloČnica pa je imela jakost 2 milijonov sveč. Aparat deluje z dvema ar* calmna, slikepa so izdelane na jeklenem fšjmskem trska. Rijavčev uspeh v Buenos Airesu Splošno pnzitaiiie ameriške kritike našemu slovitemu tenoristu „Stanovanje" Prepotretma knjiga o zidanju hiš In opremi Iz mesta carja Dušana Velikopotezni načrt za modernizacijo Skoplja — 95 milijonov za ob črnska dela — Gradbeni program se ima izvršiti v petih letih Stev. 139 »SLOVENSKI KARO D«, dne 23. junija 1931 Dnevne vesti — Jugo slovenska umetnostna ras« tava Uvijete Zuzorić v Beogradu je bila zaključena 4. junija t L — Slovanski razstavljal-:i so prodali 14 del za skupno vsoto 86.660 Din in sicer: J. Vavpotič »Dekle«; B. Vav-potiS >Z Raba<; J. Gorjup »Prijateljstvo*; M. Jama »Dvorižče«, »Študija«; J. Justin »Mohamedanec«; F. Košir >Jez<, >Kmeli-ea«, »Sora«; M. Maleš >Ljubimkanje<; A. Sirk »Obala na Rabu<; T. Kos »Delavci«; J. Sajevic »Glava«; F. Kralj >Marija z an-geljci«. Kupili so Nj. Vel. kralj 7 del, ministrstvo prosvete 4 dela, občina beograjska l delo in privatniki 2 deli. — Rastavljalci naj pridejo iskat vrnjene slike in kipe v Narodno galerijo, ki bo razposlala tudi kupnine, ko jih bo prejela iz Beograda- — Naša društva, predvsem pevska in larodno občinstvo, vabimo, da se udeleži v nedeljo popoldne ob pol 15- odkritja spominskih plošč Davorinu Jenku in Ignaciju Borštniku v Cerkljah pri Kranju. Istega ine bo v šoli izredno interesantna razstava cerkljanskega okraja in pa razstava, ki se bo nanašala na delo raznih veljakov, doma v cerkljanski občini, ki so uživali prvi pouk na carkljanski šoli. Sola praznuje namreč tega dne zelo slovesno 140 odnosno 120-letnico svojega obstoja. Kakor kažejo priprave in napovedana udeležba, bo v nedeljo v Cerkljah pravi narodni tabor. — Zdravljenje invalidov v toplicah. Opozarjamo vojne invalide, ki imajo pravico do zdravljenja v toplicah, da bo invalidski dom v Dol. Toplicah otvorjen s 1. julijem t. L Zato naj se reflektanti takoj priglasijo, ker je treba uvrstiti posamezne skupine po razpoložljivem prostoru. Vse tozadevne informacije dobijo pri svojih krajevnih odborih udruženja vojnih invalidov. — Oblastni odbor v Ljubljani. — Natečaj la diplomatsko koninI?irne pripravnike. Na podlagi § 1, 2 in 3 zakona z dne 28. februarja 1931 o izpremetnbah in dopolnilih § 12 in 30 zakona 0 ureditvi ministrstva zunanje zadevo in diplomat^ko-konzularnih predstavništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvih z dne 2o. marca 1930 je ministar za zunanje zadeve razpisal natečaj za 7 diplomatsko-konzularnih pripravnikov. Oni, ki želijo biti sprejeti, morajo vložiti svojo prošnjo v ministrstvu za zunanje zadeve (upravni Oddelek — personalni odsek) do 1. novembra 1931. Prošnji je treba priložiti potrebna dokazila o kvalifikaciji. Na podlagi § 11 zakona od marca 1930 morajo imeti prosilci fakultetsko diplomo kake domače ali tuje univerze ali diplomo kake gospodarske fakultete, ki jo beograjska univerza prizna za sebi enako. Nadalje je treba priložiti dokumente, kakor to predpisuje uradniški zakon z dne 31. marca 1931, ter potrdila o dosedanjem službovanju. V primeru, da prosilec nima diplome fakultete, mora dodati potrdilo beograjske univerze, da se mu prizna njegova predložena diploma kot potrdilo ali položiti izpit, na podlagi katerega se mu diploma prizna. — Tečaj sa mizarsko lnlenje v Konjicah. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani naznanja, dai se vrši za mizarje in mizarske pomočnike tečaj za lu-ženje lesa v Konjicah v soboto in nedeljo 11. in 12. julija t L Doslej se je prijavilo 19 udeležencev, sprejme pa se Jih Še 10, ki se morejo prijaviti se ob pričetku tečaja ll. julija ob 8. zjutraj v delavnici mizarskega mojstra Fr. Založnika. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj deščice, brušene z vodo, v dimenzijah 10X12 cm in debeline 6 do 12 mm (masivne ali furnirane) m sicer 3 komade čresnjevega, 3 hruškovega, 5 bukovega, 5 jelševega, 8 orehovega, 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa- — Naslavljanje pošiljk na kraj Majur. Zaradi nezadostnega naslova prihaja na pošto Majur, v kostajniški okraj savske banovina veliko pošiljk, ki ne spadajo tjakaj, ker je več krajev tega imena, kakor: Majur pri Dvoru, Križevcih, Zagrebu, Petn»-va rad in u itd., od katerih nima noben pošte razen rečen ega Maju rja v kostajniškem okraju. Ker se zaradi tega po nepotrebnem zakasnijo poštne pošiljke in obremenjuje pošta Majur, naj se pošiljke za katerikoli Majur označijo z zadnjo pošto, in 6e treba, tudi z okrajem. — Nečitljiva uradna tiskovina. Imetnik čekovnega računa nam piše: Te dni sam prejel po pošti »Izpisek iz čekovnega računa«:. Besedilo je natisnjeno v latinici ln cirilici, a eno kakor drugo do mala Či3to nečitljivo in sicer ne samo posamične besede, ampak kar cele vrste. Takšni obrazci pač ne ustrezajo svojemu namenu in tudi škodujejo Poštni hranilnici na ugledu. — Službeni medkrajevni telefonski pogovori. Po odloku prometnega ministra smejo odslej s svojih službenih telefonov prijavljati medkrajevne službene pogovore poleg uradnikov in drugih uslužbencev poštne in brzojavne stroke Še naslednji uradniki in uslužbenci: 1. šefi terenskih t. t odsekov z vseh telefonov, kadar 6o na terenu, razen taga pa tudi njih pomočniki iz pisarne in stanovanja kakor tudi z vseh telefonov, kadar so na terenu; 2. šef di-rekcijske avtogaraže v Ljubljani ter poslovodja poštnih avtogaraž v Mozirju, Murski Soboti, Brežicah, Podčetrtku in pri pošti Bled l. Ljubljanska poštna avtogaraža srna službeno medkrajevno govoriti 8 podrejenimi ji poštnimi avtogaražami in sosednjo direkcijsko in sosednjo pošto; 3. poštni upravniki, ki nadzorujejo ambulantne pošte; 4. pošta Jesenice na Gorenjskem kakor izmenična obmejna pošta napram inozemstvu; 5. pošta Bled 1, kadar je tam dvor Nj. V. kralja, kakor tudi vse druge pošte, ko bi prišel v njih kraj dvor in 6. radlo-telegrafska postaja Bled-Suvobor- _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, v splošnem lepo vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, jasno so imeli samo v Splitu. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 33.9, v Beogradu 32-1, v Skoplju 32, v Ljubljani 28.8, v Zagrebu 27.4, v Sarajevu 26.3, v Mariboru $4.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.8 mm, temperatura je znašala 13.2. — Flor - nogavice, Jamčeno trpežne, dobite pri Sterk nasl. KARNIĆNIK. Stari trg 18, LJubljana. — Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. REICH. Iz Ljubljane —lj Opozarjamo na rasstaro iidelkev grafičnih rajencev dravske banovine, ki bo od 24. do 30. junija t L v poslopju Tehniške srednje Šole (pritličje) v Ljubljani. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. Vstop prost. — Občinstvu in šolam prav toplo priporočamo poset te poučne razstave, ki nudi prav pester pregled ličnih grafičnih izdelkov naših mladih črnih umetnikov. —lj Javna produkcija gojencev drl. kon- servatorila bo drevi točno ob 20. v veliki Unionski dvorani. Nastoni konservatorijski orkester Spored obsega naslednje točke: Beethoven Uvertura k Egmontu. dirigira Miiller Gustav: Beethoven Allegro in Scher zo iz VII simfonije dirigira Šusteršič Vinko; Puccini: Arija Tosce iz I. deiania. oole MlekuŠ Marijeta, pri klavirju Gallatia Beethoven: Koncert za klavir s soremljeva-nfem orkestra. Igra absolvent visoke S^le Šivic Pavel, dirigira profesor Skerjanc: odmor. Lajovic: Pesem o tkalcu. Novak: Melanholična ljubavna oesem. Strauss-Ce-cilija. noje Arko Herta. ori klavirju Gallfatla Mozart: Koncert za violino s soremlicva-njem orkestra, igra Prevoršek Uroš. dirigira Drofesor škerjanc: F?"ale iz simfonije Jupiter, dirigira LioovSek Marijan: Weber: Uvertura k oDeri Carostrelec. dirieira šivic Pavel. Podrobni spored se dobi v Matični kniiearni ravnotam tud; vst^nnice od 10. Din navzdol. Zaradi bogatega sporeda vabimo k obilni udeležbi. Naslednja produkcija bo v sredo 24. t. m. zadrHa na v oetek 26. t ni 3 — Zadruga avtobusnih podjetnikov dravske banovine ima v Četrtek 25. t m. ob 9. dopoldne v salonu restavracije pri >Levu<, Gosposvetska cesta št. 16., javen članski sestanek, na katerem bo razpravljala o težavnem položaju avtobusnih podjetij. —lj Zadnja dela na viški tramvajski progi. V nedeljo in včeraj so pritrjevali na Rimski cesti in Gradišču bakren« dovodno žico, ki je napeljana nad progo o metrov visoko. Z delom so pričeli vselej že ob 5. uri, da bo proga d~> so lolo cisto gotova in porabna. Nova, moderni' z.?ra.je-* na cestna železnica je velikega pojuna tako za Ljubljano kakor tudi za njono okolico. Otvoritev bo slovesna in se je vesele meščani ln Vičani. —lj Novi tramvajski vozovi pridejo jutri. Iz Broda so bili danes odposlani ln pride najbrž jutri v Ljubljano še ostalih pet tramvajskih vozov. Tramvajska dela so v glavnem končana, tračnice so bila že pred dobrim tednom položene na vsej progi, montirana in napeljane so tudi žice. Tudi remiza je ie pod streho. Vsa dela so bila v zadnjih dneh znatno pospešena, ker je uprava MaloželezniŠke družbe stremela za tem, da progo na Vič in evantuelno do remize v Šiški definitivno otvori na Vidovdan. Ker bodo vsa dela pravočasno končana, bo otvoritev proge v soboto ob 18. tn sicer pri glavni pošti. —lj Pred vhodom opernega gledališča v Gledališki ulici postavljajo visok oder, ki sega nad streho gledališča. Ker je pročelje opernega gledališča že obnovljeno ter so zidarski odri ža nekaj Časa podrti, ugibajo ljudje, čemu bo oder. — Na strehi nad vbodom gledališča bodo postavili alegorično skulpturo ter potrebujejo poseben oder, da bodo težek kip lahko dvignili na streho. —lj Kresovanje v Trnovem. Kakor vsako leto, namerava tudi letos trnovska župnija dostojno proslaviti kresovanje danes 23. t. m. Kresovanje samo po sebi je tradicionalna navada in spomin našega naroda na žalostne turške čase. še pred sto leti so se zažigali kresovi v Trnovem na ribiških čolnih. Danes, naravno, tega ne bo, ker je struga Gradaščice preplitka in Ljubljanica predaleč od cerkve. Zato bomo kurili na suhem. Pač pa bo na Gradaščici lep bengalični ogenj. Sam razpored pa je naslednji: Ob 20.15 slavnostno zvonenje vseh zvonov v bajno razsvetljenih stolpih. Cerkev sama bo tudi razsvetljena. Ob 20.30 do 22. promenadni koncert priljubljene godba »Zarje«. —lj Ialet na Turjak. Nad T-jrjakom sa dviga gora sv. Ahacija. V aedeljo, dne 28. junija je na gori zgodovinska cerkvena svečanost. Naš narod praznuja spomin na bitko in slavno zmago nad Turki pri Sisku 1. 1593. Izletniki, posebno iz Ljubljana so vedno na ta dan radi prihajali na goro sv. Ahacija. Na gori stoji cerkvica posvečena sv. Ahaciju, ki so jo zgradili Turjačani s pomočjo turških ujetnikov, ujetih v bitki pri Sisku, dne 22. junija 1503. Cerkvica sama na sebi je prav lep zgodovinski spomenik. Pred cerkvijo stoji stara lipa, v katere skorjo je vrezana še dobro vidna letnica 18i3, ki nas spominja na Francoze. Pred leti je na ta dan maševal mašnik v plašču, ki je bil narejen iz plašča Hasan Paše. Tega plašča pa sedaj ni več. Ljubljanski izletniki se odpeljejo z dolenjskim jutranjim vlakom do Škofljice, odkoder je 2 ure 30 minut peš na goro. Počivali bodo na Turjaku v gostilni pri >2upanu< Josipa Ahca. Vsak izletnik si lahko ogleda mogočni turjaški grad, ki hrani smrtna in navadne ječe. —lj Pevski »bor Glasbene Matice. Danes in v četrtek ob 20. obvezna vaja mešanega zbora. Odbor. Možitev. Hči: Očka, ti bi pač ne videl rad, da bi te zapustiJa. Oče: Nikakor ne, gotovo ne. Hči: No, potem se pa lahko mirno poročim z Janezom, ki nima ničesar proti temu, da bi stanoval pri nas. Iz Celja —c Kralj zraka v Celju. V soboto je imel svojo prvo predstavo v Celju znani jugoslovanski atlet Dragoljub Aleksić, nazvan tudi >kralj zraka c. Njegove produkcije, ki jib je izvajal na žicah, napetih med starim okrožnim sodiščem in Radakovičevo hišo, je občudovalo ogromno Število Celjanov in okoličanov. Predstave je imel v soboto zvečer, v nedeljo popoldne (nedeljsko večerno predstavo mu je preprečilo hudo deževje) in snoči. Zato pa sta bila oba koncerta Celjskega pevskega društva slabo obiskana, dasi sta zaslužila po sijajni izvedbi rekordni obisk. —c Filatelistieno društvo > Ori jeni < v Celju se je razšlo, ker že dalje časa ne deluje, nima ne članov, ne imovine. —c češkoslovaški Sokoli na poti skozi Celje. Včeraj so se pripeljali z drugim popoldanskim brzovlakom v Celje češke slovaški Sokoli in Sokoliće na poti na Sokolski zlet v Split. Na peronu so jih pričakovali zastopniki celjskega Sokola in celjske sokolske župe ravn. Jože Smertnik, dr. Milko Hrašovec, Tina Novak, Fran Roš in drugi poleg večjega števila sokolskega ln narodnega občinstva. Češki Sokoli so potovali v 3 udobnih vozovih in so se počutili prav dobro in zadovoljno. Oboji funkcionarji so se pozdravili zelo prisrčno, res bratsko. V vsak vagon so celjski Sokoli podarili zabojček svežih rdečih jagod, ki so bratom in sestram napravile veliko veselje. Vlak je po nekaj minutnem postanku, okrašen s svežim cvetjem, nadaljeval ob iskrenem pozdravljanju z obeh strani vožnjo proti Zidanem mostu in Zagrebu. — Spored II. zleta sokolske župe v Kranju, ki bo v nedeljo 5. julija v Tržiču, je naslednji: Na predvečer so tekm a članov in Članic višjaga oddelka. Na dan izleta tekmujejo ob 6. zjutraj člani in članice nižjega oddelka. Ob pol 9. so skušnje vsega članstva za popoldanski javni nastop. Ob 11. uri odide sprevod po mestu, kjer bo došle goste pozdravil mestni župan g-Ivan Lončar. Popoldne ob 3. je javna telovadba in nastop vsega članstva ln vojaštva škofjeloške garnizije. Pri zlet u igra zelezni-čarska godba »Sloga« iz Ljubljane. Po javni telovadbi bo na telovadišču narodna veselica s srečolovom itd. Šolstvo Šolski odbor gremija trgovcev v Ljubljani vabi k slavnostnem zaključku šolskega leta o priliki 50-letnice obstoja Gremi-jalne trgovske šole, ki bo v četrtek, dne 25. junija t 1. ob 8. zvečer v veliki dvorani 3Trgovskega domač. Spored: 1- Nagovor vodje šole. 2. Akademija. 3. Nagovor načelnika šolskega odbora in obdarovanje naj-pridnejših učencev in učenk. — Vstop prost Gospodinjska šola »Mladika« priredi v času od 25. t. m. do 5. Julija poseben tečaj s predavanji in praktičnimi poizkusi za pripravo zelenjadi in sadja po načelih najnovejših izkustev na polju prehrane. Vpisovanje v ta tečaj je v sredo 24. t. m. od 17 do 19. Prednost za sprejem imaio gospodinje ki se same bavi jo - kuhanjem. Vpisovanje v 1. razred dekliško vodnice na državnem ženskem učiteljišča v LJubljani bo v torek 30. t. m. od 9 do 11. V septembru ne bo vpisovanl. Glasbena iola Glasbene Matico v Celju zaključi šolsko leto na Vidov dan. Šolski nastopi gojencev in gojenk so nudili javnosti splošen pregled o delu šole in njenih stremljenjih od prvega razr. po do višje stopnje instrumentalne in deloma pevske Šole- Mesečna ukovina se ravna po razredu, v katerem se kak gojenec nahaja. Najnižja šolnina daje priliko tudi revnejšim, da uživajo temeljit glasbeni pouk. Ukovina narašča od stopnje do stopnje v primernem razmerju s podaljšanjem učnega časa, ki je za posamezne razrede potreben, uva-ževajoč naraščajoči obseg učne snovi. Vendar moramo povdariti, da je dana vsakomur možnost glede izbire odnosno poljubnega podaljšanja lekcije ne glede na stopnjo in razred v katerem so kdo faktično nahaja, torej tuđi začetniku, ako prispeva ono šolnino, kakršna je predpisana za gojence višje stopnje, ki uživajo na podlagi višje šolnine njej odgovarjajoč podaljšan učni čas. — Prvo vpisovanje bo že v tem mesecu t j. od 20. junija do 1. julija t L v ravnateljski pisarni in sicer vedno dopoldne. dtatliotrro&ratn Četrtek, 26. junija. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina; 19.30: Drago Ulaga: Gimnastične vaje; 20: Dr. Lojze čampa: časnik in časnikarstvo; 20.30: Komorni kvintet (gg. Pfeifer, Stanič, *tt> šteriič, Bajde, Lipovsek); 21.30: Narodno pesmi pojeta gg. Janko ln GostiČ, solista ljubljansko opere; 22: Prenos z Bleda; 22.30: Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Potok, 2«. Junija. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 18: čas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Prof. Niko Kuret: Smernice sodobnega ljudskega teatra (Oživljeni igralski načini); 19.30: Dr. Lovro Sušnik: Francoščina; 20: Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krek; 20.80: Prenos is Beograda; 22.80: čas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 27. Junija. 11.45: Mladinska akademija s petjem ln doklamacijami, ki jo priredi I. dekliška osnovna šola (Sv. Jakob) v Ljubljani v proslavo Vidovega dne; 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 18: Čas, plošče; 18: Salonski kvintet; 19: A. Gornik: Oglejski patriarhi; 19.80: Ga. Orthaber: Angleščina; 20: Vidov dan, predava dr. Karel Capuder; 20.80: Jugoslovanski večer: I. Salonski kvintet; 21.80: Samospevi g. Svetozarja Banovca. Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2«— Din. m SCHICHTOV r f f 1 RADION Map&ica svetuje ! Njeno moki prijateljica je med igranjem padla in se joče. Maj-dfca jo toiafi c ^Reci samo Tvoji mamici, da naj opere oblekco s Schichtovim Radionom, pa bo takoj zopet čista*. Ona fo prav dobro ve, kajti njena mamica jemlje Vedno samo Schichtov Rad ion. SCHICHTOV PERE ?=iAM ! RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA Veliki Gruber se je zmotil Gruberjev kanal Je treba zasuti, Grad podreti, obličje Ljubljane fz- premeniti do dna LJubljana, 23. Junija. Zemlja, ves svet je usodna zabloda, iz-rodek igre višjih sil, obličje zemlje bi morali izpremeniti, zemljo popraviti, hribe zravnati z dolinami, slano morsko vodo iz-premeniti v sladko, smje nebo prebarvati s primernejfio barvo, lunin obraz s kozmetično kuro olepšati — o, seveda, seveda.. O, blaženi kumarčni časi, ki rodite nesmrtne ideje, plemenitite, poživljate in oplajate Človeškega duha, cepite veličastne dlake v jajca, kitite z nevenljivo slavo vek ovitih, spoznanj ubogi človeški rod — o, slava vam! Kakšna nepopisna harmonija je ta odnos med potrebo reforme obličja zemlje in blagodejnostjo vročine in solnčarice! Da, če so potrebne reforme, tedaj je tu bogat človeški duh, ki je tako aktiven, ko se glave raz vnamejo in možgani skisajo v vročini nad 30 stopinj C. Vzdihovati potem takem ni treba, z reformami se lahko kar začne in če se začne, je treba najprej preroditi Ljubljano, zravnati s površjem zemlje to trikrat nesrečno dolgo vas, zablodo bolnega človeškega duha, ponesrečeni produkt nesrečnih dob in eksperimentira jočih rok. Kdor je Študiral šolske opise Ljubljane, ve, da se na južni stroni razprostira širno barje ali močvirje, ki je velik blagodat za sloves mesta in za prehrano in kurivo prebivalstva. Tu je domovina slovitih stavb na kolih in prežlahtnih žab, brez katerih si ne moremo niti misliti ljubljanskega posta, tu Jo v zemlji ogromno bogastvo šote in da ne pozabimo, koliko kislega sena zraste na ti prekrasni stepi! Ali smo se potem morda zmotili, čemu bi izpreminja-li obličje zemljee, če pa je že Ljubljansko barje tako brez primere divno ter vzoren kos stvarstva?! Da, lepo, vzorno tn vse je prav, kar je ustvarjenega, a česar še niso popravljale in predelale človeške roke ter s tem pokvarile! Ljudje so pokvarili naravo, kakor so tudi zagrešili Ljubljano. Ljudje so izkopali Sueški in Gruberjev prekop ter s tem pokvarili obličje zemlje. Nesrečna je tista ura, ko je Gruberja navdahnila nesrečna ideja, ki si jo nekateri celo drznejo imenovati genijalno zamisel. Ločil je Golovec od Gradu, pokazal Ljubljanici še eno pot, odrezal s tem svet pod Golovcem od Ljubljane, povzročil nepopisne stroške, pokvaril naravo, poslal v žabje kraljestvo angela smrti z neizprosnim mečem; barje se je pričelo sušiti, voda odtekati, stvarstvo je bilo pokvarjeno, poezije ribnikov, luž, vodne flore in favne je bil s tem konec. Barje so zasedli uporni Ižanci, ki so dolgo ogrožali kulturo Ljubljane s silo svojih barbarskih pesti. Pa kdo bi mogel dovolj jasno predočiti strašansko zablodo, Gruberjev zgodovinski greh, nepopisno nesrečo, ki je zadela našo pre-svitlo prestolnico, da o izgubi »pljuč Ljubljane« — Golovca — sploh ne govorimo. Ultra in supermoderna doba, 20. vek je človeštvo šele obogatil z odrešilnimi spoznanji in vidiki in še vedno nas čakajo presenečenja, odkritja. Tudi Ljubljana jo končno prišla na vrsto, nenadkriljivi fenomeni človeškega duha so se jeli javljati sredi našega svetovljanstva, v resnici je napočila nova doba m LJubljana je pričela vstajati v vročičnih vizijah sodobnih duhovnih velikanov kakor veličasten ptič fenix. Kdo pravi, da niso to naravnost veličastne ideje? Zasuti Gruberjev kanal npr.! Ne, to nI prvoaprilska ideja, ki je prišla na svetlo v kumarčnih suhih dnevih iz zaprašenih uredniških predalov — samo misliti kaj takšnega bi že bil greh. Globoko-umna zamisel Jo to, kakršna se še ni porodila nikdar v nobeni niti v tako veliki glavi kakršen je največji ribniški pisker, niti Rlbničani niso bili nikdar pametnejši, niti takrat ne, ko so nosili svetlobo v vrečah in ko so vnemali duha z glavami v zid. Pomislite, če bi zasuli Gruberjev prekop, kakšnega »ogromnega pomena bi to bilo za razvoj Ljubljane, saj bi se gozdnati Golovec kar najtesneje zvezal z mestom«! »Vprašanje je le, Če Je misel izvedljiva?« vprašuje »Slovenec« od 19. t. m O. zakaj bi pa ne bila! In res, samo to Je vprašanje, drugega s tem problemom ni. O, nesrečni Gruber, tvoje slave je konec, sreča, da ti niso prejšnje čase postavili spomenika, kam bi sedaj z njim, podreti bi ga pa morali na vsak način. Najbrže ti Me ni dovolj Jasno, kakšnega hudirja si povzročil s svojim prekopom. Ljubljanico letos regulirajo — ali si imel to regulacijo tudi ti v načrtu? Ce bi ne prevrtal Golovca, bi Ljubljanice ne bilo treba regulirati, dovolj vode bi bilo v nji, pa tudi na barju bi je ne primanjkovalo. Kaj nisi mislil na sušo in na nesnago, ki se nabira v obeh strugah ter je >vode za obe strugi premalo, da bi ju iupirala«, obenem je je pa preveč v tvojem prekopu ter ste ljudje ne upajo kopati (ne zato, ker je kopanje tam sploh prepovedano, nego zaradi previsoke vode!) — pa kdo bi mogel dovolj prerefletati ta neznanski »ljubljanski vodni problem«! Naprtil si nam regulacijo Ljubljanice, s tem pa »poklicanim činiteljem« toliko odgovornosti, meščanom in sodobnim genijem pa tolikšno možgansko vročico, da se je bati katastrofe ... Prijatelj, nisi se pač zavedal, da bi bilo treba ljudem prej puščati ko barju, regulirati jim prekipevajoče mo-žgančke. Pošteno si se u rezal, pošteno! Kaj ti je bilo barje napoti, ta čarovniška kuhinja čarobne ljubljanske megle? Pustite nam luže. pustite meglo, žabe, komarje, plovbo na južni strani mesta, ne rušite naših Benetk! — tako so prosila srca. Zaman! Sedaj so potrebni Junaki, geniji, ki so zmožni popraviti oskrunjeno naravo, zasuti Gruberjev prekop. In našli bodo pota, da uresničijo to grandijozno idejo. Grajski hrib naj porušijo, pa bo takoj dovolj materijala za zasip prekopa in s tem bomo pridobili krasen teren za ogromen razmah mesta, vodni problem bo rešen, Ljub-ljančina struga bo zopet uporabna za »plovbo m veslaški sport«, ne da bi bilo treba graditi zatvornlco na nji, jo poglobiti, ali postaviti elektrarno (to so sama »hudičeve iznajdbe«!) in glavne kanalizacije tudi ni treba izpeljati ob strugi (»Tudi kaj takšnega počenjajo?«), »gnjusoba« se bo lahko iztekala v Ljubljanico na poljubnih krajih, saj bo »Jo voda odplavlja-la« ... In prav tako je nesmrtna zamiseh »Napravite v Grubarjevem kanalu — če ga že ne zasuje te! — priprosto naravno kopališče za otroke in ženske.« Toda vseeno bo menda bolje kanal zasuti, kakor pa postavljati, kjer bi pač bilo kopališče, dvigala, vzpenjače, žerjave in podobne naprave, ki bi dvigale in spuščale kopalce v kopališče in iz njega m še marsikaj M bilo treba postaviti na glavo zaradi teh ubogih otrok tn žensk, ki se ne morejo nikjer drugje kopati kakor v tem kanalu — pa solnčarice menda tudi nimajo vsi »odlični Ljubljančani«, odnosno nihče drugi razen njih- da bi še kdo drugi silil v Gruberjev kanal ali ga hotel »vsaj« zasuti v napadu te preklicane bolezni sedanje sezone. Ideologom priporočamo izprehode v okrilju senčnatega Golovca, ki ga gotovo neznansko ljubijo, sicer jih bodo žilvernski načrti zapeljali v resnici na luno m morda celo na Mars, kjer bi sicer neovirano zasipavali prekope m gradili kopališča — toda kdo bi potem skrbel za dobro prebavo v kumarčnih časih?! SPD Redna glavna skupščina SPD bo 19. ju* lija t. L v beli dvorani hotela Uniom. Le* gitirniranje delegatov ob 9. uri; otvoritev skupščine točno ob 10. dopoldne. Dnevni red: Legitimacije delegatov in ugotovitev pooblastil. 2. Otvoritev po predsedniku SPD. 3. Poročila delegatov o delovanju in imovinskem stanju osrednjega društva in podružnic v preteklem letu ter njih preso* ja v smislu §38a pravil. 4. Določitev idej* nih smernic, ki se dajo celokupnemu dru« štvu za sporedno in uspešno delovanje. 5. Določitev višine članarine m višine pri* spevkov za upravo, ki naj j.ih podružnice plačujejo Osrednjemu odboru. 6. Volitev petih poverjenikov in treh nadomestnih poverjenikov podružnic, ki se pošljejo za 1. 1930 v širši osrednji odbor (volijo dele* gati podružnic). 7. Volitev nadzornika po § 41. pravii ^(vohjo delegati podružnic). 8. Sklepanje o prijavljenih predlogih. 9. Slučajnosti (informativne opozoritve). 10. Volitev delegatov za Savez planinskih društev Jugoslavije. 11. Razgovor o izpre* membi društvenih pravil. Izredni obrni zbor Osrednjega odbora SPD bo v petek, dne 28. t m. ob 20. pri Levu (vrtni salon), Gosposvetska cesta. Vodnikova koča na Velem polju bo od dne 27. junija nadalje odprta in oskrbovana. Krekova koča na Ratitovcu je od 21. junija nadalje odprta in oskrbovana. Vsi {lani, ki so prejeli obvestila zaradi nepravilnih slik za legitimacije obmejnega turistovskega prometa z Italijo, naj slike nemudoma oddajo v pisarni osrednjega odbora SPD (palača Kred- banke, IV. nadstropje). Stran 4 ; »SLOVENSKI NAROD«, dne 23- junija 1931 Stev. 139 Grey: 63 Skrivnostni jezdec Roman. Se zdaj sfišim, kako je dež strmel po strehi. Šumel je tako glasno, da niti peketa konjskih kopit nismo slišati. Pač smo pa zaslišali težke korake na verandi pred družinsko sobo in šelest mokrega dežnega plašča. Oče je ves srečen dvignil glavo. Naenkrat je bil ves izpremenjeti. Oči so se mu zaiskrile. Spoznal je bil težke korake svojega sina. Ce se mi je kdaj smilil hi če sem ga imela kdaj rada, je bilo to v tistem trenutku. Mislila sem na povratek izgubljenega sina. Potem je potrkal na vrata. Oče se je zdrznil in odprl. Odsev ognja je obseval Jacka Belloundsa — da, Jacka Belloundsa, ne pa moža, ki sem ga poznala. Bilo je prvič, da se mi je zdel vsaj nekoliko človeški in moški. Bil je bled, suh, postaran in čemeren. Prišel je z »dober večer, gospoda« v sobo, vrgel je moker klobuk na tla in stopil k peči. Škornje je imel premočene in blatne. Iz obleke se mu je začelo takoj kaditi, čim je vstopil. Ko sem pogledala očeta, sem bila presenečena. Bil je hladen in trezen, svoje živce je imel v rokah kakor vedno, kadar se je obetalo kaj kritičnega. — A! Torej si se vrnil, — je dejal. — Da, zdaj sem zopet doma, — je odgovoril Jack. — Zelo dolgo si rabil, da si našel pot. —ŽeJiš, da ostanem doma? ^— Kaj naj pomeni to vprašanje? — je vprašal stari začudeno. — 2e davno sem bil polnoleten. Ne moreš me več siftti, da bi ostal doma. Storim lahko, kar hočem. — Da, prav praviš. Toda ne tu v Wfcite Slidesu. Če upaš, da postaneš kdaj gospodar na tej farmi, ne boš podel, kar se ti zljubi. — Vrag jo vzemi še to farmo! Prav vseeno mi je, če jo dobim ali ne. Očetov obraz je postal mrtvaško bled. Potem mi je dejal, naj odidem v svojo sobo. Ko sem bila že pri vratih, je dejal Jack: Ne, le naj ostane tu. Najbolje bo, če takoj zve, kaj mi teži srce. Saj se nanaša na njo. — O! Torej mi hočeš odkriti svoje srce? — je vzkliknil oče s čudnim glasom. — Pa naj bo, izvoli. In Jack je začel govoriti z enakomernim, monotonim glasom tako nenavadno, da sem kar strmela. Pravil je, kako je v začetku zime pred odhodom z doma naenkrat začutil, da je resno zaljubljen v mene. Trdil je, da ga je to spoznanje izpremeniko, da mu je pokazalo, kakšen ničvrednež je bil, in da ga je privedlo do zaključka, da se je treba poboljšati. In to se mu je posrečilo; šest tectaov je bil tako soliden, da bi ga lahko vsak fant s pridom posnemal. ! In priznati moram, da je govoril resnico... Potem je pa prišel trenutek, ko sem ga prav odločno odbila. S tem je bilo konec njegovega poboljšanja. Ker mu oče ni hotel dati denarja, mu ga je ukradel, ne da bi mu vest kaj očitala. Napotil se je najprej v Kremmlirug, pozneje pa v Elgerio. — Vrgel sem se naravnost v vrtinec življenja, začel sem iznova popivati in igrati, — je priznal brez ovinkov. Samo če sem bli pijan, nisem mislil na Collie. Cim sem se pa iztreznil, je prišel spomin. Sam nisem pričakoval, da mi denar tako dolgo ne bo pošel. V začetku sem imel pri kartah srečo in priigral sem precej denarja. Potem sem začel izgubljati in moral sem si izposoditi nekaj denarja od onih, ki sem z njimi igral; moji upniki so bik večnoma farmarji, ki so poznali mojega očeta in vedeli, da bo moje dolgove plačal... In nekega dne sem se spoprijel z nekim EJbertom v Smithovi krčmi v ElgerrL Sprla sva se bila zaradi kart. Hotel je slepariti. Ko sem ga pobil na tla, je potegnil iz žepa revolver. Njegova krogla je pa zgrešila. Jaz sem ga pa zadel! Živel je še tri dni, potem je pa umrl. To me je streznilo. In zopet sem se zavedel, kako globoko sem padel. Vrnil sem se v Kremmling in poskusil sem še enkrat poboljšati se. Nekaj časa sem služil pri farmarju Judso-nu, od katerega sem si bil izposodil največ denarja. Vsako noč sem pa kolovrati! v mesto, kjer se pa nisem več udajal po pivnicah pijančevanju in hazardi ra-rvu. Sestajal sem se pač s svojimi starimi znanci, toda igrali nismo več. čun me pijančevanje in hazardi-ranje ni več mikalo, sem sklenil vrniti se domov. In zdaj sem tu. Jackovo dolgovezno pripovedovanje je vpHvalo name grozno. Bila sem kot omamljena. Kako je moralo vplivali šele na očeta? Bog ve. Zdrznil se je in vzravnal, kakor da se mu je odvila od vratu strupena kača. — A! — je zastokal. — In zdaj, ko si tu — kaj naj to pomeni? — To pomeni, da še ni prepozno, — je odgovoril Jack. — Ne smeš me razumeti napačno. Spokorjenega grešnika nočem igrati. Priznam samo, da sem se streznil. Pripravljen sem popraviti svoje napake. To hočem in morem storiti, če se ColHe poroči z menoj; ne, ne samo poročiti, to bi bilo premalo, temveč tudi ljubiti bi me morala. Ntfena ljubezen mi je vse na svetu. — Ti razvajeni slabič! — je zaroh-nel stari. — Kako neki naj ti verjamem? — Ker vse to dobro vem, — je odgovoril Jack. — Stal je pred svojim očetom bled, ne da bi trenil z očesom. Potem je pograbila starega tako silna jeza, da se od groze niti ganiti nisem mogla. Ozmerjal je Jacka kot psa in iz njegovih ust se je vlila ploha naj-grših ldetvic. Bilo je strašno poslušati ga. — Prav hnaš! — je vzkHkml Jack. — Prav, bogme! Toda povej mi, če sem te psovke zaslužil. Kaj sem se sam spravil na svet? Ne moreš me osramotiti, ne moreš me zadeti; saj bi ti lahko vrgel v obraz ona tri grozna leta, v katera si me bil pahnil. Toda komu je pomagano, če me ti zmerjaš, jaz ti pa mečem v obraz očitke? Ce mi ne daš Collie, če je ne pripraviš do tega, da me bo ljubila, je vse izgubljeno. Edino to me more rešiti. In verjemi mi, da me ne vleče h Collie podilo Čustvo. Kaj me res ne moreš razumeti? Tvoj sm sem in nekaj tvojega je v moji krvi. Ali so res vse moje besede bob ob steno? Poletna. Žena: Danes grem k zdravniku. Mislim, da me bo poslal k morju. Mož: Ne verjamem, včeraj sem namreč ž njim govoril ter mu dejal, da mu ne bom plačal računa, če bi te hotel poslati k morju. Princi penzijonisti nemške republike Nemško ljudstvo, Id trpi piki reparacijskimi bremeni, obremen)tt]e}o v veliki meri pokojnine raznih nemških prinčev, U so ga zavedli v vojno in reparacijske obveznosti »Vossische Zettung« prinaša zanimivo vest. Nemška vlada bo te dni razpravljala, kako naj se znižajo previsoke in nekatere popolnoma neupravičene pokojnine gotovih oseb. zlasti bivših častnikov, raznih prinčev itd. Zakonske podlage za to sicer ni, pač pa bo mogoče o tem razpravljati, če bo sprejet v državnem zboru tozadevni predlog z dvotretjinsko večino. Obdavčenje teh prejemkov ni mogoče, ker je po mnenju juristov protiustavno. Če predlog o zmanjšanju pokojnin ne bo sprejet, bo vlada edino lahko na prejemnike pokojnin apelirala, naj se prostovoljno resignirajo delu ali pa vsej pokojnini. Vsekakor je zanimiva lista oseb, ki prejemajo takorekoč nezasluženo previsoke pokojnine. Tako prejema 135 častnikov po 17.000 mark, 287 častnikov 14.000, 176 častnikov 13.000 in 681 bivših častnikov približno 11.400 mark pokojnine na leto (marka je okrog 13.50 Din v naši valuti). Med častniki, ki prejemajo pokojnino, je tudi več članov bivših vladarskih rodbin, ki bi se pač iz moralnih vzrokov morali sramovati, da republiki iz žepa kradejo denar. Tako prejema bivši kronprinc vojaško penzijo v znesku 24.000 mark na leto, pruski princ Eitel-Fridrich, član »Stahlhehna« pa 10.074 mark. Eitel-Fridrich je bil že z 12 leti imenovan za poročnika in prejema s 40 leti pokojnino komandanta divizije. Pruski princ Oskar, ki je smodnik na fronti samo povohal, prejema pokojnino polkovnika in brigadmega komandanta v višini 7554 mark. Bavarski princ Kođrad prejema pokojnino komandanta polka, princ Jurij Bavarski pa pokojnino bataljonskega komandanta. Zelo dobro se godi tudi princu Ruprehtu Bavarskemu, ki uživa pokojnino gemeral-feld-maršala. Med prejemniki pokojnin je tudi več generalov, ki se nikakor ne mislijo sprijazniti z republiko in so še vedno vdani ekskajzerju Viljemu. Med njimi je tudi Ludendorff, ki prejema 17.000 mark pokojnino na leto. Od 104 civilnih penzijonistov jih je polovica iz kajzerjevih časov. Kajzerjevi državni tajniki prejemajo na leto približno po 25.000 mark pokojnine. Še cela vrsta je teh parasitov, ki žive na račun delavnega nemškega ljudstva in je res čudo, da se temu nemški narod ne upre. Nenavadna razsodba zakona odklonjena, ker je žena zagovarjala krivdo s svojo nmobolnostjo Sodišče v Berlinu je te dni izreklo obsodbo, ki je zbudila zaradi svoje utemeljHve splošno začudenje. Vzrok razpravi je bil vsakdanji, zakonska nezvestoba. Krivda je bila na ženi, ki je brez nadaljnega tudi dejanje priznala, toda v opravičilo je navedla, da je nekoliko urnoboma in da za svoje dejanje pač ne more biti odgovorna. Sodišče je bilo mnenja, da žena s tem ni kršila zakonskih predpisov ki je odklonilo moževo zahtevo po ločitvi. Mož se seveda ni postil ugnati v kozji rog, hotel je nezvesti ženi vseeno zagosti in se je pritožil na višje sodišče, češ, če že niso ugodili zahtevi po ločitvi zaradi nezvestobe, pa morajo pač uvideti, da z umobolnico ne more živeti. Toda višje sodišče je bilo mnenja, da umoboinost še ni tako napredovala, da bi bila duševna skupnost med zakoncema uničena. Toda mož se je na vsak način hotel odkrižati žene in se je pritožil na državno sodišče, kjer so ga pa tudi zavrnili. Državno sodišče je utemeljilo svoj sklep, da se žena zaradi svoje umoboinost i ni zavedala, da je zaradi odnoša-jev z drugim kršila svoje zakonske dolžnosti in da zato ni povoda za ločitev. Tudi je državno sodišče zavrnilo vprašanje, ali je žena sploh sposobna spoznati pravo vrednost zakona m ali ni že talko otopela, da se vsakomur vda. Po mnenju strokovnjakov je to prehoden bolesten nagonski pojav, zlo, ki je ozdravljivo, toda sodišče, ki je bilo sicer mnenja, da bo žena tudi v bodoče zaradi umobolnosti varala svojega moža, ni tega smatralo za povod ločitve. železniški voz s propelerjem Že lani smo poročali, da je nemški inženjer dr. Kruckenberg konstruiral popolnoma novo vozilo za železnice. Gre za takozvani »Zeppelin na tirnicah«, voz, ki je v svoji konstrukciji res podoben zračnim ladjam in ga žene propeler, teče pa po kolesih po tirnicah. Lani so večkrat delali poizkuse z novim vozilom, ka so se prav dobro obnesli. Vse kaže, da bo Nemčija »Zep-peline na tirnicah« kmalu uvedla na svojih železniških progah. Poizkusi, ki so jih napravili v nedeljo na progi Hamburg—Berlin, so naravnost sijajno uspeli. »Zeppelin na tirnicah« je startal v nedeljo ob 327 v Bergerdorfu pri Hamburgu in je ob 5.11 pristal na glavnem kolodvoru v Spandau v BerMnu. Progo 271 km je prevozil v eni uri in 44 minut, povprečna njegova hitrost je znašala 170 km na uro. Največja brzina novega vozila je znašala 230 km na uro. Za vožnjo je »Zeppelin na tirnicahc porabil 183 litrov bencina, torej približno 70 litrov na 100 km. To je vsekakor malo, če se računa, da lahko tak voz vzame s seboj do 40 potnikov. Poizkusile vožnje so se udeležili dr. Kruckenberg, njegov sodelavec in konstruktor inž. Stedefeld, inž. Plack, Kru-ckenbergova žena in več monterjev. V Berlinu je bila zbrana ogromna množica občinstva, ki je priredila konstrukte rju in njegovim sopotnikom prisrčne ovacije. Strašna avtomobilska nesreča Blizu Dobriša na Češkoslovaškem se je v soboto popoldne pripetila strašna avtomobilska nesreča, ki je zahtevala štiri človeške žrtve, okrog 15 oseb pa je bilo ranjenih. Tovorni avto praške tvrdfce A. Karpe, na katerem se je poleg šoferja nahajal neki sopotmk, se je zaletel v tovorni avtomobil tvrd-ke Karel Šmki iz Prage, s katerim se je 24 delavcev peljalo iz gozda domov. Šofer in voznik prvega avtomobila sta bila takoj ubita, 17 delavcev Smidove-ga avtomobila je bilo pa hudo ranjenih. Od te sta dva že umrla Orožniki so ugotovili, da sta oba šoferja prenaglo vozila. Karambol se je pripetil na ostrem ovinku, šoferja nista imela več časa kreniti v stran in tako sta se voza z vso sik) zajedla drug v drugega, nato pa treščila v obcestni jarek, kjer sta obležala popolnoma razbita. Ženske niso več nežni spol Na univerzi v Harvardu so nedavno merili okrog 500 dijakinj in so na podlagi merjenja ter opazovanj prišli da presenetljivih rezultatov. Ugotovili so, da sodobne dijakinje v vsakem pogledu z edino izjemo bokov prekašajo študentke pred 20 leti. Povprečno so za palec višje in 3 kg težje. Nemški antropolog Ficsher je s primerjaj očimi statistikami prišel do sličnih rezultatov in je rrmenja, da je bil nežni spol več stoletij samo zato nežnejši, ker so ga vzgajali doma m ker je izvrševal samo domača dela. Vplivi sporta na ženske in novih ženskih poklicev so najbolj razvidni pri Japonkah. Na podlagi uradnih statistik so ugotovili, da so sodobna 18 letna dekleta približno za četrt palca večja kakor dekleta iste starosti pred 20 leti. Ce bo šel nadalj-ni razvoj v tej smeri, potem ženske, katerih fizična podrejenost napram moškim še vedno znaša 25 odstotkov, kmalu ne bodo zaostajale za moškimi. OGLEJTE SI RAZSTAVO v dneh 24.-30 IZDELKOV GRAFIČNIH VAJENCEV DRAVSKE BANOVINE V PllNlia POSLOPJU TEHNIČNE SRED-f Unija NJE ŠOLE (pritličje) V LJUB-----LJANI---- odprta od q.—IZ. in od 15.—19« VSTOP PROST Večja množina akula t urnega papirja naprodaj po zelo ugodni Naslov pove uprava Slovenskega Naroda V BOJU PROTI JETIKI je neobhodno potrebna knjiga Doc dr. Iv. Matko: Protituberkulozni dispenzar v službi socialno - higijenske borbe proti fetikl kot Ifudski in kalni bolezni. VeHko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—. Naročila točno izvršuje Knjigarna Tiskovne zadrugo v Ljubljani, Selenbttrgova ulica Stev. %. Beli zobje »jo vsak obraz. Često že zadostuje samo enkratno ije i prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se dsjsjaje lep sijaj slonovine. Poskusite najprej s malo tubo ra Din 8.— Venka tuba Din 13.— Dobiva se povsod. >e4falf o£fctst< icw Plača se lahko tnal v znamkah, i — tfa vprašanja bras mm • — «** tvGjrnMznjM* KROJAŠKEGA VAJENCA sprejme modni atelje. Naslov pove uprava »Slov. Nar.c. 1923 FRIZERSKI POMOČNIK damski, star 23 let, vešč v vseh panogah svoje stroke išče stalno dobro namefičenje, in to samo v Sloveniji. Cenj. ponudbe nasloviti na N. S. pri Rudolfu Skokoviču, frizerju v Kupari poleg Dubrovnika. 1919 TOVARNIŠKI OBJEKT ca 1000 m* in več, vse betonirano, na reki Kolpi, električen pogon, prikladno za tovarno usnja, mesnin izdelkov, event. tekstili je itd., vila, stavbno poslopje, poceni naprodaj ali se odda v najem. Vprašati: »Kaštele, Karlovac 1520 AVTOBUSI Izvrstno obranjen, masmelno brezhiben AFN Fiat omnibus z dobrimi obroči, 17 sedežen in 3 TSO Fiat omnibus 27 sedežen, iz prve roke poceni prodam. — Olajševalni plačilni pogoji. — Pojasnila daje Autounterneh-R. Kapoei, Klagenfurt, 2, sli Saurerwer-ke A. G., Wlen IX. Hahngasse Nr. 13. 1921 AVTOMOBILSKI MOTOR ali manjši avto z zbito karoserijo in dobrim motorjem kupim. — Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov. Naroda« pod značko »Do 4 cilindre VDOVA Z OTROKOM išče majhno stanovanje za takoj ali za avgust. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. Malinovec pristen, naraven, na malo tn veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOLL LJUBLJANA, Dunajska c 6. Samo Se danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., i/oS*., 9 Vi zvečer Ogromni kriminalni film: Kdo je morilec 1 Charlotte Suša, Hans Albers. Režija: R. Eichberg, godba Hans Ma y Telefon 2124. Elitni kino Matica Poceni in vendar najboljša ?e SEVERJEVA OTOMANA z 32 peresi v sedežu m 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 650.— do 850.—, po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! Najboljši materijal! RUDOLF SEVER, LJUBLJANA. Marijin trg št. 2. NAZNANILO! Podpisani naznanjam cenj. občinstvu, da sem OTVORIL AVTOBRZOPREVOZNIŠTVO Priporočam se za selitve, dovoz in prevoz vsakovrstnega blaga v Ljubljani kakor tudi izven Ljubljane. CENE KONKURENČNE. Naročila se sprejemajo v pisarni, Dunajska cesta, zraven Strojnih tovarn, in na Sv. Jerneja cesti 25. Telefon 2708 Telefon 3107 Z velespoštovanjem Velepič Rudolf, trgovina s kurivom. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran — Za upravo m mseratnl del Usta: Oton Cnrlstof. — Vsi v LJubljani.