264. številka. Ljubljana, v soboto 17. novembra XVI. leto, 1883. I shaja Tsak dan hmm, i/, rnfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v str ij sk o-ogerske dežele »a vse teto 10 gld., aa pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., t jelen meneč 1 gld. 10 kr. — Za L*jnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedoo meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna te p 10 kr. za mesce, po 30 kr. za četri leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina zuaaa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če sc dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. T>opisi naj se izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in upravnistvo je v Ljubljani v Frana Kohnana hi&i »Gledališka stolba". D pravniitvu naj 8e blagovolijo pofiiljati naročnice, reklamacije, oznanila, t. j. rvf administrativne Htvari. Otvoritev češkega gledališča v Pragi. Starodavna zlata Praga, z njo pa ves bratski nam narod Češki obhaja jutri veselja dan, in to veselje prošinja vse pokrajine, „kjer se Hlavska reč govori". Kajti jutri otvori se prvo češko gledališče, vidno, monumentalno enamenje preporoda, razvoja in samosvesti naroda češkega. Kraljeva Praga, ki po svojih krasnih in zgodovinsko imenitnih zgradbah nadkriljuje mnogo in večjih mest, okrasila je svoj slikovit plašč z novim biserom, /. novo, izredno lepo zgradbo, ki nosi na svojem pročelji ponosni besedi „Narod sobč!" Če je kdaj kak napis bil umesten in pomembe-polen, sigurno je navedeni; kajti narod češki bil je po osodepolnej bitki na Belej Gori in po krvavih nasledkih tega poraza tako silno potlačen, da so najboljši njegovih sinov skoro obupali nad njegovo bodočnostjo. A češkemu narodu je lastna tolika žilavost in vztrajnost, tako sijajno domoljubje, da ga vse nezgode neso potlačile, da je vztrajal in se ohranil v nejednakem boji, in ko so razmere postale nekoliko ugodneje, začel se je čudovito hitro in na vse strani u ■ pesno razvijati, da danes zavzema jedno uajodličnejih mest v našej državi. Takoj početkom narodnega gibanja uvideli so čeBki rodoljubi potrebo narodnega gledališča in že 1. 1852 se je nakupil prostor zu 45.000 gld. A razni odnošaji zavirali so zgradbo od leta do leta. tako, da se je še le v 16. dan maja 1868 položi1 temeljni kamen in polagoma pričelo se zidanje. Vsi za to zgradbo potrebni novci, 1,517.511 Rld., nabrali so se po prostovoljnih doneskih. V 25. dan maja 1881 otvorilo se je gledališče začasno, in na sv. Vaclava dan naj bi se otvorilo slovesno. A v 12. dan avgusta uničil je požar skoro vso zgradbo, katero si je narod stavil s tolikimi žrtvami skozi dolgih trinajst let. Pa navzlic temu silnemu udarcu pokaz.da se je pozrtovalnost Češkega naroda v uzornem svitu. V kratkem času bilo je nabranih zopet več uego jeden milijon goldinarjev, bil dovršen nov in prekrasen hram slovanskim Modricam, i?polnene vroče želje, katere je narod gojil skozi dobro stoletje. S to zgradbo pokazal je narod energijo svoje sile, svojo gorečnost za umeteljnost, za narodno dramatiko, pridobil si v vseh slovanskih srcih ob čudovanje, a celo pri sovražnikih — spoštovanje, kajti slednji uvideli so, da se mora z narodom, ki tako dosledno, tako požrtovaluo i/vaja svojo smotre, v vsakem oziru računati. Z& tega delj obhaja jutri češki uarod zares veselja dan. Iznad dovršenega poslopja blesti samo svestni napis „Narod sobČ*, v notranjih prostorih pa je vse živo odličnih domoljubov in gostov iz daljnih krajev slovanskih, ki se divijo in radujejo krasnej zgradbi in umetelnosti slovanskej, ki jedva porojena, Že tekmuje z muogo starejšo nemško sestro. Oasi nam ni dano biti prisotnim pri tej slav nosti, vender smo v duhu deležui radosti, ker živo čutimo, da je vsak pridobitek Čehov tudi nas, ker znamo predobro, kako važen položaj ima najbolj proti severo zahodu postavljena slovanska predstraža. Iz globine srca čestitajoč bratom Čehom na tem uspehu, na tej izrednej slavnosti, izražamo tedaj gorečo željo: naj jim je sreča tudi v bodoče toliko mila, da dosežejo tudi vse druge smotre, katere so si stavili in kateri so potrebni kakor za njih, tako tudi za naš blagor. Novo gledališče in Libu^no mesto, zlata Praga, naj širita slavo slovanskega imena! Profesor vitez Miklošič častni meščan Ljubljanski. V Ljubljani Hi. novembra. V včerajšnjej seji Ljubljanskega zbora stavil je mestni odbornik profesor Šuklj e nujni predlog, naj podeli mestni zbor Ljubljanski profesorju vitezu Miklošiču o priliki sedemdesetletnice, katero obhaja 20. novembra t. I., Častuo meščanstvo. Ko se je nujnost predloga jednoglasno priznala, utemeljuje ga predlagatelj tako: „Slavni mestni zbor! Odkar obstoje mestne naselbine in odkar se po mestih, po teh naravnih središčih človeškega napredka, bolj intenzivno razvija kulturno življenje, neso imeli njih prebivalci, meščani, nobene večje časti, nobenega sijajnejšega odlikovanja dajati zasluženim možem, nego je častno meščanstvo. Določbe, katere se ozirajo na to pravico, nahajamo v vseh mestnih zakonih, v starem in novodobnem mestnem pravu; in tudi Ljubljanskemu mestu dovoljuje § 16 občinskega Statuta, da sme mestni zastop odličnim veljakom podeliti častno meščanstvo. Toda, kako so se do sedaj Ljubljančauje posluževali tega svojega prava V Ako si ogledamo precej dolgo vrsto sedanjih naših častnih meščanov, nahajamo pač mnogo visokih vojaških in državnih dostojanstvenikov, generalov in uradnikov, ali znanstvenih korifej pogrešamo mej njimi. Sedaj pa se nam ponuja lepa prilika, popraviti to, kar se je dosihmal zanemarjalo! Čez malo dnij obhaja prvi slovanski učenjak jeden najgenijal-nejših preiskovalcev našega veka, slavni profesor M i k I oš i č svojo sedemdesetletnico. Daleč okoli, po vsej Evropi, povsod, kjer se spoštuie veda, slavili bodejo ta imenitni dogodek. LISTEK. Slovenski Fromm*). Zakaj bi potoval samo Prostoslav Kretanov križem domovine, mislil sem Bi in mahnil jo v tisto stran naše domovine, ki je, kakor so pisali, obro dila letos vender nekaj sladkega vinca. Pot je sedaj prejesensko otožen in opisal ga je tudi že imenovani podlistkar našim rodoljubkam na veselje v toli, rekel bi, mavričnih barvah, da smem kar z mirno vestjo naznaniti konec svojemu potu in t. j.: ,,me tropola dolenjska" Novo Mesto ali Itudolfovo. Ker poprej če uesem bil nikdar v tem mestu, ju eskrbel sem si že v Ljubljani plan, ki ga je kartograf Civis načrtal pod črto vašega cenjenega lista, gospod ureduik, (ki pa je, kakor sem izprevidel, v marsičem pomanjkljiv). S pomočjo njegovo prišel sem srečno do prvega kraja široke položne ceste, ki se sicer tudi „trga imenuje, kjer me je zvabil prvi večji dvojezični napis, da sem ustopil v tiskarno in knjigarno J. Krajca diplomiranega našega založnika. * *) Fromm je zuan založnik mnogovrstnih koledarjov ii koledarčkov. Lastniku na čast moram potrditi, da me ni nemško nagovoril (kar je sicer v tacih trgovinah navada), iti to mi je že toliko ugajalo, da sem precej sklenil napraviti ž njim veliko kupčijo in vprašam ga, če ima — pratike. — Kako pa hočete, gospod, visečo ali — — Viseče pratike imate tudi ? prestrižem mu besedo; vlam čul sem nekaj o njih, a izginile so, predno mi je ostalo časa jih kupiti. — To je da, viseče tudi in celo dvoje; na-vedne in pa krasnobojue, namenjene mojim navadnim tržcem. Dam si pokazati oboje. Obojne so lične, a krasnobojne so res tako lepe, da bi človek mislil, ka so prav iz „lteichau, od koder nam prihaja doslej vsa taka roba. Samo, da bi o Novem Letu dobil tudi tuko mavrično pratiko, dal sem možu besedo, da bode odslej jedini moj založnik papirja za drobna pismica (ne skrbite gospodičina, ima prav gladkega s črko in vinjetami!) in da bode tudi tiskal moje zaljubljene pesui, ako jih dam mej svet. Založnik le-tib pa ne bo, ker sicer bi imel zgubo, kakor jo ima baje že pri nekih drugih. Ko je tedaj naš hvalevredni Krajec sprevidel mojo dobro vol|o, pokazal mi je tudi svoje žepne pratike ali koledarje, ki le do cela neso dotiskane bile, in iz vsega, kar sem vide!, ne zdi se mi neumesten napis, izbran temu „dolenjskemuu premišljevanju. Videl sem koledarček z zapisnikom za vse petke in svetke tako urejen, kakor ga ni le prenašal Anastazij Zelenec znani čas z našo literaturo v svojem liberalnem robci in bi ga do letos tudi prenašati ne mogel. Že uvod obeta v metrični obliki vsakemu svoje in bes te, da se tu pratikar ne laže. Pa saj tudi vremena ne prorokuje, nego mesto tega napisal je vsacemu mesecu ob straui nafia narodna imena, kakor jih je bilo čitati v Dunajskem „Zvonu". Sv. Jeronima razsvetljuje tu svetla Zora, sv. Cecilijo posluša ves zavzet slovanski pevec Slavoj itd. Sama poštena slovanska l:ca! Sem se zatecite vi, nade-polni očetje in zaželjene matere ter svojemu zarodu poiščite prvotnih, nepopačenih imen, kakor so jih imeli naši pradedje in njih zveste tovaršce. Za pravim koledarjem in drugo navadno drob-njavo pride dolg pouk, kako treba odpošiljati pisma denarna a!i brezdenarna (-amo o zaljubljenih ni ničesar, pa o tih imamo druzega avtorja), tako, da bodejo imeli poštarji odslej vse več sitnostij, ker mešali se bodemo bolj v njih posel in ne bode jim pomagal sam načelnik, t-tolujoč v Logatci. Za tem > In tedaj jaz mislim, da se bode tudi Ljubljansko mesto moralo udeležiti te slavnosti tembolj, ker je svetovno znani učenjak, kateremu se bode pri tej priliki klanjal ves izobraženi svet, naie krvi, ker ga slovenski narod ponosno šteje mej bvoj e sinove! § 16. občinskega statuta Ljubljanskega mesta zahteva, da mora tisti, katerega hoče Ljubljansko mesto odlikovati s častnim meščanstvom, zasluge imeti za državo, za deželo ali za naše mesto. In da ima Miklošič neprecenljive zasluge za vse Sloven stvo, o tem pač ne bode dvomil noben izobražen Slovenec. Istina je sicer, da ni zapustil mirne tišine svoje bralne sobe, da se ni podal v razburjenost naših političnih nasprotij, da je bilo njegovo plodonosno delovanje posvečeno večjidel le globokim znanstvenim problemom; ali ravno njega znanstvena delavnost upiivala je ueizmeruo na naš narodni razvoj. V svojih delih, zlasti v prevažnej primerjalnej slovnici, katera ie vekoviti spominek modernega jezikoslovju, razkrival je ta|ue zakone slovanskih narečij , največji slovu Čir našega veka razodeval je učenemu svetu vso krasoto slovunskega jezika. Po jezikoslovnih stolićih največjih evropskih vseučilišč nadaljujejo njegovi učenci sedaj to, kar je pričel nj'h mojster, Miklošič, ter razširjajo njegovo slavo; mi pa, borni slovenski narod, mi ponosno poudarjamo, da je takemu učenjaku tekla zibelka v prostu) slovenskej hiši. Ako pa bode ves slovenski narod obhajal Mi • klošičevo sedemdesetletnico, skoraj bi dejal, kot narodni praznik, potem sem prepričan, da tudi Ljub Ijana ne sme zaostajati. Nikdar ne smemo pohabit:, da je naše mesto slovenska metropola, da je naravno središče slovenskemu narodu, katerega je zgodovinska ne/goda razcepila in razkosala v toliko političnih in državnopravnih skupin. Vse, karkoli so razodeva po truplu Sloveu-stva, kot gibanje in kot čut, senzitvno ali motorično: vse se mora v po:lvoj"nej meri razodevati in občutiti v belej Ljubljani. Opiraje se na to, stavljam tedaj nujni predlog ter ga najtopleje priporočam zbornici: „Slavni mestni zbor naj sklene častno meščanstvo poieliti gospodu profesorju Miklošičulu (Obči.a pohvala ) Predlog so z občnim odobravanjem vzprejme jednoglasno in gospod župan Grasselli naprosi, da poroča brzojavno gosp.idu profesorju Miklošiču skl« p mestnega zbora Ljubljanskega. Možje volilci za okrajni zastop v Ptuji! Tri leta so minula, odkar ste volili zadnjikrat v okrajni saBtop Ptujski. Takrat ie bilo po 12 letih prvokrat, da so se kmetski volilci, veliki posestniki in volilni možje občin tako mnogobroino udeležili volitve, da so dobili večino v zostopu. Takrat so se kmetje prvokrat postavili na noge ter so izvolili iz svoje sredine može neodvisne, pametne, zanesljive in varčne v okrajni zastop. S to izvolitvijo pa bo sami sebi največ koristili; kajti izvoljeni so svojo nalogo vestno in tako dobro izpolnjevali, da se je dolg c°lega okraja, kateri se je nabral v tistih 12. letih, ko je goBpoda-rila večina Ptujskih meščanov in njihovih privržencev z dežele v okrajnem zastopu, sipajoča denar, plod žuljuve kmetske roke, mnogokrat prav po nepotrebnem, znižal od 26.303 gld. 76 kr. na 15.500 gld. 0 kr., tedaj za celih 10.803 gld. 67 kr., in da bodo doklade že prihodnje leto za 3 °/0 manjše, dasi se je ravno v zadnjih treh letih cest in mostov napravilo za več kakor 15.000 gld. Č!e je gospodarstvo tako tudi v bodoče, lehko se znebi okraj vsega dolga, in mogoče je, da bode davkoplačevalcem že leta 1885. treba samo 15% doklade plačevati, ako se ne pripetijo natorne nezgode. V vaših rokah je, možje volilci, da se nam vsem ta želja izpolni, da se plačila v davkariji počasi zmanjšajo. V ponedeljek 19. novembra t. I. imate Vi, veliki posestniki, voliti 10, dne 24.^pa Vi, volilni možje iu predstojniki občin, 11 zastopnikov v okrajni zastop. Pridite vsi volit, ne dajte se po nikomur motiti iu strahovati; prilizovalcem, kateri Vas nagovarjajo, da ne greste volit, ali da prezirate svoje može in volite iz sredine Ptujskih meščanov in njih privržencev tiste ljud;, ki ne znajo gospodariti in vam v okrajnem zastopu ne privoščijo tistih pravic, ketere Vam gredo, ker plačujete skoro desetkrat toliko dače, kakor mesto: tem dajte slovo ter se držite svojih! Vaši nasprotniki Vas zaničljivo imenujejo „bauernpartei" ali nacijon il-klerikalce. Pustite puhlim glavam govoriti, saj s tem kažejo pred vs''m svetom le svojo nevednost; saj po-zuate njihov namen, da Vas hočejo uloviti, da hočejo spet postati Vaši gospodarji in varuhi. Da to zabranite, pridite vsi na volišče in volite jednoglasno, in sicer Vi veliki posesto|iki te-le može: 1. Gosp. M'hajla Brenčiča, veleposestnika v Žab jeku poleg Ptuja, 2. M P. Benedikti ilertiša, župnika pri sv.JPetru in Pavlu, 3. 11 dra. Frana Jurtelo, veleposestnika v Hva- letincih, 4. n Frana Koserja, posestnika pri sv. Lovrenci v Slov. Goricah, 5. n Tomaža Mikelni, veleposestnika pri sv. Marieti, G. n Simona Merkuža, veleposestnika v Dra- žencib, 7. n dra. Jakoba Pioja, veleposestnika v Ptuji, 8. Gosp. Ferdinanda RaiŠpa, veleposestnika in gra- ščinskega oskrbnika v Ptuji, 9. „ Frana Urbasa, veleposestnika pri sv. Lovrenci na Dravskem polji, in 10. n Andraža VoduŠeka, župnika v Leskovci. Vi pa, ki volite za občine, te-le može: 1. Gosp. Jožefa Domiterja, posestnika v Vurbergu, 2. „ Antona Greifa, posestnika v Šikolah, 3. „ Jakoba Juriča, posestnika pri sv. Lovrenci na Dravskem polji, 4. „ Antona Pichlerja, posestnika v Velovlaku, 5. „ Jak. Terstenjaka, župnika pri sv. Marjeti, 6 „ Martina Rodošeka, posestnika v Skorbi, 7. „ dra. Gregoriča, posestnika v Ptuji, 8. „ Božidara Rajča, župnika in posestnika pri sv. Barbari v Halozah, 9. „ Janeza Vidoviča, posestnika v Sobetincih, 10: „ Jurija Straha, posestnika pri sv. Andražu v Slov. Goricah, 11. „ Jakoba Žampo, starega, posestnika v Ju- Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljau' 17. novembra. Vprašanje o hrvatskem banu postaja vedno bolj zamotano. Izjemno stanje v Hrvatskej je v ne-ločljivej zvezi z imenovanjem novega bana in dokler se za to sposobna osoba ne najde, je tudi razveljav-Ijenje kraljevega komisarijata nemogoče. Danes se zopet snide ogerski državni zbor, daBiravno bo novi grbi že več tednov razobešeni, ne da so se kdaj pojavili zopet izgredi, obstoji v Hrvatskej ravno takšno izjemno stanje, kakor tedaj, ko se je v zbornici debatovalo o grbih. Gotovo v državni zbornici ne bodo izostale interpelacije zaradi kraljevega komisarijata in jako je dvojbeno, se bodo H ob teh razmerah hrvatski poslanci udeležiti obravnav državnega zbora. — Novejši čas se zopet grof Khuen-He-dervarv smatra bodočim banom. Ko so navstali razgovori z baronom F i l i po vičem, ne je govorilo, da bode grol Khuen sekcijski načelnik za notranje stvari; na tem mestu naj bi si bil pridobil znanje hrvatskih razmer in uprave, da bi čez leto ali pa dve potem zavzel banski stolec. Ko pa se je ta kombmacja i a'.bila, stopa oseba grofa Kbuen-a v drugačnem razmerji zopet v obližje. V imenovaluem pismu grofa Zichvja guber-uatorjem Reke in hrvatskega Primorja nahaja se pasus, ki govori o ogerskern ali pa o oger-sko-hrvatskem Priraorji. „Pozor" se odločno prot»vi takemu nazivanju naglašujoč, da je Primorje jedino in izključivo le hrvatska zemlja in nov bi bil prelom postave, ako bi se hotel naslov Reškega guber-natorja razširjati tudi na Primorje. Ob jednem „Pozor" napoveduje, da bode njegova stranka v bodočem zasedauji hrvatskega sabora to vprašanje energično iztaknila m od hrvatske vlade, bodi si katera koli, terjala, da svoje stališče temu vprašanju nasproti točno določi. W Dalje v prilogi, "^f „ Antona Greifa, posestnika v Šikolah, „ Jakoba Juriča, posestnika pri sv. Lovrenci na Dravskem polji, „ Antona Pichlerja, posestnika v Velovlaku, „ Jak. Terstenjaka, župnika pri sv. Marjeti, „ Martina Rodošeka, posestnika v Skorbi, „ dra. Gregoriča, posestnika v Ptuji, _ Božidara Rajča, župnika in posestnika pri sv. Barbari v Halozah, „ Janeza Vidoviča, posestnika v Sobetincih, „ Jurija Straha, posestnika pri sv. Andražu v Slov. Goricah, „ Jakoba Z unpo, starega, posestnika v Ju-vancih. korenitim poukom je brzojavni cenovu;k, za tem nove mere in uteži, kjer nas razuierska števila mej no vimi in prejšnjimi merami in utežmi apoininajo, da je bii 1 ranjki bokal = 1 414724 litra. Cena pa je obema ista; o krčmarske duše! Potem kažejo se nam različni novci tujih držav, za njim odstrižki (coupons) zajmov in odkupnic, o kojih se meni siromaku še sanjalo ni. Njim hledd Žrebanja avstrijskih in inosttaiiih vrednostnih papirjev (našim loterijcem poskakuje srce!) in za temi papirji uredili so se vsi ministri, skupni, avstrijski in ogerski. Na te se naslanja število vseh držav vedno udanili — Slovencev (Dkcijozni so se izpu-pustil«), in te nadzorujejo vse oblasti za politično in finančno upravo, za trgovino in narodno gospodarstvo, za kmetijstvo in rudarstvo, ki bi imel' Urado-vati slovenski, pa večinoma ne u raduj ej o po naše. Povejo se nam vsa sodišea po Slovenskem z njihovimi šolniki; beležniki, elastičnimi in neelastičnimi; odvetnki slovenski, mej katerimi so tudi oni, ki misle, da kranjska nemščina je pač 000 gld. vredna. Slednjič dobi še učiteljevo svoj prostor, vse kar ga stoji pod P:rkerjem in drugimi Pirkeraši. Sploh : krog 4 drobno tiskane pole dado vsakemu zanimiva Bporočilu. Za gospodinje iu gospodarje znamenita je ( nova mera in vaga, /.a slovenske pravnike imenik slovenskih sodišč in mars.katerega starega sodnika ime, na čegar mesto imajo upanje priti, itd. Ko sva pregledala ta koledarček, pokaže mi knjigotržec drugi, za kojega pač nemam več potrebne zmanjševalne besede, ker ta je res le tolik, da ga skriješ lahko v naj manjšo denarnico iu veuder — popoleu. Naš modri spectabilis jezil se je, rekoč po pravici in resnici, da nam naši kramarji ob Novem t Letu ne dajo slovenskih obl gatnih koledarčkov ter pristavil j", da njemu mora dotični spiritus hruška-I Ivlts, če že nemi druzega, prinesti vsaj navadno pratiko! Tega nam zdaj ni več treba, ker zadnje ome-j njeni koledarčki so res tako uzorni, da bi pristovali tttdi najnežniji ročici naših krasotic. Sicer mi je podjetni naš založnik tudi poveril tajnost (ki se pa se-j daj menda že sme objaviti) da misli natisniti tudi prave kavarnnrske koledarčke ter d* hoče v to razposlati našim ka var nar jem poseben poziv. Mi ne pričakujemo samo nego tudi zahtevamo, da se bodejo kavurnarji tej občni želji odzvali ter nam ob Novem L"tu voščili tako, kakor se na Slovenskem spodobi. Nečem z nova navajati dokazov, da nam je v javnem ž;venji tudi pri tacih matijih stvareh poudarjati puvsodi in pokazati očitno na rodno našo zavest, kajti: po delih vas bodem spoznal! V tej stvar« pozivam ae sploh na mnenje našega spectabilisa, regar možka beseda menda nekaj velja. Vsi tedaj, ki srebata v rano jutro in pozno noč ono rujavo tekočinj, veste sedaj, kaj imate ka-varnarjem naročiti. — Moj novi znanec kazal mi je še več svojih proizvodov, ki so pa, vsaj upam, slovenskemu svetu že dovolj znani. Tudi nečem, da bi porekli, da sem njegov agent. In če prav porečete, saj s proizvodi mlade naše literature krošnjariti ni bilo sram samega Vraza, ne drugih naših najboljih slovstveni-kov, zakaj bi bilo nas!! Bolje z našim ko s ptujim! A oprostite oni i morda tudi milostive one, ki ste pričakovali, da po Civis-ovem planu razkažem vse lepote metropole dolenjske 1 Mene je že njmi „prvi Krajec" toliko zadržal, da moram shraniti drugo za drugi pot. Deseti brat. Dubrovski. (Povoat A. S. Puškina, poslovenil J. P.) Jednajsto poglavje. (Daljo.) „Pa pusti ga dalje, Sidorič. Zakaj ga zadržuješ? Daj mu konje, pa naj sd pelje k vragu." Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 264, 17. novembra 1883, ViianJ*^ države. Srbski uradni list priobčuje kraljev ukaz, s katerim se na podlagi ustave određuje, da ima za leto 1882 — 3. votirani budget tudi za prihodnje leto veljati. — Z lovilnim listom se preganjata ustaška vodji Aleksa S t a no i e vi č ter Mihajlo Veseli novic ic Knjaževca, in pa Nikolič ter Svetislav Radovanovie. Vodja radikalcev Pašič zatekel se je bil k svojemu svaku, mestnemu prefektu v Vidin, katerega je bolgarska vlada potem odstavila od svojega mesta, kir da je dal zavetja znHnemu upornic — Včerajšnji list pa naznanja, da se je usta-nek popolnem udušil. To naznanilo ponavlja ob kratkem vse dogodke ter končuje z opazko, da se pričenjajo praskave o uzrokih, povodih ter prouzroči-teljih upora. V zadevi rosko-foolgarsklli Častnikov se je v četrtek sklenila nagodba, katere glavna določila so ta le: Vojnega ministra imenuje bolgarski knez s pritrdilom carjevim, katerega pa sme vsaki čas sam odBtaviti. Vojni minister se ne umešava v notranje zadeve bolgarske in je glede svojega poslovanja in vojnega budgeta odgovoren knezu in narodnem sobrt-nju. Ruski oficirji služijo z dovoljenjem carjevim še tri leta v bolgarskej vojski ter so dolžni pokorščino knezu, ustavi in bolgarskim zakonom. Opozicijonalni francoski listi priobčujejo telegrafno prijavljenje contre admrala Courbet-a, da ge Kitajci od vseh stranij pritiskajo, da ue more ničesa podjeti, ker se boji, da ne bi bil ugonobljen, ter da se mora Kita ju takoj n a p o v ed a t i v o j n o. iPomorstveni minister mu je baje odgovoril, da je admiral popolnem pooblaščen ter zamore, ako se mu zdi potrebno, Ukoj blokirati Canton. — Komisijon kamore za Tonkinški kredit žel pojas-nenja od vlade ter smatra nastavljeni kredit neza dostujoč. Francosko brodovje v Kitaji se je pomno žilo, ker ima Courbet dokaze v rokah, da podkralj v Cautonu podpira „črne prapore". Domače stvari. — (Deputacija „Sokolova") obstoječa iz gospodov: staroste Valentinčiča, podstaroste H6111 j a in blagajnika G ebe, odpotovala je včeraj v družbi zastopnika „Narodnega doma" g. I. Hribarja in ^Dramatičnega društva" g. prof. M. P lete r sni ka v Prago. — (Prošnja Ljubljanskega mesta,) katero je izročila deputacija ad hoc o priliki navzoč-nočnosti Nj. Veličanstva, da bi se vojaška bolnica in „Verpflegsmagaziu" prepustila Ljubljanskemu mestu za 150.000 gld., ni uslišaua. — (V upravno ravnateljstvo) užitnin-akega zakupa izvolil je mestni zbor pod predsedstvom gosp. župana Grasaellija mestne odbornike: gg. podžupana Fortuno, Hribarja in Ledenika. Za prvotne stroške dovolilo se je užitnin-skemu zakupu iz mestnega loterijskega fonda 25 000 gld. posojila po 5°/0 obresti. — (God presvetle cesarice Elizabete) praznovali bodo Ljubljanski veteraui, katerih zastavi je kuma, jutri 18. t. m. s sv. mašo v sv. Pttra cerkvi, kamor se podajo v paradi z zastavo in godbo. Zvečer je v salonu gostilnice BBierh Ue" na sv. Petra predmestji zabava veteranov z godbo. — (Tržažki župan g. dr. Bazzoni) v spremstvu mestnega odbornika iu civilnega inženirja dr. Geiringerju iu mestnega stavbenega vodje dr. Boa r a, bavil seje včeraj iu predvčeraj v Ljub-Ijam, ugledal si blazuico na Studencu, niestuo klavnico iu več druzih naprav. Vender je še kaj videti na po nemčuijih razupitem Kraujskem in v Ljubljani! — (U eite 1 j-odličujak) je g. Ivan Krajnik, mlad učitelj, službujoč sedaj v Podmelcih na Tolminskem. Ta gospod je namreč položil te dni v Kopru izpit za meščanske šole, in sicer iz slovenščine, pedagogike, zgodovine in geografije, dobivši štev. 1., t. j. napravil je izpit z odliko. Na Primorskem imajo mej slovenskim učitejstvom samo jednega, ki je izpitan za meščanske šole; a se ta je dostal izpit ie povoljno. Ker dvomimo, da bi se sploh kateri učitelj na Sloveuskem mogel ponašati z odlično Bkušnjo za meščanske šole, čestitamo prav iz srca rodoljubne mu mlademu učitelju ter mu želimo kariere, kakeršuo istinito zasluži. Slava! — (Zauiinljiva pravda.) Stura plemenita rodbina na Kranjskem, imenujmo jo s prvo črko azbuke A., ima v svoji posestvi dve hdeikomism graščini. Pred kratkim umrl je majoratui gospodar. Njegov prvi sin P. bil je prejšnja leta obsojen zaradi goljufije — ponarejal je n.enjice — ua več let teške ječe iu izgubil je plemstvo. Starega umrlega plemenitaša, kattri je puplaial t soče dolgov za svojim prvotojenim sinom, je vedno skrbelo, bode h drugorojeni sin pravni naslednik fideikomisa, kajti osnovatelj fideikomisa je pač določil, da je naslednik vsekdar prvi sin, ne pa da mora biti plemen i-taš. Ko je izročil umrli plemen daš še za svojih živih dnij svoj imetek drugorojeuemu sinu, pripravili so prvorojenega sina P., ki se plebejski piše 11., da se je svojej pravici do fideikomisa odpovedal. A prvorojeni R se je zakonito oženil in je marker V Ništi, ima tudi otroke, mej njimi dva sina, in prvorojinemu sinu je ime kakor očetu P. R. Prvorojeni sin plemenitaša mogel se je odpovedati pravici ii.it ikomisa le za svojo osebo, nikakor pa ne glede pravic svojih otrok. Umrli stari plemenitaš bil je zaradi tega pri avdijenci pri piesvetlemu cesarji in prosil, da bi presvetli cesar z mogočnim svojim ukazom (Machtsprucb) odločil za drugorojenega sina. A Nj. Veličanstvo, kot vrhovni zaštitnik udov in sirot, ni prošnje uslišalo. Vsled tega pričel je plemenitaš proti svoiemu vnuku (prvorojeuemu sinu svojega prvorojenega sina, ki je plemstvo izgubil), pravdo, naj prizna plemenitaševemu drugorojeuemu sinu pravico do fideikomisa. Ker je sin neplemenitoga sina še maloleten, postavila mu je c. kr. deželna sodnija v Ljubljani tukajšnjega advokata za kuratorja in sedaj se prede pravda, ki bode šla gotovo skozi vse tri instance in katero bode konečno odločilo c. kr. najvišje sodišče na Dunaji O izidu poročamo. — (Ljubljanski nemški „turnarji") praznujejo jutri dvajsetletnico obstanka svojega društva. Dasi so pri vseh svojih somišljenikih prosjačili za doneske k tej slavnosti, vender se neso zamogli pospeti toiiko, da bi praznovali svojo slavnost v kakej dvorani, ampak vršila se bode v salonu ka-zinske restavracije. Ker so povabili turnarji vse civilne in vojaške dostojanstvenike, ogibal' se bodo vsaj pri oficijalnem delu slavnosti velikonemških demonstracij. Komandirana je k slavnosti seveda vsa mladina, katerej je društvo o priliki 600 letnice kupilo obleko Hvaležnost ima tudi svojo dolžnost, torej je upati, da z obleko obdarjeni pridejo in corpore. — (Tatvina.) V noči od 15. do IG. t. m. izkopal in odnesel jo neznan tat na Drenikovem vrhu dne 4 letni jablani. Komur možno, naj pripomore, da Be tatu pride na sled in tako ustavi njegovo škodljivo delovanje. Telegrami „Slovenskomu Narodu1': Dunaj 15, novembra. Pokh je demisijo-niral zaradi slabega zdravja, domnevani mu naslednik SSterneck. Berolin 17. novembra. Prestolonaslednik odpotoval ob 83/.i- zjutraj v Genovo. Pariz 17. novembra. Včeraj je prodrl osemnajstletni pekovski pomočnik, rodom iz Kagenava, imenom Curicu, z nabitim, za strel pripravljenim revolvejem v dvorano naučnega ministerstva, ko je bil prej poprašal za Ferryja ter bil odpoden. Prijemšim ga pridvornikom dejal je usiljenec, da bode z vršil vzprejeto nalogo, pomoriti vse vladine člane, ko ga izpuste* iz zapora. — Počaka naj, Pahomovna; v staji so samo troji konji; četrti pa počivajo. Pomisli, utegnili bi priti kaki boljši potniki; jaz se nečem staviti v nevarnost za tega Francoza. Lej, tako je! tam se že nekdo pelje I Ehe! he! in tako naglo! ali ni general? Voz je ostal pri stopnicah. Sluga skočil je s kozla, odprl je duri, in čez jedno trenutje prišel je mlad človek v vojaškej suknji in belej kapi k nad zorniku: za njim prinesel je sluga pušico in postavil jo na okno. „Konje!" zakričal je častnik z ukazujočim glasom. — Brž! odgovoril je nadzornik: prosim za vozni list. „Jaz nemam voznega lista. Tu se peljem v atran; ali me no poznaš?" Nadzornik se je prestrašil in hitel je klicat voznike. Mladi človek začel je hoditi gori in doli po sobi, stopil je za zastor in vprašal je tiho nadzornico : kdo je ta tujec?" „Bog ve", odgovorila je nadzornica: „nekak Francoz; tukaj že pet ur čaka na kouje iu žvižga. Jaz sem se ga že naveličala". Mladi mož začel Be je razgovarjati s Francozom. „Kam potujete VJ vprašal ga je. — V bližnje mesto, odgovoril je Francoz: od tam grem k nekemu vlastelinu, kateri me je najel za učitelja, ne da bi me poznal. Jaz sem upal biti že danes v mestu, pa gospod nadzornik sklenil je, kakor se vidi, drugače. V tej deželi je težko dobit' konje, gospod častnik. „A h kateremu tukajšnjemu vlastelinu ste namenjeni Vu vprašal je Častnik. — K Trojekurovu, odgovoril je Francoz. „K Trojekurovu? Kak Trojekurov je to? — Ma foi, monsieur, jaz sem slišal o njem malo dobrega. Pripovedujejo, da je on prevzeten in trmast gospod, strog s svojimi domačimi ljudmi, da ga uikdo ne more trpeti, da vsi trepetajo pred njegovim imenom, pa tudi z učitelji (avec les outchitels) se ne šali. »Prosim, Kako se pa upate iti k takej pošasti?4 — Kaj se li'»če, gospod častnik ? On mi ponuja dobro plačo, 3000 rabljev na leto in vse prosto. Morda bodem jaz srečnejši od drugih. Jaz imam staro mater: polovico svoje plače hočem poslati njej, da bo imela a čim živeti, \6 ostalih denarjev se bo v petih letih nakupičilu majhuu glavnica, za- Zahvala. V letnem tečaji 1883 darovali bo za knjižnico akademičnega društva „Slovenija" na Dunaji: SI. „Literarno društvo1' na Dunaji 8ti knjig; si „Hrvatska Matica" G knjig in 1 brošuro; si. uredništvo „Cvetja" 1 knjigo; si. uredništvo „ Vrteča" 1 knjigo; g. J. Padar 6 knjig in 8 brošure; stud. ph. gosp. Mat. Murko 1 knjigo; stu 1. jur. g. Jan. B*bnik 1 knjigo; Htud jur. g. Aut. Bile 1 knjigo; stud. phil. g. Jos. Žnidarič 1 knjigo. V diuštveuo blagajnice so darovali: stud. agrou. g. Jur. Kraigher 2 gld.; družba rProstomavtarjiu 1 gld. 10 kr. Vsem tem dobrotnikom društva izrekamo najtoplejšo zahvalo. Na Dunaji, 10. novembra 1883. Za odbor: Mat. Murko, Ilen Turna, tč. prodHednik. tč. tajnik. dostna za mojo neodvisnost, in tedaj: bon soir, pojdem v Pariz, in poprimem se kake kupčije. r.Ali te pozna kdo v Trojekurovljevej hiši?" vprašal je on. — Nikdo, odgovoril je učitelj : mene je on pismeno najel po nekem svojem prijatelji, ki ima mojega rojaka za kuharja, iu ta me je priporočil. Povedati vam moram, da se jaz nesem učil zu učitelja, ampak za sladčičarja; pa povedali so mi, da je v vašej deželi poklic učitelja mnogo ugodnejši ... Častnik se je zamislil. „Poslušajte1', pretrgal je on besedo Francozu: F,kuj pa, ko bi uumestu te j bodočnosti predložil vam kdo 10.000 rubljev v go tovih denarjih s tem pogojem, da se pri cej vrneta v Pariz?" Francoz je pogledal osupnen častnika, zasmeh-ljal se je in zmajal je z glavo. — Konji so pripravljeni ! rekel je prišed>i nadzornik. Sluga je pritrdil ravno to. „Biž", odgovoril je častnik. rPojdita ven /a jeden trenutek. (Nadzornik iu sluga st« od^la.) nJaz se ne šalim", nadaljeval je po francoski: „10 000 rubljev vam dam ; moui je potrebna vaša odmitiioat iu vaši papirji". (Daljo prih.j Tujci: dne 16. novembra. Pri ftlouu: Singer z Dunaja. — Sindler iz Trsta. — Schmana z Dunaja. — Lacki iz Gradca. — Jancžič iz Brezovice. Pri Malici: Lobl iz Berolina. — Veit iz Krna. — Menkes z Dunaja. Pri južnom kolodvoru « Horak iz Pulja. — Dorf-linger iz Irsta. Meteorologično poročilo. o m C Gas opažu vanj a Stanje barometra v niui. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v m.o. 16. nov. 7. zjutraj 2' pop-' 9. zvečer 789'16 mm. 738 57 mm. 789-78««, + 20' C + 6-l°C + 1-8° 0 si. szh. si. vzh. si. vzh. ohl. d. jas. obl. 0 00 mm. dežja. 1 1 Srednja temperatura -f- 3*0°, za O H° pod normalen. Tržne cene * Ljubljani dne 17. novembra t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Kež, «i ... Ječmen » Oves, r ... Ajda, n ... Proso, n ... Koruza, n ... Leča n . . • Grah n ... Fižol n . • • Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, n • • Špeh friSen » • • „ povojen, n ■ • Surovo maslo, r • • Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečjo n n Svinjsko „ n Koštiunovo „ n Kokoš...... ■ • Golob .... . . . Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ « • » Drva trda, 4 kv. metre . _ mehka, , a ■ gld. kr. 7 oi; r> 2o ; 4 55 2 92 4 4 87 40 8 no 8 50 9 50 2 08 — 96 — 88 — 64 — 74 — 85 __ p 8 — 60 : — 64 1 — 56 — 84 — 45 i — 18 S 5 1 87 6 *0 4 1 40 1 TD\:l n sa^sBitO- borza dne 17. novembra t. 1. (Izvirim telegr ulično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... . • . ■ Zlata reuta........ • • 5°/0 marčna renta....... Akcijo narodno banki-....... Kreditne akcije...... . • London . ..... Srebro ....... Napol. . ......... C. kr. cekini . . ... Nemške marke ..... 4°/0 državne srećko iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4° 0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Odrska zlata renta 6°/0...... " Ani n n " „ papirnu renta .V/,...... 5°/u štajerske zemljišč, odvez, ohlig. . . Dunava rog. Brečke 5°/0 . . 100 gld. Zeudj. Obč. avstr. 4Vi% shiti '/H8t- liflti • Prior. oOlig. Klizabetine zapao, železnice Pri-ir. oblig. Ferdinandove Bev. železniee Kreditne srečke......KM) gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akt ije anglo avstr. banke . . 120 , Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 78 gld. 75 n 30 9 i D 05 93 H 30 — 278 F 20 120 n 50 u n n 58 f: 72 •/, 69 n 15 119 50 171 n — 98 10 120 n 25 86 n 65 85 n — 104 » — 115 60 12 > „ — 102 80 104 n 75 172 H — 19 26 104 75 216 n — kr. St. 16,1 16 Ha glas. (716-3) Mestna občina Ljubljanska namerava /idati v I. ali v IV. (t. j. v tako imenovanem šolskem ali pa v kolodvorskem) delu mesta novo šolsko poslopje in želi v ta namen hupit i potrebno zemljiftee. Posestniki za to stavbo primernih zemljišč se tedaj vabijo, da svoje dotične ponudbe, v katerih mora biti navedena velikost, lega in pa cena zem ljiSća, ulože do i. m. pri magistratu. Mestni magistrat v Ljubljani, V 2. dan novembra 1883. Zupan: (irasselli. C. k. privilegij šivalnih za zboljšanje strojev. Ivan JaxF v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje. (37u—2:0 Šestletna garancija! 1'oiliik brezplačno. .Na mesečne obroke po 1 do ."> irl. i i < iflrs&lls za Kranjsko deželo, kateri so že delovali v stroki zavarovanja proti nesrečam po ognji ter so mogo o svojih uspehih izkazati, vzprejme takoj neko avstrijsko zavarovalno društvo. Pogoji so izborno Ugodni, a ponudbe naj so pošiljajo pod Bifro ,«R.**» poste restanto v Gradec (G raz). (73H—1) ^ najfinejše dietično Sicilijansko desert-vino. Za rekonvalescente, po daljših boleznih oslabele osebe, za otroke ga ui bolj krepilnega sredstva. Kot desert-vino voliti jo pred vsemi vini, ki se prodajejo po trgovinah. V stoklenloah po 1 gld. prodaje pravo samo G. Piccoli, lekarnar tt Xj jm"bl j sini, na Dunajski cesti. (291—10) Oskrbništvo mase fa irane „velike auglo-britlftke NrebrniiiHko tovarne" prodaje vso čiherno robo pod pravo ceno. Ue se posije ali poštno povzame 8 gld. 50 kr., dobi se lična mizna oprava iz čistega najfinejšega anglo-brillHkegit srebra (katera jo veljala prej več kot 40 gld.) in dobi vsak naročnik pismeno garancijo, da ostane jedilno orodje 10 let lepo belo. 6 namiznih nožev z izvrstim jeklenim rezilom, 6 pristnih anglo-britiško srebrnih vilic iz jekla, 6 masivnih anglo-britiško srebrnih žlic, 6 finih anglo-britiško srebrnih žličie, 1 teška anglo bi itiška srebrna zajeinalnica za juho, 1 masivna »oiglo-britiška srebrna zajemalnica za mleko, 6 lzmtaih anglo britiško srebrnih nožnih podstavkov, 6 namiznih anglo-britiško srebrnih žličie za pojužnik, ti pristnih anglo-britiško srebrnih vilic SB pojužnik, 1 izvrstna posodica za poper ali sladkor, 6 lepih masivnih čašic za jajca, 6 najfinejših anglo-britiško srebrnih žličie za jajca, 1 krasen anglo-britiško srebrn podstavnik 30 cm. dolg. 1 cedilo za čaj, najboljšo vrste, 2 izborna namizna salonska svečnika, 4 najfinejše sladorne čašico na visokih nogah. 65 kosov, ki veljajo lo 8 gld. BO kr. V dokaz, da moje oznanilo ■■ ui • I c» pa raku, pji bo tu javno obvežem, da vzamem blago, ako no ugaja, brez ugovora nazaj; torej je vsako naroČilo brez risico. Po drugoj firmi anonsirano namizno orodje z marko „pristao zboljšana Britania" je navadna šušmariju, in jo pošiljam na zahtevanjo v jednakem številu za 1 gld. ceneje. Kdor hoče tedaj dobiti dobro iu solidno blago, ta naj se, dokler je še kaj v zalogi, zaupljivo obrno do J. H. Rabinowicz-a, Dunaj, Central-Dopot der Anglo-Britisohen Bilberfabrik, II., Sehifl-amtsgasso 20. (743—]) Muažllui pranek za našteto orodje dobiva Be tudi pri meni, po 15 kr. škateljica. Filijtilo: -v X3u.i>isfli, I ><>ii-raBtlinskih celtličkov RO kr. Za kolek in zavijanje pa 10 kr. posebe. UadKOHl.Hki uni verzal »i eaj in Koinovitkl ■uabo-raetiliuski eeltllekl dobivajo se vedno lo v lekarni J. Meieberta v Ko/novi na Moravskom', in razpošiljajo so naročila na vse atrani proti poštnemu povzetju. Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lokarji: \V. May r v ijubi|anl, W. K ii n i g v Mariboru« S. Mittelbach in J. 0 u j bek v Zagreba, B n r m h e r z i g o B r U d e r in A Medved V l, A. Marok in J Kupfor-srbiuied v t'eljl, O. Uussheim v L.ipuivl9 0 a r I G r a b a c h e r v Muran, J. 111 i n g v Kot- 1 en ma u u, W. T h 11 r 11 w a 1 d v Celovei. Zaloge napravile so bodo v vseli lekarnah in večjih pro-dajalnicah matorijalnega blaga. |SBT~ Ooktur iiorsiova je«lin«> prava voda zu 01 i. prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svotovno slavnega zdravnika za oči, pripravna jo za okrepljenje In vadrianje vida v vaa-koj staros i; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njegovom poklicu, frišni ali stari prisad na očeh, pege na rožnioi in kašo tor odpravi sitno ablsonjo. Izvirna steklenica /. navodom za rabo volja TO kr., za kolek in zavoj IO kr. več. Prava se dobi samo naravnoit i/, lekarne v kopoiišči Rožnavi JfsV" llo^uovski evet sa £ivee9 hitro iu trajno o dra v ij a puiiko, trganje po udih in vsike vrsto slabost v živcih in kitah, l/,virna aklenica 70 kr. av. v., /a kolek iu zavoj IO kr. voč. Pravi se dobi »amo uaravnost iz lekarne v Rožnavi (Moravska). (693—3) Jaz kupujem raznovrstne suhe arefcnve piab®« pot«-m zdrave orehove liorlcli© (hlode) od 18" naprej, i avorjove pa od 15" naprej. Plačujem jih dobro. Prodajalci naj se mi naznanijo pod adreso (593-20) Kari Hotbauer, fouraierfa'brika v Tržiču na Gorenjakem. Odpretje kupčije. Udano podpisani naznanjam, da sem na tukaj šnjem Kongresnem trgu št. 3 odprl svojo trgovini) z delikatesami in prekajeno mesetiino ter zHgotovljara, da hodem v stana slav. p. n. občinstvu vsikdar ustreči s svežo in najboljšo robo ter v jako nizko ceno. Nadejajo se obilih naročil 8 spoštovanjem f 731-3) J. IfcStOIlioll. Slika pesnika S. Gregorčiča dobiva se na fin in moren papir tiskana v „Narod nej tiskarni . — Cena 20 kr., po pošti 25 kr. Prevažanje ljudij in blaga v AMERIKO najbolje in najceatfje pri (238 — 17) ARNOLD-u RElF-u, w,T";,„1i: ******* Takoj delajoče. aeinjooe. TJapeh zajamčen. \ ^j^L^mlm^ IVeteoaiMjivo: J Pivovarna bratov Kosler-jev. \ ■Jlh^ Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri ^ ~" - ? istaloz'.igasse 1. Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTITJM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plešah. Ispalili in osivelih laseh. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. I" IjuhU***** »e dobiva pri g. MMvartiu Iftahr-mr Trstu lekar Parel Itocca; v Gorici lekar C. Cristoffoletti; v Iteki lekar 0. Šilhavg; v Vel ji A. Krisper; v Mariboru «/. Martim. Ni sleparija! (6i)<>—3 I zvrntno marčno pivo v zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz (83—11) i ALOJZU MAYER-jeve J zaloge piva v steklenicah v Ljubljani Berolin. IVAN HOPF, c kr. dvorni fabrikant sladnih. preparatov na Dunaji. St. Peterburg. o Ifl i v iiit ii i loiru Zdravilno pivo iz sladnega izlečka. Proti občnemu oslabljenju, bolečinam v prsih in želodi u, sušici, red-kej krvi in nerednim ojiravilotn spodnjttelesnih organov, izku&eno krepilo za okrevajoče po vsakej bolezni. Cena steklenici ob" kr. I v 111131 lloflll Bonboni iz sladnega izlečka za prsi. Proti kašlju, hriparosti, zuslizenju nepresegljivo. Zaradi mnogoterih posnemanj naj se pazi na višnjev ovitek iu varstveno znamko pristnih sladnih bonbonov (.slika izumitelji). V višnjevih zavitkih po 60, 80, 16 in 10 kr. Zaslužni diplom mej narodne zdravstvene razstave v Londonu 1881. leta za medicinske tvarine in aparate v pospeševanj« zdravja. Podpisi: Nj. velićastvo kraljica Viktorija angleška. — Nj. kr. visokost vojvoda Edinburški. — Spencer, predsednik razstave. John Eric Erichsen, načelnik odbora. — Mark. H Judge, tajnik. Ivini Iloiltiv Koncentrirani sladni izleček. Za bolne na prših in plučnh, zastarel kašelj, katare, bolezni v grlu. — Sigurnega uspeha i u zelo prijetno za uživati. — V tlaeonib po 1 gld. 12 kr. in po 70 ki. I vrni lloilova Sladna čokolada. .Tako rodilu « in krepiioaBSOSObOslabot nega telesa in živeče. Zelo okusno in posebno priporočati, kjer jo zauživanje kave ker vzburjajoče zabranjeno. Zavoj klg. po 1-80 gl., 90 in 60 kr.; zav »j l/i klg. 2*40 gk, 1 80 gL in 1 gl. Proti kašlju, hripavosti, bolečinam v prsih in želodcu, oslabljenju, sušici, Slabej prebavljivosti, najuspešnejše krepilno sredstvo za okrevajoče po vsakej bolezni. 58 krat odlikovano. | Ustanovljeno 1847. Izumitelju in jedinomu izdelovatelju pristnih preparatov iz Sladnega izločka, gospodu IVANU HOFF-u, c. kr. dvornemu založniku, c. kr. svetniku, dvornemu založniku skoro vseli v\ropakili suvereuov, Iniiiiij 1., TovaruiNka z ulogu: Uraben, Hi-ainierH«ra*Mr H., tovarna t Graben* liol", llrauoerNtrMMNe S« Priznavanja in naročila visocih in najvišjih oseb leta 1882.: Cesarski vlsokoitl nadvojvoda Karol lijudovik, nadvojvoda Friedrich, princ Wales-ki, princesa do Ligne, vojvedinja Oldenhurška, princesa Reuss, gč. pl Ferenczv, čitateljica Nj. velidanstva nate kr. visokost presvetle cesarice, angleška boune (varuhinja)" Nj. cesarske visokosti princese Marije Valerije, obitelj Metteriiie.h, Claai (Jallas, Karacsonvi, Battlnami, Romtner, nj. vzviš. fcm. Fihpnvič, grof Wurmbrand itd. itd. — Priporočano po zdravniških prvakih, profesorjih dr. Bamberger, Sehrotter. Sehuitzler, (iraniehstatteii iu mnogo drugih Dunajskih. Pet najnovejših poročil in zahval za ozdravljenje meseca septembra 1883. z Dunaja in z dežele. Stotisočeri, ki so že nad vsem obupali, bili so rešeni po Ivan lloffovih sladnih preparatih udnvilno pivo iz sladnega i/.leftka), da so zadobili nazaj ljubo zdravje ter se ga še zdaj vesele. Samolastno izrečene besede ozdravljenih.) Vaše blagorodje! Celo leto sem trpel na mučnem zeloilcuein kataru in kn»lji : zaman so bili vsj leki, dokler učnem rabil Vaših izvrstnih Ivan lloffovih sladnih preparatov. Cel nekaj tnese< ev izostane kašelj, tek se v ne, in moje zdravi je bilo po Vašem Ivan HotVoveni /ravileetu pivu i/, sladnih izleč.kov popolnem popravljeno. Vzprejmite mojo iskreno zahvalo. Ob jednom pilovini zalivalo v ogerskem jeziku, razglasite jo po širnem svetu. Mezokovacshaza. I>r. Alojzij Nagy, župnik. Vaše visokorodje! Prosim Vas, da ini takoj kakor hitro možno pošljete Ui steklenic Vašega Ivan Uoffovega zdravilnega piva iz sladnih izleč.kov in dva zavoja slad-nili bonbonov po poštnem povzetji. Z veseljem konštatujem, da N'ašo fabrikate prav rad rabim, ter da nn ugajajo in koristijo. Z visokim spoštovanjem St Andrej pri Poljaku, 6. septembra 188*1. M. pl. Pciehl, vodje,a soproga. lZd.raT7-n.IZ3l?:© priznanje. Častno mi je Vam naznanjati, da so se Ivan UolVovi sladni preparati doslej pri vseh mojih bolnikih, kateri so že dolgo trpeli na težkem sope iji, slabem teku iu prehavljenji, prav dobro obnesli: zatorej Vas vnovič prosim, da pošljete s poštnin povzetjem in naslovom: rCi. Ivanu Gusoballu v Umu* 28 steklenic zdravilnega piva i/, sladnih izločkov in B zavoje sladnih honbeiiov. Spoštovan jem Grottava, 9. septembra 1883. Ilr. JoNip Frotle« prakt. zdravnik. Zahtevajo naj se samo prvi pristni Ivan IloiTovi sladni preparati z atrijskem in Ogerskem registrovana (slika izumiteljev a DlllliljSliO IMIl'OČilO O O/illiM 114^11,1 i. Dunaj i 1. septembra 1H8.'}. Ne morem si kaj. da bi se Vam iskreno ne zahvalila za čudovito ozdravljenje Želodčnega katara, kateri je lUOJOga moža že štiri mesece postil. Mož moj je rabil rasna sredstva, a ž;ii brc/, uspeha, dokler slučajno ne Sit* v lisiih polivalo \ a lih čudovito delujočih Ivan lloffovih sladnih preparatov. Poskusil je ž njimi, iu že po kratkem zaiiživanji Vašega Ivan Soffovega zdravilnega piva iz Sladnih Isieikov mu jo odleglo, in sedaj, po jedeuindvajseti steklenici je moj mož popolnem ozdravel V/.picjuiite mojo in mojega BOproga svčno zahvalo ter prosim, da to pismo objavite V blagor jednako boliijočib. Z visokim spoštovanjem i liniju IMafenlk, Neufttnlbaus, Cioidscblaggas.se 2*. SVARILO. Najnovejša Dunajska zahvala s 7. dne septembru 18B.'l. Prosim zopet za 18 Steklenic Ivan rJoffovcga ziliavilnega piva i/, sladnih kov, kajti, če ga le osem ilnij ue zauživ.un, imam poželjeuje do nje^a. 1'živam -a zdaj že dve leti ter sein se prepričal, da mi ugaja, zatorej se ne bi protlvil, ako se to tudi javno o/.nani. Dunaj v 7. dnu septembra 1888. Spoštovanjem Fran llnr;rct/l. komlitor, Mariabillmst i asse 83. varstveno /naiiiUo, katera je |>o e kr. trgovinskem sodiši na Av Nadalje imajo zalogi Nepristnim tdelkom drugib nedostaje »dravllnlh sokov telUkS in pravilno izdelovanje Ivan HolVovih sladnih preparatov ter po i/.javiib zdravnikov mugd eelo >koilljiv,. upliv ti na /dr »v je. ptiStnJ, sli/.o razsnujoči Ivan IlotVovi sladni bonboni za prsi zaviti ho v višnjev papir. Naj se i/rečno le taki zahtevajo. ""^B Ivan Hoffovi bonboni iz sladnega izlečka v višnjevih zavojih po 60, 30. 15 in 10 kr. 058—6 (»lavno zalog-o v Ljubljani ima: Peter Lassnigg, fcrgoveo s špecerijami. \' lfieki: \ic. 1'neučir, dro^uisi : \ OoM«ll G, Christofoletti; v JliiriI»oi-ii: / ■'. /*. Holaaeh, ni glavnem trgu; v |*lu j i: Kosimir, lekarnar; v t'rljl: ./ KupflBrsektnidt, lekarn.ir: v I4raii|i : FVos DotšHtC, trgoveo. < CD H-1 • t« < M o g5 < GD ' P- 0 ' ■ *-« CD PO *-l P CD O 00 Pt c-t- o o CD Ui P r7 P Pari«*, j i.oiiiiou. j lliiaiiii|M»sgu. | Grradec. | HamfeHTff. | Pr I \ \> ii. -t E W 0) t S st < c_,. *—' Is 2 w CD OD Vsled \išje ceno pri preinogovih jamah primorani smo o«l deuainjega . dan novembra 1888. nO 50 50 (721 — 1) Iidatelj in odgovorni odajalci premoga. Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne". Bergerjevo meriicinično m.ilo iz smole, priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s sijajnim uspehom zoper vsakovrstne oprhe na životu, osobito zoper hraste, kroničen in lnskinasti lišaj, nalezljive hraste, zo>»er prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč not, ozebljino, potenje nog. — Bergerjcvo mil<» iz smole ima lo ' koncentr. sniiile Ie lesa ter se stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki bo v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekaujeuju b.«i«iM'. zahteva naj se odločno itcrgcrji»i,«» milu is niiio.«- r se pazi na znano varstveno marko. Pri ii-ihi« rahlih poitiiik bolcznib rabi se mestu mila iz smole z uspehom Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla, a zahteva naj s vedno sniiiii Itci-gcrjevo milo iz smole in žvepla, ker so inoseniNka ponnr« jat.ja neuspešni i/d«-lki. Kot inilejMe milo is »»»»i • m «»dstranjonje vseh iH'4'is1*i>.stij na fiolli zoper oprhe na glavi in k«»ži otrok in kot nepresežno kosmetično milo ia umivanje iu kopanje pri \huIkIii j.j rabi služi Bergerjevo glicerin-milo iz smole, tmejoce 86*/0 glicerina ter fino diši. (44—22) Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar <«. II K lili v O l> \ V 1. V zalogi v vseh lekarnah cele države. Glavne zaloge pa imajo: V Ljubljani pri gg. lekar j.b .1. Svoboda, G. P i c c o 1 i, W. Maver in J. pl. Trn k O CSV. V Kočevji j. bran ne. V Krakeiu J. Bome kor. V Idriji J. VVarto. V Kranji K. Savni k. V liliji J os. Honeš. V Novem mestu D. Rizzoli. V Radovljici A. Rob lek. V Vipavi A. K o n e č n y.