106. številka.
Ljubljana, v četrtek S. maja.
XVII. leto, 1884.
Uhaja vsak dan »večer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v s trijsk o-ogo rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četi ristopne peti t-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
»Slovenskega društva" zbor v Slovenskoj Bistrici.
Nobenemu zboru „b1ov. društva" Že se neso tolike ovire stavile kakor zboru, katerega je imelo društvo 4. t. m. v Slovenskej Bistrici. Pismeno pretili bo liberalci, kako da nas bodo dali pretepati po domačej mestnej sodrgi, in po delavcih bližnje to* varne, katere bi v ta namen najeli in napojili. Gospo Nedlevo prisilili bo, da je moralo dvorano odpove dati, in nad g. Adelsteina so prihajali de zadnji dan, da naj nas ne pusti v svojem hramu zborovati ter mu grozili, da bodo mu Sipe pobili. Da celo mestni odbor obrnil se je na namestništvo v Gradec, da nam naj prepove zborovati v Slovenskej Bistrici. „Zakaj ravno tukaj, pri nas, mej nami „Nemci" hočejo zborovati?" t. j. vprašanje, na katero si nesi znali odgovoriti. Če so videli katerega našinca, 80 se kar penili, ter se ve da v svojej nemškej omiki insultovali, kogar so le mogli, videti je bilo, kako radi bi imeli kak pretep. Da do tega ni došlo, zahvaliti se je jedino mirnosti in treznosti nsših lju-dij, kakor tudi skrbuej opaznosti c. kr. političke oblasti (število žandarjev se je pomnožilo in dragonci, Kami kranjski Janezi, so bili pripravljeni) in taktnemu vedenju žandarjev. Celo avstrijsko, črno-rumeno zastavo, ki je vihrala raz g. Adelsteinovo hišo, zapo-vedal je Sloveusko-Bistriški župan pred poludnem okolu 10. ure sneti in odstraniti, češ, da je to demonstracija, katere ne more dovoliti, ter se grozil, da jo bode s ■!!«> dal odBtraniti, če se ne uboga. Da je cesarska zastava v A v strij i demonstracija, tega še menda ni bilo čuti! Kaj takega je. možno samo v Slovenskej Bistrici!
Bali smo Be zarad tega, da bode zbor Blaoo obiskan, bili smo toraj vsi izoenadeni, ko je došlo iz Slovensko-Bistriškega in Konjiškega okraja toliko samih trduih kmetov, da niti v sobah ni bilo prostora. V dveh sobah stali so natlačeni, da se niti ganiti ni bilo možno. Videl si samo glavo pri glavi Se zunaj v veži jih je stalo in ker je bilo še premalo prostora, odprli smo okot* in zbirali so se pred okni, da so vsaj slišali, kar se je govorilo. Bilo je do 40O kmetov. Vršilo se je vse v najlepšem redu in navdušenje je bilo neopisljivo.
Popoludne ob treh otvori predsednik sloven skega društva" g. Simon zborovanje ter podeli tekoj besedo deželnemu poslancu za Mariborski-Slovenje-Bistriški in sv. Lenartski okraj, g. dr. Rađaju, iz čegar z veliko pohvalo sprejetega govora posnamemo sledeče:
Pred 6. leti bil sem izvoljen v deželni zbor kot poslanec za Mariborski, Slov. Bistriški in Sv. Lenartski okraj. Že lansko leto sem imel priliko tu biti, ter sem že takrat govoril, kaj se je godilo v deželnem zboru, in danes povabilo me je „Slovensko društvo8, da pridem in račun dam o delovanji v deželnem zboru štajerskem.
Za ta okraj so je le jedna reč rešila, to je cesta od železnice v Dravinjsko dolino. Slovensko-Bistriški okrajni zastop vložil je prošnjo, da se naj na deželne stroške ta cesta napravi. Grof Gleispach je v odseku hotel nasvetovati, da se prošnja odbije. Ali jaz sem mu razložil, da dozdaj Slovensko Bistriški okraj ni nič dobil od dežele; toča, vode, vse nesreče so bile, tako da je ljudstvo čisto ubožalo. Naj se torej ta cesta napravi, da si ljudje kaj zaslužijo, posebno, ker je cesta nujno potrebna. Vsled tega je grof Gleispach uasvetoval, da se naj prošnji ustreže in cesta dovoli, in to je tudi obveljalo.
V zadnjem zasedanji prenaredili smo družinsko postavo. Največ pritoževali so se poslanci iz gornjega Štajerskega, da dekle in hlapci po 14 dneh oahajajo, in to najrajše takrat, ko je največ dela. Nova postava določuje, da družiuče ne sme mej letom oditi. Ob vseh Svetnikih Be sme odpovedati; služba se pa nastopi ob novem letu. Posestnik se lehko zanese, da bode družino, katero si je najel, imel tudi čez leto; da je ne bode samo čez zimo redil, ko je došlo delo, pa mu odide. Postava je tako ostra, da se družiuče, ki odide, s silo nazaj prižene. Treba samo predstojniku naznaniti, ki ga skuša nazaj spraviti z lepa. Če ne gre, se pa treba obrniti do politične gosposke, katera pošlje žaudarje, da družinče nazaj pripeljejo.
Jaz sem takrat hotel, da bi se tudi vin i carska postava prenaredila. Ali reklo se je, da je najbolj potrebno prenarediti družinsko postavo, vi-ničarska se pa lehko še na prihodnje leto preloži.
Za Slatino smo nekaj ukrenili. Slatina je prej deželi davala čistega dobička po 60.000 gld. Lansko leto pa je bilo 20.000 gld. izgube. Skušali smo torej gospodarstvo v Slatini zboljšati. Ali se nam je posrečilo, videli bodemo v kratkem.
Najzadnje pa je bila prenaredba volilne postave.
Volilna postava je za kmete jako neugodna. Na 50.000 kmetov pride namreč jeden poslanec. Če pa gremo v mesta, vidimo, da že na 7O0O meščanov pride jeden poslanec. To gotovo ni pravi Ravno tista razmera je pri davkih. Če bi se po pravici delalo, moralo bi na isto število kmetov in davkov priti jednako poslancev, kakor na število in davke meščanske. Vsaj kmetski denar ravno toliko velja, kakor meščanski. Ali v tako pravično prena-redbo volilnega reda liberalci ne bi nikdar dovolili. Kar smo prenaredili, je dvojno. Da smejo voliti pe-takarji (govornik obširno razlaga o tej stvari) in potem, da vsa mesta in vsi trgi zanaprej doma volijo, kar bo, kakor upamo, tudi nam Slovencem na korist, da dobimo s časom več poslancev v Gradci. Jaz sem še predlagal, da bi se deset trgov, večinoma na Slovenskem, ki sedaj volijo s kmeti, prestavilo v mestno skupino, da bi se razmera mej prebivalci in davki, na katere pride na kmetih in na katere v mestih po jeden poslanec, za kmeta vsaj nekoliko zboljšala, in da bi kmetje sami volili ter se ne bi tržani v njihove volitve utikali. Ali liberalci so ta predlog zavrgli.
Konservativni in slovenski poslanci smo predlagali postavo, katera bi prepovedala, da se ne bi vsak hlapec in vsaka dekla smela ženiti se, kakor se hoče. Ali liberalci so tudi ta predlog zavrgli, ia dokler bodo liberalci vladarili v deželnem zboru štajerskem, ne dobimo take postave.
Predlagali smo tudi postavo, katera bi določila, da se kmetska posestva ne bi smela tako trgati, da bi moralo toliko ostati rodovini, da se preživi. Žalibog, zavrgli so liberalci tudi ta predlog, kakor v obče skoraj vse,  kar bi kmetom koristilo.
Potem sem vlado vprašal zaradi nemškega šulvereina, ter sem rekel, da šulverein sega čez svoja pravila,  ter  opozoril vlado posebno  na to,
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof* A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) (Dalje.) XXII. Poglavje. Samostan. Ostavili smo Maksima v viharnej noči, na odhodu iz Aleksandrovske slobode. Kosmati Bujan je lajal in skakal okrog njega in veselil se je,  da se mu je posrečilo iztrgati se z verige.
Maksim se ni nič odločil, kam da gre, ko je zapustil rojstno hišo. Hotel se je samo iztrgati od nezavisnega življenja carskih ljubimcev, od nepoštenega veselja in vsakdanjih smrtnih kazen. Pustivši za seboj Btrašno Blobodo, prepustil se je Maksim svojej osodi. S prva je priganjal konja, da bi ga ne došli očetovi zasledovalci, ko bi se ta zmislil, po* slati jih za njim. Pa kmalu jo je on zavrnil na postranski pot in jahal je počasneje.
Proti jutru je utihnila nevihta.  Na vstoku se je prikazala zarja in Maksim je začel razločevati po-amične predmete. Ob potu rastli so košati hrasti;
mej njimi bo rastli leskovi grmi. Bilo je sveže; deževne kaple so padale z drevja in leno kapale po listji. Kmalu so drobne tičice začele skakljati in žvrgoleti po zelenem grmovji; detel je začel razbijati po Buhem drevesu, in vrhove dreves je ozlatilo vzhajajoče solnee. Priroda se je vedno bolj oživela; konj je pogumueje stopal. Razgrinjala se je pred Maksimom, njega domovina, Rusija; veselo bil bi mogel on dihati v njenem svobodnem razprostran-stvu, pa žalost mu je legla na srce, široka, ruska žalost. Spomnil se je zapuščene matere, svoje oaa-melosti, mislil je o mnogem, kar njemu samemu ni bilo jasno; zamišljen začel je peti neko pesen
Čudno so mile ruske pesni! Besede so ni-čevne; one bo samo predlog; ne besede, ampak Bami zvuki izražujejo globoka, nerazumljiva čuvBtva.
Tako je, gledoč zeleno grmovje, nebo, ves božji svet, MakBim pel o britkej svojej OBOdi, o tej svobodi, o materi vlažnej dobravi. Ukazoval je konju bežati v daljno tujo deželo, kjer se brez vetra suši in mraza zmrzuje. Naročal je vetru oddati njegov pozdrav materi. Začel je pri prvem predmetu, katerega je zagledal, naštel je vse, kar mu je prišlo na um; pa glas je govoril bolj. kakor besede, a ko bi bil slišal kdo to  petje, zasadilo bi se mu bilo
globoko v dušo, in pogosto bi se je domislil v tre-nutkih britkosti . . .
Na zadnje, ko je žalost začela premagovati Maksima, nategnil je uzdo, popravil kapo, zažvižgal, zakričal in oddirjal je v skok.
Kmalu so se prikazali pred njim beli samostanski zidovi.
Poslopje je stalo na rebru gore, poraščene s hrasti. Zlate kuplje in rezani križi videli so se mej zelenimi hrasti na prijaznem modrem nebu.
Maksim je srečal odred samostanskih slug v čeladah in oklepnih srajcah. Korakali so počasi in peli psalm: nJaz ljubim tebe, Gospod, moja moč". ZaBlišavši svete besede, ustavil je Maksim konja, odkril kapo in prekrižal se.
Mal potok tekel je izpod gora. Nekoliko mlinov vrtilo je na njem svoja kolesa. Na bregu so se pasle krave v pisanih gručah.
Vse okrog samostana kazalo je tako tišino, da se je videlo, da je oboroženi obhod nepotreben. Še celo ptice na hrastih so le polglasno čivkale; veter ni šumel z listjem, Bamo murui bo neprestano cvr-čali, skrivajoč se v travi. Težko je bilo misliti, da bi hudobni ljudje mogli motiti ta mir in tišino.
„Tukuj Be bodem oddahnil!'' pomislil je Mnk_
Trgovska in obrtna zbornica.
(Dalje in konec.) VII. Gosp. tajnik Iv. Murnik poroča, da je visoko c. kr. trgovsko ministerstvo zbornici naznanilo, da je Turčija poslužila se svojega prava, da more zahtevati revizijo specijalnega carinskega ce-novnika, ob jednem da je  naznanila Turčija načrt
0 razredbi pri obravnavah o reviziji carinskega ce-novnika kot podlaga. Visoko c kr. trgovsko ministerstvo pozivlje torej zbornico, da bi poročala, katero blago se v zborničnem okmji izvaža v Turčijo, v koliki množini ter kake so cene. Te cene da naj bi predstavljale tržne cene na debelo po 100 kilogramov, netto na prostoru, kjer se blago izdeluje, in sicer cena v avstrijskih srebernih goldiuarjib; v slučajih pa, da se navadno ne prodaja blago na vago, marveč po posamnih kosovih, po 12 kosov vkup itd , naj se poleg cene za te jednote naznani tudi vaga in cena za 100 kilogramov. V slučajih pa, če se blaga cena vsled kakovosti močno razločuje, ali če se različno blago v jeden predelek postavi, uaj se natanko potem t>pecija!izuje vrednost. Kar troške (prevažanje, zavarovalnina) zadeva, naj se določijo za večjo množino vkup, in sicer do Carigrada za 100 kilogramov. Sicer pa meni vis. c. kr. trgovsko ministerstvo, naj se ne poizveda le sploh teoretično, marveč da se pri teh poizvedbah istin to in natančno določi, katero blago In v kaki množin: so izvaža v Turčijo; poizvedbe da naj se predložijo potem visokemu c. kr. trgovskemu mimsterstvu.
Trgovska zburnica je vsled tega ukaza se obrnila no vseh onih obrtnikov, o katerih je vedela ali vsaj domnevala, da so v kupčijski zvezi h trgovci v Turčiji, Več obrtnikov je naznanilo, da se njih izdelki sicer v Turčijo prodaj*jo, a oni ne trgujejo neposredno s irgovci v Turčiji, marveč dajejo blago le Tržaškim trgovcem, in zaradi tega tudi ne morejo o tej stvari natančneje poročati. Nekoliko odgovorov se pa glasi tako, da se izdelki ne proda jejo v Turčijo, dva vprašana trgovca celo nič nista od govorila. Iz Kranjske a« pruda naravnost v Turčijo na leto primeroma 6000 me kaljenega jekla v zabojih. Tega jekla 100 kil velja povpnčno 18 gold. Cena j jekla je pa tudi višja ter se ravna po raznih vrstah, i Kianjsko, koroško in štajersko jeklo je mnogo boljše, 1 nego ono iz nemških   in   angleških  tovarn, iz teh
1 tovarn jeklo pa je 30°/0 do 40°/0 cenejše. Želeti bi bilo, da bi se dosegla najnižja carina za uvažanje jeklu v Turčijo iu delati bi se moralo ua to, da bode za vse vrste jekla, katere se i/. Avstrije izvažajo, vsaj tista carinska tarifa po vagi, kakeršna je za to bh.go iz Angleške, Nemčije in Francoske. Iz Kranjske se tudi primeroma 2000 me. kovanih žebljev izvaža v Turčijo. Povprečna cena za 100 kil znaša 30 gld    To blago pa je boljši kot ono iz Belgije,
J Nemčije, Augleške in Francoske, zarudi tega uaj bi se nkušala tudi  pri  tem   blagu,   kakor  pri jeklu, j doseči nizka carina.
Pri glasovanji se vsprejme predlog: Zbornica ! naj v smislu tega poročila visokemu c. kr. trgov-i skerau ministerstvu poroča o vprašanji gori ome-i njenem.
VIII. G. J. Škrbsnec omenja,  da je novi
obrtni zakon že zadobil moč, a nikjer ni še najti popolnem ustanovljenih zadrug. Gospod govornik torej stavi naslednji predlog : Slavna zbornica naj se obrne v tej zadevi na mestni magistrat.
G. J Žitnik podpira ta predlog.
Zbornica vzprejme predlog. Potem se seja zaključi.
Politični razgled.
Notranje <lcžcle.
V Ljubljani 8. maja.
Budgetnemu odseku državnega zbora se
je predvčeraj predložilo poročilo o odpisu 75 milijonov galŠke^a dolgh. Poročilo, katero je izdelal poslanec Zeith.immer, navaja celo zgodovino tega dolga, dolgo vrsto zakonov, patentov in ukazov, ter je sestivljeno jako temeljito. Poslanec Lienbacher je pa v imenu 12 odsekovih članov napovedal votura manjšine, da naj se vladna predloga zivrže. — Gospodska zbornica je včeraj imela sejo, ki je pa izjavila samo svoje obžalovanje povodom smrti cesarice Matije Ane
Državni zaiionlk je objavil sankcionirana zakona o dostavnem kreditu za otroške evau-gtijske sinode in o odpravi konzulskega sodstva v Tunisu.
Kakor „Glas Crnogorca" poroča, je avstrijski »ef »jcner.ihici-n štaba, podmarŠal baron Beck prošli petek prišel v Ci-tinje m je tain bil z vsemi čustmi, ki prislujejo niegovemu činu vsprejet. Od tam su ju pa vrnil v Kotor, spremljan po jednem kneze vem pobočniku.
Schonererjev govor )e Dunajskim židovskim listom kar vsapo /uprl. Še le v včerajšnjem listu se je upaia „N Fr. Pr.u odgovarjati nanj, ali bolje rečeno, tožiti predseduj štvo državnega zbora, da kaj tacega dopušča v zbornici govor;ti, in gospode poslance, da so n« to kar molčali. H koncu stvar tako zaobrnča, da je tako podivjanje škodliivo parlamentarizmu. Mi bi pa bili v „N. Fi. Pr." nn.i-bolj pričakovali, da bo naravnost ugovarjala očitania tega poslanca, da je podkupljena. Pa se je menua bala da se ne bi potem po Scbduererjevem prizadevanji ka] jednacega ne odkrilo, kakor je pri j „Deutsche Zeitung" znana pravda.
Predvčeraj je odpotoval hrvatski ban v i Pešto, da se dogovori z ogersko vlado, kateri dao j uaj se skliče sabor, o predlogah, katere se mu ! bodo predložile iti o nekaterih železuičnih zadevah.
Oi»(T<4k in honvednim častnikom, ki so na ■ odpustu ali v reseivi je višje poveljništvo prepove-• dalo, pr volitvah agitovati v uniformah.
\ uailjc države.
Mej novo imenovanimi vladnimi kandidati za srbsko skupščino so: Kristič, poslanik v Londonu; Kujundžič, pošteni k v Rimu; Cedo Majatovič, državni svetnik; Vukasin Petrovič in Oedomil Popovič sek-c:jski šefi; Danic posUnnki tajuiki; dr. Vladan Giorgievič in Ceiić, svetnika kavcijskega sodišča; nadalje prejšnji skupščinarji: Ma gazi novic, državni svetnik; Jurij Pantejid, bivši pravosodni minister; Joksič, kr.tljev tajnik; Stojanovič in Spasočev 6, odvetnika in Giorgievič, kupec. — Izmej diploma-ličnega kora sta se doslaj avstrijsko in francosko poslaništvo odločili obisKati skupščino. — Sinoda je predvčeraj zabela svoje reje, koliko škofov bode voljenih, šo ni določeno.
llolg-.-irslii minister vnaujih zadev, gospod Balabanov, prišel je bil 1. t. m. v Carigrad, a 3. t. m. se je zopet vrnil čez Plodiv v Sofijo. Tr^i se, da v Carigradu ni imel uikake diploniatične misije.
kako to društvo učitelje podkupuje. Šulverein naj pusti nas Slovence v miru.
Leta 1809 prišel je Francoz v naše dežele in zahteval je denarji, s čelom kakih 14 milijonov goldinarjev v papirji Vlada je rekla, naj spravi dežela ta denar vkup; skoraj ves ta denar dali so kmetje m vlada bi ga morala vrniti. Ali vender tega ui hotela, nego je rekla, da mora ves ta denar dežela dati, ker je bila po sovražniku obsedena. Vsako rmnisterstvo je do zdaj to stvar pod mizo vrglo, posebno, ko so liberalci imeli večino iu je bilo liberalno ministerstvo, takrat so rekli, da ne dajo nič. Dežela bi morala vse to sama trpeti. Tudi tožiti ne bi bilo možno, kajti cesarstvo ui bilo takrat tako, kakor sedaj. Tirolsko ui bilo pri Avstriji, Bavarskega je biio nekaj več pri nas. Potem so celo Avstrijo na dvoje razcepili: kako bi torej Magjare prisilili, da bi pomagali V! Tudi Tirolci ne bi hoteli nič dati. Zatorej ni mogoče na tanko znati, koga bi naj tožili.
Tudi souiiije ni nobene, ki bi smela tu soditi. Taka sounija bi torej se še le prej morala ustanoviti. Slovenski poslauci barou Godel, dr. Vošnjak in pokojni Herniati so vprašali vlado, ali se ne bi dalo kaj storiti za nasio deželo, da ne bi vsega tega denarja izgubila. Baron Godel je bil prvi, ki je to sprožil Na to je ministerstvo reklo, da hoče nekaj storiti.
Potem sta dva deželna odbornika bila poklicana Da Dunaj, kjer sta sklenila s finančnim komisarjem pogodbo: vlada plača 400.000 gld. deželi, kar pa je več, naj dežtla prevzame. Ta pogodba predložila se je deželnemu zuoru, kateri jo je po dolgem premišljevanju vsprejet. Ceh dolg je zuašal 14 milj. goldinarjev v papirji to je G80.000 gold. avstr. veljave. Ali od teh dolžnih pisem se je že mnogo poizgubilo. Dežrlui odbornik je na tanko izračuni!, da jih je še samo toliko ostalo, da iznašajo okoiu 400.000 gld., tuko, da bode skoraj vse plačano. Ko smo to videli, mi&lili smo, da je boljše vsprejet.i to pogodbo, aakor pa daije se z vlado pravdati. Iu tako se imamo zahvaliti sedanjemu miuistersivu, da je dovolilo, kur so sprožili uali slovenski poslunci. Predlog se je sprejel z 34 gla-bovi proti 20, tu Ji jha sem glasoval za njega, kajti mislil sem, da je boljše, da kmetje nekaj dobijo, kakor da čakajo Bog ve kako dolgo iu da dežela zgubi okolu 20.000 gli. vsako leto ua obrestih.
Celo liberalci, u ukor Washington in Neupatidr bo glasovali za jmstavo.
Mariborski mestni poslanec se ve da je bil nasproti, on ne ve, kje kmeta jarem žuh iu se ne briga za njega. Jaz sem bil ua 0 let izvoljen; zdaj bodo nove volitve. Priporoča] bi vam, da si na tanko ogledate, koga boiiete volili. Volite takega gospodi«, ki ima srce za Vas in je Vas domačin. Tujci pa nuj bodo tam, od koder so prišli. To Vam priporočam. (Živahnu pohvala !)
Več kmetov oglasi se potem k besedi, da iz-pregovori o potrebah kmetakega stanu, ter izreče poslancu zalivalo zu njegov trud in vestno zastopanje svojih volilcev, ter izrtče, da bode še dalje posvetil svoje moči koristi slovenskega naroda!
(Daljo prib.)
sim. „Za temi zidovi ostal bodem nekaj dnij, dokler me ne n ha zasledovati oče. Na izpovedi bodem predstojniku odkr 1 svojo dušo, morda mi da za nekaj časa pribežališče.'1
Maksim se ui motil. Prestari opat, z dolgo sivo brado, s krotkim pogledom, v katerem je odsevala popolna nevednost svetuih del, vsprejel ga je prijuzuo. Dva slugi odpeljala sta njegovega trudnega konja. Tretji prinesel je kruha in mleka za Bu-jana; val so se veselo pogovarjali okolu Maksima. Opat mu je ponudil kosilo, a ou se je hotel pred vsem izpovedati.
Starec ga je pogledal z radovednim pogledom, kolikor so mu to dovoljevale njegove dobrodušne oči, in ne da bi spregovoril kako besedo, peljal ga je čez obMrno dvorišče k nizkej cerkvi. Šla sta mimo nadgrobnih križe v in dolge vrste celic, obsa-jenih s cvetlicami. Bratje, katere sta srečala, so se molče priklanjali. Nadgrobni kamni so zveneli od korakov Maksima; visoka trava je rastla mej nadgrobnim! kamni in na pol zakrivala nadpise; vse je pričalo o minljivosti življenja, vse je klicalo k molitvi in pokori. Cerkev, h katerej je peljal opat Maksima, stala je sredi starih hrastov, in njih stoletne vejo so skoraj popolnem zakrivale ozko podol-gasta okna, ki so prepuščala svitlobo skoz prašnata
i-.emeljska stekla v majhnih kositamastih oknicih. Ko sta stopila v cerkev,   obd:tl ja je hlad in mrak. Samo skoz jedno okno, ki je bilo manj zaslonjeno, kakor drugi prihajali so poševni svetlobni žarki in osvetljevali na steni naslikano strašno poslednjo sodbo. Ostali deli cerkve so se zato zdeli še temnejši, pa sem ter tja so se blesketalu srebrna jabolka svečnikov, venci na svetih podobah, in s srebrom obSiti križi, zahvalne pesni na črnem baržunu, ki je pokrival grob knezov Vorotiuskik, ustanoviteljev samostana. Pozličenja na lepo izrezanem ikonostasu (steni pred najsvetejšem) podobna so bila na nekaterih mestih oglju pod pepelom,  ki se vsak Čas more razvneti. Dišalo je po vlažnosti in dišečem kadilu.   Po času so se Maksimove oči privadile polutemi in razločevati druge podrobnosti božje hiše;  nad cerkvenimi vrati videl se je odrešeuik v svojej moči obdan s kerubini in serafiai in nad njim šestnajst Gospodovih prazdnikov. Velika slika je predstavljala Janeza Krstnika, s perutami držečega odsekano svojo glavo v skledi.   Na stranskih vratih bil je surovo in ne-umetno napisan prepir mej življenjem in smrtjo, in ločitev duSe pravičnega in grešnika. Te mračne podobe napravile so globok utis na Maksima; vsi pojmi o dušnej ponižnost', o brezpogojnej pokorščini starišem, vse misli, v katerih je bil odgojen, so se
z nova oživile v njegovoj du*i. Dvojil je, ali je prav, da je odpotoval od očeta proti njegovej volji? Vest mu je odgovarjala, da ima prav, pa vender tudi ona ni bila mirna. Slika strašne poslednje sodbe je pre-tresovala njegovo domišljijo. Ko je senca hrastovega listja, katerega je majal zunaj okna veter, trepetala na steni kakor majajoča se mreža, zdelo Be mu je, da grešniki in hudiči, ki so bili naslikani v človeškej velikosti dišejo in se gibljejo. Neka pobožna groza prešinila je njegovo arce. Pal je na tla pred opatom.
— Oče moj, — rekel je, — jaz sem velik grešnik.
— Moli, — odgovoril je krotko starec, — božje usmiljenje je veliko; mnogo ti bode pomagrlo kesanje, sin moj!
Maksim je zbral vse svoje sile.
— Težko je moje pregrešenje, — spregovoril je on s trepečim glasom. — Oče moj 1 poslušaj I Težko mi je izpregovoriti: ohladela je moja ljubezen do carja, srce moje se je obrnilo od njega!
Opat je z začudenjem pogledal Maksima.
— Ne zavrzi me, oče moj! — nadaljeval je Maksim : — poslušaj me ! Dolgo sem se boril sam seboj, dolgo sem molil pred svetimi podobami. Iskal Bem v svojem srci ljubezni do carja, in nesein je našel! (Dalje prih.)
Ko je v UallJaimkeJ zbornici Baccarini utemeljil svojo interpelacijo, stavi predlog, da naj zbornica ostane v zadevi železnic pri predlogah, katere je on ob svojem (asu predložil. Zbornica je z veliko večino vsprejela predlog Depretsov, da se o Baccariuovtin predlogu še le posvetuje, ko pride železniški zakon v zbornici na vrsto. — Radi vspehov, katere je dosegla narodna razstava v Turinu, so v Italiji pa tuli v inozemstvu skoraj pozabili na neko predlogo, katero je pred nekaterimi duevi predložil vojni mini t'T zbornici, da se letni kontingent vojaških novincev poviša s 65 000 na SO 000 mož. Kakor italijanski listi izračunajo, bod«; vsa italijanska redna vojaka, ako se vsprejrae ta predlog Štela, 640.000 in milli-ia mobile 200.000 mož, t-daj skoraj dvakrat tohko, kolikor jih je imela 1870. leta.
„Pans" misli, da se francoske čete ne bodo umaknile iz Toukinga, dokler Kitaj ne plača vojne odškodnine. — Vsi francoski listi se bavijo z izidom poslednjih volitev. Veselo znamenja je, da se zlasti v Parizu občinstvo vedno bolj briga zi ob čiusko zadevo, kar kaže to, da se jih je z 418.519 upisanih volilcev 303 039 udeležilo volitev, tedaj 43 000 već nego lani. Monarhisti in anarhisti so pa izgubili tudi že precej veljave v Parizu, kar je za republiko vsekako dobro znamenje. Luusko leto se je bilo 45 000 monarhistiinih in 17.800 anarhističnih volilcev, letos pa samo 34 tisoč mona'hističnih in 350O anarhističnih volilcev.
Danes se v nemškem državnem zboru začne drugo branje t-iocijalistovakega zakona. Ako se še v zbornici za»rže kakor se je v komisiji, bod« razpusčeu državni zbor. — Zveznega sveta odseki dobili so predlogo zakona proti zlorabi raznesli vpred-posvt'tovaii)e. — Ta zakon bode upehal strožje pO licijsko nadzorstvo za napravo, porabo in poseat raz-netil, ter njih pri voz iz inozemstva, iu bode določeval, da Be strogo kaznuje z ječo, kdor taka razne tila na rej., ali zlorabi v tu namen, da bi škodoval premoženju, zdravju ali življenju drugih, in celo s ■miijb, če je vBled tega bil kdo usmrten in je zločinec že naprej mogel videti take posledice. Pruski državui svet kmalu začne svoje delovanje. Minister-8tva so že dob la ukaz. da stavijo svoje predloge o imenovanji nov h članov. Imenovanja bodo neki tako mnogobiojie., ker je razen prinčev in državnih ministrov Se samo 9 imenovan h članov živih. Pod izjavo o davčue) reformi 1820 1. je pa bilo razen prinčev podpisanih 33 članov. Sodi se, da se bode državni svet bo v i I z davčnimi in finančnimi vprašanji.
Danes so na Spanj»kem voltve za senat. Kako bodo te sphtvo izpale se je lahko misliti.
Izseljen j u mahomedancev iz GrškeJ odstopljenih turških krajev je sedaj končano. Preselile so se skoruj vse mahomi danske rodovine in nastanile največ v M.-iltj Aziji.
Laški list Dirito hvali konkretno in plemenito postopanje Angleške, da je povab la viasti k konferenci, če tudi se bode ta bavila samo z egip-tovskiiai finančnim vprašanjem. Stanje Itnlije v tem vprašanji jt jasno. Njeuo sodelovanje je potredno Angliji iu Franciji. Mi mislimo, da prva vlast pripozuitva, ua&O pravico, udeleževati se pri tem urejeiji, poslednja pa pozna važnost našega so glaeja z Anglijo. Pa tudi italijanska vlada spoznava, svojo nalogo 10 se bode trudila zagotoviti pri konfe-reuci dostojno mesto mlademu, modremu in previdnemu narodu. Londonski iu Rimski kabinet sta v najboljšem prijateljstvu; to se pa ne sme t*ko tolmačiti, da bi mi zavrnili vsakako približanje Francoske. Nam je se celo ležeče, na t m, du. napetosti mej Anglijo in Francijo prenehajo, da so le naši interesi v Egiptu iu ob Sredozemskem morji zavarovani — Egiptovska vlada je zahtevala, da bude oficijalno zastopana pri konferenci. Angleška vlada na to zahtevo še ni odgovorila.
Angleškemu listu „Dai!y News" se je brzoja-vilo iz Kajire, da se je Berber, kakor poroča nek kupec ki je prišel iz Sudana, izročil M •.lijevima poveljnikoma. Ta sta bila šejk Abd-Vod-Buunaga, kateri je spremljal Gick-pašo v Kordof it, pa je bil pri Kuafaiu ranjen iu od Mahdija ujet, Gezali bej, bivši namestnik Chartumskega guvernerja, kateri je pa, ko je bil odpuščen, pridružil Be Mahdiju. — Nek arabski list v Kajiri poroča, da Mahdi zahteva za generala Gordona 12 Va milijonov odkupnine, ki se ima izplačati v treh mesecih. — V Suakimu je vse mirno, odkat so odšle angleške čet*. Število Angležem prijaznih rodov se vekša okrog Suakimu.
Dopisi.
Iz Gtorlco 5. maji. [Izv. dop.] V soboto 3. t. m. priredila je naša Čitalnica zadujo veselico v tej sezoni. Z ozirom na ples, ki je sledil besedi, bila je zadnja sestavljena le iz dveh točk, katere je svirala vojaška godba tukajšnjega pešpolka št. 62, deklamacije „Ljudmila", pesni „Danici" in veselo igre v jednem dejanji „Srce je odkrila". Točki, kateri je svirala vojaška godba pod vodstvom svojega uljudnega kapelnika, ouvertura uglasbena po pl. Tho-mas-u in nČehov sen" uglasben po Uluerji, sti se zvršili v poluo zadovoljuost občinstvu, isto tako je ugajala občinstvu Ipavčeva pesen „Danici", katero je meAaui zbor pred dobro pel. Gospodičina K., ki je deklamovala Boris Miran ovo »Ljudmilo", je kot
izvrstna deklamovalka našemu občinstvu že znana; tudi .sedaj je pokazala v novic, da ume rešiti prevzeto naloga izborno, v čemer jo podpira posebno njen prijeten, krepko doneč glas in redka eleganca v izgovarjanji slovenščine.
Glavna uloga vesele igre „Srce je odkrila" je v rokah Pavlinke, inače so ostale uloge druge vrste ali stafaža. Vspeh ali nevspeh igre odvisna sta torej skoraj izključno od Pavlinke, a njena uloga je — po našem prepričanji — jako težka. Misliti si nedolžno, naivno, neizkušeno deklico, katera je oko penzijoniranega, po nesreči zaslepljenega stotnika strogo varovalo, da ni prišla v dotiko z nobenim človekom, deklico, v katere prsih vzbujati so se pričeli čuti ljubezni, hrepenenje po družbi in radovednost o lepoti sveta, je lož je, nego predstavljati jo. A naša Pavlinka je to tako mojsterski predstavljala, da jej ni para. Tako ljubeznivo se igra s cvetkami, tako občutljivo peva svoje pesnice, tako naravno, naivno se pogovarja z dedom, ga boža, dobrika Be mu, pa se zopet kuja, ker jej ne?e svojih skrivnosti razodeti, in zopet s tako dekliško resuobo okrega staro grdo Urško, da poslušatelj povsem pozabi je li to le igra ali istina.
In potem, kako sjiretno vrti lestvico, da pomaga ljubimcu čez zid k njej na vrt, kako nedolžno, nežno se ž njim pogovarja, kako otročje naivno se ž njim igra in lovi?! Zdi se nam, kakor da bi bila hotela Pavlinka koncem sedanje sezone razkriti cel njen dramatični talent ter nam ogreniti ločitev od sezone.
Prvikrat — kolikor nam znano — nastopila je Urša na našem odru kot igralka, imela je nehvaležno ulogo, kar je mogla predstavljati staro gospodinjo, in vendar sme že danes reči: „veri1, vici."
Sterme smo občudovali, kako se je vedla iu sukala stara Urška po deskah, ki svet pomenijo, kakor da bi bila ua teh doma, kako je v saino-svesti svoje neobhodne potrebe v hiši energično zavračala stotnika — ljudosovražnika ter^odločuo protestovala-da bi se ž njo pometalo, kakor s kakim nebodiga-treba Vsaka ujeua stopinja in vsaka beseda bila je premišljena in vendar naravnu, sploh gospica predstavljala je karakteristično gospod*njo Urško.
Kar je še posebej izgledno pri obeh gospicah, je Čista slovenščina, ki nam kaže naš materin jezik v vsej njetmvi milobi. obe gospiei, rojeni Goričanki, govor.ti naš jezik čarobno lepo
Pergovec in Kamilo sta že enana igralca, izvr-j šila sta tudi sedaj svoji nalogi v obče zadovoljuost.
Po besedi sta bila ples in tombola. Veselica je bila času primerno dobro obiskovana
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je muzeju v Celji za popravo razvalin Celjskega grada   150 gld.
— (Pariški „Figaro") poroča, kakor trdi, iz verodostojnega vira, da se bode v 28. septembra 1865 porojena princes'nja Marija Amalija, najstarejša hči grofa Pariškega poročila z avstrijskim nadvojvodo.
— (Imenovanje.) Račuuski revident gosp. Fran Čumar imenovau je računskim svetnikom pri finančnem ravnateljstvu v Trstu.
— (Mestni živinozdravnik) gosp. Pavel Skale je te dui na Dunaj i napravil izpit s prav dobrim uspehom.
— (Ljubljanski „Sokol") napravi pri ugodnem vremenu prihodnjo nedeljo svoj prvi letoš-uji izlet čez Šmartno, Hrastje iu sv. Jakob v Dol. V Šmartuem bode ob l/i8- ur> maša, v Hrastji pri Tinčeku zajutrek, v Dolu pri g. Levci skupni obed. Po obedu razveseljevanje s petjem, godbo itd. Pri slabem vremenu se izlet prestavi na prihodnjo nedeljo 18. t. m.
— (O pokojnem dru. Ivanu Gogali,) prinesel jo „Grazer Volksblatt" uvoden članek v sobotui številki. Dasiravno mi še ne moremo biti mej tistimi, katerim velja klerikalnega lista nobel očitanje, da o novem našem vladiki „delajo konjek-ture, ki često niti neso duhovite, vselej pa napačne; da prorokujejo, s tem pa le kompromitujejo svojega proroškega duhau, — vender omenjamo nekaterih mest iz Graškega orakelja svojim čitateljem na ljubo — če se čuditi hote. Ta dobri pastir sanjari o „ir-religijozuem libertiuizmu", v kateri morejo z narodnih potov zaiti kranjski Slovenci, dalje o „veliko-naroduih fantusmagorijah mladih in starih sanjačev", o „nedovoljenih centrafugalmh težnjah", o „apostolih zoperne husitske aH ruske prosvete" itd. Ali nahajata se tudi stavka: „Novi vladika bode užival ve-
selje, da bode njegov narod, v svojem jeziku se ve da, toda cesarja na Dunaji z navdušenjem hvalil in da ne bode oko obračal proti jugovzhodu, on bode dokazal, da se narod more preporoditi, a da mu za to ni treba zgubiti najvišjih svetinj vere iu patriotizma". Bolj odkrito se skoro govoriti več ne more! S studom v srci zavračamo ta iz trte zvita sumni-čenja od sebe in od vsega sloveuskega naroda! Nikdar bi ne bili mislili, da konservativen list iz bližnjega Gradca, more o kranjskih Slovencih pisati kaj tacega, on, ki ima na čelu zapisano gasio; „Dil-gite veritatem, filiam Dei!"
— (Društvo   zdravnikov ua Kranjskem) zborovalo je 24. aprila v navzočnosti 15 članov. Ko se zapisnik zadnje seje prečita i odobri, naznani predsednik dr. Scbiffer, da pristopi društvu c. kr. sanitetui asistent v Logatci dr. Strgar, in da je unanji  član   društvo,  umirovljeni c. kr. po! ko v ni zdravnik dr. Friderik Braum umrl; navzočni ustauejo s sedežev  v  znamenje   sočutja.   Pride  se  k vo-litvi poslanika in njega namestnika k zboru avstrijskih zdravnikov v Brnu, vladni svetnik prof dr. Va-leuta se izvoli per acelamationem in po njegovem nasvetu za namestnika ravnatelj porodišnice v Brnu dr. Riediuger. Ko bi slednji ne hotel vsprejeti mandatu, naj vodstvo za druzega sposobnega iiamestuika skrbi. Sekund.uij kirurgičuega oddelka dr. Kotzmuth predstuvlja   bolnika,  kateremu je z izvrstno izpalo operacijo zopet vid podelil. Operirani vidi brez in z očali. Operacija obstoji v tem, da se odstrani iz očesa otemnelo lečo (Linse) (Staaroperation.) Govori potem o tehniki te operacije in omeni, da sta na oddelku še dva operirana, katerih pa zdaj ne more predstavljati, ker še ne smeta ustati.   Opeiaterju se izreče občna pohvala.   Dr. Sehu-ster govori o hraui otrok, omeni slučaje, v katerih je dovoljeno rabiti umetno hrano, sosebuo kravje mleko. Na drobneje razklada razne mlečne  conserve in moko za hrano otrok, na kar po končanem govoru piof.  dr. Vuleuta opomni, cilj umetne hrane obstoji o tem, da se našem prebavi. Dr. Gregorić demoustruje  Hasseja „pessarium acelusivum'' in govori  potem o „fakultativui sterili-teti", tvanui,  katere razpravljati ni mogoče, nego strokovujaškem listu.
— („Ehret die Fraueu...")   V soboto ustanovila se je v Gradci ženska podlruzuici nemškemu „schulvereinuu.   Vabilo, ua katero so vkupe pritekle Graške gospe in gospodičiue, bilo je pisano jako poetično, —  „herzzerreissend" l   Mej drugim stoje v njem tudi besede, da je materam sveta naloga zabraniti, „da bi se otrokom uplenilo materin jezik, čegar (sladki glasi bo materam na stara leta zaloga svetih  spominov na vesele dni njihove mladosti, katere jo tudi ohraniti treba, ker od njih zavisi prvi in   tiajmogočniši  čut, ljubezen do njihovih družin."   Ali pa se s takimi besedami vabi na pristopanje k društvu,  ćegar jedini namen je, nežnim otrokom  mešati z nemščino glavo ter tako o d tuje vati jih slovanskim  Btarišem?!   „Sladki ulasi," ki jih  „schulvereinovi" šolmoštri ucepljujejo slovenskemu rojencu, pač ne donijo prijetno sloveuski materi, katere se često sramuje ponemčtni sin, germansko nupihnena hči ! Brez skrbi prepuščamo slo-veuskim našim gospem in gospodičnam sodbo o no-vorodui  bratovščini .plemenitih  mater  in  devic v nemškem Gradci!
— (Ubežali) so danes rano zjutraj iz vojaške bolnice trije vojaški kaznenci. Zlomili so že-lezje v oknih in ž njim prekopali zid proti Latter-manovemu drevoredu in jo popihali. Jeden je od kranjskega polka, jako nevaren tat, bil je tesno uklenen. Drugi je Čeh, od godbe, zaradi tatvine kaznovan, tretji pa lovec Vojaki iščejo ubežnike po mestu in okolici Ljubljanski.
— (Sneg) je naletaval predvčeraj po Koroškem in Tirolskem. Na Obirji pri Železni kapli palo je novega snega nad pol metra na debelo.
— („Hrvatske Vile") došla nam je 27. številka v novej in po našem mnenji liČnejej obliki. Vsebina je mnogovrstna izmej podob je posebno omeniti ono kiparja Ivana Rend ča in „Hercegovka po Rendiču". Priporočamo ta list, ki ima namen, izriniti uemške ilustrovane lista.
— (Tržaški Sokol) poklonil je preteklo nedeljo svojemu telovadnemu učitelju g. Ivanu Lav-riču, ki vse leto brezplačno jioučuje, lepo srebrno maeivno tobačnico z napisom: Telovaduo društvo „Ti.žaški Sokol" svojemu učitelju Ivanu Lavriču 1834
v Trstu,"   katero mu je uročil sturosta  g. Vučko-
vi ć s primernim nagovorom.
— (V Trstu) nnvstala je včeraj zvefier v cerkvi pri novem sv. Antonu mej „Šmarnicami" velika panika. Vnel se je Šopek umetnih cvetlic na altarji in na klic .ogenj!" hitelo je vse mej groznim krikom k izhodom. Ženske so omedlevale, zunaj padali so ljudje po stopnicah in velika sreča je, da razen lahkih prask in pokvarjenih oblek ni bilo večje nezgode. Govori se sicer, da se v gnječi neko deklino poteptali, a k sreči tudi to ni res.
— (Razpisano) je mesto stavbenega svetnika pri političnej upravi v Kranjskej (VII. razred.) Prošnje do konca t. m. na c. kr. dež. predsedstvo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Praga 8 maja. Truplo cesarice Marije Ane pripeljali so po predpisanem ceremonijelu na kolodvor. Sprevoda udeležila se civilna, vojaška in občinska oblastva, vse korporacije in ogromna množica.
Kajira 8. maja. Govori se, da se odpošlje meseca junija večja angleška ekspedicija Gordonu na pomoč.
CarigTad 8. maja. (Oficijalno) Kresto-vič imenovan je namesto Aleko-paše generalnim guvernerjem Rumelije.
Rim 8. maja. (Agenzia Štefani) O vseh vprašanjih, tikajočih se ribarenja na obalih Dalmacije doseglo se je popolno sporazumljenje. Dotični zapisnik dogotovi se v nekoliko dneh.
Razne vesti.
* (V Lipskem) prične se 12. t. m. dopolu dno konečna obravnava proti poljskemu pesniku Kra-szevvskemu in njegovim soobtožencem. Razprava bode javna.
* (Čipke kraljice italijanske.) Na plesu pri vojvodi Aosti, ki je bil prirejen na čast kralju in kraljici v Turinu, imela je kraljica obleko okrašeno s čipkami v vrednosti 200.000 lir.
* (General Cernjajev, ) ki se seda] nahaja v Parizu, v sprejel je nedavno deputacijo francoskih učenjakov, mej katerimi je bil tudi slavni Lesseps. Prvomestnik geografskega društva zahvalil se mu je za usluge in podpore, katere je naklonil članom francoske ekspedicije v ruskej Aziji preteklo leto. — Mati Črnjujeva bila je rodom Francozinja. Černjajev odpotoval je koncem minulega tedna v Marseile, od koder namerava v Japan, kjer bode dalje časa ostal. V Parizu je muogo občeval s francoskimi častuiki, ki so ga vodili po mestu.
Narodne-gospodarske stvari.
0 žganjepitji.
(Dalje.)
Ako se po drugem potu izračuni koliko vina se v Avstriji na leto popije, najde se, da se pridela v srednjih letinah pevprek 1 2.00 0.0 0 0 hektolitrov, ker se ga pa koma) 2.000 000 hektolitrov izvaža, gft ostane doma 10,000.000, za katere bi se, računajoč hektoliter po 15 gld. bilo skupilo 150,000.000 goldinarjev.
Angleži neso nič kaj zmernejši od nas, v Londonu na primer ae je popilo leta 1876, 224,000.000 litrov žganja, 5 123,000 000 litrov piva in 158,000.000 litrov vina. Izraeunilo se je, da bi se bil s Bvoto, ki se je na Angleškem v dveh letih izdala za vpojne pijače plačal ve* državni dolg: Angleške, pa bi še bilo 170 milijonov goldinarjev denarja ostalo.
Mej Slovenci je vprašanje o žganjepitji še precej novo in to je dobro, kajti to je poroštvo, da Blovensko ljudstvo do najuovejsega časa te kuge še ni toliko poznalo. Zdaj pa, ko se z Gorenj skega in Notranjskega čuje jeden glas: Odpravite žganje in vse pojde na boljše, je dolžnost slovenskih rodoljubov, da gredć v boj proti nezmernemu žganje-pitju, o katerem se more le tačas kaj doseči, ako Be vlado pripravi k temu, da izda take naredbe, od katerih je po izkušnjah družin držav kaj uspeha pričakovati.
Iz velikega števila poskušanih sredstev v raznih državah proti nezmernemu žganjepitju, se da soditi, da ui tako lahko tudi po postavnem potu zmanjšati ali odpraviti žgunjepitja. Prizadevanje raznih držav posebno Severuo-Amerikanskih za uničenje alkoholizma zaslužujejo občno in naše občudovanje, ravno tako ogromne žrtve, osobne in materijalne onih prijateljev ljudstva, ki so prvi začeli spoznavati novodobno človeško gone in ki so celo svoje življenje posvetili Ven*, nalogi, izruvati iz človeka pogubno strast žganjepitja,
Sredstva /?. odpravo žganjepitja so in morajo biti razl'čna, kakor so različni uplivajoči momenti
Razuzdani, neomikani človek, katerega m več srnin, ako za pol dne obleži na cesti, ne bode slu-šal svarilne besede, ne bode se bal ali sramoval, ako ga zaradi pijanosti zapro. Pri ljudeh, ki so pijanci, žganjepivci iz navade, se ne bode s prisilnimi zakoni, če so še toko strogi, imelo nobenega uspeha Takih ljudij odvrniti od žganjepitja m drugače mo-
goče, kakor ukreniti, da žganja ne dobijo. Ker ta-cega človeka nobena kazen ne more več poboljšati, ker je v tolike j meri izgubil samosvest, da se ne more več premagovati, kadar žganje vidi, naj bi se kaznoval tisti, ki mu je žganje prodal.
Taki ljudje naj bi se oklicali v celem okraji kot taki, katerim je s kaznijo zabranjeno, prodajati žgano pijačo. Pri žganjepivcih pa, ki še neso /guh li samosveftti, se da mnogo doseči s poukom, z za?u-ganjem kazni in z lepimi izgledi. Naredbe, katere nahajamo v vseh kulturnih državah, so ali preventivnega ali represivnega značaja.
Naredbe prve vrste skušajo neposredno omejiti uživanje alkoholnih pijač,  naredbe  druge  vrste pa kaznujejo pijance in take krčmarje, kateri pravico točiti alkoholne pijače zlorabijo na škodo pivcev. (Dalje prih.)
Meteorologi eno poročilo.
i • a	Čas opazovanja	Stanje barometru v ram.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo k rin .i v mm.
7. maja	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734-58 mm. 736-70 ■■. 73948 mm.	+ 7-8-G 18*4*0 + 1P4-C	si. szh. Sl. v/.li b1. vzh.	obl. obl. obl.	8 50 mm. dežja.
Srednja temperatura -j- 109°, za 1'5° nad normalom.
3Z)TjL2n.a,3rsi^SL borsa. 'Ine 8 maja t. I. (Izvirno telegraflono poroči l< .
Papirna ren »..........
Srebrna renta ....       .   .       . .
Zlata ren ...
5°/n marčna renta.........
Akcije narodne banki- ... Kreditne akcije   .       .... .
London   . ...
Srebro .........
Napol .       . . ......
0. kr. cekini . Nemohe murke
4°/0 državno urečke iz 1. 1H54   250 gld. Državne srečke iz 1. 1964.        100 gld. 4°/0 avBtr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0......
A D t
n n m        • .. • * .
„     papirnu renta 5°/0.....
f)°/0 štajerske zemljišč, od.e.z. oblig. . . Dunava reg. Hrećke 5°/„    .   .   100 gld. Zeudj. obč. avstr. iVi'/o alati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Pnor. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke ......   100 gld.
Kudolfove srećke .... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Tramniway-društ. velj.  170 gld. a. v.
80		90 kr.
81	r	55
101		80
96		20
866		—
320		20 '
121		60
	>	64«/, n
	X	72
'•9		45
124		_
173	n	80 I
101		45
122	•	55
92		—
88	VI	70 ,
104		50
116		_
123		_
108		ao "
107	■	75
176		—
19		50 I
115		50
209		40 „
Zahvala.
Za vsestransko, presrčno sočutje mej boleznijo iti ob smrti nagega nepozabljenega brata, oziroma strica, gospoda
dr. JANEZA GOGALE,
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku in za prekrasne vence izrekamo najtoplejšo in uajprisrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, dnč 7. maja 1884.
(313) Žalujoči sorodniki.
VW Danes *m
se začne točiti
v gostilnici „zur Rose" v Židovskih ulicah
sloveče f 312—1)
letno ali uležano pivo
Iz meščanske pivovarne v IE=lz:ewa~
V „NAR0DNEJ TISKARNI"
sti ravnokar izšh" knjigi:
3"unak našega časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8», 264 stranij.   Cena 40 kr., po posti 45 kr. Potem:
Dubrovski.
Povest.   Spisal A. S. Puškin,  poslovenil J. P. — Ml. 8° 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
SOOO 1 (788—39)
osi mikov snkna
(Pg 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, oBtanek poSgl.
Storch v Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti poiiljatvi marke za 10 kr.
I
Marij in celjske kapljice za želodec,
nepresežuo izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci,
in nepresežuo zoper neslast đo Jedi, slabi želodec, smrdočo sapo, naplhno-nje, klalo podiranje, Ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek ln pieno ln slez, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper kr6 v ie-lodcl, preobloženje ie-lodoa z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vra-nlol, Jetrah in zoper zlato žilo.
<»l;i vns«   /,:. lo^ii :
Lekar C. Itnidj, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dumijškej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Presirnovein trgu. V Novem mesiMi: lekarn* Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmaun. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. Kupferschmie d. V Kr a n j: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar J o b i p Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V C r n o m 1 j i: lekar I v a n B1 a ž ek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani.
Svari tev! Kor »o v zadnjom času naš Izdelek posncmlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljake kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnone besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe ntisneno sod-nijsko spravljeno VttMffJ eno /.n i« ■ 11 e ■■ j e in zavoj mora biti zapečaten z našim varstveni m iuam«< njcui. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni iti prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—138)
itvo u življenje v Londonu.
Filijala za Avetrljo: Filijala za Ogersko:
Dunaj, Giselastrasse št. 1, | Fešta, Franz • Josefsplatz
v hiši društva. St. 5 in 6, v hiši druStva.
za.varova.lno
Wf Filijala za
frank. 83,780.016-90 16,602.367-70
Društvena aktiva............"..-**""'
Letni dohodki na premijah in obrestih dnć 30. junija 1883 . . . Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka dru-
šiva (1848) več kot..........
V sled-rej dvanajstmesečnej poBlovalnej perijodi uložilo so je pri
društvu za................• •
ponudb, vsled česar znaša skupni znesek v slednjih 25 letih
na uloženih ponudbah več kot...........
Prospekte in druga razjasnila daje
Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti Št. 3, II. nadstropje pri Val. ZcschUotu.
139,950.000'— 65,726.175-— 1.260,777.854-55
(309—1)
Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivau Železnikar.
Lautnina in tisk „Narodne Tiskarne11.
5344
1904
88