ZO. {MIhi. IIMKI »nuja** im. XTTO. teto. ****** .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upiavuBtfu paajaaaans celo leto......K 24'— celo leto......K 22*— pol leta........12*— ; pol leta........n w četrt leta........6-— četrt leta........5«50 ca mesec. .....* 2*— ' na mesec........ 1*90 Dopisi naj se ttankjrajo. Rokopisi se ne vračajo, rrcdnfsrvn: Eaaflev« nllca tt 5, (v pritličju levo), teleta št 94. bistriti veljajo: peterostopna petit vrsta ta enkrat po 14 vinu, S* dvakrat po 12 vin., sa trikrat ali večkrat po 10 vin. Prt večjih toeerdjau p* J Uporništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, to je administrativne stvari ---rtmmi stevflka valja It Na pismena naročila brez istodobne vposlarve naročnine se tiskarna ialstea ŠL Si. .Slovenski Narod« velja po po5th za Avstro-Ogrsko: za Nemajoc cel© leto......- K 3J— ( celo leto ,.....K»— Sil leta 13* i trt leta." I l - l 6*50 » Ameriko In vse druge dežele: na mesec....... • 2*30 ■ celo leto.......K 30— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamki >: laafleva aH«* it 1» (spodaj, dvorišče levo), talelea it. ti aanasn Državni zbor. Dunaj, 25. jas*. Minister grof Wickenburg je napravil lepo karijero. Pravijo, da svoj čas, ko je še služboval kot okrajni glavar na Stajerskem, ni bil ravno preveč brihtna glava in v prvih dneh po njegovem imenovanju za člana UOVCga K abineta, se je pri povedo va lo, da Ljubno še nikdar ni imelo okrajnega glavarja, ki bi bil v vsem tako odgovarjal pristno r>oberštajer-<»kemu« mišljenju kakor takrat, ko je služboval tam gosp. \Vickeuburg. t*a naj si bo, kakorkoli že hoče, po današnjem njegovem govoru se mora priznati, da se je vsaj priučil v teku svoje uradniške karijere oni korektnosti in hladnosti, katero je bilo baš pri njegovem predniku, uam naprednim Slovencem v posebno neprijetnem spominu se nahajajočein bar. Haerdtln, pogrešati. Haerdtlu so bile interpelacije iu pritožbe, tako-rekoč zoprne, cela zbornica se mu je vedno zdela četa sitnih indivi-du\\ ki stoje pred njim — policajem m iz tega naziranja je izhajal oni -orporalski, dostikrat neznositeijni ton Haerdtlovih govorov, ki so ministru notranjih zadev tudi pri najožjih pristaših — Nemcih — uničili vsako simpatijo. Pri Haerdtlu je bil .nterpelant vedno zloben lažnjivec -vlada obrekovani pravičnik ... Grof Wickenburg je skušal danes vsaj korektno vzdržati nekako objektivnost, glede ostrih pritožb, ki so jih vložili slovanski poslanci proti neštetim zločinoiii in nasilstvom ljudskega štetja. Čuval se je sicer odgovarjati na te pritožbe direktno ter se izgovarjal, da uvedene preiskave še v nobenem slučaju niso končane, toda priznal je, da so se pri ljudskem Štet jn na mnogih krajih poka. zali pojavi, ki so javnemu redu direktno nevarni, da se narodni šovinizem ni niti zhal izrabljati celo gospodarsko nasilje v dosego svojih namenov. To je važna vsebina ministrovega govora., tem bolj važna, ker so interpelacije in pritožbe glede ljudskega štetja podane zgolj od slovanske strani in torej odgovor ministra uolens — volens, naperjen naravnost proti Nemcem in vsebuje torej naj. ostrejšo obsodbo nemških nasilnosti in goljufij pri ljudskem štetju. Vrednost tega odgovora je seveda le ide jalna. Da je minister oblju- bil remeduro in celo strogo kazen vsem onim uradnim osebam, ki so pri nasilnostih in zločinih ljudskega štetja sodelovale, lahko verjamemo, ali pa tudi ne. Dr. Basa je prav dobro poudarjal, da se bo Bienerthova vlada premislila postopati v smislu obljube notranjega ministra, saj bi posegla e- tem v sršenovo gnezdo — lastnim prijateljem bi morala stopiti na noge -.. Neštete pritožbe glede ljudskega šietja je danes češki poslanec Basa še spopolnil z obširnim pregledom, ki era je podal o celej tej akciji, katero so Nemci z nivoja resne >tatistične operacije vrgli v blato narodnostnega nositelja in laži. In to pod zaščito vlade, ki je proklamirala objektivnost in resnost svoje uprave! Uničujočo kritiko nad sedanjim cisternom, je izrekel danes tudi vodja avstrijske socijalne demokracije, poslanec dr. Adler. Z onim ostrim sarkazmom, ki je znak retoričnega talenta tega poslanca, je razkrinkal temeljito vso uoodkritosrčnost in zali rbtnost trg. ministra vVeisklrehner-ja, ter dokazoval, da vedejo Biener-thovi kabineti Avstrijo nevzdržno v ero kn 1 turnega nazadovanja, gospodarske zaostalosti ter v temo stare polica jstovske države. Taki vladi bi moral veljati najstrožji boj vseh naprednih, elementov! Britko se je daues pritoževal italijanski poslanec Bugatto nad ne-hvaležnostjo vlade, ki ni mogla ali hotela izpolniti Italijanom dane obljube, da jim v najkrajšem času ustanovi laško pravniško fakulteto. Italijanski poslanci so podpirali Bienerthova ministrstva le pod tem pogojem, da se ta obljuba izvrši. Vprašanje fakultete bo za nje in njihovo nada 1 j no taktiko napram vladi mero-dajno . .. V zbornici se je danes mnogo govorilo o smrti posl. Funkeja, na katerega sedežu je ležal šopek alpskih cvetlic. Poslanec Funke je bil senior poslanišjke zbornice, trikrat kot starostni predsednik vodil volitve zborničnega prezidija. Na Češkem (bil je izvoljen v Litomeficah) je bil na glasu odločnega, toda poštenega nemškega nacijonalca, in češki Nem«-i ga slove kot enega svojih najzaslužnejših mož. Med Čehi in klerikalnimi Slovenci postaja razmerje vedno napetejše. Tako neugodni vtisk je ntpravil ne- sramni napad »Slovenca« na korespondenco Cen trum, -— zlasti, ker Češki poslanci dobro čutijo, da je bil naperjen pred vseru proti piscu tega članka uglednemu češkemu poslancu. Konservativni korespondenci sledi danes radikalna, ki priobČuje od poslanca grofa Sternberga ji izrečeno zahtevo, da morajo Čehi oziroma češki agrarei svoja dva mandata v proračunskem odseku, ki so jih svoj čas prepustili slovenskim klerikalcem, tem zopet odvzeti. Avspicije, da se posreči doseči v zadevi reorganizacije »Slov. Enote« pozitivnih uspehov so jako majhne. • V nasprotju *> prvotno namero, da se naj prihodnja plenarna seja vrši šele v četrtek, jutri pa zboruje celi dan bančni odsek, je predsednik odredil tudi za jutri plenarno sejo, ker upa. da bo mogoče kmalu dokončali prvo branje proračuna. Odseki. V železniškem odseku je danes podal novi minister nekako progra-matično izjavo, ki pa je zlasti v narodnem oziru jako razočarala. Dr. Glombinski, ki je uavadni poslanec bil najbolj bojeviti zastopnik enakopravnosti jezikov na železnicah ter je zlasti za Galicijo zahteval uvedbo poljščine kot notranjega uradnega jezika na državnih želez, progah, je danes proglasil, da noče v narodnostnem oziru ničesar spreminjati ter se celo pritoževal, da se od uradnikov v narodno mešanih krajih mnogo preveč zahteva. V gospodarskem oziru je obljubil skrbeti za kolikor mogoče solidno in trgovskim načelom odgovarjajoče poslovanje železniške uprave ter naznanil, da v kratkem predloži zbornici razširjeno predlogo o lokalnih železnicah, katere uresnieeaie pa da je sicer odvisno od zboljšanja državnih financ. Narodno-gospodarski odsek se je pečal danes z grozečim otežkočenjem polabske rekoplavbe. Nemčija hoče na reki Labi uvesti poseben reko-plovbni davek, kar je v direktnem nasprotju z določbami nemško- avstrijske pogodbe, ki uravnava plovne razmere na Labi. Bančni odsek se je sestal ob 5. popoldne k seji, v kateri se nadaljuje debata p bančni predlogi. LISTEK. liter« nos o malo. 35godcr"T!ski roman. Spisal Vladimir Vesel. (Dalje.) vZdaj ne to!« ji je zašepetal in se ozrl na hlapce. »Cerkvena last ste deklici, nikdo se jih ne dotakne!« jim je zapovedal i žugajočim glasom. »V ogenj ž njima!v se je glasilo v krogu, ki je postajal čedalje ožji. »Gorje onemu, ki se jih dotakne! Se danes ga doleti zla usoda!« je grozil Ivan, a že sam je obupaval, dni mu bo mogoče rešiti dekleta. »V ogenj ž njima!« mu je donelo za odgovor. »V Cerknico jih moram pripeljati k Svetemu Jovn!« se je lagal Ivan trdovratnim krvoloenikom in težek kamen je priletel mimo Rezike in se zatrkljal po travniku navzdol. »Spremimo jih!« 30 se oglasili glasovi. »K Drgancu morate zapalit hišo. Slabo izpolnjujete zapovedi svojega gospodarja. Bojim se, da vas doleti njegova jeza.« »In dekleta*?« so vpraševali eni. »Recite ron, da sem jih odpeljal jaz. Recite mn, da jn peljem k Svetemu Jovu. jntri naj pride na sodbo.« »Spremimo jih!« so se oglašali eni. »K Drgancu!« so silili drugi. »Dajte mi vrvi, da. ju zvežem«, se je obrnil Ivan k najbolj nasilnemu kozavemu hlapcu. »Jih zvežem jaz, da bo veselje,« se je ponudil ta. »Ne smeš se jih dotakniti, škodilo bi ti, samo blagoslovljena roka je varna pred vročenjem.« Vzel je vrvi, ki mu jih je dal kozavi in se obrnil proti deklicama, kakor da ga prešinja kruta sveta jeza je zarohnel nad ubožicama in jima grozil 8 pestmi in vrvmi. »Vpijta, kadar vaju zvežem, kakor bi vaju bolelo! Padajta po tleh, kadar vaju odpeljem. Preslepiti moramo te zveri!« Pristopil je k Reziki s« ji zavil roke na hrbet, ona pa se je zgrudila po tleh in se zvijala krčevito, kakor v neznosnih bolečinah. Zvezal je Re-ziko in malo Franico, potem pa se je mislil posloviti še s primernimi besedami od Elahovih hlapcev. Ko je vstal in se ozrl, so izginjali ravno zadnji med gostim robidov-jem na spodnjem koncu travnika! Sli so v vas požiga*. Samo kozavi je ostal se na nlanoti. »Škoda jih je, deklet,« se je obrnil proti Ivanu, »škoda, noči; — ne poznate zelišča, ki bi obvarrovalo človeka pred uređenjem t« »Kaj misliš*!« ga jo s stadom vprašal h »E saj veste, človok s tako spaee-nim obrazom, kakor jaz ne pride izle-pa do deklet.« »Sram te bodi, izpridena zver!« se je razljutil nad njim Ii*an in ga prijel za vrat, ko 9e je mislil približati Reziki, ter ga stisnil s tako močjo za goltanec, da se je kozavi klesteč po zraku s svojimi širokimi rokami opotekel in zleknil po peščeni poti. »Poberi se!« mu je velel Ivau, ko je dobil kozavi zopet sapo, in obstal z dekletoma. Hlapec pa se je s težavo postavil zopet na noge in z ostudnimi kletvami odšel za svojimi tovariši. »Le do onega gozda se!« je tolažil Ivan Rezi ko in njeno sestrico, potem smo rešeni. In Rezika se je opotekla in padla po peščeni stezi ravno, ko se je kozavi ustavil na vrhu brda in še enkrat pogledal za odhajajočimi. • • • *. * Udrla se je streha na goreči hiši med zidovje, zloženo is kraških skal. Črn dim, pomešan s pepelom in sajami je buknil iz pogorišča. Dozoreval je dom Ribičev. — Na zahoda pa je umiral dan. Kakor s ornimi prsti se Je priplaaila od jutra sem tema po dolinah, apenjala se po brdih navkreber in oarrinjala vrhove. Potemnelo je nebo, le proti srnkodn nad gorami a« ja vlekla sveti* Ha*. Tajlaatiaae ao pafamevala bok-ve in kakor ▼ tanjah to i To hi ono iz Onnoikeso oKroio, Kaj dela naša podružnica štajerske kmetijske družbe? — K shodn konje-rejeev v Ormožu. — Razmere pri naši sodniji. — Ormoški okrajni za-stop In železnica Ljutomer. — Ormož. Prejšnja leta je bila lepa navada, da so se prirejali po zimi, ko imamo vci čas, tu in tam v okraju politični in gospodarski shodi. Letos pa je vse tiho in mirno. Okrajna organizacija narodno stranke spi, kakor marsikje drugod, tudi pri nas spanje pravičnega. Imamo nadalje tudi politično društvo »Sloga« — a zdi se mi, da ta posnema okrajni odbor narodne stranke. Imamo končno tudi strogo stanovsko kmetijsko organizacijo, podružnico štajerske c. kr. kmetijske družbe v Ormožu, katera bi morala v prvi vrsti delovati in vplivati na bližnjo in daljnjo okolico. A podružnica se ne gane. V narodnem in gospodarskem oziru vlada v najbližji ormoški okolici čudna apatija, nedelavnost in zanemarjen je vsakega javnega življenja, ker se s slovenske strani v strokovno-kmetijskem oziru nič ne stori, pa pridejo potem Nemci in prirejajo take shode, kakor je bil uedavno tega n. pr. konjerejski. Naši ljudje gredo potem na takih shodih v nemško, skrbno napravljeno past, ustanavljajo društva, volijo nemške odbore in kličejo končno Še — prokletstvo na tiste, ki tega ne odobravajo. Konjerejsko društvo v Gradcu je namreč sklicalo shod konjerejcev v Ormož, na katerem se je razpravljalo o zavarovanju konj. Volil se je v odbor novo ustanovljene konjerej-ske zadruge nemški grof* Wurm-brand kot predsednik. Temu so Sre-diŠčani in Obrezani ugovarjali, ho-teč, da vsi Slovenci osnujemo zadrugo oziroma društvo sami in jo sami vodimo, da ne bodemo v slučaju nesreč odvisni od nemškutarske milosti za mastno plačano zavarovalnino. Tega nekateri niso razumeli in so baje Sredjščanoiu njihov nastop grozno zamerili. V našem, docela slovenskem okraju, dobivajo stranke neredko nemške sodne odloke, s katerimi potem nadlegujejo sosede in pogosto oddaljene znance, da jim jih prestavljajo. Teb razmer pa ni toliko kriva sodnija sama, ki daje redno na slovenske vloge slovenske odgovore, krivi so teh grehov domačini sami, ki vlagajo po nemških odvetnikih, najbolj zagrizenih naših sovražnikih, nemške tožbe. Tudi takim ljudem bomo potrkali na prste, ako se ne poboljšajo. V okrajnem zastopu ormoškem so razmore v zadnjem letu nekoliko nejasne. Naprave mostov se oddajajo brez vsakega razpisa stavbniku po ceni, kakor jo sam določi. Koncem leta 1910. se je sklepalo o gradnji železnice Ljutomer-Ormož. Poročevalec je opisa! vse svetle strani te gradnje, vamolčal je pa, da so se izrekle nekatere prizadete občine proti nji. Okrasil je svoje poročilo tako, da bi se moralo misliti, železnica bo za okraj velik dobiček in je nasvetoval. naj bi okraj zemljo za progo odkupil. Več posestnikov je zagotovilo brezplačen odstop svojega, v to svrho potrebnega sveta. Vendar pa se odkupnina ni preračunala z ozirom na te brezplačne odstope. Ko se je predlagalo, naj se dovoli proračunana vsota podjetnikom v odkup, ni predlog prodrl in tako bo odkupoval zemljišča okrajni zastop. Takrat je tudi ormoški župan Katzenjammer z velikim patosoni povedal, da odkupi .mesto Ormož svet za železnico v svoji občini samo. No. tistega cenijo na celih — 40 K, Upamo, da bodo vprihodnje vsa poročila v okrajnem zastopu temelji-tejša, da izginejo vse nepristranosti in da se ne bodo osebno Črtalo oseb, ki so v kaki zadevi nasprotnega mnenja. Vsak zastopnik je dolžan zagovarjati zadeve svojega kraja, a imeti pri tem vselej pred očmi dobrobit celega okraja. Ne bodimo mlačni in popustljivi, kjer se gre za gospodarske koristi celega okraja, pokažimo pa tudi v narodnem oziru, da smo trdni in ne bode se nam treba jeziti, da se nas je pri volitvah v kako korporacijo prezrlo kakor gotovi, skoro še mlečnozobi u skoki na Kogu. Naše ljudstvo je po večini narodno in miačnežem ne zaupa. Politično kroniRs. Pol milijona za vojaštvo zahteva vlada en teden pred delegacijami. Nad 300 milijonov naj gre samo za nove vojne ladje. V delegacijah v Budimpešti se je zahtevalo za vojaštvo 448,589.803 krone, kar pomeni zvišanje potrebščine za celih ke svoje igiičje. Mir je legel po naravi, uiti petja mladih ljudi ni bilo čuti na vaseb. — Mir v naravi, nemir v srcih, obup, kletve in molitve! Po vsej Cerkniški dolini se jc bila raznesla novica o kmečkem pnutn na Steberku in njegovem žalostnem ■koncu. Dospela je celo do samotne ogljarjeve koče v temnem lesu za Križno goro. »Od vraga si, Drganec,« je segel stari osiveli ogljar nagemu, od napora, tmdnosti in mraza po celem livo-tu drgeta jočem n možu v besedo. »Zavij se v moj kožuh, — tam visi na steni, in potem vzemi česna, da se te ne prime mrzlica, saj veš, kje ga dobiš, star sem in vesel, da mi ni treba vstajati. Veš, včasih presedim cel večer tako-le sam pri peči in ne vstanem niti, da bi si šel kruha iskat.« Drganc si je poiskal česna in kruha in se zavil v kožuh, sešit iz neštetih polhovih kož z nerodno roko in dolgimi neenakomernimi ševi. »Hvala bogu, da sem pod Turjaško gospodo«, je kimal naprej stari ogljar, »malo se zmenijo za meno, le vsake svete čase pride kdo pogledat, če še sivim. Malo se pokregajo, da lenuharim, malo dobrih, malo slabih besedi mi dado ha malo mi vzamejo, in to je glavna stvar. Za kruh mi vedno še ostaja in več mi tirana ni, tu in lan as vjame kak sajee v zanko, no in polhi in saj veš k*Wen ŠrvL % malte taara aH! efervak ladovolSaa. f» neda bi ae pamial. Ba fc» &a to tabo. pa tako, če ne dobro, pa slabo, to je kakor amen v očenašu. Vi pa mislite, da boste kar na svojo roko obrnili. Hudiča boste! Zdaj imaš! Nag se boš potepal po gozdovih, sram te bo srne, ki ima svojo suknjo. To imaš od svoje prevzetnosti. Koreninice boš glodal, kakor zajet-, no — no — rokovnjač boš. Nimaš prav?« Ni počakal stari ogljar Drprančevega odgovora, marveč se- je kregal naprej, kakor store radi ljudje, ki po cele tedne nimajo človeka, da bi sprgovorili ž njim {par besedi. Radi se poslušajo sami govoriti in obesijo potem prvemu, ki jim pride v pesti vse, kar so ves ta čas premišljevali, vse svoje malenkostne skrbi in še bolj malenkostne doživljaje. Tako je tudi stari ogljar Tomažek razkladal Drgancu, kako se mn jc nžgal kup oglja in kako je ogenj le s trudom pogasil, razkladal mu je svoje sanje, pravil mu je o kaplanu Ivanu, ki ga je že park rat obiskal, vmes pa se je kregal nad Drgancem, nad nepokornost jo kmetov in se zlasti čudil Ribiču. »Zmirom je bil pametna glava, zdaj pa gre počenjat take stvari, kakor bi ne bil še v svojih letih!« se je jezil nad Ribičem, »pa rečem ti, to ni vzraslo na njesjovem zelniku, ni, pa ni, tiste bebnice so vsega krive, saj vet, tista dekleta. Stara je bila taka, boa; J* daj večni mir in pokoj,« in prekrižal s* je, »in mlade so ji Štsto pedobne.« SaBj^sanaei • 25490.208 K proti leto 1910. Colnin« ski dohodki za leto 1911 so proti leto 1910 za 10,778.800 kron višje zaračunani, zato je treba pokriti iz kvotnih doneskov še zahtevek za 14,351.403 krone več kakor leta 1910, tako, da znaša kvotni donesek Avstrije za leto 1911 za kron več, kakor 1910, donesek Ogrske pa za 5,223.910 K. Za povel juištva, vojaštvo in vojaške zavode v Bosni in Hercegovini se zahteva za 4,340.250 kron več. P u zven tega zahteva vojno ministrstvo za izboljšanje armade še izreden kredit 20 milijonov kron, in pa za mornarico poseben kredit 312.400.080 kron, od katere vsote bi odpadlo na leto 1911 kot prvi obrok 55 milijonov kron. Končno pride še postavka za novi topu i carski materijal v znesku 4 milijonov kron. Skupne zahteve za vojaštvo so tedaj nasproti lanskemu letu za 22,959.750 K večje. Redne zahteve za mornarico v letn 1911 znašajo tii.lfi2.110 kron, tedaj za 3,250.000 K vat kakor lansko leto. Izredne zahteve pa so proti lanskemu letu za 1,750.000 kron manjše, ter znašajo 4,094.800 kron. Skupne zahteve vojne mornarice so za leto 1911 tedaj za 1,500.000 kron večje kakor lani. Zahteve skupnega finančnega ministrstva pa presegajo zahteve lanskega leta za 71.276 K. t Dr. Steinwender hoče postati in-teresanten. Ni dovolj, da se je sam povabil na banket k rimskemu županu Nathanu, zdaj hoče peljati kakih sto nemških državnih in deželnih poslancev v Rim. Ker je ostalo njegovo prvo potovanje popolnoma brezpomembno in ga ni niti en laški list omenil, je začel zdaj ze vnaprej reklamo delati. Povabil je k sebi dunajskega dopisnika rimske »Tribune«, kateremu je rekel: :;Upamo, da bo ta obisk ugodno vplival na odnosa je med narodi Italije in Avstrije, in na odno^aje med Italijani in Nemci.« Kar se tiče vseučiliščnega vprašanja, mu je baron Bienertb pred nedavnim ča^om zagotovil, da bo vprašanje brez zaprek in hitro rešeno. Nekoliko preveč se dr. Steinwender domišlja, če pravi, da bo to potovanje nemških poslancev zboljša^lo odnosa je med narodi Italije in Avstrije, vsaj vendar peščica nemških poslancev še ne reprezentira avstrijskih r»a rodov. * *> Ponedeljkova soja hrvaškega sabora je trajala do ene ponoči. Po precej razburjeni debati o vprašanju, ali naj se volitev hrvaške državno-zborske delegacije postavi na dnevni red, je vstal predsednik delegacije, bivši podban dr. N i k o 1 i ć ter izjavil, da odlaga koalicija ivoje budimpeštanske mandate in na noben način ne sprejme zopetne izvolitve. Pri glasovanju o dnevnem redu so se ab-sentirali krščanski soeijalci, dočim ^te Starčevićeva stranka in koalicija glasovali zoper to, da se postavi volitev delegacij na dnevni red. Koalicija in Starčevićeva stranka ste zaradi pasivi tete krščanskih soeijalcev ostali v manjšini proti pristašem bana in virilistov in sicer z o0 proti 4o gla&ovom. Postopanje kršean. soei-jalcev splošno obsojajo in bo najbrže prišlo zaradi tega v stranki sami do razkola. Včerajšnja dopoldanska seja se je začela ob 11. Predsedoval je podpredsednik P a p r a t o v i č. Na dnevnem redu je razven volitve delegacije volitev adresnega odseka, volitev regnikolarnega sodišča in interpelacije. Po preči tanju protokola zadnje seje je prišlo do burne debate, ker je koalicija zahtevala, naj se še enkrat glasuje o dnevnem redu, ker se številke v protokolu o irlaso-vanjii nikakor ne ujemajo s številkami v sejnem protokolu. Predsednik je moral končno sejo prekiniti, da se protokola primerjata ter popravijo event n valne napake. — Popoldne se je vršila volitev nove državnozborske delegacije. Glasovalo je le sedemnajst vladnih pristašev in dvajset viri listov. Lista, katero je ban predlagal, jc bila zaradi tega soglasno sprejeta, V ogrsko gosposko zbornic« so bili izvoljeni: Dedović, grof Drasković in Noriuann. Med štiridesetimi delegati za ogrsko - hrvaški državni zbor je petnajst članov koalicije, ki so pa po glasovanju izdavili, da ne sprejmejo izvolitve. Ban T o m a š i ć je bil mnenja, da so take izjave nedopustne, ker imajo izvoljeni delegati dolžnost, da izvršujejo svoje mandate. To banovo mnenje je povzročilo velik odpor pri koaliciji in Starce viče vi stranki. Koaliei-j a je zahtevala od predsednika, naj vpraša sabor, če vzame na znanje njeno izjavo, da ne sprejmejo mandatov. Predsednik je nato izjavil, da o tem ne dopusti nikake debate. Ban je očital koaliciji, da ne dela v interesu domovine, temveč da se da voditi od strankarske taktike. Posl. Meda-kovic je v imenu koalicije izjavil, da koalicija enkrat za vselej zavrača tak pouk od strani bana* V večerni seji je predsednik predlagal,naj sabor odkaže izjave koalicijskih delegatov posebnemu odseku. Temu se je pa protivil poet Pri bi^svi«, ki je zahteval, naj se aabor takoj o tem izreče, če vzame izjave koalicije na znanje. Poni. dr. Horvat ae je v imenu kričanskih aoeijalcev pridružil predsednikovemu predlogu. Med posl. S u p i 1 o m In koalicijo je prišlo do burnih prizorov. Šupilo je obsojal nemoralično postopanje delegatov, ki so morali podpisati reverz, da se bodo brezpogojno pokorili sklepom večine v državno-zborskem klubu. Bosanski sabor se je včeraj začel posvetovati o zakona o poštni hranilnici. Poročevalec finančnega odseka je označil ustanovitev poštne hranilnice za Bosno in Hercegovino potoni naredbe za kršitev ustavnih pravic sabora in za neopravičeno vmeša vanje eksekutive v kompeten-co legislative. Načrt se mora zavračati kot kršitev ustave od strani vlade. Vendar je pa finančni odsek uvi-del veliko korist poštne hranilnice in je našel izhod na ta način, da je izdelal načrt, ki izpremiuja vladno predlogo in v katerem je označeno principijalno stališče finančnega odseka zoper vladno postopanje. d Turčija je zapletena v resne konflikte. Kakor smo že poročali, je mahdi Idris prokiamiral Jemen za samostojno kneževino. Turška vlada hoče naročiti več s topovi oboroženih Čolnov, s katerimi bo stražila jemensko obrežje. V Carigrad je došlo šestdeset Kruppovih čolnov. Ofi-. cijalno poročajo: Said Jabia so pripravlja, da napade mesto Hodeido s četami, katere jo koncentrirat pred mestom. Vse brzojavne zveze G Sa-nao so pretrgane. Turška vlada pošilja transportne ladje, d«, kakor hitro mogoče prevažajo rezerviste v Jemen. Angleški kralj je po dolgem obotavljanju vendarle sankcijoniral zakoniki načrt, katerega je predložila vlada in s katerim se odpravi pravica veta gosposke zbornice. ftnlersKo. Zadružna elektrarna v Trbovljah bode prihodnji teden že dograjena. Funkcijonirati bo pričela šele meseca februarja. Iz Celja. V soboto se je vršil v okusno okrašeni dvorani i Skalne kleti« običajni ples slov. tiskarjev. Obisk je bil ogromen, tako da so bili vsi prostori natlačeno polni. Svi r al je oddelek celjske Narodne godbe neumorno do ranega jutra. Pohvalno moramo omeniti gostilničarja, ki je s svo-io izborno kuhinjo in pijačo zadovoljil vse goste. Veselica bo nesla lep ei-biil prebitek. Iz Maribora. Gospodu okrajnemu tajniku J. Koudelki je umrla dne *22. t. m. po doliri mučni bolezni hčerka Aiice. Splošno priljubljenemu in zaalušaemn gospodu naše sožalje! Od Sv. Barbare v Halozah. Na zadnjem občnem zboru bralnega društva »Naprej« *o poskusili klerikalei s pomočjo r>jdkupljemb kmečkih fantov dobiti društveni odbor in s tam društveno premoženje v denarja m knjigah v bvojb roke. Toda njih raka-no se je spoznalo iu zavrnilo vsiljujoče se klerikalna kot člane. Kaplan Berk in »nesebični« župnik Votrrin (gL razdeljevanje krme po suši) imata sedaj zelo podaljšane nose. Društvo je lani marljivo delovalo in si je izvolilo tudi za drugo leto marljivi odbor. Nova ž'-leznična zveza Srednje z Zgornjo Štajersko. Nemški listi so se zopet živahno zganili za želez, zvezo Koflaeb-Zeltweg, s katero ba se zgornja Murska dolina po najkrajšem potem zvezala z Gradcem. Sedaj se je razvila živahna polemika, glede trase; najkraiša pelje iz Koflncha preko Safle, Stiiblererrabiia in Bistrice v ZeHvreg; merila bi 33 km in bi bil potreben '2 in pol kilometra dojjv predor. Spominjamo ob tej priliki znova naše poslance in vse prizadete čini-t^lif'. d** drlalo z vf^> ^neririio vedo ?a naše tako zelo potrebne železnice na Spodnjem Štajerskem — vladna predloga o lokalnih železnicah še ni došla v raznravo — dnigaee bode zopet vse požrli Nemci in na« se bo tolažilo ie nekaj desetletij dalje. Graške novice. Drugo poslopje za poštno ravnateljstvo mislijo zidati na vogaluRadeekega ceste in Kees-irasse, ker je sedanjo že premajhno. Poštni erar hoče sedaj tam stoječe hiše kupiti za 300 tisoč kron. — Brzo-vlak je povozil v Puntigamn sladarja Kaitha, ko je hotel iti preko proge domu v Strassgang. Stroj je Rnitha vlekel kakih 10 m s seboj in ga popolnoma raztrgal. — Društvo »Domovina« ima sedaj sledeči novoizvoljeni odbor: Josip Znidar, predsednik; J. Vreček, podpredsednik; Fr. Ieek, tajnik; Jerman Franjo, blagajnik; Režabek Andrej, knjižničar; Jeir-nojčič Jos., awoodar: Stole Ar ton, Kohne Inmae. TJnw*k Jos., Pirš Pavel, KlemeuČič Alojz. Barbič Avg. odborniki in pregledniki. * Orsaaia. Uradni bat okrajnega glavarstva ima v št. 52, i dne 29. decembra 1910, v slovenskem oddelku sledeči raspis, katerega naj učitelji, ki eo tudi za nemške iole usposobljeni, upoštevajo: Št. 1129/0. Učiteljska služba. Na štirirazredni ljudski šoli v mesta Ormožu se bode o Veliki noči 1911.1. stalno namestila učiteljska služba z dohodki po I. krajevnem razredu in s prosto izbo. Redno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom da 1. dne februarja 1011. 1. vpoelati k rajno m a šolskemu svetu Ormož, mesto. — Okrajni šolski svet ormoški, dna 21. decembra 1911. Romska. Rezultati ljudskega štetja na Koroškem. Po pravkar dovršenem ljudskem štetju šteje Celovec 25.865 civilnih prebivalcev in 2500 vojakov, torej v celem 28.365 duš. Pri ljudskem štetju 1. 1900. je Celovec štel 24.314 duš, prebivalstvo se jef torej pomnožilo v zadnjem desetletju za 4051 duš. — V Kočah so našteli 805 prebivalcev, med katerimi je 709. Slovencev. Pri zadnjem ljudskem štetju je bilo tu 768 prebivalcev. — V Vrbi na Vrbskem jezeru so našteli 856 prebivalcev. Med temi je samo 92 Slovencev. Protestni shod v Št. Rupi rtu. V St. Rupertu pri Celovcu se je vršil nedavno protestni shod občinskih voli Ice v proti sklepu občinskega odbora, da se predpiše davka prostim hišam občinska dok lađa. Na dobro obiskanem shodu so kritikovali v ostrih besedah vsi govorniki ta idealni davek ter sklenili protestno resolucijo. Pri drsanju. Pri disanju na kanalu v Celovcu je prevrnil neki drsalec, ki je z noro hitrostjo dirjal po obljudenem kanalu, 121etno hčerko sluge Lehrmana. Deklici se je zlomila pri padcu pod-lebtniea. Nesreča se je zgodila v bližini Loreta. Prlmorsbo. Glasilo jugoslov. železničarjev prične izhajati v Trstu. Prva številka izide dne 3. februarja. List bo zastopal interese organiziranega nerodnega delavstva in uredništva na Južni in državni železnici. Tudi na Sta-jerskćifi, kjer je bilo doslej zlasti med delavstvom na železnicah mnogo nemškutarjev, yla$ia za nov- list preče j zanimanja. Tatinski prodajalec. Že dolgo so sumili v trgovini Adolfa Šlezingerja v Trstu v ulici San Sebastian št. 1., da si prilastuje lBletni prodajalec Iv. Francesehini iz Lagoste razno blago. Dobro so pazili tedaj na njega in predvčerajšnjem r*o ga presenetili, ko je ravno pobasal neko stvar v žep. Pri njem so naši i V2 denarnic in 20 praznih skalelj. Ukradeno blago jo prodajal krošnjai jezna Jako**] Gabri ču in Antonu Domazetu. Prodajalca, ki je bil pokradel za več sto kron, in oba krosnjarja so izročili sodni j i. Nesreča. Ko jo sla v nedeljo ob tO. zvečer 56 letna Jedera Fuger po železniškem nasipu za tovarno za lina! «j v Trstu domov, je zdrsnila po nasipu v jarek poln vocie. Mimoidoči so potegnili od strahu otrplo žeuo na snbo in stražnik jo je opremil na njen dom. Aretacijo. Včeraj peneči so i* I O* tirali v Trstu zaradi razgrajanja in izgredov v kavarni ?>Alle aazkuti« v ulici Beeckerie st. 26. 451etnega kroš-ajarja Karla Bežka, stamijočega v ulici Riborgo št. 25 iu Soleinega dninarja Franca FeigTa, stanujočeg.t v ulici Sv. Serva št. S. Zopet zastr u pijenje. V zadnjem času se dogaja v Trstu pogosto isa-strupljenje s fenilno kislino. Tako so našli tudi predvčerajšnjem koči jaza voza št. 262, čegar ime še ni znano, s fenilno kislino zastrupljenega v kočiji. Poleg tega pa je bil tudi se pijan. Opijanil se je najbrže, da. je imel pogum za samomor. Prepeljali so ga v bolnišuico. Oueklinam podlegla. V bolnišnici v Trstu je umrla predvčerajšnjem Oletna Antonijeta Gruden iz neke vasice blizu Devina, na katero š<> je izli 1 kotel vrele voda Mož in ljobček. V Trstu je živela neka Ivana Kornik, ločena od svojega moža, skupaj s fakinom Jakobom Krekieem. Ker se je pe tudi tega kmalu naveličala, se je začela približevati zopet svojemu možu. Povabila ga je na stanovanje, kjer ga je tudi našel pozneje Krekič. Ko je ta videl svojo ljubico skupaj z njenim odstavljenim možem, se je tako razljuti), da jo je začel pretepati in pobiiati pohištvo tako, da je bil mož prisiljen poklicati stražnika. Pa tudi ta ga ni mogel ukrotiti, vsled česar so poklicali še 4 druge stražnike, ki so ga končno vendar premagali in odvedli. Margarin so kradli* Na krovu ladje »Fiume« družbe »Ungaro-Croa-ta«, ki leži v Trstu ob molu & Carlo, so dobili tri tiče, ki so biH odprli zaboj z margariuMi. Aretirani so: Alojzij Seccadauari iz Milja, Angelo Conetantini iz Gorke in Karel Fry-beucr iz Gradišča. Dnevne vesti. + Štrikale! in Cehi. Odločni, skoro vehementni nastop Čehov proti slovenskim klerikalcem in zlasti proti dr. Snsteršičn, je učinkoval kakor bomba. »Slovencu« je kar sape zmanjkalo. V strahu, da bi njegovi pristaši ne izvedeli, kaj se je zgodilo, je stvar popolnoma zamolčal in *e omejil na nekaj zabavljie, iz katerih pa ljudje ne morejo uganiti, za kaj se gre, niti kaj se je zgodilo. Obenem pa so se klerikalci zatekli k češkim agrarcem in se skušajo z njih protekcijo zopet približati Cehom. V češkem agrarnem »Venkovu« se per^ »predak jiboslovansky«, ki pač nihče drugi ne more biti, kakor dr. §u* steršič, in obeta ubogljivost priprostoga vojaka, samo da bi ga Cehi i*e postavili na dileo. TiMa korajža, k? so jo klerikalci še pred nekaj dnevi kaza J i v :>Slovencu<- jc torej ite izgi-nila, kajti v »Veukovu« beremo ra"-no nasprotje tega, kar je bilo brati v »Slovencu«. 4- Kaj je pa s cerkvenimi uradniki? Klerikalni časopisi so naenkrat našli, da se magistratni uradniki ne smejo posluževati svoje državljanske pravice in so izvenuradno udeleževati političnih bojev. To so kaj čudno sliši iz ust ljudi, ki za cerkvene uradnike zahtevajo celo pravico, da smejo v svoji uradni lastnosti delali politiko. Cerkveni uradniki so ravno tako javni služabniki, plačani od ljudstva, kakor magistrat-ni ali uezeini aii državni uradniki in prav nič drugega. Razloček je le ta, da imajo državni, deželni in magi stratni uradniki uad ^eb-jj oblasti, ki skrbe, da v uradu ne poli ti kujejo, med tem, ko imajo cerkveni uradniki nad seboj ablast, ki jih še sili, da porabljajo svojo uradno moč v politične namene. Ce torej kaj ni v redu, jc to samo pri cerkvenih uradnikih iu uslužbencih in dokler se pri teh razmere ne spremene, ne sme »Slovenec- ziniti, tudi če bi kak drug-uradnik v uradu politikovai, kar se pač še ni zgodilo. -f- Škofu dr. Karlinu izkazuje ljubljanski »Slovenec« prav slabe usluge. Hvali iu povzdiguje ga v deveta nebesa, kakor da je za tržaške in istrske vernike vobče, zlasti pa še za. Slovane prava sreča, da je sedanji dunajski koadjntor Nagi izbral ravno dr. Karlina za svojega naslednika v Trstu. Že samo to, da jbSlovenec^ s iako vnemo slavi in povzdiguje dr. Karlina, je več kot sumljivo. Kogar »Slovenec- < hvali, temu ni zaupati. To je stara resnica, ki se je is neštetokrat izkazala. V Ljubljani rjoznauro dr. Karlina prav natančno. Moz se razlikuje od navadnih naših popov v tem, da ima dosti boljše manire. Tudi je vedno imel pred očmi -vojc karijero in je vsled tega vedno nastopal s primerno rezerviranostjo. Kakor se pa torej po vedenju in nastopanju razlikuje od navadnih »Slo-venčeveev« - po političnih nazorih in stremljenjih se od »Slovenčeveev« čisto nič ne razlikuje. Iste misli in prizadevanja ima, kakor ljubljanski škof Jeglič, samo da jih bo znal spretnejše zastopati, ker jc bolj inteligenten, kakor Jeglič. Dr. Karlin je oostal škof kot koncesija slovenskim klerikalcem, ki upajo, da ho v Trstu razbil sedanjo organizacijo S$ej7£n-eev m ustvari! na njenih razvalinah klerikalno stranko, kar je že stara želja »Slovenčevcev«. Poskušal je to že prejšnji tržaški škof Nagi, ki pa je prišel do spoznanja, da med Italijani sploh s klerikalizmom ni nič opraviti. Slovence pa da bi znal vje-ii v klerikalne mreže samo slovenski skof. Italijani so nevoljni, da je postal Slovenec v Trst u Škof, Slovencem bi bil pa .kak laški škof najbrž veliko ljubši, kakor pa eksponent kranjskega klerikalizma, kajti laški >dcof bi sploh ne imel nič vpliva na Slovence in bi snloh ne mogel slovenski stvari nič škodovati, dočim bo •slovenski škof. če že drticrega nič, vsaj napravil — razdor. Informacije iz Trsta nam kažejo, da so tamkaj vzeli imenovanje dr. Karlina zelo no-zaupno na znanje. -Slovenec« žo tudi zmerja »Edinost«, da novega škofa ne pozdravlja in celo trti, dapreši-niajo Slovence Iržaško-koprske škofije radostna čustva. »Slovenec« pač oči vidno zamenjava nekaj fanatičnih kaplanov z ljudstvom, kajti razen pri teh kaplanih ni radostnih čustev nikjer opaziti in tudi ni nobenega vzroka zanje. £kof dr. Karlin prihaja kot Jeglič - Šusteršič - Krekov pristaš v Trst in dokler ne bo jasno po-evedočil, da koče biti škof in samo Škof, vsem pravičen škof in nepolt-tlk, toliko časa ne sme misliti, da mu bo kdo z*unal. + Škof na ljubljanski realki. Včeraj je posetii realko prevzvišeni. Bil je sijajno sorejet. Sam g. ravnatelj mu je prihttel do stopnic nasproti in mu baje poMnbil roko, začudeno so gledali di jesti ta prizor in se nehote vpraša H: bo-li n*. ravnatelj na stara leta tudi vere svojih staršev zapustil, kot je poiabil na njihove narodnost? Gospod škof je na realk kamnito njivo našel. Ali je pa mo goče prišel inspicirat le Jeršetovo or ganizacijot! Prepričan je lahko, d« ga ni v višji realki slovenskega dija k a, ki bi Ml njegovega mišljenja. 3i cer pa prosimo g. škofa, da obišev vse slovenske višje razrede, kajti vs, dijaki so se zavezali, da odgovor tj* na škofov obisk tem potom, da dam jejo mal znesek družbi sv. Cirila it Metoda, Torej le v mnogo rs redo^ er. škof! + Nezaslišana podlost celovške Trcni)a v napačno smer. Župana je to početje tako zjezilo, da je za podil An-eimra in njegovo kobilo izpod mojega kozolca, kjer so se pogajali za sii-- ovko, in da je vrgel za Ančimrom nek oklešček, ne da bi ga bil zadel. Ker je pa Ančimer rabijaten in zelo nagle jeze, se je vrnil pod kozolec, zagrabil težko vozno ročico in a veliko silo udaril ž njo župana dvakrat po idavi. Še ga je mislil tepsti naprej, pa se mu je župan umikal in so skril nazadnje za neko drevo. — Ko je Ančimer odšel, se je oglasil pri zonah Iveh posestnikov, ki sta videle ves logodek in jima je zagrozil, da ubije »ba moža. če bosta zanj neugodno pričali. Radi te grožnje in ker je Ančimer splošno znan kot zelo nasilen in rabijaten človek, so ga orožniki rzeli in odvedli k okrajnemu sodišču r Krško, kjer bo premišljeval svoje rrehe. Okolica se je pa kar oddah-lila, ker Ančimer nič ne dela, preživ-ja pa se na račun tamošnjih kmetov. Malo pred kosilom ali večerjo vstopi mmreČ Ančimer nenadoma v kako rmeeko hišo in ko prineso jed na mi-so, se meni nič tebi nič brez povabilu 7sede za mizo, vzame žlico in 7ačne esti. Ustaviti se mu pa nihče a* upa, etek, dne 27. januarja izmenjali v km 58'6/7 med postajama Lesce in Podnart v letu 1870 delani železniški nost z dvema odprtinama s po 40 m iirine čez Savo z dvema posamezni -na mostovama v skupni teži 260.001) alogramov. Izmenjavanje se prične >o vlaku št. 1724 okoli 10. ure 30 m. lopoldne in bo trajalo do okoli 2. popoldne, vsled česar bodo morali pot-iiki vlaka št. 1716, ki odhaja iz Ljub-iane juž. kol. ob 11. uri 40 min., pretopiti na tem kraju v vlak, ki bo »riŠel zato iz Je^-enic tn odšel v isti meri. Železnica bo oskrbela brez-laČno prenašanje roene in potne rtljage ter poŠte. Potnike navedene-a vlaka se s tem opozarja, da je na '■i dan radi prestopanja dosega zveze Bga vlaka na Jesenicah v smeri pro-i Gorici, oziroma Podrožici negoto-a. — C. kr. državno železu i -ko ravnateljstvo v T r - IVn: Elektroradiograf »Ideal«, zra-en glavne pošte ima od srede, dne 5. januarja do petka, dne 27. janu-rja sledeči spored: Žrtev. (Komič-o.) Življenje v Alpab. (Naravni po-letek.) »Philoe« mrtvo meso. (Naumi posnetek.) Materinska ljube-*n. (Drama.) Ljubim generalovo čerko. (Komično.) — Dodatek k adnjima dvema predstavama ob 7. i pol 9.: Izpred oči — iz spomin. Drama.) Nasilna tičarja. Ko je dne 22. inuarja čuvaj v Mestnem logu Fr. orenc opravljal svojo službo, je za-al v obližju Rakove jelše sumljivo pitje krokarjev, nakar se je takoj ;i potil proti navedenemu mestu in tišel tam v železni pasti ujetega kro- karja, katerega je takoj izpustil, past pa vzel s seboj. V tem trenotku pa ga naskočita izza grmovja dva znana tičarja ter mu s silo iztrgata past iz rok in morebiti bi ga bila še dejansko napadla, ako bi jima ta ne bil pokazal samokresa. Oba bode ta imela priliko, svoje junaštvo pokazati pred sodiščem. Pa je le dosegel. Snoči je prišel v osrednjo policijsko stražnico nek okajen zidar, ter se zglasil, da je brez prenočišča. Ker je možakar doma iz Do brun ja, ga niso hoteli prevzeti v zapor, marveč mu veleli, da naj gre spat domov. Možakar je ubogal in zapustil stražnico. Ko pa pride nekoliko dalje, se je mirnodušno vlegel na hodnik, kjer ga je dvignil stražnik in mu izpolnil njegovo vročo željo s tem, da ga je od vedel v zapor. Dvonožna lisica. Te dni je bilo posestniku Viktorju Dernovšku na Karolinški zemlji pokradene več ku-retnine. Dvonožni lisjak je kokoši kar na licu mesta poklal in potem odnesel s seboj. V Ameriko se je včeraj z južnega kolodvora odpeljalo 10 Slovencev in Hrvatov. Izgubil je Hugon Langof denarnico z manjšo vsoto denarja. — Ana Mali jeva je izgubila bankovec za 100 kron. Narodno obramba. »Kristana« nabrala 8 K 8 v. med gosti in častilci godovniee gospe Ma-ričke Tenentte za nikdar sitega berača — Ciril Metodov nabiralnik. Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali svati pri Sv. Antonu na Pohorju 20 K, nabranih na gostiji g. R. Dergana i gdč. Verico Podlesni-kovo. Podružnica v St. Pavlu pri Preboldu je nabrala in družbi vposla-la že 24.000 rabljenih poštnih znamk. Hvala! Društvena naznanila. Društvo zdravnikov na Kranj* skeni opozarja, da se vrši občni zbor v soboto, dne 28. januarj?! ob 6. zvečer v hotelu »Union«. VI. plesn i in zabavni večer Narodne čitalnice. V soboto 28. t. m. priredi Čitalnica v Ljubljani svoj ples v mali dvorani Narodnega doma in v tistem obsegu, ko doslej. Veliki »Vodnikov ples« se sedaj ne bo vršil, ker ima slov. gledališče z neprestanimi plesi itak prehudo konkurenco, drugič pa kot kompenzacijo za »Vodnikov ples« dobe vsi udeleženci čitalničnih plesov vabilo na •iTriglavanski ples«, 19. februarja. .'Li let niča akademičnega tehničnega društva »Triglav« iz Gradca. Vest, da bo akademično tehn. društvo »Triglav« priredilo februarja v Ljubljani svoje slavnosti o priliki društvenega 351etnega obstoja, je v krogih absolvirauih akademikov, ki smo kljub različnim službam in stanovom vendar vsi edini v navdušenju za svoje narodno - napredno dija-štvo, ki se je jelo tako lepo razvijati, našla mnogo odobravanja in zadovoljstva. Treba je namreč, da si z medsebojnimi poseti utrjujemo osebne bratske vezi za skupen nastop v skupni borbi. Prepričan sem tedaj, da bo Ljubljana, ki po svoji veliki večini zastopa iste ideje, ko »Triglav«, z vso gostoljubnostjo sprejela dra^e goste in bo z dostojuo in odlično udeležbo na slavnosti znala dokumentirati svojo pozornost. Kot oredom. — Slovanski gostje dobrodošli! »Sokol« v Krškem. Dne 14. januarja imel je tukajšnji »Sokol« svoj redni letni občni zbor, kateri je bil zelo dobro obiskan. Starosta, br. Hura ek, podal je obširno poročilo o delovanju tega mladega, a zelo delavnega ter lepo se razvijajočega društva. Med drugim se je sezidala v minulem letu krasna, nova telovadnica, kupilo telovadno orodje, med drugim bradlja, drog itd. Društvo je napravilo več pešizletov, udeležilo se po odposlancih vseslovenskega sokol-skega zleta v Gaberjih pri Celju ter prisostvovalo tudi prireditvam drugih bratskih društev. Po končanih poročilih brata blagajnika ter načelnika, kakor tudi gospodarja, vršila se je nova volitev, pri kateri je bil zopet soglasno izvoljen za starosto neumorni naš Humek, kar je izzvalo pri vseh navzočih viharno navdušenje. Žali bog je imenovani odločuo izjavil, da iz tehtnih vzrokov nikakor ue more sprejeti zopetne izvolitve. Mesto njega je bil potem izvoljen za starosto brat Rozman, za podstarosto br. Arnšek, za načelnika br. Rada-novič, odborniki pa br. Koletič, Završni k, Vanič, Humek, a za ženski telovadni odsek sestra Cirar. Končno se je brat Arnšek v vznesenih besedah zahvalil dosedanjemu starosti br. flumeku za njegovo neumorno delavnost ter ga prosil, da naj tudi za naprej ne odtegne društvu svoje pomoči. Ko se je še novi starosta brat Rozman zahvalil za izkazano mu zaupanje, zaključil se je ta tako lepo uspeli občni zbor. Prosveto. Slovensko deželno gledališče. Jutri, v četrtek se pojo drugič Albini jeva velika, razkošnih melodij in plesov bogata opereta Baron Trenk« (za par). — V soboto se ponavlja prvič humoristu Jeroma Jeroma dramatska legenda »Tujec« (za par). — V nedeljo popoldne se poje romantična Opera »Carostrelec«, zvečer prvič v sezoni Fallova opereta »Lojena žena«, — v torek opereta »Baron Trenk<:. Dramsko osebje pripravlja Schillerjevo klasično tragedijo »Marija Stuart«, operno Puccinijevo »Boheme«, operetno pa Loharjevo »Veselo vdovo«. Slovensko gledališče. Snoči se je uprizorila ua slovenskem odru prvič opereta »Baron Trenk«, ki jo je u glasbil znani hrvaški skladatelj Srečko Albini. Dejanje je zajeto iz časov Marije Terezije in tvori prav lično celoto. Na nekaterih mestih, na primer v prvem dejanju na kmetski svatbi, odlikuje se prožnost dejanja tako, da ne najdemo kmalu enakega v delokrogu znanih operet. Običajnih operetnih banalnosti skoro pogrešamo in to nas veseli. Muzikalni pa rt je zelo posrečen, dasiravno se ni mogel tndi Albini otresti popolnoma vpliva dunajskih operet. Radi tega izgubi opereta oni strogi nacijonalni značaj, ki bi ga baje morala imeti. Sicer pa je dr. Krek pisal o tej opereti »Wer kennt der Vol ker Namen, die gastlich hier zusanunenkamen« in to je resnica. Ne trdimo pa s tem, da je opereta mogoče ponesrečena, na-sprotno celo navdušila nas je, kakor tndi vso publiko. Vsak bi se lahko ponašal, če bi imel tak talent za harmoniko in instrumentacijo, ^ kot ga zasledimo v »Trenkn«. Včasih se nam zdi, da sploh nima operetnega značaja, temveč se čisto nagne do komične opere. Akordi zvene polno, kajti Albini vporablja vse instrumente brez izjeme. Veliko vlogo igrajo pri njem instrumenti piecok) ali barabica, dalje harfa, čelo in godala v obče. Kon-trapunktično . je skladba brezhibno popolna. Pametno se nam zdi, da je polagal Albini veliko važnost na fnndamentalnost in na ta način je dosegel tako Ispe ispeks. Burno Ji bil na primer poadravljeu koračni sekstet v drugem dejanju. Tako znano doni človeku na uho, kot bi ga že nekje slišali mogoče v »Prodani nevesti«, in baš radi tega je najbrže ugajal, ker ga publika že posredno pozna. Posebne pozornosti pa zasluži Lidijina nastopna pesem, ki je že sama mal umotvor in če ima še količkaj dobrega interpreta, mora občinstvo frapirati. Prav mnogo vznosa zasledimo tudi v zaključnim duetu v 3. dejanju. Z ljubkostjo in nežnostjo pa se odlikuje pesem Marice v 3. dejanju, ko opeva in opisuje z naivnostjo pravice grajšeakov do deklic, ki se omožijo. Summa summarum se glasi, da je opereta »Baron Trenk« vredna navdušenja, s katerim je sprejeta povsod, brez ozira na to, ali ima enotni glasbeni značaj enega naroda, za nas Slovence pa je še toliko bolj priročna, ker smo v povečini v slovanskem elementu, torej doma in opereta se nam zdi domača, naše gore list. — Uprizoritev ni bila tako vzorna, kot smo pričakovali. Sila mnogo težav dela pač zbor, ki ga ni mogoče dobiti drugače na oder k skušnji, kot ob nedeljah. Solisti so bili vseskozi absolutno na mestu, le ena napaka se poraja pri nas vobče in ta je preumerjen tempo in to velja za dramo, kot opereto, posebno pa za opereto. Igri na dobro naj se to vpo-števa in tudi vdejstvi pri reprizi. Takrat poročamo tudi o gg. solistih, zboru in orkestru. b. Koncert »Glasbene Matice« se vrši definitivno dne 5. svečana t. !. ob pol osmih zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Vstopnice se dobivajo že sedaj v pred prodaj i pri gospe Češarkovi v Šelenburgovi ulici. Telefonska in Brzojavna poročila. Slovenska tiskarna vsled klerikalnih denuncijacij zaprta. Celje, 25. januarja. Obrtna oblast je danes ob 10. dopoldne zaprla tukajšnjo slovensko tiskarno. Povod temu je dala znana v nemškem jeziku pisana, na trgovinsko ministrstvo vložena ovadba klerikalnega poslanea dr. Benkoviča proti »Zvezi slovenskih posojilnic« kot lastnici slovenske tiskarne, knjigoveznice in papirne trgovine v Celju. Klerikalci imajo namen uničiti ta v narodnem oziru velevažna gospodarska podjetja v Celju, ker upajo, da bodo s lem upropastili tudi napredno časopisje na Štajerskem. Proti temu neze slišnemu ukrepu obrtne oblasti so se storili najenerglčnejši koraki. Vsled ustavitve obrata v tiskarni tndi ne more iziti današnja številka »Siid-steirisebe VoTksstimme«. Goriški deželni glavar dr. Pajer odstopi ? Gorica, 25. januarja. V laških političnih krogih zatrjujejo, da bo deželni glavar dr. vitez Pajer v kratkem odstopil. Kot glavni vzrr k tega njegovega koraka navajajo nevadrž-ljiv položaj v deželnem zboru in njegovo visoko starost — star je ž** namreč 83 let. Kdo bo dr. Pajerjev naslednik? Gorica, 25. januarja. Vest, da. namerava dr. Pajer odstopiti kot goriški tleželni glavar, se potrjuje. Laški liberalci mu že iščejo naslednika. Trudijo se pridobiti zase grofa Pačeta, ki je sedaj uradnik v ministrstvu, a ima veleposestvo v Tapoljanu v Furlaniji. Za slučaj, da grof Pace sprejme ponudbo, ho izvoljen na Pa-jerjevo mesto v laškem veleposestvu za poslanca in bo na to imenovan za goriškega deželnega glavarja. Po poročilih i Dunaja pa grof Pace ni voljan sprejeti ponudbe laških ireden-tistov. POSLANSKA ZBORNICA. Poslanec Wastlan o Slovencih. Dunaj, 25. januarja. V današnji seji državnega zbora je govoril kot prvi govornik štajerski Nemec W a -s t i a n, ki se je v svojem, skrajno neokusnem govoru bavil s Slovenci in jih v svojih izvajanjih blatil z najrazličnejšim i dolžitvami. Rekel je, da ravno Slovenci delajo težkoče napredovanju v štajerski deželi, ter je govoril proti opozicijonalni stranki ^ deželnem zboru štajerskem in imenoval postopanje slovenskih štajerskih poslancev v deželnem zboru skrajno lahkomiselno. Voditelji te opozicijonalne stranke zatrjujejo, da je cela Južnoštajerska slovenska, kar pa je velika laž, ker se nahaja v spodnještajerskih trgih in mestih ognjišče nemške kulture in napredka, od katerih živi slovensko ljudstvo. Ti nemški trgi in nemška mesta sploh omogočujejo vsak napredek Južnega Štajerskega. Če se pritožujejo slovenski poslanci, da dežela stori premalo za slovensko prebivalstvo, je to zopet laž, kajti nikjer v nobeni kronovini ne stori deželni zbor in deželni odbor toliko za slovansko prebivalstvo, kakor ravno na Štajerskem. Ti slovenski voditelji pa so še drugače v škodo slovenskemu občinstvu, posebno pa s tam. sla zapirajo voni, vsled česar je slovensko ljudstvo na Spodnjem Štajerskem zaostalo in stoji na nižjem kulturnem nivo* ju. Vedno več tal pa si pridobiva v novejšem času struja »Stajercijan-cev«, ki ima za svoj namen odpor proti slovenskim hujskačem. Tudi zadnje ljudsko Štetje je v jasni luči pokazalo, koliko Slovencev se čuti v svojih kulturnih težnjah edine z Nemci. Sicer protestirajo izvestni slovenski krogi proti neki krivici, ki se je baje godila Slovencem, ftoda vsi ti protesti so krivični, ker ravno Slovenci so z lažmi in* falsifikacijanri hoteli preobrniti in pretvoriti marsikaterega Nemca v Slovenca. Tako se dogaja dannadan, da spačijo Slovenci pristno nemška imena, kakor n. pr. Baumann v Pavmon, Deutsch-mann v Taišmon, ali pa Schonwet-ter v Saveda. — Prav skromno pritrjevanje je sledilo Boštjanu v i m izvajanjem med njegovimi somišljeniki. »Slovanska Enota«. Dunaj, 25. januarja. Danes popoldne ob 2. ima redakcijski komite češkega enotnega kluba sejo, v kateri bo sprejel reorganizacijski statut xSlovanske Enote«. Nato siede pogajanja med Čehi in Jugoslovani. Zavlačevalna taktika slovenskih klerikalcev. Dunaj, 25. januarja. »Slovenski klub« je imel danes dopoldne sejo, v kateri se je nadaljevala debata o politični situaciji. Tudi pri tej seji niso prišli, kakor pri prejšnjih, do nobenega sklepa, v čimer se posebno jasno zrcali zavlačevalna taktika slovenskih klerikalcev. Štrajk dunajskih gledaliških delavcev. Dunaj, 25. januarja. Stavka gledaliških delavcev in godbenikov je danes že formalno končana Italijanska fakulteta in slovensko vseučiliško vprašanje. Dunaj, 25. januarja. Jutri ob 3. popoldne ima skupni vseuč. klub napovedano sejo, v kateri naj bi se formuliralo stališče Jugoslovanov napram italijanskemu fakultetnemu vprašanju ter bi stavili Slovenci zahteve za svoje lastno vseučilišče. Ob pol 11. dopoldne se poda slovenska deputacija k naučnemu ministru Sturgkhu v tej zadevi. Poljski klub in vlada, Dunaj, 25. januarja. V Poljskem klubu kjer so govorili med drugimi tudi Lewieki in Glombinski, se je izrazil Lazarski prav hladno o stališču Poljskega kluba napram vladi. Rekel je, da Poljski klub noče biti \dad-na stranka, da pa hoče biti državna stranka. Svoje korake hoče umeriti tako, kakor se ji bo zdelo potrebno, zato je pa predpogoj, da si ohrani Poljski klub politiko proste roke. Ljudsko štetje. Dunaj, 25. januarja. V političnih krogih se zatrjuje, da bo danes debata o ljudskem štetju končana. Danes govorita še dva generalna govornika in jutri se zaključi potem cela debata. Kot glavni kontragovornik je določen poslanec Kramar. Koalicija noče sodelovati pri delegacijah. Zagreb, 25. januarja. Pri volitvah v nove delegacije za ogrski državni zbor izvoljeni pristaši koalicije so odložili do zadnjega svoje mandate. Tej odločitvi pristašev koalicije je sledila burna debata. Bančna debata v ogrskem državnem zboru. Budimpešta, 25. januarja. Opozi-cijonalna stranka v ogrskem državnem zboru nadaljuje svoj boj proti bančni predlogi. Včeraj je finančni minister Lukacs skušal doseči med strankami kompromisno formulo, kar se mu pa, kakor je videti, ni posrečilo. Vstaja v Jemenu. Berolin, 25. januarja. Iz Carigrada se poroča, da se je dogodil v Ebenu v deželi Jemen spopad med turškim vojaštvom in 700 vstaši. Na strani vstašev je obležalo 50 mrtvih in 250 ranjenih, vojaške čete imajo 50 mrtvih in 40 težko ranjenih. Kuga v Aziji. Pariz, 25. januarja. Iz Pekinga se poroča, da se kuga na Kitajskem strahovito širi zlasti po južnih pokrajinah. Kuga je posebno huda, ker umori tekom 7 dni vsakega, katerega se loti. Strah na Angleškem. London, 25. januarja »Mala Ga-zeta« izve iz zanesljivih diplomatič-nih krogov, da se je našel med zapuščino umrlega belgijskega kralja Leopolda, papir, na katerem je bil začrtan ves operacijski plan neke ev-ropsk velesile (brez dvoma Nemčije) za invazijo čez Belgijo na Angleško. Amerika proti priseljevanju. Washington, 35. januarja. V senata se je predložila zakonska predloga, vsled katere naj se pooštre določbe glede priselitve v Ameriko. Posebno ostro naj se postopa proti paroplovnim družbam, katerim naj novi zakon' določi posebne pogoje m SUZDe SnRDl * Lakot« t Sibiriji. V skrajnem •avarovzbodn Sibirije, v okrajih Ko-!yma in Verhojansk je izbruhnila lakota. Vse prebivalstvo teh okrajev strasno trpi in bati se je, da izurerejo .lomača plemena, slasti Jakuti. I^a-kotni tifus se je strahovito razni ril po teh okrajih, ki nimajo niti r n«-«*a adravnika. ' Revolverska patrona v tobaku. >Jek koeijaž v Nem. Beneiovu A .je knpil v trafiki zavojček tobaka ter na to v gos/llno. Med pogovorom 4 je basal pipo. Kar naenkrat poči. pipa se raftleti — dim je napolnil sobo in koči jaz je imel popolnoma okajen obraz. Ko so stvar preiskali, so videli, da je bila v tobaku sedemmU limeterska patronu, ki se je razletela. Krokija je šla v strop. * Preveč zganja. V Velikem Beeskereku je izreklo sodišče včeraj ponoči sodbo proti drogistu Kovaču in njegovemu slugi Kozlovackem. Kovač je bil obsojen zaradi nemarnosti pri prodaji žganja v 16 slučajih na denarno globo 1 Okra t po 600 kron globe. V razlogih se pondarja, da je Kovač kupoval špirit od solidne tvndke, da pa je bil vzrok smrti ljudi uživanje prevelikih množiti žganja. Arlberška želexnieu v nevarnosti. Pri postaji \Viesberg ob Arl-berški železnici grozi že nekaj dni se odtrgati velik del tamošnje skalnate stene in zasuti progo. Kakor Se čuje. hoče železniška uprava preložiti pro-jro tako. da bo vozila železnim po Paznauuski dolini in se vrnila potem *kozi predor na staro progo. Po'em bi bil most čez Trisano. eden največjih železniških mostov v Avstriji, odveč, ker bi se železniška proge izognili tej dolini. Zmrzli najdeneki. iz Jekateri-noslava na Ruskem se poroča, da se je odkrila v najdeuišniei v Jekateri-noslovu velika nemarnost. V zadnjem času je tam zmrznilo več dojenčkov, ker ni zvonec funkcijoniral. ki je vezal oddaiališče za male otroke in pa najdenisnieo. Na zunanji strani zavoda je bila namreč napravljena vdrtina v zid, kamor so polagale matere, oziroma druge osebe otroke, katerih preživeti niso mogli. Pozvonili so in prišel je služabnik iskat oddanega otroka. Ta zveza z zavodom pa je bila sedaj pretrgana in posledica fe bila, dn j«» mnogo otrok zmrznilo. * Grof ponarejale* umetnin. Proces proti goljufu in ponarejalcu starih slik. grofu Aullvju, ki je bil g pripomoć jo svoje žene celo vrsto slik starili mojstrov7 ponaredil in prodal, «e je zaključil pred sodiščem v TV> ursn v ponedeljek pozno ponoči. Ljubica ponarejalea grofa Aullvja, soproga znanega milijonarja, je vedela pregovoriti svojega moža da je nakupil več slik za horendno visoke cene, interesantno je, da je cela vrsta oškodovancev odstopila od tožbe. Obtožen er je bil obsojen na en mese<- dni zapora. nj»*rova soproga pa je bila oproščena. Pritožba. ) Veleslavno c. kr, poštno ravnateljstvo v Trstu. Ze nad dva meseca pritožujemo se in prosimo javnim potom — tako tudi se danes - nujno odpomoči ?le-de neznosne nemarnosti, zanikerno-sti in brezbrižnosti c. kr. postnega urada v Kranju. Kakor znano spada velik del Podgorja nad Kranjem z jako živahnim kupčijskim prometom pod pošto v Kranj. V Gorice pri ha jati ima vsak dan poštni sel ob 1. uri popoldne; toda vidiš in dobiš ga tam (v Goricah) tednu komaj dvakrat — in še takrat pozno zvečer. »Slov. Naroda izhajajoč \>ak dan, prihaja mi Gorice čez 3 ali 4 dni, -—dostikrat dobim v tednu samo 2 številki, vse druge zaostajajo — nekje — in ne dobim nobene — mtotako godi se tudi, z listi in drugimi poštnimi pošiljatvami. Veleslavno uredništvo »Slov. Naroda« vljudno naprosimo za objavljenje zgornje naše pritožbe s priponi -njo, da se nam takoj pomaga, drugače pritožimo se direktno na visok" c. kr. ministrstvo. V Goricah nad Kranjem, 24. januarja 1911. Za vse druge in zase: FRAN GROS, nad uči tel j v pokoju. • Za vsebino tega spisa Je vredeiatv* •agovorno le toliko, kolikor dolaca sakoa Ime 22. oktobra se js petja! « ju-Dne 22.oktob. 1010 ae je peljal * ju Ljubljano okrog pol 5. zjutraj, v železniškem vozu stare oblike, ki je imel vrata ob straneh, Ivan Toiua&io, delavec pri brsojavnem uradu iz Kresnic pri Litiji. Sedel je ob vratih iu, sloneč na svojih kolenih, dremal. Med postajo Zagorje in Sava se je vsled tresljaju voaa dremajoči Ivan Tomazič dotaknil vrat, ki so se nenadoma odprla, tako da je le - ta padel iz vlaka in se nbil. V vagonu je bila poleg nekega delavca tudi neka neznana ženska, ki je to pripovedovala raznim ljudem. s smrtjo Ivana Tomažiča je njegova družina hudo oškodovana, saj je izgubila svojega vzdrževalca. Družinu bo torej zahtevala od železnice odškodnino, dobila jo bo pa le, če se vsa nesreča natanko dokaže. Ker je ime dotične ženske, ki je bila takrat v vagonu, neznano, se vljudno prosijo vsi, ki jo poznajo, uziroma ki bi lahko o njej dali kake podatke, da vse to naznanijo zastopniku .obžalovanja vraihrte rodbine, g\ dr. Karel Trillerju, od vet nI k n v Ljubljani. Usmilite se ljudi, ki so v stiski in iHunagajte pravici do veljave! Bodite uverjeni, da vam bode zapuščena rodbina vedno hvaležna! Izdajatelj in odgovorni urednik: Raste PnstoslemSek. _ Darila. I."pravuištvn naših listov Sn poslali: Za Ciril - Metodovo družbo: G. Oragotin Cešnik v Kneza k u 10 K, daroval g. \I. Urbančič, tovarnar v Bucu, namesto venca aa grob pokojni gospo Mariji Vil h ar je v i. — G. Tomo Tolazzi, i-, kr. sodni praktikant v Logatcu 15 K. nabral na ženitovanju g. Mih. Gala, uradnika jnž. žel. z gdč. Jn!ko Smoletovo v Logatcu. — G. Jakob Kuhar, tu 2 K, darovale nentjernojska dekleta Z geslom: >Zo častni večer trg-o ve a Valeta, sprejmite darilne apostola svetsr!« Skupaj 27 K. — Hvala. Borzna poročila. Ljubljanska »Kreditna banka v Ljubljani4*. Urisii kerzt asaajsie serie 2G. januarja Itn Ml. ■eteifceal 4*0 majeva renta .... 4-2«U srebrna renta .... 4 avstr. kronska renta . . 48,o og.. „ . . 4*'« kjanjsko deželno posojilo 4« . ko češke de?, banke . I i Drnril ;j 93-I 9705 92 90 9190 96 — 94-10 Srečke it 1. 1860 <, . . h ii »i 1864. . . . ii tlake . . . . „ zemeljske 1. izdaje »» ►» H- »t „ ogrske hipotečne . „ dan. komunalne „ avstr. kreditne . . n ljcbljsnske . . . avstr. rde?, krlfa •• Ofljr .» n bazilika . . . „ turike ..... Balale«. Ljubljanske kreditne banke: Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne dražbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Češke sladkorne družbe Živnosteriske banke. . . Valate. Cekini...... Marke....... Franki...... Lire...... Rubljl...... . 211 309 — 156 35 296 50 290-50 25375 538'~ 538 -92 88--57,c0 36 50 259-25 484-— i 676-- j 56-V50 116 — ! 747 - ! 764 75 : 27S-— I 28?-50! 11 36 117 32»! »5X5 94 10 253-50 siacava 93 20 97-25 9310 92 10 97 — 95 10 217 — 315-162 35 302 50 296 50 259 75 548-. Ć48 - 98 — 04 - 13 ro 40 £0 262 25 488 — 677 — 564-50 117-748 — 765 75 276 50 2«4 — 11-3$ 117 52* 95*15 S*470 254 25 I lam ▼ i Mata aparate! srartt: Kava aparata i Baron Trenk reta v treh dejanji«. Uglasbil na, Beaeeuo spisala aV M* Vnaer in n. Be^sasafej. Posiovtanl SV. nakar. Uprizoril Jos. Povhe. Kapelnik Ed. Czajaoek llafejnica te odpre ob 7. «ri. Začetek sb 4 ,S. ari. Ksnec eb IS. Mfctftji nttn ki i »Mi JI. Ml Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja »e priporoča raba maogo desetletji dobro znanega, pristnega „*Ullo<#e*a stesaltnvarasns^, ki se doli id nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež koče prebavljenja. Originalna skatljica 2 & Po poštnem pov/etji razpošilja ta prašek vsak ddn lekarnar A. Stali* c. in kr. dvorni zalagatelf na »■■aja. tnsnlsaaisn 9. V le- kamah na deželi je izrecno zahtevati Moilov preparat, zaznamovan /. varstveno znamko in podpisom. 1 18 an žalovati**. Dobi se samo pri tvrdki Ljubljana KtttBi tri Ljubljana Sv.MntKta Želodčni liker Blizu in daleč V*e ga pozna, Kdor ga ima Ima zdravje doma! Tjttdsb« kako\obi liter K 2*40. Kabtaetsa Kakswst_ n .. 4'W. Naslov in naročila: „FLORIAN". Ljaaljana. Postavno varovano. Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega vele spoštovanega, dragega strica in stričntka, preblagorodnega gospoda DEZIDERIJA ZEBALA c. kr. paštnsfa tafnika v p. in pa za mnogobrojno udeležbo" pri pogrebu ter za lepe darovane vence se najprisrčneje in najtoplije zahvaljujemo. 343 V Ljubljani, 24 januarja 1911. ŽaJnlnci natali. 55£ y\ Pariz, IN« Hd./^ I —Yj> I •t. j. v tapaiiritnll, Maravska Natančno in temeljito sera preizkusil VaSo ustno vodo in Vas zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tadi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In ta je: Heteorolojioio porobio. Višim* ui m*i*m SM"J Sccrtafl urnimi tlak 7M-« mm j januar 1 lis opazo* vsaja Stanje barometra f mm i* f- ■ i Vetrovi Nebo 24 2. pop. 743-6 —06 si. jjvzh. jasno H 9. zv. 743 7 —57 st sever 25. 7. zj. 7453 — VŽ2 breitvetr. megla brednja včeraj^nj^ temperatura —3"8*, norm. —2*1°. Padavin;, v 24 urah 0*0 mm Zahvala. Za Ktc izkazano sočutje povodom smrti naše preljubljcne matere, soproge testre, stare matere, gospe Frančiške fi«. Mar kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo preblage pokojnice k večnemu počitku, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem presrčno zahvalo. Hrastnik, 25. januarja 1911. Kontorlstlnla zmožna knjigovodstva, slovenske .-. in nemike korespondence .*. želi svoje šesto prenoiti. Prijazne ponudbe pod la" na npr. uSlov aroda*. Dinata zinrenliia BK sprahu posredovalce za življensko in požarno zavarovanje (akviziterje) pod ugodnimi pogoji in z možnostjo stalnega nastavljen ja. Ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda« pod „Nnilanrnik." 33* Več lepih primernih za vile, zasebne kakor tod« delavske hiše, je pod ugodnimi plačilnimi pogoji na prodaj. Zelo primerne so tudi za napravo kake gostilne aH trgovine. Več se izve pri imejitelju Josipu Perdanu v Ljubljani. Mlad trgovec v LJubljani želi v svrho ženitve znanja z gospodično, M ima nekaj premoženja. Le resna vprašanja s sliko naj se blagovolijo poslati na upravništvo .Slov*. Naroda" pod šifro „Sreća 10oo*«. : : jako pripraven se takoj odda v najem. Ponudbe pod »vrt11 Ljubljana, postno ležeče. 329 .331 obstoječe iz lepega stanovaoia, velikega hleva, skednja in pod strssja, se da v Zgornji fiiški takoj v najem. — Plačilni pogoji in drugo poizve se pri županstvu v Zgornji Šiški. Zgornja Šiška, 21. jan. lOU Ivan Zakotnlk. ▼ Ljubljani. 399 Deoart Najbolj varno naložen denar je na posestvu. Dne 27. januarja 1911 se bode vršila ob 10 dopcldae v sobi št. 16. okrajnega sodtšča tu prodaja enonadstropne hiše z vrtom in lepo veliko veranda s krasnim razgledom, ulica na Grad Št« 5. V hiši »e nahaja mala prodajalna in že več let obstoječa vinska trgovina. 325 Kdor bi imel veselje do hiše in \ kupčije, naj se sigurno udeleži prodaje. Ma Iražba ii\mu pifsvarea 2alec in Laški trg v Ljubljani naznanja, da se je psfp^ preložil vsled nepričakovanih ovir njen VIII. redni občni zbor ki se je ia*el vršiti dne 19- prOSinoa t L na poznejši čas in se bode dan kakor tudi spored naznanil v posebnem inseratu. 334 Upravni svet. Vzemite si. ako imate nahod in ste hripavi, za slezeni ter težko dihate, Felelrjev rluid z znamko »Elsaflaid«. Mi sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, vratu itd. o njegovem zdravilnem, kašelj blažečem, osvežujočem učinku. Tacat na poizkušajo 5 kron, 2 tucala g kron 60 vinarjev iranko. Udeluje g« samo lekarnar E. V- Peller v Stubici, Elsin trg 238 na Hrvaškem Priporočamo našim :: gospodinjam :: mm K0LINSK0 CIKORIJO iz edine slovenske ~£ tovarne v Ljubljani 03 066181 16 8961 Prva k ranjika izvoz 1505 prtporota aročila sprejema tudi Lj plvoi ovoje b I j a i arna In sladarna na Vrhniki Izborne Izdelka. tka kreditna banka v Ljubljani. Stanislav J^ibnikar c. k?- davčni asistent Jvankct J^ibnikar «*. Pehani poročena. U Žujfcmberfa dne 25. prosinca 2>ol Logatec Žužemberk {Brez esakctjv jtosđmega obcestila.) radi preselitve prostovoljno aav proda -mm na Notranjskem^ bhzu železniške postaje lepo posestvo obstoiečc iz hiše s postranskimi poslopij, hlevi, velikim vrtom, travniki, njivami in gozdovi. V hiši se nahaja gostilna, trgovina in poŠta. V tem, kraju je tudi vodovod. 330 Naslov pove uprarniltvo »Slovenskega Naroda«. .'. b mte rake se talii inla.'. enonadstropna hiša z vrtom v Ljubljani. 291 Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Razpis službe primanja v cesarice Elizabete javni bolnici v Novem mestu. V cesarice Elizabete javni ženski bolnici v Novem mestu je oddati mesto primarija z letno plačo 3200 K, aktivitetno doklado 966 K in b pravico tio šestih petletnic po 200 K. Primarij mora biti doktor vsega zdravilstva in upravičen izvrševali i eravni£ko prakso v deželah, zastopanih v državnem ^boru, dokazati mora, da je avstrijski državljan, da ima fizično sposobnost za to službo ia da jc vešč obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, dalje da je s!užbovaJ najmanj tri leta ca kaki kliniki ali drugih velikih bolnicah in si pridobi! posebno izobrazbo v ::rurgiji in ginekologiji. Imenovanje primarija se izvrši definitivno, postane pa se le pravomoćno jiko je imenovanje potrdil deželni odbor kranjski »n mu je pritrdila rudi c. kr. deželna vlada v Ljubljani. Prosilci za to službo vložeoaj svoje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje do 2. februarja 1911 pri podpisanem nastopu. Zastop zdravstvenega okrožja Novo mesto, dne 24. januarja 19X1. T0IPL" lALAHDA CETL0N ČAJ OD « i I i 3! 3E DE ovar; lin nientiiih izdelkov irski Bistrici priporoča svoje izće'ke kakor: raznovrstne cevi, Ua-Icevne plošče v vseh barvah, vse vrste okraskov, podboje vrat !a oken, nagrobne spomenike, aitarje, cementno opeko, mar«r«oriraae in navadne stopnice, kipe in sploh vse v to stroko spadajoče predmete* Harocila » izidi točno in po iml — UMRI \iit\w je izbama ika! Obrtniki, pozor! Staroznana obcestna gostilna na prometnem, prijaznem, solnčem kraju na Gorenjskem ter zraven pripadajoče veliko gospodarsko poslopje s hlevom in staro kovačnico se Odda v najem eventualno nekaj proda vsled drugega opravila. Lega obeh poslopij je lepa, ležita tik velike ceste in vode, zelo pripravno za večje podjetje, tudi več obrtov kot trgovca, mesarja, kovača, kleparja, ključavničarja, krojača, mizarja, kolarja, sedlarja, voznika in enake samostojne obrtnike. Naslov pove upravništvo !;Siov. Naroda". - 282 Na debelo in drobna pc nizkih cenah priporočam svojo bogato založeno a*a trgovino z gaiooteriisicii in vseit vnt kn-Htim Man in pleteninami. 54 Devocionalije in vse vrste blago za božja pota* Tnmla idw kmjitil Mi. fin\&i vaSno pet-pzavijeni. Sa&o tudi venci d -tKt&ovi in> zasne coe-tČicc •\ $om<* i&joiovfiene. »\ X J X Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče itd. X Ljubljana. laotatM trn tfck »Naraba LSB