St. 77. V Gorici, v soboto dne 26. septembra 1908. Letnik X. Iihaja TBak torek in ioboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praznik iiide dan prej ob 6. zvečer. Staue po poltiprejeman ali v Gorici na dorn poiiljan celoletno 10 K, polletno 6 K in Setrtletno 250K. ProdajaaerGorici t to- bakarnan Schwarz t Šolakih ulicah, Jellersitz t Nunakih ulicah in Le- bin Di Verdijevem tekalilču po 8 Tin. ^¦^h ^^^^^r H ^^b ^^H ^^k * ^^B HH A ^B^^^^^^^L UredniAtvo in upravni&tvo le nahajata t «Narodni tiikarni», ulica Vetturini h. It. 9. Dopite je nailoTiti na uredniitvo, Ofrlaie in naročnino pa na upravniätvo »Gorice«. Oglasi te računijo po petit- Tritah in licer ako ge tiikajo 1-krat po 14 »in., 2-krat po 12 Tin., 8-krat po 10 Tin. Ako te Tečkrat tiikajo, raču- mjo te po pogodbi, Iidajatelj in odgovorni arednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskama" (odgor. L. Lukežič). Položaj. Pretekli torek 22. sept, se je sešel deželni zbor goriški in že naslednji dan 23. Bept. je tako zaikripab v njem, da jo moral deželni glavar takoj zakljaöiti Bejo. Edor pozna sestavo d( želnega zbo- ra in razne stranke, ki so t njem za- Etopane, je moral priöakovati tak zaöe- tek in tako nadaljevanje deželnega zbora. Deželni zbor goriški šteje dve libe- ralni in d?e ljndaki atranki. Slovenska liheralna strank», ˇ krempljih poBlanca A. Gabrščeka, iteje 9 poslancev; pray toliko tadi italijanska liberalna stranka. Sloven ska Ijndska stranka iteje 5,z nad- žkofom 6 članov, prav toliko tadi itali- janska Ijudska stranka. A. Gsbišček je postal po zadnjih volitvah zapoyednik klaba 9 mož ter se je takoj ozrl okoli sebe po zaveznikih, \ katerih je iskal na desai in lev', samo ne pri slovenski ljadski stranki. To je naravno; kajti ta etranka mu je najbolj na želodca in četadi bi se zvezal ž njo, bi ne imel ž njo večine v zbornici in toliko raanj bi mogel z njeno pomočjo doseči sklepčnost deželnega zbora. Ve- čina T deželnem zbora — ko ni nad- škcfa — znsša 15 poalancev inzasklep- čnost jih je treba 16. Vae to pa ma je bilo mogoče doseöi z italijansko Ijadsko stranko, ki iteje 6 poslaucer. Proit Faidatti je bil z izidom de- ielnozborskih volitev popolnoma ncza- doToljen. Pričakoval je, da zmaga naj- manj 9 njegovih kandidatov ter da na- stane takšna kombinacija, ki bi njega povzdignila in trgla prejinjega deželnega glavsrjg. Na taki zbornici, kakršaa je se- danja, ma ni nič ležeče; najljubše ma je, da bi se deželni zbor razpastil in razpisale nove voiitve, ker v terasluoaja apa doseči, kar ma je sedaj izpodletelo. Ako pa mora ostati v zbornici, tedsj treba, (7a si nstvari kolikor mogoče trdno pozicijo. In tedaj se je zagledal v — Gabiščeka. Nekoliko sram ga je bilo prvi trenotek, da bi ae katoliški prošt vezal z možem, čegar üata zistematično blatita in žalita katoliško cerkev, vero in njene slažabnike. Naimžikovala sta si, skrirala se, poslaževala se posredoval- cev; slednjič sta našla pot, na kateri po njih razmotrivanju sta se smeta ančati. A. Gabršček si je nadal agrarsko kapo, vpisal se je v bratovščino kmečkih Ijudij, in T objema sta ai bila k&toliški prošt in lastnik franoasonskih listov, ki z»go- Tarjata svobodno misel. V čeno obatoji zveza med Faidat- tijem in Gabričekom ? V tem, da je Gab. zagotovil italijanski ljndnki stranki eno meato v deželnem odboru, italijanska ljudska stranka pa njemn dve mest', ter da sta skapno izkljačila slo- ven a k o ljndsko stranko iz d e- ž el nega odbora Dogovorjeno je bilo, da pri volitri odbornika iz pete skapine in iz kmečkih občin se poalanci Gabrščekove stranke odatranijojer tako omogočijo zmago ita- . lijanske Ijndake etranke proli slovenaki; da pri volitvi odbornika iz cele zbornice bodo ital. katoličani glaaovali za Gabr- : ščekovega kandidata in tako omogoöili | zmago slovenskega liberalca, (račanajo^, da nadikcfd ne bo zraven). Drogegaslc- ˇenBkega likeralnega odbornika namera- ˇAjo izailiti pri volitvi iz Telepoaeatva z žagaDJero, da zapustijo korporatiTno : zbornico in jo storijo nesklepčno, akone bi bil izToljen »li izžreban odbornik slo- ˇenake liberalne stranke, ter z odločao izjaio, da to tadi store, ako njihora ne obvelja. V tern slačaja bi prost Faidatti dosegal, kar najbolj želi : nesklepönost in razpast zbornice. Proita Faidattiju ni bilo ˇ prvi vrsti na tern, da bi dobildeželnega odbornik». Ako bi bil s tern zadovoljen, lahko bi ga bil dobil brez Gab., ker si ov.lj ad- ska atranka ma je ponadilp, kar ponuja Gab, proti tern a, da bi njegovi pristaši glasovali pri volitvi odbornika iz cele zbornice za njenega kandidat». Prost Faidatti je to ponadbo odbil in je rajii bprej el ponadbo iz rok Gab. To kaže, da F-ja ni bilo samo na odbornika, ampak na čema kaj drogem. Izgovarja se t svojem listo, daima zvezo z Gab. Bamo za volitve v deželni odbor. To ni res; ž njim je bil zdrnžen tadi glede lolitev v odieke, ž njimzdra- žen v proteBta na vlado radi bitrega sklepa zadnje seje. Ž njim se pok&že zdraženega tadi v naslednjih sejah. Ako bi pa bilo rep, da je z Gab. zvezan tamo za volitev dcž. odbora, ali ni to zadosti? K&j pomenjata dva slo- venska liberalca v dež. odbora, zdražena 8 Faidattijevim odposlancein? To po- me nja Gab.-ovo vlado za slov. del dežele inizkljačenjeslov. 1 ja d 8 k e s tr a ake iz d e ž. nprave Ali je to malo ? ali še premalo ? Kaj nam hoče Faidatti še odvzeti ? Ko je šlo za volitev verfikacijakegp odseka, je Faid. prizoal, da 10 članovza ta odaek bi bilo pravično, pa je odklonil to število in sprejel le 9. Tako je slov. ljud. stranki odvzel 1 mandat ter Gab.-a dal v roke večino v odseka, ki naj raz- pravlja razna aleparatva in nepoatav- nosti. Zastopnike slov. lj. str. izdaja v odbora in v odsekih na nailost in nemi- lost slov. iiberalcev, pa se ponaia a tem, kakor bi nič ne bilo. F-vo glasilo gorori o zvezi slov. lj. str. z laškimi liberalci radi mandatav dež. odbora. Take zveze ni med Djimi, ker nobena teh strank ne more poma- gati dragi do dež. odbornika. Jokava „Eiiuoat" ee ne čadi zrczi agrarc» Faid. z agrarcem Gab, pač pa klerikairiega dr. Gfegor^iči z liberalnira dr. Pajerjem. Naj „Ed." dokaža zvezo, katero trdi. Ge so pa slovenski kleri- kalci branijo aasilstva A. Gtibriceka in če se ital. liberalci nhajajo v enakem položaja in če ae poslažajejo ea»kih sredstev — abstinence — za odvrnenje enakih nevaroo^ti od strani skapnega nasprotnik8, je vend&r to nararao. V silobrana se srečajo tadi uasprotajoče si stranke, kakor je zdaj v Ljnbljani med Ijadsko, liberaluo in demokrsiiko stranko. Bo] gre za prevlado v deželi, ka- tero hoče Gab. oa se potegniti, pri čemar ma Faid. pomaga. Sloveasko Ijadatfo na Goriikem pa ni volilo svojiti poalaacev za to, da bi dali Gab. vajeti v roke v dež. zbora in odbora, da bi potem svoj biö vihtel nad vsemi, ki bi ma ne pa- rirali. Gab.-a gre za prevlado v deželi; Faid. a za irszpaat dež. zbora. V tem stremljenja ata ae arečala in objela. Gab. se volitev ne boji in pravi v Bvojem man fdsto z dne 13. avgastt», da dež. zbora ne bo, a k o s e n e i z p o 1- nijo pogoji, katere je stavil vladi. Med pogoji ata dva deželna odbornika... in menda tadi... kdo se sme in kdo se ne sme adeleževati deželnosborakih sej, da bo njegova večina zagotovljena tadi v dež. zbora, kakor v odbora. Ljadatvo naj izreče z novo volit- vijo: ali se adä Gabrščekovi komandi ali ne. Goriški deželni zbor. D ruga seja. Draga seja deželnega zbora je bila 22. t. m. ob 6. popoldne. Deželni glavar otvori drago sejo. Na dnevnem redo so naznanila predsedstva in voiitve v odseke. Dtželni glavar se spominja unrlega poalanca Holzerja. Poslanci vst&- nejo s sedežev. Nato prečita zapianikar predlcg poslanca dr. Gregorina, ki pred- ig gp, naj se v zoak žalotti nad ljabljan- ekimi dogodki danainja seja prekine in z istim dnevnim redom preloži na jatri. Nato atemelJQJe dr. Gregorin svoj najni predlcg: Kakor znano, so sevrsüi te dni ^eletregični dogodki v Ljabljani. Voja&tvo je streljalo in aapeh tega je bil nprav grozen : dra mrtvp, sedem težko, nebroj pa lahko ranjenib. Ves slcyenski narod, ki prebiva tadi v večjem delago- riike dežele, stoji pod vtisom tth groz- nih dogodkor. Toda ne le Slovene', vsak kalturno misleč človek sočastvaje s terai žftvami. Ne bom razpravlja', so li bile demoustracije opravičene in če je vo- jaätvo opravičeno streljalo. Povdaril bom le nekhj, namreč da ni znan slačaj, da bi <«>jMit7c kedaj bko naatopalc proti Nemcem. Ntmci go demolirali češke Sole, v Heba so n&p&dli vojake in streljalinanje, v Gradcu so nagtopali proti vojakom (dr. Gregorčič: V Inomosta tudi I) da, v Inomosta so nemški barši porašili po- slopje, namenjeno za italijansko vaeači- lišče, — a nikjer ni vojaštvo a t r e 1 i a 1 o. Pač pa je vojaštvo streljalo v Pragi, Trsta in Ljabljani. Komentar naj si napravi vaakdo sam. Imamo so- Čutje z žrtvami, ki so padle v Ljabljani in apa in, da bodu gO3podje na italijanski strani danes taki&to čatili z nami, kakor so slovenaki poslanci čatili ž njimi v za- devi Incmoata in Trsta. Nato predlaga : Deželni zbor skleni v znamenje žaloati had žrtvsmi, ki so padle krogijami c. kr. vojakov, da se današnja seja prekine in preloži na jatri z istim dnevnim redom. V imena Italijanov se oglasi k be- Bedi dr. Marani, ki izjavlja v imena vseh italijanokih poslancer, da se Italijani kompaktno pridražnjejo pred- 1 o g a. (Velikansko odobravanje na gale- riji in med poslanci.) Nato he oglasi k besedi okrajmi gla- var grcf Attems, ki protestira v imena vojaiUa proti tema, da dr. Gregorin samnioi vojadtvo, da je postopalo pri- stransko. (Velik hrop med poslaialci) Dr. Gregorin izjavlja, da ni menil napasti vojakov, ampak le vladni sistem, ki izrablja vojake v take namene. [Olo- bravanje.) Predlog scglaano obvelja. Deželni glavar zakljaöi sejo ob velikein navda- ševanja.) Tretja seja. Tretja seja dež. zbora se je vršila 23. t. m. ob 12h dopoldne. Takoj ob pri- četku seje vpraša d^. Franko dež. gla- va rja, zakaj se je seja začela iele ob 12h,. doöim je bila sklicana na 11. nro. Glavar odgovarja, da se morajo poslanci pred sejo dogovrrjati. Pri prečitanjo ra- pisnika hoče dr. Gregorin poprariti zapianik, čei, da ni popolen; a glavar ma pojasni, da je popolen stenogrtfični zapisnik. Eo je prebral tajnik dolgo po- ročilo deželnega odbora ter neštevilne proŠDJe, zabteva posl. Gabršček, da naj se dragič poročila dež. odbora dcBtavljajo v obeh dež. jezikih. Dež. gla- var odgovarja, da .8 bila doslej tako na- vada. Nato se prebere predlog posl. dr. Frankota, da se takoj izvoli dež. odbor, interpelacija poal. dr. Gregorčiča ter tovarišev radi nepravilnosti volitev r kmečkih občin&h goriike okolice in več dragih interselacij. Dež. glavar omenja interpelacije pcsl. dr. Meizlika od laške kat. etranke, ki ma očita žaljenje cesarja, ker se ni goriika dežela adeležila jabilejnega spre- voda na Danaja. Glavar izjavlja, da bi bilo edino kompetentno sodiiče, da sodi njega, ki je bil aprav pred kratkim še imenovan od Nj. Velicanstva za glavarja. Med tem so laški liberalci precej hudo napadali v medklicih kat. poalanc. Pri Tolitvi v verifikacijski odsek, ki naj preisknje pravilnoBt volitev, je pred- lagal dr. Franko 9 članov, po?l. dr. Marani pa deset in sicer radi tega, ker je bilo tako eklenjeno v aeji načelnikov strank in ker: je to edino pravično. Po 3 člane dobijo slotenskiin laški liberale', po 2 pa slovenski in laiki katcliški poslanci, Po?1. Gabršček J9 bil za 9 članor dr. Pinaucig za 10, dr. G r eg o r č ič je omeiijai, da je edino pcšteno, vditi 1C članov. Če se izvoli 9 članov, pritisnete a tem našo stranko cb zid. Tega pa mi ne dopustimo. Stranka slor. libera'cav, ki je zvezana z italijansko levico, bi dc- bila 3 člane, oaša pa samo eneg?. To bi ne bilo pravičoo. Mi z&htevamo v odsek dva člana. Ge je goapodom ležeče na tem, da deželni zbor delaje, delite pra- Tico 1 Posl. dr. Faidatti izjavlj», da bi bilo itevilo 10 članov sicer najpravičneje, a je neprilično radi glasovanja v odseka. Zalo je njfgov klab za 9 članov. Nato nastopi Lojze Strekel', ki ne- k&j kvasi o volitvab vdelegacije in o dr. Gregorčiča. (Op. por.: Nevenro, kaj ima- jo voiitve v delegacije opraviti z dežel- nim zborom. Zdi se nam ps, da je Štre- kelj botel pokazati svojim voliveem, da üna več ko hraike peči. No, rjegov nastop je pokszal le, da bi ae vsak pastir znal bclje obnašati, ko kraiki poslancc Štre- kelj. Kmetje, ki so poslašali, so bo zača- deno popreševali : „Ali se tako dela za kmeta?") No, posl. dr. Gregorčič ma je krepko odgovoril s kratkim medkli- cem •. „Kaj govorite o tem? Go vo rite rajii o tem, kdo je prodajal t r- te T D a lma ci j o !" To je Štreklja tako razgotilo, da je postal ves divji. Lahi so začadeno gle- da!i obnašaoje tega pes'anc«. Govorili bo Š8 V e n i e r. Fa i- d u 11 i, nakar je bilo glasovanje. Slo- venski liberalci in laika levica so gla- sovali skapno. Bilo js 14 glasov za Maranijev predlog, ki je propaiel. Naii poalanci so zato vetali in odšli, ker so videli, da se jim hoöe storiti nasilatvo. Odili so tadi liberalai Labi, valei öesar . je dr. Pajer naznanil, da ne more pred- sedovat», ker bo njegovi tovariii odäli. Nato je bilo barne seje konec. Slovenija v žalosfi. Vph slovenski svet, in ž njim tadi ostali S!ovani, kloni glavo r globoki ža- ' losti nad preiito sloveniko krTJo dne 20. I septembra t L nbljini. * * * Pogreb nesreinih žrtev je bil ? torek velikanski; v spreToda je biio nad 20.000 Slovencev, na pokopaliiča pa go- ! tovo 30.000. Takep« pogteba ie ni videla | slovenska zemlja. V cerkti in na grobn je ' pelo nad 200 pevcr?v, t sprevoda je ko- rakalo 100 telovadcev S. K. S. Z. in 420 „Sokolov". V sprevodu so korakali ! ekapno Sio;enci V8(h ttrank. Mjč so- | vraitva je rodila moč ljüb?zni t srcih rcdnih bratov. Na grobn sta govorila žn- pan Unbar in dr. Taföar. Govoriii bi bil imel tadi dr. Krek; a so prire- ! ditelji menda pomotoma povzroöil), da ni j govoril. Eiino to je motilo svečano so- j j?laaje T tern važnero,Blo»eanem trenutku, ko so si tae slovenske stianke na gro- bovih žrtev padajale roke. Vaa tisocg'a?» množica je ihtela na ! glas, ko je prst zagronciela ra krsti. Pc- čivvjta v mira, zlati siovenski daši, Iran Adamič in Radolf Lan- der! — ! ! Dr. Lueger o Ljubljani. j V dnnajskem meetoem zbora eta v ! torek obd. svetnika Reininger in AngelJi i vpraiala žnpana dr. Laegerja, ali hoče izraziti žaloat in ogorčenje, ker so Slo- venci v Ljabijani pobiii dipe pri kazini, . tisti Slorenci, za katere bo tadi Danaj- J öani nabirali darove ob potresa. Žapan dr. Lieger je jako taktco odgOTorii na \ to interpelacijo, rekoč: Ta interpelacija ne spada v deiokrog ob<5. zastopa. J tz ! obžaiajem narodnostne boje najodločneje. Vendar pa todim, da ni dobro, olje all- : yati Da žrjavico. Posebao pa pros.m, da dobrib del aamiljenja ne spravljate v . ziezo z narodnitni boji. Mi gmo nabir*li darofe za Ljabljano iz dobrega srca, in to oBtane. Jaz noöem nobenega Slovenca : ponemčiti, nobenega Nencca poeloveniti. - To pa hočem, da bi ae vendar enkrat ' sprijaznili y A narodi t državi in da sa iz- polnijo želje naiega viadarja, da zavlada , mir in red v naši domovini. i I Kako je Mayer odhajal iz j Ljubljane. I Ear stoji jožai kolodvor v Ljabijani, j nikdar ni videl na perona takega slo- ; vesa, kakorinega je t sredo občinstvo ! napravilo poročnika Mayer,a pol are pred polnočjo, ko se je odpeljal z brzo- < rlakom t daljno temo. 27. peipolk si j tega dogodka, kako je bil spremljan \ njega častnik k vlaku, paö ne bo za- j pisal med slavne Btrani Bvoje zgodovine. Dogodek se je takole viš.l: Vedja dražba nas je bila okoli 11. ponoči ala- čajno na kolodvora. Jelo se je zbirati | nekaj občinstva in naenkrat je začelo | nekaj šameti in glasovi so poatali vedao } glaBnejši, češ: Mayer pride! Nekaj straä- | nega se poloti ljudi. Na kolodvora so ' . aslažbenci bili napeti — nihöe ni vadel, • kaj ukreniti, nihčo fede), kaj se ategne iz tega razviti. L.9 izredni energiji re- diteljey, ki bo se spontetnno iz oböinstva javili sami, ee je zah?aliti, da Mayirju ni bilo povrnjeno po znanem gesla iz svetega pisma starega zakona. To, da je .„Pöbel", kakor nemški listi piiejo — to Ijudstvo, ki se je zadrževalo, da Mayerja ni na lica mesta s prati in rokami za- dašilo! To so janaki, ki se tako znajo brzdati — bolj janaki kot tisto f*nte, ki je dalo streljati !... Ljadje radovedni hi- tijo iz perona proti izhoda. Ta pa se že VB6 bliiöi orožniikib bajonetov in pri- kažejo se rameni znaki 6 öastnikor 27. pešpolka. Ljudatvo je nehote se po- maknilo nazaj na peron. Pridrdral je brzovlak. Z-laj pa pride skozi ahod (glafni) 20 orožnikov z naaajenitni ba- joneti — tako často stražo je imel po- roönik c. kr. peäpolka 1 Toda ljadstro je eamoizaebe napravilo nekaj, kar ni obo- rožena sila pridakorala — naredilo je Spalir, za katerim se je postafilo reöi- : noma orožniatvo. Orožnikom je klicalo: Nč ie ma ne bo zgodilo, samo pogledati ga hočemo. videti njegor obraz! Vie nemo. Kar pride M^y r in žalostna pre- drzooflt ma sera iz o<5i — ne, ta ölovek smo si mislili takoj, ne more biti öisto pri pravi pameti. Z\ njim pet dastoikor. Prepadeni azro ipalir. Komaj ga pre- koračijo in stopijo do cgraje, (rl&k je stal na prvi progi) Ijadstro ?zkipi v strabotnem ' gojevo. Biti se je bilo nekaj groznega. j Neki orožnik zaiepdi g. Terseglaru na ubo: ,.Za božjo foljr, mirite — dra- < gače toče kri. ker imamo najstrožje na- loge." Medtem pa so že Ivan Stefe, zbornični svetnik Kregar in inženir Pod- ' krajiek z reliko energijo astavili Ijadaki ' tok. Is brzovlaka je vse prihitelo giedat nepopi8ni prizor. O-ožniki so stall ne- ' preraično, m&rsikaterema se je stresla j ob bajoneta roka, da bi ga zasadil, toda j poveljniitvo orožaiške eakorte je hvala boga bilo t rokah paoctetnega moža. 6. ! Štefj se je poBtavil pred öastnike — t zahvalo ga je neki častnik dreg ail, za kar se pa ni zmenil — potegnil tro- bojnico iz žepa in zagromel: V imenn te trobojnice mirn.t^! Tj je znamenje rediteljakiega odbora. Toda kakor orkan je zabnčalo okola: „Mörder!" Straini Viklitc, ki se ravno v nemš^ini čnje tako ; grozDO, je odmevil po perona in se I vzd gal v zrak dalečnaokoli. Uroebesni Tzkliki so se vrstili: .Mö'der!'*, „Lotter- bnbe !u, „Schandbabe 1", „Schaft!", nSchw)in!-' in nešteto dragih. Mjž Be ni ganil. Čistniki gmrtoobledi, Poročnik j Korody je kar hropel^ jeze. 0 i sa se j ma bliskale, roke v žepu so se nervozno | gibale, kar prhtopi k stotoika Pnxna- 1 rerju g. Terseglav, ki ga iz svojega slaž- ) bovanja dobro pozna in g* prosi, naj j pomirjevavno vpliva na kolege, Ijalatvo ] da bodo že reditelji popolnoma potolažiii. | Vsa cast g. Prsx narerja — vzlic silnema razbarjenja ss je precaagal in storil , tako, Bploh se jako koretno vede). Dmge 1 častnike pa so prehajala čadaa öarst»a ; — prijetna gotovo nobena razaa tega, da bo se čattli varne — pod senco orožniških bajonetav. Nijbolj hladao- > krvea se nam je zdel nadporočnik Navy. \ Eien je izknšal na ailae vzklike: Mörder! ! reagirati, pa so g* dragi poaöili, da se • takaj sploh nič reagirati ne da. Mayar i je zakričal orožaika, ki je stal poleg j njega: „Vörh&ften sie diesen M*nn!M |. Orožnik pa se ni znaeni!, ker je pametni I mož pač redel, do kakšaih posledic bi bilo kaj takega zaalo privesti. Mayir, ki je pred tremi dnevi dal streljati na „fdglinge" in na„halbwüehiige Barschen", se je zdaj blamiral pred orožaiki. Mayer, ako res umejs svojo cast in dolznost svojo kot c. kr. avstrijski častnik. v taki situaciji ni imel pravice orožnika klicati na pomoč, temveö potegniti bridko sabljo in si poiskati takozvanega vitežkega za- doščenja na gorejšnje vzklike! Tako pa je končno moral zbežati sramotnu v kupe in celo pet kolegov in 20 orožnikov za- njega ni moglo nič storiti! Ko je stopil r kape, je ta človek še zažagal z roko I Brzovlak se je jel pomikati naprej! la sledil je trenatek, ki bo nepozabno vti8Djen r spomin vsakomnr, ki ga je videl! Iz Ijadskib src in grl je zadonel z neizrečeno silo proti neba vzklik: „Mö-der!" Olmevalo je „Mördierl", ne- itetokrat ae je ponovil, ko je vlak že bil daleö iz kolodvora. Mörder, Mörder! Schaft! Biraba! Schandbabe! Nemo so stali orožniki, nemo so nata odšli cast- niki. R)s lepo slovo častniku belgijskega pešpolka, krivdorek, ki ga v rsej njegovi grozoti čati Ie, kdor je sam bil poleg ! 27. polk — ponosen si lahko na sv)jegi poroönika — maičaje naj se nad njim pravični Bog, ki je v njegovih rokah vsa sodba. „SioTenec". Poroönik Mayer je po demonstra- cijah izprašetal Bvoje vojake, koliko Btrelov so oddali: „Elen ma je odgo- Toril: tri „Also sie siad der M*nn, der Schnellfeaer gegeben! Wenn si verhört werden, sagen sie es ja nicht!" Naval na Kranjsko liranilnico je vsak dan večji. Ko je v Bredo za- ivonilo poldne, ostalo je ie kakih 15 strank, ki niso priäle na vrato. Nska ženica iz Njtranjskega je imela sedem knjižic. Ko ni dobila denarja, je zaöela jokatf, öei, da ji noöejo „dati". Stranke le dvigajo. Kakor se sliši, se je dvignilo okoli 250.000 krön in maogo deoarja je ; naproj odpovedanpgi za 1. oktober. Ker je Kranjski kontokorent pošel, dobila je | nov kredit pri avstro ogrski banki. Opo- zarjamo one Jjabljanske narodnjake, ki 8*6 vedno podpirajo j^o Kranjski hra- nilnici »iolfaraja", da store svojo na- rcdno dolžoost tuM oni. cJprava Kranjske branilaice je na- stavila v veii svojega zavoda neko 60-letno ženšče, Ki prosi stranke, da naj za „božjo voljo" nikar ne dvigajo denarja, čeč, saj ni ta nikake nevarnoBti za vase vloge. Strank je zopet vae polno, ki so priilo po svoj denar. Urad- niki se silno jeze, marsikatera stranka je BuroTO nahrata. Slovensko ženstvo ljuMjansko brez razlike strank priprarlja peticijo na miniatra Praieka v zadevi Ijabljanskih ktvavih dogadkov 20. sept. Foročnikii Königii je sodnijsko odpovedano stanovanje. Polifični pregled. Obstrukcija v češkeoa deželaem zboru. V čeikem dež. zbora so zahtevali Nemci od višjega dež. maršala, naj od- stavi z daevciega reda dnevni red. Ker tega ni storil, so Nemci pritteli z obstrukcijo iu niso pastili govopiti čeških gororaikov. Višji d. maräal je za- j pastil svoj sedež in del iz dvorane. ! Nemci so daije razgrajali. Ceški poslanel j 80 zasedli eatrado, nakar je višji dež. ; marial zopet zasedel svoj sedež. Njmei l so prodirali proti njema, bili po palt h, i met&li nanj akte. Višji dež. marial je | izjavil, da so ti dogodki nevredni dež. zbora in je zakljnčil sejo. N)mci so v deželaozboraki «eji vse f razbili, metali so črnilo, razbili pulte,, viijega dežcloega mariala kneza Lobko- vica so potimili iz dvorane. Nevarnost v Sandžaku. Poročali smo, da ja nedavno Sa- j lejman paša, tariki poveljnik v Plerljo, : moral nenadoma bežati skozi Sarajevo v Trat T Solan. Uradna glasila pa so trdila ! da paša ni bežal pred svojimi vojaki, ampak bil odpoklican iz C irigrada. VJada %e ve, zakaj prikriva nevarnost ob bo- sanskotarški meji. Istina pa je le, da je že pred tedni avstrijski diplo- mat opozoril vlado na potreba, da po- | mncži vojaike posadke do Mitrovice v varstvo železnice v Sandž*kn. R^oi ne- miri v onih krajih morejo prekrižati vse avstrijske naörte na Bilkana. Darovi. Za „Solski Dom" je došlo naiema apravnistya: Po volitri stareiinstva v Vrtojbi 10 K„ — Nemec Franc v poravnavo z Ivanom Batiöem 5 K. — Novice. Prihoduja seja goriškega dežel- nega zbora bo v pondeljek ob 10. ari predpoladne. O zvezah deželnozborskih strank zelo veliko pi4ejo razni liberalni listi, posebno pa , Edinoat", ^Saöa" in „L'Ecco". Ie med raznih trditev teh Iiatov naj po- snanaemo le eno in ta je: Slor. kat. poslanci so se ziražili z laikimi ltbaralci. Ta Kveza je nenaravna ; medtem ko je öisto naravna zieza slo7. liber&lcav z laäkimi kršč= aocialci. To je tenor pisanja nasprotaih liatov, ki sknsajo opraviöevati medsebajQe zveze. Toda mi pravimo: N.-iia delegic ja se z Italijani ni vezila v prjgruma. Jasno je namreč — tega naa- protniki ne üje — da bi večina rada nam razveljavila in vzela mesto v de- želnem odbora. Povejte nam pa «edaj, fcdo bi se v tem slaöaja ne branil. In ker so slaöajno Iaški Iiberalci taii v manjšini, je naravno, da je eoakost po- ložaja za obe stranki astvarila nokak 8kapen odpor proti skapnema napada. To je öisto jaano ! To ni torej noben greh in naii delegaciji se ne mora oči- tati prav niöeaar, öe se za s 1 u ö a j s a m o ¦ o brambe poalužaje tistega orožja kakor laški Iiberalci, za katerimi je latil svoj čas Aticlrej Gabriček. Na dragi atrani pa imamo odkritozvezo laikih krši socialcer in slov. liberalcev. Proit Faidalti skaia sicer to zvezo ozna- čiti kot samo zaöasno z\ ta e d i n slaöaj. „Elinoat" pa z dne 25. sept. čisto odkrito priznava, da ta zveza ni izraz bipnega klaboralnega odpora ampak, da je bila taka zveza naravnost potrebna. Slovenski liberale! torej priznarajo, da je bilo nnino po- trebno, da so se zvezali z laäkimi „kle- rikalci", da ž njimi skapaj vržejo ob tla slovensko kat. stranko. Z'ilo dvomimo, če se strinja s ka- toliikim programom voliveev proita Faidattija, prmigati pobijati drago- rodno, tadi katoliiko stranko. Ta zveza je sad dolgih dogovoror, je premišljena, in pisnaena. In vendar laika kat. stranka trd>, da se ni nikjer vezala v programn, med tem ko ae na$i delegaciji očita izdajstvo programa, ker 86 je z laäkimi Hb. skapno postopala Ie v samoobrambo. Tako bo stvari. Kdor sodi preoiiiljeoo intrezno, bo videl, kdo je izdal svoj program. Kako sodijo liberalni Italjsni o zvezi GabrSiek-Faidutti ? „Carriere" z dne 25. septembra piše o azroka te zveze tako-!e: »Pri zadnjih deželnozborskih volit- vab v slovenskem dela dežele so se go- dile nepravilaosti in nasilstva, ki so po- dobna povaem dejanja, katero meji na zločine. Taka naailatva so bila naperjena in uprizorjena proti prof. Barbač-u. 0» je klerikalai Slovenec, torej naš dvakratni nasprotnik, na političnem in in narodnem polja : toda naši Btranki je geilo : poitenost, in nikdar ne bodo privolili naii somišljeniki v dejanja, ki diiijo po zločinatva, naj si bode te ali one politicise barve tisti, ki je bil po krivici zadet. Pri tej volitvi smrdi glavni zapianik po f&lzifikaciji. Gospodje psendokatoliški Italijani vi ate ponöeni o tem zloöiaakem dejanja ter se bojite praviönega izreka veriftkaeijakega odaeka, v katerem bi ne imeli večine vi in vaäi zavezniki, slo- venski Iiberalci. E ro vam razloga izdaj- ske place, za katero ste se zvezali s ska- pino pod načelstvom 6abrščekovim. Vi zavezniki ste hoteli imeti večino v od- seka 7 svrho, da bi ta „pasta" ne prišla v razgovor in pojasnilo v zbornici. Vi ate hoteli imeti veöino v veri- fikacijskema odaeka, da bi zavlekovali brez konca in kraja poročilo o tej vo- litvi ; zato ste tadi zahtevali, naj se va- žna volitev odbora prej izvräi nego se volitve poalancev odobnjo". Narobe svet. Včerajšni katoliäki „L'Eco" povzdigaje A. Gabräöeka v de- veta nebesa, dočim se zgraža liberalni „Corriere" nad zvezo prošta dr. Faidat- ti-ja z Andrejem Gabrsöekom, ki napada dan na dan knezo-nadškofa. Zveza Pajer-Gregorčič? Da bi katoliški list „L'Eco" opraviči sramotno zvfzo monsignora Faidattija z Andrejem Gabrsöekom, predluga svojim čitateljem debelo laž, čoš da Be je to m »ralo zgo- diti radi tega, ker se je S. L. S. zvezala z ital ;aii2ko liberaluo. Kot odgovor na to grdo laž poziv- Ijajo poäiauci liberalnega itaiijanskega klaba prostn, naj to dokaže pisoö t „Corriera,: „Moruignoru Faidatti-jo. Vaš list je ( objavil rest, da so sklenili liberaloi ita- lijanski poslanci kompromis s klerikal- nimi Slovenci in da ete Vi bili radi tega j giljeni zjediniti se z liberalnimi Slovenci. ( Vai list laže nesramno. Ilalijanski klab Vas pozitlja, da dokažete tako trditev". Tržaška „Edinost" je prhesla neko poroöilo ali objavo, v kateri zago- tavlja svoje öitatelje, da so se morali li- beralni Slovenci zveziti s klerikalnimi Italijam', katere imeaaje italijaaako Ijnd- sko stranko, in si or iz dveh razlogov: Prvič radi tega, ker se je dr. Gregorčič zvezal s P-tjorjem, in dragič, ker se niao hol'li „klerikalai" Slovenci zvezati z li- beralDimi. — M danes odgovarjamo li- atu, da piše povsera neresnico. Naša stranka se ni vezala ne z dr. Pajerjem ne z liberalnimi Italijani, b katero se sedaj skapno bojaje proli GabrŠček-F*i- dnttijevema na?ilstva. Tudi ni res, da je klab S L. S. ali kdorkoli odklonil sode- lovanje s slovenako stranko ; res je le, da T to ni b 1 nikdar pozvan. Res je tadi, da se je izrazil dr. Franko, ko je sklenii s Faidnttijean znani pakt, proti neki nevtralni O3ebi, ki ga je prigovar- jala za skapno de!o?anje in poatopanje, sledeöe: „Z d\ Gregoröicemne gOTorimo več\ V ostalem pa javimo Gregorinove- mu iista, da postavimo že še natanko njegovo „objektivnoat, spravljivost in po- ätenoat" pred svetom v pravi svit. Obone za „Slovensko sirotišče": Kot ustanovoice „Slorenskega sirotiäöa" so do zdaj pristopile občine: Velike Žab Ije z zueskom 200 K, Št. Peter z zneskom 200 E, V r t o j b a z zneakom 300 K, Prvačina z zaeskom 2-M) K, Rihemberg z zneskom 400 E, Eojsko z zneskom 300 E, Cepovan z znes- kom 200 K; Opatjeselc in Črniče 8 vsakoletnim zneskom 20 E, Sovodnje z zneskom 200 KinPodgora z zne- skom 3 0 E. Hala vrlim občiaaml Naj bodo p. n. gg. žapaoi in starisiui rverjeni, da sa bo prav gotovo zgodilo, ker nam naro- čajo v piamib namreč: Vse v boljlo bodočnost slovenskega na- roda pod slavno vlado Njega Veliöanstva cesarja Franca Jožefa 1.1 Podučnega kurz a za cerkveno umetnost, ki ga je imel v velikem se- menišča od 22. do 25. t. m. dr. Joaip Mantaani, adeležilo se je 27 gg. dahov- nikov iz vseh krajev Goriške nadäkofija. Navdašenje za lepo stvar je veliko in želja vsestranska, da se ta knrz drngo leto že ponovi, to pa ob priložaejšsm ča8a; kajti od mnogih strani se je čnlo obža!ovanje, da je udelcžba zaradi trgatve nemogoča. Eer se je ta kurz priredil svoje- čamona izreöno željoN;. ces. in kr. Viso- kosti, presvetlega gospoda preatolonasled- nikanadvojvoda Franca Ferdinanda, poslali so öö. gg. ndeleženci na predlog predavateljev adanostno in zahvalno brzojavko na Danaj. Nj. ces. in kr. Vi- sokost btegoizvolila je cö. gg. ndeležence počaattti z brzojavno zahvalo, oddano v grajsöini Blühnbach na Solnograäkem. Glasi se T prevodn: „Graj iči na Blü hnbach. Za- hvaljujem se kar najnljndnje ˇ sem ndeleženc em, zbranim pri prvem nančnem kürzn za cerkveno umetnost t Gorici za počastilo, ki Bern je prejel tempo idom. Zelo me ve&eli, dasoseti kurzi ndejstvovali in upam, da bodo post ali mero- dajniv tej smeri in da bodo pospeäevali ohranjevanje cer- k veno-nme tniikih spomenikov ˇ državi. — Nadrojvoda Franc". Ker so se bili öö. gg. odeleženci P° zadnjem, res napornem dnevu ravno- *ar razšli, ko je dospela brzojavka, pri- obeimo jo tem potoro, da vedo, da je zanimanje za Gorisko od strani presvet- tega preatolonaslednika res istinito. Prvi sad tega knrza je sklep, da se ustanovi škofijski muaej, kamor bodo reševali cerkvene ametnine pred profd- nacijo in kjer se bodo tadi hranili nzorci za prihodnje priprave. Naznanje VipaTcein! — Zlruženi odbor Vipavcev obeb slovenskih strank je nameraral sklicati za to nedeljo pro- testni shod proti Ijubljanskim dogodkom. Eakor se nam danes poroca, shod ni bil pravočasno naznanjen politični oblasti. R»di tega jatri shoda ne bo. Deželni šolski nadzornik v Tretu. Vlada ne bo stalno imenovala deželnega šolskega nadzoraika za Trat, temveö ostane provizorij. Za provizoričnega nad- zornika bo nameščen prrf)3or dr. Fran Streinz z Danaja. Restavratcr na državnem ko- dvoru L >rd odobrava uoaor dveh ne- do'znib Slovencev od strani soldateake ter pristavlja : „Di deatsche Brüike bis znr Adrija ist fiat f .rtig". (Nflmški moBt do Adrije je skoro gotov.) Mi tega resUvraterja priporoöamo vssm Slovencem, mešcanom, kmetom in de- lavcem, ki hodijo v kolcdrorsko restav- r&cijo. Mi Sloveoci ma nosimo densrja na knp, on nas pa psaj) in se veaeli, če nemški vojaki koga naših nstrele. O vzklikih tocajke ˇ nekem go- riškem hoteln glede Ijubijamkih dogodcov smo dobili anoaimno poroöilo. Kar ano- nimnih dopisov ne vpoštevamj, prosim) dotičnega pisca, naj nam brez skrbi zaupa svo;e ime. Če je dopis resniöen, je stvar vredaa jarne graje. ; KoroSki Sljvenci in dogodki v Ljubljaol. — Oibor „Političnega in go- • spodaräkega drnšUa ziSaveccd na„Ko- I roškem" je sklenii v avoji seji dne 24. t. m. soglasno sledečo izjavo : j Odbor „Političnega in gospodar- i skfga drnštra zaS'.orencena K jroikem" .; izreka v iuoenu koroških Siovencev alo- venaki prestolici Ljabljani na nertolžno preliti slovenski krvi najglobokeje sožalje, ; obsoja bratslni nai-top tujerodnega vo- ! jaitva, votira v zoak sočatja za nagrobni , spomenik nedolžaih žrtav 50 krön ter | izraža svoje ves.Ije, da je v razdvojetiih ] bratih moč sovraätva rodila moö ljabezni. I Z% „Eat. pol. in gospodarako dra : Stro zaSoveDce na Koroškem" v Gi- ; Iovcu : Dr. Jinko Brejc, predsednik, Fr. Smodej, tajnik. — G^Iovpc, 24. eep- tembra 1908. Ustanovitev „Sloveosko-krščansko socialne zveze z* Trst in okolicou se je v nedeljo pri Sr. Ifann pri Trstu si- jajno izvršila. Oböinstva je došlo toliko, da je mnogo oseb moralo oditi. Biio je navzočih nad 800 oseb. Dvorani obrtnega drnätva sta bili natlaöeno polni. G^vorili so: Gančid, Limpe, Uicmar, Križman, Šierl. Na veselici je srirala godba ba- sanskega peipolka in so prepevali zbori : škedenjski, boljnnski in sretoivaaski. Ni- Bprotnikov ni biio." — Kopersko učiteljišče. Djsedanji ravnatelj B"3žek je obolel ia se zdravi že par mesecev v zavodaza um^bolne ˇ Sr. Daniele pri Vidmn. V Gjrici se govori, da bo vodjem koperskega nöi- teljišča imenovan okrajni šolski nad- zornik Finžgftr. — Kletarski nadzornik F^biani je začel te dni izvrievati svojo slažbo. Pregledal je po Farlaniji nekaj veöjih rinskih zalog in se prepričal, da teh vin nikdar ne zmanjka, ako tadi trta nikdar ne rodi. Traba mn železne metle in najodločnejiega nastopa, ako hoöe na- rediti red v pridelovanja vina. Vlada pa mora neasmiljeno kaznovati vsakogar, ki se ma dokaže najmanjši prestopek no- vega vinskega zakona, ako hoöe vlada v resnici varovati koritti veatnih vino- gradnikov. — Od južne železaice. Adjunkt JožefPipan je premeiöen z Z'danega mosta v Gorico; iz Gjrice višji revident North y Gradec. — G jriška rojaka Srečko Eodriö, aradniški aspirant iz Litije v C*gliano. Fran Rasjan iz Innichen v Mattarello na Tirolakem. S 1. oktobrom se odpravijo na jnžni železnici povratni (returni) listki po zoi- ža;jih ceiiah; avedejo se sicer noyi re- tnrni listki do daljave od 100 km., ki pa ne bodo imeli znžinih cen, arapak bodo T veljavi samo radi komiditele; veljali bodo 8 dni. Do 280 km bodo v promela po takozvtini ,,Abonnement" listki, t. j. blök od dvajset voženj, ki se jib napravi lahko v 1 leta. Ti bodo po zelo znižani ceni. Kdor se veliko Tozi, ma je priporočljivo nabaviti si takih liatkov. Naroöi se Jib lahko pri tsaki blagajni in se jih dobi v 10 dneh. Jažna Železnica si misli z odpravo retnrnih listkov pridobiti one izdatie, ki jih je imela mioalo leto z izboljiaajem pluö svojih aslažbencer. Jadovaki akci- jonerji ne morejo pozabiti onih stroäkor. — Razpis štipendijev. R^zpisajeta se dva deželba ätipendija po 600 krön, ustanovljena od deželnega zbora s skle- pom z dne 10. septerabra 1888 v apomia 40 letaega vladaratfa N,. V. prear. G)- Bfcrja Franca Jjž f* I. D ležiti se morejo te nstauove di- jakl, sinovi očeta rojenega, stannjočega in pristojnega v goriški grcfij, slašitelji na av8trijskem vseačilišča, na tehniki ali na viijem poljelelskem zavoda, skozi vsa 'eta viaokošolBkih štadij drzeö se obito- jeöih postavnih predpijov. Prosilci naj podajo svoje vloge de- želnema odbora do 31. oktobra 1908 in naj jim priložijo douazila o roda, pri- Btojnosti, o premožanjskih razm^rah do- tičnih dražir, o tem, da so vpiaani na kakem izmed navedenih uöilisö in doae- danjem uapredovanji. — Oznanilo. Razpimjejo se 8 tem itiri dezeine podpore po 400 krön za dijake z Gariškega, kateri so dovräili Brednje ii stopiii v visoke sole. T<» *»>•*<»* fndi graški klob atlftor, ksterema je pa ! z oiirom na dcgodke ˇ Ljabljani odpo- ˇedal adeležbo. — Žttonški ničrt Trst-Trži*. Precej obsežni protoko! o reviziji črte želfznice Trat Trziö (ntört inieoirjer dr. Dompieri in dr. Msglil) je iziel t tiakn. Posebno važna je izjava tržaike tram- vajske dražbe, da se po kontrakta pri- Btcjajočema jej pmilegija za porabo ceste odreka na korist projektirani železnice in ne prigoiarja lema, da bo Tpraiarna ielein ca sfgala notri r met to in da se etentaelno v ta oamen porabijo tiri | tramtajs. Kcmisijsko mnenje, podpisano od ClenoY komisije, od zastopnikov de- želmh odboro? t Train in Gorici, p r i- ; poznava načrtn relik gospo- darski pomen in jemlje iz izjar c. kr. priv. jnžne železnioe na znanje, da ni prcti nresaičenja tega železoiškega načrta nikake ovire, mnjenja, da po triaiki občini označena črta cestne že- leznice Trst-T/žio nima nič opra*iti s tem nradnim Čincm, ker dotedaj ni ie predlcžen nikak načrt glede zadnje ime- nofane železo ce, ter priporoča projekt (Dompicrija in Msgltfa, ki je v razpravi. Glede iztedenja te črte so bile do- Iočcne po kcmisijskem mn enjn naBtopne j spremembe in določila i I) Pttr bo enc- i tiroa in izTedena s potrebnimi izogiba- ! liači; toda z določilom, da se cdkap «aljiič lckalne prcge Tret-Prosek že . sedaj iztrši za dyctirno naprato in ae na tej lckalni prcgi oporna in podstaTna zidoTJa izfedejo za dfotirno železnico; 2) gradbene spremcmbe, ki sta jih se- atavitelja načrta piedložila med koraisijo, so cdcbmjejo, in niso po njih na črti Prosek-Tižič doroljene nikake knr*e pod \ 2C0 in miöimalnfga radija in ne fitrmci j nad 35'"ioo- 3) prcg« se t Tržičn podaljša za kakih 6C0 m in se kcnčni kelcdvor, centra!» za izvsjanje gcnilne sil9 in re- tniza prelcže t Tržic; 4) v emisla pri- vcljeDJa tržaike tramvajeke dražbe in cbčine iržaške ee želcznica eientnelno izfede v mesto na tirih tramvaja. Vs:- r'janta predlcžena cd občine ia. oporabo od leta 1878 projektirane no*e ceste na : Greto, bi ee eYentnelna mogla Tpoitevati, če cbčina poprej iztede to ceato. i Komisija je stavila zakljnčni predlog: črto projektp, rszpra\ljenega od kcmisije, je ˇ smislu predlcženih komisijskih pre- dlcgoT in z ozircm na tozade^ne va- rijsnte, naicdene t protokoln, dolcčiti za j seatavo podrobnega projekta, cziroma ] VBprejeti kvkor podlago 2a komiaijske rasprave. Toliko 0 ktmisijfikem cgleda za j črto Tr^tTržič iozenirjer dr. Dompieri n dr. Idaglič. — MedmFodni zbor zveze kme- tijsk« ga zadiužuištva, ki bo zboroval prihodnji teden v Piec«nzi v Italiji, ima na dnefnem redo poročilo 0 razvoja in o sedaDjem Hacja italijanskfg» zadraž- ništip, daije pcročilo o notejšero razvoju zadrožniUTP, zlasti na Ogrskem in t Srbij'. Pnfesor Vi?ante iz R'ma bo pre- datal o zadiDŽni Teviziji, kake izluŠDJe so te doelej dcfrg'e ra tem poija in kaj je treba uk^cniti za izpopolnitev revfzije. Trije pcrtče^alci, zvezni ra^natelj Bier- Bafzty iz Kit la, zvezni prcdgedaik pr(f. dr. Raiccri iz Piscenze in zYCzni na- ielnik JeDiy iz Bern a se bodo bavili z blfgCTEim prsnretcm zsding. Dalje je na dneinem redu poročilo 0 mednarodni rcganizfciji zsdinžne etetietikp. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica delta Croce štev. 6. Slovenci podpirajte slovensko šolstvo v Gorici!! Zahvala. Podpisani si šteje v prijetno dolž- nost, izreči javno zahvalo c. kr. priv. zavarovahiici proti požaru v Gradcu za točno izplačilo zavarovahie svote. — Ta zavarovalnica je vsega priporočila vredna ter jo priporočam vsakomur, kdor se m sli zavarovati proti požaru. Vitovlje-Šempas, 21. sept. 1908. Alojzij Mrevlje. Rojflhi! hupujte narodni boleh JolshEga Dome". lzTrstno pecivo priporoča spoštovanim meščanom in okoliöanom pekovski mojster ]flHOB BRSTUB \ florid Šolhka ulica St. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste MajdiČevega nilina. Odlikovana mizar^ka delavnica s stroje- — vir l obratom — 60RKA -Tržaška ulica 18 - ANT. CERNI60J izdeluje:______________ Za stavbe:; Za sobe: Za cerkve: Yrata j Omare ; Altarje okna ; postelje klopi podove ' mize < prižnice stornice umivalnike / pulti pregraje ponočtie ; klečalnike i. t. d. omarice ; i. t. d, stolice ; _____________[ i. t. d. \ ZÄLÖGA: vsakovrstnih strugarskih izdelkov kakor: nog stebri- čev, važev itd. — Vsakovrstnih rezbarskih izdelkov, kakor: cimirjev, podporic i. d. Stroji na električno gonilno silo. ' „! Illililli: čevljar v Semeniški ulici 1. i v Gorici priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv, Va- lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Schwan en-Apotheke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkäülicast. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfti, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/2 kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka \z Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- raann-ovegn v Ajdovščini. Vse blago Rihard in ^ I=Felix Majer Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 j erarni liferanti kupujejo iu ! prodajajo seno, slaino, re- ! zanico in krompir v«ake vrste pod najugodnejšimi pogoji. ; Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratu 1 z lastno parno silo, ^rva goriška tovarna umetnih ognjev s strojnim obratom izdeluje: raketc bengalične Iuči, rimske svcče, ko- Iesa i. t. d. i. 1. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- pente v velikosti 120 cm X 200 cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z moriogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, C. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske -----------palače.)----------- Poprava in komi- sijska za- loga dvo- koles in šivalnih strojev pri JSg Gori ca /* ' ^ Via Prodaja tudi na mesečne ob- r\nnmn roke. Ceniki franko. UUDn0 Stara dvokolesa se emaj- 3—V. lirajo po ceni z ognjcm. gjjg V mizar in v losni trgovec v Poipri, 1 vöeIh iDvep ülmMu mosta (na cesti, ki peljeproii Gradiški) OOO Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga in mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohiš *_ va, vinskih posod, stiskalnic itd. CENJ. PÄME IN (JOSPOPJE - POZOR! Imate že šivaliii stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po d olgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedrio le najboljši. upiginol-victoria stroji deia]0 ^ Po 10 letni uporabi brezšumno. Opiginal-Victoria stroji so nePrekosijivi za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so n^^.r,-,,^ za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poiičuje brezplačno. Qpiginal-fJictoria stroji so najboijš* izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, rivokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk — Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) št. 9.