130. Številka._ Ljubljana, v petek 7. junija 1895. XXVIII. leto. SLOMŠKI NAROD. Izhaja vsak dan iveier, isimfti nedelje in praznike, ter velja po po§ti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto lf> gM., za pol leta 8 pld., IS Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za 7E« loto i.'3 gld., za detrt leta 8 g!d. 30 kr., ta jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pnfiiljanje na doni racnna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. /a četrt leta — Zm tuje dežele toliko več, kolikor poštnina -.-.nafta. Za oznanila plačuje se od Itiristopne potit-vrste po <> kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 5 kr., če ie dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frankirati. — RokopiEi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni«tvo je na Kongresnem trgu 5t. 12, Upravnifttvu naj &e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Delegacija. Na Dunaju, 8. jnnija. Že dolgo let ni bilo toliko zanimanja za prvo sejo delegacije kakor letos. Že dosti pred določeno uro so se napolnile galerije do zadnjega kotička, največ seveda je bilo državnih poslancev, ki so priftli gledat novega ministra unanjih del. Ker se še ni bila zaključila seja poslanske zbornice, se ni mogla o določeni uri otvoriti seja delegacije. Čakaj e na otvoritev so se delegatje zbrali okoli novega ministra in bili prav začudeni, ko je grof Goluchovvski hitel pozdravit grofa Hohen-vvarta in je potem ž njim dolgo govoril. Končno se je zaključila seja poslanske zbornice in delegatje so hiteli v dvorano. Minister grof U o hichovvsk i je s slabim glasom pozval opata Hausvrirtha, naj kot starosta prevzame predsedstvo. Opat Hauswirth je prevzel predsedstvo in naprosil barona \Valterskirchena in grofa Pininskega, naj pri volitvi predsednika fungi-rata kot zapisnikarja. Na to se je vršila volitev in je bil izvoljen predsednikom princ Ferdinand Lobkovic, in sicer z 49 od 51 oddanih glasov. Predsednik princ Lobkovic je vzprejel volitev in se zahvalil za izkazano mu zaupanje. Po-vdarjal je, da bo razprave vodil nepristransko in rekel: Skrbeti ?a vojsko je patrijotična tradicija delegacije, in dasi po vzgledu drugih driav treba tudi pri nas čedalje več žrtvovati za vojsko, se vender vedno jemlje ozir na plačilno silo prebivalstva. Predsednik je potem omenil umrlega nadvojvode Albrehta in bivšega ministra Kalnokjja ter zaklical cesarju trikratno „Slavo". Delegacija je potem izvolila podpredsednikom pl. Za leske ga, zapisnikarjem delegate: knez 01ary, Lorber, Ebenhoch in baron Oppen-heim. Minister grof 6oluchowski je potem predložil skupni državni proračun. Potrebščina znaša 156,291.4(53 gld., oziroma po odbitku pokritja 102,461.105 gld. Od te svote mora plačati Cis-litvanska 70 odstotkov, to je 71,722.773 gld. 53 kr. Ogerska državna polovica 30,738.331 gld. 51 kr. Serafina. (Italijanski spisal Francesco Pometti.) (Dalje.) V. Serafina mu pogleda v oči in prebledi. — Je li to istina? Ah, da ni tako! Devojka stopi počasi k kameniti klopi in obrnivši se od njega pokrije obraz z rokama. On obesi puško na vejo in sede k njej. Samo tega mi je de manjkalo, da ti začneš plakati . . . Saj sva že sama davno čakala na razglas ... Pa kaj je v tem zla ? . . . Koliko mlade-ničev pohaja v vojake, koji imajo tudi ljubice, a pozneje se vender poroće j . . . Saj je samo dve leti. H konjenikom me ne marajo ... Ni se treba bati, da ne bi služil samo šest mesecev, da me nauče čitanja, ker znam, hvala bogu, že nekolike čitati in dobro se podpisati! — Tebi je lahko govoriti I . . . Ti greš mej avet, mej ljudi, a jaz ostanem tu sama I Naj mi Cislitvanska mora torej 2,057.715 gld. 90 kr. več plačati, kakor lani. Proračun je razdeljen tako- le: Redni troski: za ministerstvo unanjih del 3,910.700 gld.; za vojno ministerstvo 150,185.901 gld.; za skupno finančno ministerstvo 210.250 gld.; za pokojnine 1,852.000 gld.; za skupni računski dvor 126.552 gld. Izredni trojki: za ministerstvo unanjih del 52.400gld.; za vojno ministerstvo 17,500 859 gld., za skupno finančno ministerstvo 33.000 gld. Proračun se je odkazal proračunskemu odseku, potem pa so «e vršile volitve v odseke, na to se je seja zaključila. Cesar vzprejme avstrijsko delegacijo v sohoto ob 11. uri dopoludne. Državni zbor. Na Dunaji, G. junija. V današnji seji je poslanska zbornica rešila najprej nekaj predlogov glede podpor po ujmah prizadetim krajem, mej temi tudi predlog Vošnjakov za podporo Podčetrtku in predlog za podporo breški okolici. Potem je posl. Mauthner poročal o predlogu glede davčnih olajšav za Ljubljano in druge po potresu prizadete kraje. Posl. .Iax je priporočal vladi, naj privabi iz drugih krajev stavbenih podjetnikov, da se razbije ring, posl. Bfeznovsktf pa j« popisoval škodo, katero je potres prouzroči I v Ljubljani. Pri glasovanju se je prediog vzprejel soglasno. Zbornica je potem nadaljevala davčno predlogo. Govorili so dr. ttrzorad, grof Pininski in dr. Dyk, vsak jako dolgo, da se debata kolikor mogoče zavleče. Naposled se je morala seja zaključiti, ker zbornica ni bila sklepčna. Prihodnja seja bo jutri. V IJ uhlja lil. 7. junija Slovenska šola v Gorici Dne 20. t. m. bo pred upravnim sodiščem obravnava o pritožbi goriškega mestnega zastopa proti odloku učnega ministarstva, da mora goriška mestna občina osnovati Ijudako šolo s slovenskim učnim jezikom. Stvar umre moja tetka, ne bode se živa duša brigala za me. — Grem, da vidim ljudi . . . tako? Ti ostaneš doma, tetka te zamore tešiti; kedo bo pa z menoj spregovoril prijazno besedo, kadar bodem v tujini ? — Tem bolje! Ti me bodeš hitro pozabil, ko ti ne bode nihče govoril o meni. — O, tega ne maram slišati. Ti si naravnost nezahvalna. Zatrjujem ti, da se varaš ! ... Da tebe pozabim? Ali ne veš, koliko sem radi tebe trpel pred materjo ? Nagne se k njej ter ji stisne roko. Zdaj sedi ona z obrnjeno glavo in na pol sklonjena. — Ah, sv. Frančišek, a jaz sem bil sklenil dati za veliko mašo tebi na čast! — vzklikne mladenič. Pusti sv. Frančiška pri miru ! Tudi jaz sem se zaobljubila. Obečala sem, da na svojih ramenih ponesem njegov kip na blagdan, no on ne mara za mojo prošnjo ... Ne diraj v njega. Morda ima drugo bitje, koje umeje steči njegovo milost. In Serafina tiho zaplače ne odmaknivši se od dražega prijatelja. — Kolnem se ti pri Bogorodici, da me tiraš se vleče že več let. Vlada je bila ukazala, da se naj na podlagi zakona šola takoj osnuje brez ozira na to, da se je občina pritožila. Ministerski svet se je proti temu ukazu bil pritožil pri ministerstvu in to je poslalo akt deželnemu šolskemu svetu, da se izreče. Pred 14 dnevi je šolski svet imel sejo in z ozirom na italijanske ugovore sklenil, da se šola precej ne osnuje. Mej drugim se je naglašalo, da bi slovenska šola vzbudila preveliko razburjenost mej goriškim prebivalstvom. IJati ae je vsekako, da se stvar še za jedno leto zavleče, če tudi je za go tovo pričakovati, da upravno sodišče ugodno razsodi za Slovence. Stvar bi že bila davno rešena, da v nekih krogih ne manjka dobre volje. Volilna reforma. Liberalni časopisi vsi ostro obsojajo načrt volilne reforme, pač pa konservativni listi kažejo že neko zadovoljno^ z delom pododse-kovim. „Grazer Volksblatt" pravi, da načrt volilnega reda, kakor ga je izdelal pododsek, zasluži vso pozornost. Še bolj pa Ugaja načrt glasilu dr. Kbenhocha. Ta list preti liberalcem s Taatlejevo volilno reformo, ako bodo delali ovire. ( udi se protisemitom, da niso zadovoljni z načrtom, ki jim daje dosti mandatov. Mi se temu ne čudimo, ker dr. Kbenhoch spada mej največje nasprotnike znatnega razširjenja volilne pravice in j** zlasti povsod kazal veliko nasprotje proti delavcem. Pri tem je pri shodih nemških kmetov govoril večkrat najvčji nesmisel. Ta mož menda čuti, da tudi njegovo stališče ni posebno trdno, da bi ga morda ne volili več v zbor, ko bi se volilna pravica tako razširila, kakor je želel grof Taafte. Če se v Avstriji izvede kaka slaba ozkosrčna volilna reforma, ne bode to le krivda nemških liberalcev, temveč tudi nemških konservativcev, kakor lahko spoznajo čitatelji. Volilna reforma in Poljaki. Poljski listi obsojajo volilno reformo in pri tem posebno nagla« šajo svoje ozko galiiko stališče. Vsakdo mora priznati, da se je Galiciji dovolilo v novih kurijah dovolj poslancev. Seveda v delavski kuriji sr» Galiciji ni moglo dati toliko mandatov, kakor Češki, ko so se izključili kmetijski delavci, kajti industrijskih delavcev je razmerno mahi v Galiciji. Poljski listi tožijo, da bi po izvršenju volilne reforme Češka imela 1U3 poslance, Galicija pa le 72, da si ima Galicija milijon več prebivalcev. Poljski listi po- v obup! . . . Ali kaj naj storim! . . . Kaj naj storim? . . . Si li že mislil o tem, — nadaljuje Serafina plakajoča in drhteča, — da ©stanem brez podpore, kadar ti odideš, da me bodo zopet obkolili vsi oni zli ljudje, koji mi kopljejo jamo . . . Raje hočem trpeti glad nego se pokoriti . . . Ali da sem uverjena o tebi . . . Vem, da sem uboga sirota, ki nima nikogar . . . Nesrečna moja osoda ! Kaj sem zakrivila! . . . On vstane ves bled od vznemirjenosti. A da ti jaz dokažem? . . . začne Francesco . . . Serafina dvigne glavo, a iz njenih očij, polnih solz, odseva vprašanje. — Da se poročim s teboj ? . . . dovrši Fran-cesco svojo misel. Ona neutešno zmahne z glavo. — Tvoja mati ne bode privolila v to! — To pot mora popustiti. Meui je težko, da te ostavim samo, brez podpore. Ko bodo vsi znali, da si moja žena, bodo te uvaževali . . . Omožena žena je vse drugačna stvar. Dopisovala si bodeva često. Prosila bodeš kuma Giovana, da mi piše v tvoje ime ... A za tem, kadar se vrnem (usede ne polnoma prezirajo pri tean gospodarsko važnost in velikost davka (ješke. Na to se bode moralo vedno ozirati, dokler imamo zastopstvo interesov. Poljaki so pa s.imi do sedaj bili najgorečnejši zagovorniki zastopstva interesov. Će se pa Poljaki postavijo na stališče ljudskih volitev in zahtevajo občno volilno pravico, potem pa imajo pravico zahtevati, da se Galiciji da več mandatov, a v tem slučaju Rusini dobe več mandatov, Poljaki pa morda še nekaj manj nego sedaj. Slovenci bodo pa radi podpirali gališke poslance, če se ti odločijo proti zastopstvu interesov. Volilno gibanje na Dunaju. Ne ve se še, kdaj da bodo občinske volitve na Dunaju, a volilno gibanje se je že pričelo. Protisemitje nabirajo sklad za volilno agitacijo in predvčeraj zvečer je že bil na Dunaju močno obiskan protisemitski shod. Na tem shodu je govoril o položaju vodja protise-mitov dr. Lueger. Pojasnil je, zakaj on ni prevzel županstva. Liberalci so ž njim le norce brili. Daje dobil pri prvi volitvijj 75 glasov, bi bil prevzeli a jih je dobil (iT, pri drugi 08, pri tretji ravno 70. Mej drugim je pri tretji volitvi izročil mu od-prri listek z njeg.i imenom najuplivnejši liberalec dr. Richter, kakor bi hotel reči: „Jaz sem te imenoval.J On je na to moral odkloniti volitev, ker on hoče biti župan dunajski ne le po imenu, temveč tudi v resnici. Dr. Lueger je na to dokazoval, da bi volitve morale biti v sedmih tednih po razpustu. Liberalci seveda zakon drugače tolmačijo in bi po njih mnenju morale biti volitve šele jeseni. Lneger je v svojem govoru naglašal, da ima mestni zbor veliko nujnih stvarij rešiti, zaradi katerih se ne mor- volitev odlašati. Koncem je Lueger svojo stranko poživljal k Bložnosti in na boj proti liberalizmu ter razkladal veliko važnost volitev. Rusija in Bolgarija. Še so laj ni sestavljena deputacija, ki ima iti v Peterhurg. Ovire dela višja duhovščina, ki se neče pridružiti deputaciji, če poprej ne dobi zagotovila, da bode deputacijo car tudi vzprejel. Tega z.igotovila pa vlada dati ne more, Duhovflčina ne mara zastonj hoditi v Rusijo. Metropolit Klement je že jedenkrat naredil jedno tako pot brez uspeha. Ko sta se bili sjedinili obe Bolgariji, je bil peljal k ruskemu carju deputacijo, ki je bila jako neprijazno vzpr-jeta. Rusija v Aziji. V Peterburgu no sklenili v Pamirski dolini naseliti Kirgize. Nad 8000 kitgišk h rodbin bodo tjekaj preselili. Kirgizi so pogumni ljudje in bodo dobro branili mejo. Organisovali jih bodo po vojaški, kakor so organizovani Kozaki. Nadalje so sklenili zgraditi železnico v Mandžurijo, ki se bode začenjala ob sibirski železnici. Transkaspijsko železnico pa mislijo podaljšati od Samarkanda do ('itr.tlskega j)relaza, to je 128 vrst daljave, da bodo v k.?ki potrebi lahko hitro odposlali vojakov na vzhod. Rusija hoče vedno bolj razširiti svojo oblast v Aziji in odpreti ondu za svoje izdelke in pridelke nova trgovišča. Polagoma vsa trgovina v severni in srednji Aziji preide v rusko roke. Dopisi. I#. (»iMilcu. 4 junija. (Cesar v auli.) Spomini preteklegi dne, častitljiva in vzvišena oseba cesarjeva, lepo novo vseučilišče in očarujoča poleg nje ter jo objame okrog pasu) kadar pridem nazaj, prestalo hode vse trpljenje in srečno bodeva živela ... Ali ni tako? . . . S»ratina ne odvrne ničesar: niti glave ne dvigne, zaupno se privije k njemu, a prsi se ji šh vedno burno vzdigujejo od ihtenja in oči so polne solz. Noč je že popolnoma pokrila zemljo, goste sence zavijajo gore in polje. Niti najmanjši veter ne pihlja, ne čuje se lajal psov. Na jedenkrat za-zvenč iz doline melanholični zvoki p.»pevke: »>i mesec moj srebrni, drafle jedini Oa ti jo /.nano, kaj mori srce rai . . . Se li spominjaš? . . , vpraša jo Francesco in se nasmehne. ... se li spominjaš? — To pesem sem pel, ko sem te prvič našel tu samo . . . A glas polen prošnje in strasti odmeva nekje daleč: „Ah, tugo velja . . .u »»buzet od nežnosti stisne Francesco jačje, močneje v svoje naročje Seratino. Ona vstane iu drhti od vznemirjenosti ; krepko objame njegovo glavo in v nekaki divji strasti ga poljubi na čslo ... (D.tlje prih.) krasota aule mi ne gredo iz glave. V duba stojim j v auli na desni strani pri oknu. Spredaj in zadaj i vidiš same slovanske obraze. Tamkaj so Hrvati in Bolgari, tu zopet Srbi in Slovenci, zadaj stoje Poljaki in ostali severni Slovani. Na levi strani so zbrani nemški akademiki s pevskim društvom, spredaj pa stoje v „koroni" zastopniki posameznih društev. Mej vsemi vzbuja veliko pozornost ponosni zastavonoša akad. društva „Triglav" v predragoceni obleki predstavljajoči Nikolo Zrinskega. Dolga surka iz violetnega blaga, čez pa istotak at.ila obšit z bobrovo kožuhovino, rudeče hlače in starohrvatska kapa s čapljinim peresom, obšita s lesketajočim zlatom in kožuhovino »ravega sibirskega sobolja dičijo gospoda jurista Žižeka. V rokah drži po strani lepo triglavansko zastavo z mnogobrojnimi slovenskimi trakovi, darovanimi od štajerskih Slovenk. Na strani zastavonoše stoji dični predsednik triglavanski g. Vrstovšek, v ostalem krogu pa zastopniki drugih slovanskih in nemških društev. Od strani lahko vidiš, kako bode v oči slovenska tro-bojnica nemškega Štajerca, kateri danes avstrijskemu cesarju „hochrt kliče, pred poldrugim mesecem se je pa klanjal do tal pruskemu Bismarcku. I Prekrasna dvorana je čez in čez napolnjena z nade-polno mladino, a skozi trojni uhod prihajajo še vedno mnogi. Vsakdo ogleduje stene in se čudi lepemu slogu, v katerem je aula zidana. Uhod drži mimo vrste marmornatih stebrov, na katerih sloni galerija za dame Luč pada skozi petero obokanih oken in se odbija na leaketajočih svetilnikih, katera visita sredi sobane. Sjiredaj v sredi je velik cesarjev kij) na marmornatem stalu. Pred njim je postavljen eleganten sedež, pripravljen za cesarjevo vzvišenost. Na desni je v steni odprtina, kamor naj se stavbena listina zazida. Ogledavsi sobano pričakuje vsakdo radoveden cesarjevega prihoda. Jednajsta ura odbije, strel na mestnem griču naznanja odhod iz dvorca. Kmalu *e zasliši trobenta jezdeoev-dija-kov v kos um i h 10. stoletja. Za njimi se pripelje cesar v spremstvu vseh generalov in višjih mestnih uradnikov. Na stopnjicah vseučiliščnih vrat ga vzjnejme niagndiceuca rektor Rolett z dekani ter ga spremlja v aulo. Burno grmeči Bživio"-klici in nemški „hochu done od vseh stranij, dokler cesar z zahvaljujočim iu smehljajočim se obrazom ne sede na pripravljeni sedež. Magnilicenca rektor pozdravi cesarja, omenja nevenljive zasluge njegovih prednikov, se zahvali za njegove milostne dobrote in ga slednjič prosi vložiti poslednji kamen na veličastno dovršeno poslopje. Prebere se stavbinska listina in se vloži na desni strani v zid. Na njo se položi kamen in cesar udari s kladvoin trikrat po njem z besedami: , Universitas (Jarolo Francisca J vi vat, crescat, rloreat!" Na to se cesar osebno zahvali navzočima stavbinskima mojstroma, potem magnificenci rektorju ter jirofesorjem in nazadnje zastopnikom dijaških društev. Mej burnimi j>ozdravi gre cebar skozi aulo v sosedno sobo akademičnega senata in od tam po celi univerzi. Dijaki ga pričakujejo pred vseučiliščem, ga tam zopet burno po« j zdravijo, na kar se cesar s pokloni zahvali. Vrsta I dijaških jezdecev spremi odpeljajočega se do dvorca nazaj. I/. SBagorlec pri Za t i čini, 4. junija ! (I! eda.) Malo je po svetu znana naša občina, še manj pa znano, v koliki nadlogi se mi zdaj nahajamo. Voda od snega pretekle zime nam je zalila našo ravnino. Hritka je bila ura 20. marca t. 1. o polunoči, ker je voda hitro narastla, zbežati so morali vsi prebivalci vasi Dobravica, da v celi vasi ni (»stala živa duša; nagloma so pobrali nekaj blaga in živine in šli v sosednjo vasi stanovanja prosit. Nepopisna žalost in jok nastal je po vasi, še živina je tulila, ki je morala v noči zapustiti svoje hleve. Ti ubogi prebivalci, še zdaj zapuščeni, brez podpore, v veliki skrbi za prihodnji kruh od daleč s svojo družino gledajo žalostno na svoja stanovanja, ki se še vedno v vodi razmakajo, oni pa pri sorod nikih in dobrotnikih prebivajo, njih polje pa pod vodo počiva. Vsakteremu se milo stori, kdor vidi po rodovitnem polju toliko vode razlite, še bolj se mu pa mora omehčati srce, če pomisli obupno usodo teh pregnanih kmetičev. Upamo, da nam vsaj zdaj kmalu voda odteče, ker se že več časa trudimo h kopanjem grabna jioleg Zagorice, po katerem je že veliko vode odteklo v udrte propadu. Ljudstvo dela z veseljem in brez plačila, ker vidi, da bode s tem rešilo vas Dobravioo. oziroma tudi vas Podboršt. — Zaradi spodbujanja ljudstva k delu smo dolžni se presrčno zahvaliti g. župniku Jakliču, zahval lijenio se županu g. Zajcu za vodstvo dela, za mnogo skrb in nadzorstvo pa g. c. kr. žandarmerijskemu načelniku Premersteinu, Lepa hvala tudi gg. Slivniku, Kristanu iu MarinČiča iz Št. Vida za poslana darila. Nadejamo se pa tudi, da bode visoka deželna vlada nas v veliki stiski podpirati blagovolila. Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. junija. — (Najvišje darilo.) Nj Vel. cesar je poklonil društvu za ustanovitev rešilnega in vzgoje-valnega zavoda za zanemarjene dečke v Ljubljani TiOO gld. podpore za zgradbo zavodnega poslopja, katera naj se izplača kakor hitro bode izkazano dovolj glavnice za zgradbo poslopja — (Deželni zbor kranjski.) Deželni odbor je prosil vlado, naj skliče deželni zbor na dan I. ali na dan 2. julija. — (Občinski svet) imel bo v soboto, dne 8. junija ob 6. ari sveder v mestni dvorani sejo. Dnevni red: I. Oznanila predsedstva; II. Poročilo občinskega odposlanstva o uspehih Dunajskega potovanja; III.,Poročilo stavbinskega odseka o po množitvi tehniškega osobja pri mestnem stavbinskem uradu; IV. Poročilo glede mestnega regulacijskega načrta; V. Poročilo vodovodnega ravnateljstva o mestnega vodovoda: a) računskem zaključka za 1. 1894, 6) proračunu za 1895. leto. Tajna seja. — (Osebne vesti.) Gosp. drd. Iv. Prem rov je imenovan sekunda rijem v tukajšnji deželni bolnici. — (Za Ljubljano.) Koncert, ki so ga priredili uradniki pošte in brzojava v Trstu v „Poli-teama Rossetti" za po potresu prizadete prebivalce na Kranjskem, je donesel čistega dohodka 500 gld. Zanimivi vzpored se je izvajal v vsakem oziru izborno. Koncert so počastili višji poštni ravnatelj g. Pokornv in zastopniki drugih c. kr. oblaste v in uradov. — (Znižani tarif za dovažanje stavbenega materijala) Vodstvo južne železnice dovoljuje od 30. aprila t. 1. pod gotovimi uveti porabo izjemnega tarifa XVII. za prevažanje stavbenega materijala za zgradbo ali popravo po potresu podrtih ali poškodovanih poslopij. Te dobrote za morejo odslej biti deležne tudi stranke, če je dotični materijal direktno nanje adresiran, ako se pri oddaji materijala tovornemu listu doda certifikat mestnega magistrata, i; katerega je razvidno, kake vrste in koliko blaga se pošilja, kako se zove in kje stanuje prejemnik ; zapisani morata biti tudi železniški postaji, od koder in kamor se materijal pošlje. To isto velja tudi za pošiljatev materijala v vse, po potresu prizadete kraje pol. okrajev ljubljanska okolica in Kamnik; tovornim listom je dodati kakor pri pošiljatvah v Ljubljauo certifikat, potrjen od okrajnega glavarstva v Ljubljani oziroma v Kamniku. Pod temi uveti je dovoljen znižani tarif za prevažanje materijala in živil tudi na državnih železnicah. — (Tatvina.) Zidarski delavec Val. Pire iz Goričice ukradel je včeraj prodajalcu glasbil Josipu Ribiču na Starem trgu zlato uro z verižico, vredno okolo 80 goldinarjev ter jo hotel prodati urarju Somnitzu v St. Peterskem predmestji. Na vprašanje redarjevo, kje je dobil uro, odgovoril je Pire, da mu jo je poklonil stric v Udmatn, pozneje pa je priznal, da jo je ukradel na Starem trgu. Gospod Ribič, ki ure še ni bil pogrešil, spoznal jo je takoj kot svojo last. Pirca izročila je policija deželnemu sodišču. — Nadalje aretovala je mestna policija 17 letno Frančiško K as t ulic iz Lesc, katera je bila zaradi tatvine zasledovana v kranjskem policijskem listu. — (Iz Borovnice) Vrli nadučitelj gosp. Peter Janda, v NoumčiScah pošta Zvolenčves na ,eškem. zvedši, da je učiteljski dom v Borovnici vsled potresa močno prizadet, .poslal je za popravo po g. Fr. P. zbirko 18 gld. 50 kr. Prisrčna hvala vrlemu rodoljubu in vsem darovalcem! — (Šolska veselica) se priredi v prid ponesrečencem v Ljubljani in okolici v Stariji na pro-stonšču g. Ivana Šapla v nedeljo, 9. junija točno ob 4. uri popoludne. Vstopnina 10 kr., sedež 20 kr. — (Z Vipavskega) nam piše rodoljub: Letos so začele trte jako zaostajati v rašči navzlic dobremu gnojenju in primernemu obdelovanju ; posebno je to omeniti v občinah: Planina. Krzelj, Goče, St. Vid. Podraga, Vrabce, Lozice in Vipava. Grozno je trpela po toči in burji občina Budanje in deloma Vrhpolje. Veliko škodo je napravila burja po vseh občinah s tem, da je cele poganjke polne zaroda, kar odlomila. Tudi drevje je zelo poškodovala, zlasti marelice, s katerih je stresla veliko sadu ln b.iš marelice in čreinje so zarodile obilo, a drugo sadno drevje kaže prav slabo. Poljski pridelki obetajo biti bogati; takisto bodo dali travniki, zlasti tisti, kateri so bili gnojeni s kajnitom in žlindro, obilo košnjo. Nekateri so že začeli kositi. — Vina imajo posestniki še mnogo in prav dobrega, prodajajo ga pa hektoliter od 20 gld. naprej. Kdor želi dobre, močne in zdrave kapljice, pridi torej le v našo ,deželou, kjer Še ne marajo kvariti božjega vinca. — (Novi osobni tarif na državnih železnicah,) po katerem se bode nekoliko podražila vožnja, posebno v tretjem razredu — kakor smo ž« omenili — bode bržkone stopil v veljavo šele a dnem 1. avgusta namestu 1. julija. Dotična dela so se pri glavnem ravnateljstvu že dodelala do malega in se bode novi tarif predložil trgovinski mu ministru, da ga potrdi. — (Kočevski vodovod.) Poljedelsko mini-eteretvo je za napravo kočevskega vodovoda dovolilo 22.000 gld, katera svota se bo uplačala v treh letnih obrokih po 8000, 7000, in 7000 gld. Pogoj je, da vodi vsa dela kranjski stavbinski urad. — (Zdravstveno stanje.) Bolezen otrpnenja na tilniku je popolnoma prenehala v Stari suhi vasi, v Bitinjah pa so še trije bolniki, katerim se je zdravje obrnilo nekoliko na bolje. — Osepnice so ponehale v dveh občinah kočevskega okraja popolnoma, v ostalih občinah pa se bolezen ni razširila. Bolnikov je se 23. V nekaterih vaseh se je mej otroci prikazal dušljivi kašelj in je zbolelo mnogo otrok, vender ni umrl nobeden. — V kočevskem mestu je pri dveh rodbinah bilo 0 slučajev varicel (ošpic), 3 izmej zbolelih so že ozdraveli. — (Goldinarskih bankovcev) je bilo koncem meseca maja samo še 3,497.872 v prometu, torej za 921.435 manj nego koncem aprila meseca. — (Dr. Smolka) je popolnoma okreval in se je danes, kakor se nam brzojavno poroča, s svojim sinom odpeljal iz Rimskih toplic na Dunaj. — (Nov odvetnik na Koroškem) Gospod dr. Jožef Kolšek, ki je te dni položil odvetniški izpit, se namerava naseliti na Koroškem. Koroški Slovenci bi dobili v njem ne samo dobrega pravnika, nego tudi zvestega podpiratelja naroda, kakor-šnih ravnovtam silno manjka. — (Številke govore.) Celih 4 7 odstotkov otrok iz tržaške okolice ne zahaja v nikako šolo. Tako žalostnih razmer glede obiskovanja šole ni najti niti po deželi. Tržaški mestni očetje, ki se bahatijo v jednomer s svojo namišljeno skrbjo za blaginjo okoličanov, bi se morali sramovati v očigled neoporečni istini, da se v šolskih okrožjih v slednjem gorskem zatišji skrbi izdatneje za šolski pouk in po takem za splošno izobrazbo, nego pa v tržaški občini. V tem pogledu je zelo poučljiva uradna statistika, ki jo je izdelal deželni šolski svet za Goriško. Iz te statistike je razvidno, da bi so tudi mestni očetje v Gorici smeli prav pošteno sramovati. V šolskem okraju tolminskem je v letu 1893/94 hodilo v šolo ali se sploh učilo 77.5 odstot. otrok, v okraju goriške okolice 97.1, sežanskem 97.8, irra-diščanskem 94 7 in v mestu Gorici 77.5. Vidimo torej, da so tam gori na revnem Krasu dosegli naj-sijajnejšib uspehov, dočim je Gorica na zadnjem mestu , v jedni vrsti z okrajem tolminskim. Toda, ako primerjamo lokalne razmere na Tolminskem z razmerami v Gorici, moramo reči, da se je tudi na Tolminskem storilo veliko več kakor v Gorici. Gorica se ponaša torej z najslabšimi uspehi v vsej deželi. — (Velik požar v Trstu) je nastal v sredo zvečer po 8. uri v skladišču firme Z-muaro in Gen-tili v Via delle Accpie. Ogenj se je razširil strahovito hitro In uničil vse stekleno blago, kar ga je bilo v skladišču. Gost dim goreče slame, v kateri je bilo blago zavito, seje valil nad mestom, gasilcem pa skoro ni bilo moči prodreti do pogorišča. Napornemu delovanju gasilcev, ki so prihiteli z vsemi tržaškimi brizgalsicami na pomoč, se je posrečilo ob 1. uri zjutraj požar omejiti in odvrniti največjo nevarnost za bližnja poslopja. Gasili pa so še vso noč. Več gasilcev je ponesrečilo, dva sta se skoro zadušila in so ju morali odnesti, jednemu pa je bila roka poškodovana. Ljudje so morali stanovanja v goreči hiši zapustiti zarad gostega dima. Škoda je precej velika, ker je samo za 20.000 gld. zrcalnega stekla pokončanega. — (Odlikovanje.) Cesar je poštnemu slugi v Pulju, Matiji U r b a n c u, podelil o priliki njegovega umirovljenja srebrni zaslužni križec. — (Akad. tehn. društvo Triglav) v Gradci imelo bo 2. redno javno zborovanje due 8. junija 1895 s sledečim vzporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Slučajnosti. Lokal: Hotel Goldenes Ross, Mariahilferstrasse. Začetek ob 8. uri zvečer. Gosti dobro došli! — (Akad društvo „Slovenija" na Dunaju) priredi dne 8. t. m. svojo 1. redno zborovo sejo v Kastnerjevi restavraciji „Zum Magistrat". Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobrodošli! — (Intendant dr. Št. pl. Miletić,) ki je v minuli sezoni zagrebškega narodnega gledališča tako uspešno in zaslužno vodil ta kulturni zavod in ga na vse strani povzdignil v umetniškem o/.mi. odide te dni na dvamesečni dopust, da se odpočije od napornega delovanja. * (Politična pravda) Črnogorec Marko Bac-ković, sedaj učitelj v Belemgradu in Milanov agent, je pred nekaj meseci obelodanil pamflet, v katerem je na nečuven način grdil črnogorskega kneza. Ta pamflet je izšel po naročilu in na troške starega sovražnika črnogorskega kneza — razkralja Milana, kateri je ž njim hotel dokazati Srbom, da je črnogorski Nikola v zvezi z radikalci in deluje na odstranitev Obrenovičev. Črnogorski knez je, kakor smo že včeraj javili, tožil pisatelja pamfleta. Tožnika je zastopal sicer državni pravdnik, a dobro dresirani sodniki so odklonili prvo zahtevo, naj se pamflet kontiskuje in dovolili tožmcu dokaz resnice. Da tega dokaza faktično ne bo moči doprinesti, o tem ni dvoma, ali toženec bo imel priliko sramotiti v vsem slovanskem svetu spoštovanega Nikolu in to je Milanov namen. Da bodo sodniki Backovida ali povsem oprostili ali ga le navidezno in prav milostno sodili, o tem ni dvoma. * (Hudo kaznovana prijaznost.) V izvest-nih okolnostih more celo prijazno povabilo na čašo : piva biti grozno hudodelstvo. Svoj čas je neki Du-najčan srečal krdelo vojakov, mej njimi tudi nekega dobrega znanca. Bili so silno spehani. Dunajčanu se je znanec smilil in rekel mu „ Pojdi z menoj v gostilno, kaj boš tu marširal". Zaradi tega povabilo ga je sodišče obsodilo na šest mesecev težke ječe. češ, da j^ skušal vojaka zapeljati, naj odreče izvrševanje svoje vojaške dolžnosti. Dunajčan je seveda podal ničnostno pritožbo in njegov zastopnik je pri obravnavi pred najvišjim sodiščem obširno dokazoval, da se tako povabilo vender ne more kvalifikovati za hudodelstvo, a opravil ni nič; sodišče je pritožbo odbilo. * (Nihilisti — ka-li?) V Peterbnrgu je dne 28. maja izginil ravnatelj političnega oddelka policijskega ministerstva državni svetnik Lerhe. Vsa policija ga išče, a nikjer ni sledu o njem. Iz začetka se je mislilo, da se je Lerhe morda usmrtil, a ker je živel v ugodnih denarnih razmerah, domneva sedaj policija, da so ga nihilisti umorili. * (Ujeti anarhisti.) Predsednik francoski republiki, Faure, se mudi sedaj v Bordeauxu. Pariški listi javljajo, da je policija v Bordeauxu ujela tri anarhiste, ki so nameravali atentat na predsednika Faurea, in sicer so ga nameravali umoriti na tisti dan, kakor je bil umorjen Carnot. * (Sestra Ribota ponesrečila.) V Calaisu se je peljala sestra ministerskega predsednika Ribota v vozu čez železniški tir, ko je ravno neki vagon drdral po tiru. Iz strahu je skočila iz voza iu padla tako nesrečno pod vagon, da jo je zdrobil. * (Ustreljen častnik.) Predvčerajšnjim zjutraj je bil v Madridu ustreljen stotnik Clavijo, tisti, ki je z revolvorjem napadel generala Prima in ga nevarno ranil, ker mu ni hotel dati svoje hčeri za ženo. * (Angleški advokatje) imajo, kakor poroča neki angleški list, jako l*pe dohodke. Najznamenitejši angleški odvetnik sir Karol Russel zasluži na leto povprek .100.000 gld., sir Rihard Webster iu sir Kdvard Clarke zaslužita po 200 000 gld. Kakih deset odvetnikov zasluži po 150 000 do 200 000 gld., na tisoče jih je pa, ki se morajo zadovoljiti s prav neznatnimi dohodki, mnogo je celo takih, ki še 500 gld. na leto ne zaslužijo. * (Usmrčenje 131etnega morilca.) V Tamani na otoku Formosa je bil te dni obglavljen 13letni dečko, ki je umoril dva še mlajša otroka, s katerima se je igral. Oropal je dečka in inu vzel srebrno verižico, potem pa ga jtahnil v prepad, kjer je mrtev obležal. Ko je sestra umorjenega klicala na pomoč, je mladi morileo še njo pahnil v prepad. Ko so našli oba otroka mrtva, se ni vedelo, kdo je morilec, šele pozneje se je našla verižica in se je dognalo, da je 13letni dečko bil morilec, kar je tudi priznal. Bil je usmrćen ob navzočnosti več tisoč broječe množice. * (Roman kitajske cesarice .) Mati sedanjega kitajskega cesarja se je rodila kot hčerka siromašnih roditeljev v Kantonu. Ko stariši niso imeli od česa živeti, jim je hčerka svetovala, naj jo prodajo Tako se je tudi zgodilo. Deklica je postala last nekega generala; temu je lepa in bistroumna deklica tako ugajala, da jo je adoptira! in jo nekega dne poklonil kitajskemu cesarju. Ta se je vanjo zaljubil in jo uvrstil mej svoje žene. Ko je. 1. 1861. umrl in je bil prestolonaslednik star šele sedem let, prevzela je mati-cesarica vlado. To se bere, kakor povest iz „ Tisoč in jedna noč". _!____L r --1 i Slovenci ln Slovenke! ne zabite j družbe sv. Cirila ln Metoda I ____ ___ Jj. i r Darila : Za prebivalce, prizadete po potresu: Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Županstvo mesta Pisek zbirko 405 gld. 14 kr.; gospod Ivau Hribar, ravnatelj banke „Slavije" v Ljubljani, 288 gld. 50 kr., katere so darovali, in sicer: gospod I. Boršnik v Dubrovniku 188 gld. 50 kr., koroški Slovenci (po gosp. V. Legatu) 100 gld.; administracija časopisa „Narodni Listytt v Pragi nadaljnjo zbirko 216 gld. 80 kr.; č. vikarstvo v Čez-Soči nabranih 29 gld.; „Narodni dom" v Bakru 25 gld. 50 kr; podporno društvo „Slovenija" v Clevelamlu v Severni Ameriki 25 gld.; gospod Anton Mazek, gimnazijalni ravnatelj v Požegi, nadaljnjo zbirko 19 gld.; remesl. živnost. Beseda v Žižkovo 10 gld.; mestni urad v Bohdanci na Češkem 10 gld.; uradniški kegljaški klub v Tešinu 8 gld.; gospod Fran Zopf, učitelj v Ptuju, zbirko ti gld.; gospod Gustav Hreh v Casselu ;> gld. 95 kr.; tvrdka Schmiedt A Fontin v Oruovicab 5 gld.; gospod S. Polil v Hebu 5 gld.; županstvo v Sumpei ku na Moravskem zbirko 6 gld.; oeeški dijaki 4 gld. «>0 kr.; gospa Antonija Funk v Sumperku 4 gld. 40 kr.; gospod Rudolf Siche v Sumperku 3 gld. 50 kr.; gospa Rosa Bolim v Sumperku 3 gld.; gospa Ana Baum-gartner v Sumperku 2 gld. G8 kr.; gospa Edita Seidl v sumperku 1 gld. 20 kr.: M. R. v Michel-hausenu 1 gld.; E. F v Sumperku 10 kr.; gospod Josip Gruber, pekarski mojster v Opatiji, vnovič 2 vreči kruha. Farni urad v Moravski Huzovi (p. Hno-jice na Moravskem) je poslal 11 gld. 10 kr. kot darek bratov Hanakov v podporo od potresa obiskanim bratom Slovencem. Knjitovnost. — »Slovanski svet" ima v št. 22. naslednjo vsebino: Nemški Schulverein pa Slovani; L. N. Tolsto): Gospodar pa hlapec ; Dopisi; Ogled po slovanskem svetu; Književnost. — „Vienac" ima v št. 22 naslednjo vsebino: L. Z. Ladanjski: Bonček Tribuhović; R Katalinić-Jeretov: Ljuven sanak; M. Sabić: Mate Baštijan; V. Gudel: Ima i prije Mažuranićeve pjesni štampana narodna pjesma o Smail-agi Cengijicu; S. Spanič : Otkrića Preradovićeva spomenika ; Sarajevo ; H. Taine: Filozofija umjetnosti; Listak. Ilustracije: Martin Nedić; Spomenik Petra Preradovića; Počasni šator pred spomenikom Preradovićevim. Brz oj arvfce. Dunaj 7. jun ja. V današnji seji poslanske zbornice so dr. K b e n h o c h in tovariši predložili zakonski načrt glede obligatornega zavarovanja delavcev. Koncem seje je dr. G e s s in a n n predlagal nujno, naj se tako začne preiskava glede razmer pri zavarovalnici Austria. Dunaj 7. junija. Pri sinočni seji davčnega odseka se je unela živahna razprava o volilni pravici petakarjev. Diference mej konservativci iu mej levičarji ter za njimi stoječo vlado glede petakarjev so se vsled tega znatno poostrile. Konservativci izjavljajo, da bodo pri tretjem branju glasovali zoper davčno reformo, če vlada glede petakarjev ne odneha. Dunaj 7. junija. Včeraj se je levičarski klub posvetoval o načrtu volilne reforme iu sklenil, naj levičarski člani volilnega odseka pač glasujejo za to, da se o načrtu začne specijalna debata, da pa naj že pri generalni debati pojasne načrtu neprijazno stališče stranke. Dunaj 7. junija. Ministerski svet je sklenil, naj se proračun na vsak način re5i čim prej, da ne bo treba zahtevati novic" provizorija. Vlada bo delovala na to, da se hod'« obravnave skrajšale, kakor že prej dvakrat. V parlamentarnih krogih se sodi, da je absolutno nemogoče rešiti proračun pravočasno, da bo torej vlada morala predložiti tretji provizorij. Dunaj 7. junija, (ioluchovvski in Win-dischgr&etz sta bila danes pri cesarju v av-dijenciji. Dunaj 7. junija. Trgovinsko minister-stvo je zaukazalo revizijo proge projektovanc železnice Se/ana-< >pčiue-Trst. Dunaj 7. junija. Sinoči ob l/t6\ uri se je otvorilo zasedanje ogerske delegacije. Predsednikom je bil voljen grof Aladar Audrassv, podpredsednikom Koloinan S z e 1 1. Poslano« „Slov. Narod" se jh po pravici začudil, da je pri naši zadnji občinski volitvi proti naši ljudski stranki glasoval in proti njej celo izid v 2. razredi; odločil g. Karol Pollak iz Ljubljane. Naj se le g. Pollak s svojim „Poslanim" omiva, kakor hoče. opral se ni, ne pri nas, ne pri Vas, ne pri „Slovenci", kateri mora vender-le imeti samo stvaru-razloge, ko tako dosledno podpira našo stranko. Gosp. Pollak se sklicuje ua svoje lastno poznavanj tržiških razmer in na svoje lastno prepričanje. Ko bi le to poznavanje ne bilo tako starega datuma in ko bi prepričanje ne bilo tako malo stvarno! Gosp. Pollak že 25 let ne živi v Tržiči in prihaja tako po redkem v niš trg, da položaja ne more presojati iz lastnega opazovanja, ampak k večjemu is pripovedovanja svojih, po samooblasti proti nam hrepe-nečih svakov. G. Pollak pravi, da je volil tiste osebe, „do katerih ima več osebnega zaupanja." Verjamemo, kajti s svojim glasovanjem je prišel na pomoč samo svojim svakom, kateri se hočejo na vsak lep in nelep način obdržati na občinskem krmilu. Da mu je šlo samo za „žlahto", videti je tudi iz tega, ker on ie pred volitvijo ni imel nika kega imetja v Tižiči, ampak je bil le mimogrede kot „smehljajoči se dedič" posestnik v Tržiči. To je tudi od nas zadnja beseda o „lastnem prepričanji* g. Pollaka, ker več besed treba ni! V Tržiči, dne 5. junija 1895. 779) Več pristašev ljudske stranke. Umrli so v Ljubljani: 3. jonija: Iran Speck, delavee, 22 let. Poljanski nasip At. 50. 6. junija: Ifan Luznar, krojač, 47 let, Soteska St. 10. V deželni bolnici: 4. junija: Neža Jelovfan, delavka, 47 let. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 6. junija j 7. zjutraj 2. popoL '.«. zvečer 786*1 7.S4 0 7348 19-2° C 24 4° C 17b°C si. szh. si. svz. si. zah. d. jas dež. ubl. 27 dežja. Srednja temperatura 20 \ \ za 2Ti' nad normalom. ID"a.na-jsl2Sx "borza* dnč 7. junija 1895. Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 86 Skupni državni dolj* v srebra .... 101 „ 3.r> Avstrijska zlata renta....... 122 , 86 Avstrijska kronska renta 4°/,..... 101 „ 60 Ogerska zlafa renta 4°/0....... 138 n 3f> Ofierska kronska renta 4"/„..... 99 „ 15 Avstro-ogerske bančne delnice .... 107') B — Kreditne delnice......... 407 „ 25 London vista........... 121 „ 30 NemSki drž. bankovci za 100 mark . . 59 , 32'/» 20 mark............ 11 , 86 20 frankov........... 9 , 62 Italijanski bankovci........ 4t> n — C. kr. cekini........... 5 , 67 Dne »i. kr. junija 1895. •V , državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 151 Državne srečke iz 1. 18*14 po 100 pld.. . 1 *»7 Dunava rep. srečke F>«,'0 po 100 gld. . . 131 Zemlj. olnV avstr. 47a° 0 zlati zast. listi . — Kreditne srečke po lOO gld...... 199 Ljubljanske srečke......... 23 Kudolfove srečke po 10 gld...... 24 , — Akcije anglo-avstr. banke po 800 gld. . 174 „ 50 Trauiway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . . 508 „ — Papirnati robelj......... 1 • 30Vt gld. 60 kr. r » n BO „ i) n . 50 , . 60 „ Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja o bolezni in povodom smrti moje iskreno ljubljene, nepozabne soproge, gospe Gabrijele Zech rojene Ihan učiteljice v Tržiču za izredno mnogobrojno spremstvo do poslednjega počivališča, izrekam vsem prijateljem in znancem, posebno preč. duhovščini in g. vodji tržiske sole, kakor tudi vsem gg. učiteljicam in učiteljem iz kranjskega in radovljiškega okraja, vsem gospodom uradnikom predilnice in tkalnice, gospodom pevcem zaginljivo petje, slav. meščanstvu in darovateljem krasni h vcn<-ev svojo najsrčnejšo zahvalo. V Tržiču, dne 7. junija 1895. 1776) Ferd Zeh uradnik predilnice. Plemeniti raki! Sveže lovljeni, skaćoći, dobro zamotani, poštnina in embalaža prosta loo—190 komadov lepih namiznih rakov 7")— hO „ B v.Ukih „ || 5,:i— *>• * „ velikanov z dvema tolstima debelima skarjema .... 32— 3.r> „ solo-velikanov, izbrane, največjo živali, od 16 etra. naprej J.imči se za to, da dosp<> živi, skačoči. gld. 3— . 350 . 4 40 , .">oU skubljeno z roko, blisfteče belo, gld. 1*96, isto perje n«*sknh-ljeno Hit kr., puh blisč.eće helo, non plus ultra gld. 225 funt poštnine prosto. Vse po povzetju razpošilja llcnr. S< liapir.ii. Buczacz, Galicija. Opazka: Hcferenc.ijo so na razpolaganje. (743-f>) /h I Jnliljetiio In okolleo iUamo spretnega agenta v svrho razpečavanja zakonito dovoljenih državni b papirjev in srečk. Visoka provizija in eventuulno stalna plača. (f>07-ll) Menjalnicno društvo glavnega mesta Budimpešte Adler&Co. pred potresom. 33 X 50 cm. Komad po 30 kr., po pošti 5 kr. več, dobiva se v Narodni Tiskarni". «8t 4t Srajce za gospode za koje ne garantuje, da so dobro prilegajo, iz najboljšega materijala, z trladkimi prsi po gld. 97*60, z v gub«- naiiran'mi pr*i pogli^. 29" — 12 komadov, prodaja promptno iz zaloge ali pa narejene po meri, kakor tudi mtitinetSe in naj«olidneje (I3i)4—15) v ovratnikih iu manšetah. Henrik Kenda, Ljubljana. Vzprejmem komptoirista ki je slovenščine in nemščine popolnoma zmožen, in paznika za delavce, kije čvrst in prevdaren. Oni, ki znajo kako stavbinsko rokodelstvo in skladisčarji, imajo prednost. Vinko Majdič, (777—1) valjični mlin v Kranju. Hočete li lepi postati? Umivajte se z Doering milom H HOVO. To je najboljše milo sveta. 7 i,61-3) Hočete li lepi ostati? Uporabljajte pri svoji toileti izključno Doering milo p* IOVOi Boljšega najti ni nikjer, hobiia se pnnct po 30 kr. Generalno zastopstvo: A. .Motsch 4 C*., Dunaj, I., Lu^eck 3. Najboljše vošćl* o svet« ! Fernolendt za Ces. kralj dež. priv. tovarna utem. I. 1835 na Dunaj i. To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo Črno Sveti ter vzdržuje umu jo trpežno. --. — Povsod v zalogi. ===== (8*98 Zaradi p<»uwr«*Jnn| naj se pazi natanko na meje iua« Mf* St. Fernolendt. ~w& Poštni paketi, katerih vsebina (4 kilo voščila) je sortirana, pošiljajo Kfl za poskušnjo pestrost |>ro*t IV. uri Ml min. pojHtiudrtr metani Tlak t Novo maito, Kožama. Ob 4. uri popoludne oiabnl vlak t Triu«., Baljak, Calovae, Vr.immm. fcato, čaa Šelatbal * Solnofrad, Liaud • Oaatnlu, Zali na jasam , Inomoal, Bragnlo, ''urili, OaneTO, Parit, tez KlatB Raintng, St«/r( l.iuo, Ontundan, Iaohl, Budejerio«, Plaanj, Manjina Tare, Mifar, SVaneoTa vara, KarloTa Tare, Prnffo, Lipako, Dunaj Tia Amatattan. 7. uri itn min. trr+rr maianl vlak v Noto m p »to. Ko.'-mtj« Ka.-Mii tega ob nodnljab in prainikih ob li. uri liil minut popoludn« OBObni vlak t lieiice-IHed. Prihod v lajnbljano (juž. kol.). os> 5. uri 6H min. n)utr<\) oaabni Tlak ■ Dunaja Tla Amatattan, Lip-alja, Praga, PrancoTih TarOT, KarloTih »arof, Kgra, Marijinih varjr, Plauja, Hmlrjevlc, Holnoirraria, I.insa, Stajrra, Omnndana, taohla, Aua-M«a, Zalla na jeieru, Li-ml Oaatclna, lijulmega, OalOTOa, Baljakn, Franaanifeat«, Trblaa. OS> H. uri 19 mtta. *)utrn\) metani Tlak la KooeTja, NoT«ga m sata ttb 11. uri V*> min ttopoludnm oaebnl Tlak a Dunaja ti* Amatetten, Ijipiije, Praga, PranooTih t*rot, Karlovih raroT, Bgra, Marijinih Taro t, PUnJa, Bndajario, SoLnograda, Ldnoa, Stovra, Pariita, troimve, ruriha, Bregnioe, Inomoata, Zalla na jaaeru, Itand-Oaataina, Idabnoga, OaloToa, Pontabla, Trblaa OS) ». uri .19 min. jtojioludnr meaanl vlak i« KooeTja, Norega maiU, Ob 4. uri M min. p^ftohutn« Mabui Tlak a Dunaja, Idnbaagk, Balathala, Beljaka, OoIotcb, k'rau«en«f«ato, Pontabla, Trbiaa Oh 9. uri 4 min. tcarnr oaahnl Tlak % Dunaja pr.ko Amatattana in Tjjobnaf.. HaMaka. OaloTca, Pontabla, Trblaa. 'M> 9. uri iM min,. rrr*rr roeianl Tlak ia Kn.Vvi«, NovaRa Udrt* Ilaiun tega ob nedeljah iu prainikih ob 10. uri 40 minut avoćer osobni rlak iz Loaec-Itlctla. Odhod 1% LJubljane (drv kol.) Ob t. uri »3 min. ^futrnj r Kamnik. B 9. m 03 , pojtotudnm „ w . H. „ HO . m*rrr ■ „ ,, tO. ,, tO ,, *rrr*r ,, ,, laleduji rlak le ob i.r.ieiuh In ptaanikih.) Prihod v LJubljano idrfc, Rol.j. Oa> O. uri lifl min. %)utrtij la Katnuika _ |M. . 11. . m m dopotudn* , „ \"—l'fO) ,, O. m 90 ,, ajajaAf ,, a V. 9 BB , a-«wr>r . a (alednji rlak la ob nedeljah ln praantkih.) pod ..Kclcillm lirlboiU'" odda se za letos m tudi za več let \ xwli.iip. — Pogoji izvedo se v pisarni dr. Ivan Tavčar-jevi. (776—1) Karol Bartel arhitekt in stavbeni mojster v Inomostu se priporoča za i/.vrsevauje novih zgradeb in adaptacij izdelanje načrtov in proračunov stroškov itd. (•^F* Zastopnik njegov gonp l «e> ■ obrstao powio. Lekarna Trnkćczy v Gradci. Štajersko deželno zdravilišče Rogatec-^latina« Postaja južne železnice Poljičane. Sezona od I. maja do I. oktobra. l*im<> ht kopelno zdravljenje in zdravljenje s sirotko in elektriko. l*roN|»«kte raspeljIJ» ravnatelftitvo. SvetotiioiiiHiH- klM^lic«*, sodržojofe «.IhmIm-i--)«*«<» N