Poltelna platana v gotovini Stev. 234 V Ljubljani, sobota 14. oktobra 1939 Leto IV ■■■■■■» Delo za mir in sodelovanje v Podonavju napreduje Pogajanja med Romunijo in Madžarsko Trsi, 14. oktobra, m. Po vzajemnem odpoklicu iet z romunsko-madžarske meje napoveduje italijansko časopisje še nadaljnje izboljšanje odno-'šajev med Jugoslavijo, Madžarsko in Romunijo. Po vesteh iz Bukarešte so se že začela pogajanja za sporazum v podonavski kotlini na podlagi dvostranskih pogodb, kar se pa utegne zamenjati tudi z enotnim sporazumom za vse države. To delo za ureditev razmer na Balkanu in v Podonavju gledajo italijanski politični krogi z velikimi simpatijami. Pravijo, da se to dogaja z vednostjo in s podporo rimske vlade, ki hoče, da se na vzhodu Evrope odstranijo vsi tuji vplivi in ohrani seda- nje stanje. Italijansko časopisje poudarja uspešnost jugoslovanskega posredovanja, katero se v celoti strinja, z italijansko-jugoslovanskimi koristmi na tem prostoru. V zvezi s tem prinaša včerajšnji »Piccolo* članek, da so se že začela obsežna pogajanja med romunsko in madžarsko vlado. Pri teh pogajanjih so bili z obeh strani dani stvarni predlogi za ureditev trajnega prijateljskega razmerja med obema državama. Bukarešta, 14. oktobra, o. Romunski listi še vedno veliko pišejo o zbližanju med Romunijo in Madžarsko in napovedujejo v kratkem najtesnejše sodelovanje med obema državama. Jasnost, ki je nastopila v prostoru med Donavo, Črnim in Egejskim morjem, obljublja še prisrčnejše zbližanje med vsemi južnoevpraškimi državami. Romunska vlada si bo z vsemi silami prizadevala vzbuditi v sosednih državah vtis, da hoče ostati zvesta svoji sedanji politiki uspešnega sodelovanja med balkanskimi državami. V zvezi s popustitvijo napetosti, ki je nastopila po odpoklicu vojske z madžarske meje, je bilo veliko število rezervistov poslanih na tritedenski dopust, kar pomeni delno demobilizacijo. Nemške napovedi o vojnih posvetovanjih med Nemčijo, Sovjeti in Italijo Nemci še vedno računajo na morebitno premirje London, 14. okt. o. Lodonski radio poroča, da t Berlinu računajo, da bo v najkrajšem času prispel tja sovjetski zunanji minister Molotov in njegov pomočnik Potemkin. Računajo tudi, da bo prispel še italijanski zunanji minister Ciano. V Berlinu tolmačijo ta sestanek za razpravljanje o nadaljnjih ukrepih nadaljevanja vojne. Angleži smatrajo te vesti za pretirane in so mnenja, da Italija ne 1)0 prisostvovala razgovorom med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo, ker hoče ostati za vsako ceno nevtralna, kar se tudi vidi iz tega, ko vpliva na balkanske države, da ustanove nevtralni blok, po drugi strani pa noče z ničemer pomagati boljše-viški Rusiji do novega razmaha medtem, ko bi se zahodne države vojskovale. London, 14. okt. o. Londonski radio poroča, da se kancler Hitler še vedno posvetuje s svojimi svetovalci glede nadaljnjih ukrepov, če Anglija ne bi sprejela pogajanj za splošno mirovno konferenco. Hitler bo te dni obiskal zahodno bojišče in predele blizu belgijske meje, kjer so že skoraj vse mesta izpraznjena. •Posvetovanja med kanclerjem Hitlerjem in njegovimi sodelavci trajajo že 24 ur neprenehoma. V prihodnjih dneh je treba pričakovati daljnosežnih in usodnih odločitev za Nemčijo. Navzlic jasnemu angleškemu in francoskemu odgovoru, da ne more priti do premirja, če Nemčija ne ustreže angleškim in francoskim zahtevam in ne da stvarnih poroštev, da bo svoje bodoče Novi napadi na angleške in francoske trgovske ladie Newyork, 14. okt. Nemci poročajo: United States Line je prejela radiogram z ameriške potniške ladje »Predsednik Ilarding«, da je rešila 63 članov posadke angleške tovorne ladje »Heponsopol«. Ladja »Predsednik Harding« je skušala nato priti na pomoč francoski ladji »Emil Miquet< ki je začela goreti. »Emil Mi-cjuetc je plul iz Texasa v Le Havre s petrolejem ter je ena največjih petrolejskih ladji na svetu, ki ima 14.115 ton. Začetek belgrajskega velesejma Belgrad, 14. okt. o. Trgovinski minister dr. Ivan Andres je danes dopoldne odprl belgraj-ski velesejem. Na tem velesejmu razstavljajo skoraj vse države, ki imajo lastne paviljone, w*ed njimi Turčija, Madžarska, Italija in Ro-_ unija. Prav tako bo danes odprt tudi novo /'®rajeni nemški paviljon. ?'n bivšega nemškega cesarja l® Pobegnil iz Nemčije If' okt. m. »Pariš Midi« in drugo ča- ITFriderik nSiji ?b.javlja vest, da je knez • „ vil;«™!’ ,dTruSi sin bivšega nemškega ce-^ zapustil Nemčijo in odšel v L Je k«ez odpotoval iz Nem-cije zato, cer je izgubil zaupanje v nadaljni potek dogodkov « ker računaPsn,fudimi razme-rami, — d n e in. , v katere .se podai^ Nemč jaz vsakim n, ko se vojna nadaljuje. Bolgarsko sovjetska pogafanja so zastala Moskvo, 14. okt. Voditelj bolgarskega civilnega letalstva polkovnik Bojdcv, ki je vodil v Moskvi pogajanja za uvedbo redne letalske zveze med Moskvo in Sofijo, poleg tega pa je imel tudi politične posvete, je odpotoval včeraj v Bplgarijo. Sporazum o uvedbi te zračne zveze ni bil podpisan, ker je sovjetska vlada zaposlena, z drugimi nujnimi in važnimi diplo-matičnimi razgovori. Zaradi tega se bodo pogajanja nadaljevala pozneje ter bo polkovnik Bojdev ali kdo drugi spet odpotoval v Moskvo.. .Trdijo, da bi nova zračna zveza šla po črti Sofija Burgas—Simferopol—Moskva. Sestanek poglavarjev severnih nevtralnih držav Stockholm, 14. okt. o. Švedski kralj je povabil danskega in norveškega kralja ter predsednika finske republike na sestanek v Stockholm 18. t. «n. Državne poglavarje bodo spremljali tudi zunanji ministri. Natančen 6pored tega 6e6tanka še ni določen. Državni poglavarji in zunanji ministri bodo pri tej priliki obravnavali V6a vprašanja, ki jih je za severne nevtralne države sprožila sedanja vojna, zlasti pa vsebolj nevarno poseganje 6ovjetske Rusije v pokrajine okrog Baltiškega morja. obveznosti držala, se zdi, da nemški krogi še vedno računajo, da ne bo prišlo do brezobzirne vojne. Da so nemški voditelji zavzeli važno stališče, je vzrok v silnem odmevu, katerega je Imel Chamberlainov govor med nemškim prebivalstvom. Nemško ljudstvo je vse do zadnjega živelo v prepričanju, da se Anglija in Francija ne bosta zares vojskovali. Zato bi Nemci silno radi videli, da bi Amerika posredovala r Parizu in Londonu, kar pa ni verjetno, saj je kancler Hitler svoje čase odbil vse posredovalne predloge predsednika Roosevelta. Po drugi strani bi Nemčija rada dobila za nadaljevanje vojne vsaj delno pomoč^ Sovjetov in Italije in ne bo morda začela s sovražnostmi prej, preden ne dobi od teh dveh držav jasnega odgovora. Poslanica predsednika Roosevelta Sovjetom: Napad na Finsko - napad na ameriško nevtralnost Washington, 14. okt. »--■ ’! Roosevelto- va poslanica predsedniku vrhovnega sovjetskega eveta Kalininu, v kateri Roosevelt priporoča umirjenost pri pogajanjih s Finsko, je popolnoma v skladu z izročili Zedinjenih držav, ki 60 v številnih enakih primerih zastavile vc6 svoj moralni ugled in vpliv, da 6e prepreči spopad. Zadnji Rooseveltov korak je javno mnenje sprejelo z zadovoljstvom iz sledečih razlogov: 1. Zaradi priljubljenosti Finske, ker ta država uživa splošno spoštovanje; 2. Zaradi tega, ker je posrednja grožnja skandinavskim državam povzročila globok rtis, kajti vsako nasilno dejanje proti Finski bi bilo neposredno naperjeno proti skandinavskim državam. Ker se Amerika kot nevtralna država čuti solidarno z drugimi nevtralnimi državami, bi se zdelo, da je ogrožena nevtralnost ameriških držav, ako bi sovjetska akcija imela za posledico ogrožanje varnosti in nevtralnosti skandinavskih držav. V diplomatičnih krogih v Wa-shingtonn smatrajo, da bo baltiško vprašanje močno vplivalo tudi na debato, ki se vodi v senatu o reviziji zakona o nevtralnosti. Rooseveltovo stališče bo s tem samo podkrepljeno. Upanje, da se bo zadeva s Finsko mirno uredila: Sovjeti niso dali Finski ultimata Helsinki. 14. okt. o. Predsednik republike je podpisal uredbo o obrambi države v nevarnih časih. Po tej uredbi mora pri obrambi sodelovati tudi civilno prebivalstvo obojega spola z vsemi silami in sredstvi. Izdano je bilo o finsko-ruskih pogajanjih v Moskvi obvestilo: Vlada je temeljito proučila sovjetsko predloge ter prišla do sklepa, da Finska lahko nadaljuje pogajanja. Po uradnih vesteh finsko odposlanstvo v Moskvi ni prejelo od Stalina ultimata, temveč samo spomenico o sovjetskih zahtevah. Uradno obvestilo finske vlade pravi, da so v zunanjem ministrstvu proučevali vso noč poročila načelnika finske delegacije v Moskvi. Ni še nradnih podatkov o tem, kaj je Rusija zahtevala od Finske. V ameriških krogih v Helsinkih pravijo, da je ameriški veleposlanik Stenhart dobil, ko je posredoval za Finsko v Moskvi, vtis, da Sovjetska Rusija želi doseči s Finsko sporazum s prijateljskimi razgovori. Ugledna švedska osebnost je izjavila agenciji Reuter, da bi Švedska poslala gotovo svoje čete na pomoč Finski, ako bi bili Aalandski otoki v nevarnosti. Zaradi tega in zaradi finske pripravljenosti bodo morda Sovjeti opustili načrt, da bi svoje zahteve uresničili s silo. Moskva, 14. okt. V sovjetskih političnih krogih _ vlada prepričanje, da bodo sedanja pogajanja s Finsko trajala mnogo dalje, kakor so trajala pogajanja z ostalimi baltiškimi državami, najmanj 6 do 10 dnL Finska vlada ni poslala v Moskvo zastopnika s polnomočji ter bo inoral finski delegat Pasikivi sproti poročati vse svoji vladi, če bo to smatral za potrebno. Ameriški korak pri vladi Sovjetske Rusije verjetno ne bo spremenil poteka dogodkov. Sporaium med Turčijo in Rusijo o Črnem morju in o Balkanu Nova pogodba bo v najkrajšem času podpisana Moskva, 14. okt. o. Uradno poročajo: Turšld zunanji minister Saradzoglu je bil včeraj popoldne ob 15 sprejet v Kremlju ter je imel z Molotovim ter drugimi sovjetskimi voditelji dve uri trajajoče posvetovanje. Turšld zunanji minister, ki se mudi že četrti teden v Moskvi, je bil včeraj šele drugič pri Molotovu. Neuradno poročajo, da je bil pri včerajšnjem sestanku dosežen med Rusijo in Turčijo sporazum glede pogodbe o vzajemni pomoči na črnem morju, da pa je Rusija sprejela vse turške Dr. Kramer zaveznik -komunistov Današnje »Jutro« se zaletava v naše včerajšnje poročilo o tem, da skuša dr. Kramer spletkariti proti slovenski avtonomiji. Na to zaletavanje J*1« bomo odgovorili prihodnjič, danes samo nekaj vrstic o tem, da nas »Jutro« dolži laži in cinizma, ker smo zapisali, da je dr. Kramer politični zaveznik komunistov. Pri zadnjih volitvah je dr. Kramer sklenil volivni sporazum z vsemi skupinami slovenske ljudske fronte, ki je, kakor povsod, delo Kominterne, in nastopil na isti listi z marksističnimi zastopniki dr. Jelencem, Jurijem Stankom itd. V dr. Kramerjevi stranki igra še vedno važno vlogo zlasti kot organizator mlade JNS bivši komunistični poslanec Milan Mravlje. V nepolitičnih organizacijah, ki so v Sloveniji podvržene vplivu dr. Kramerja, je prišlo do ponovnih odkritij o komunizmu in so bile s tem v zvezi odstavljene celo upravenekaterih sokolskih društev. Ljubljanska Tiskovna zadruga, književno in izdajateljsko podjetje dr. Kramerjevega tabora, izdaja revijo »Ljubljanski Zvon«, ki je zadnja tri leta usmerjena docela marksitično in sodelujejo v zahteve glede ohranitve sedanjega stanja na Bal-kanu in glede tega, da ta nova pogodba ne sme vplivati na sporazume, ki jih ima Turčija z Anglijo in Francijo. Turčija je Sovjetski Rusiji ugodila v tem, da se je obvezala, da ne bo pustila nobenih tujih ladij slcozi Dardanele v črno morje, sovjetska Rusija pa ni zahtevala od Turčije, da bi morala ostati nevtralna, če bi se Francija in Anglija zapletli v vojno na Sredozemskem morju. Pravijo, da bo nova pogodba med Sovjeti in Turčijo takoj podpisana in da bo turški zunanji minister še danes odpotoval v Ankaro. Zatišje na zahodu London, 14. okt. Angleška vojska je sedaj pripravljena nastopiti proti kakršnikoli nemški ofenzivi. Čas postaja za operacije vedno slabši, Hitler pa ne more čakati pomladi. V zvezi s tem pričakujejo zavezniki v bližnjih dneh nemško ofenzivo. Ako bi se ofenziva začela, bo zavezniška vojska pripravljena. Ker ni na zahodnem bojišču v zadnjih 24 urah nobene nemške aktivnosti, se sprašujejo, ali ni to mir pred viharjem ter priprava za ofenzivo po izvedenih oglednih poletih. Pokret nemških čet ni velik. V zadnjih dveh tednih so Nemci zbrali za Siegfriedovo črto čete, ki bi se udeležile ofenzive. Vendar se zdi, da še ni zadostno čet, da bi poizkusili predor proti zapadu. Pri Sardiniji je moral zasilno pristati francoski bombnik. Italijanske oblasti so letalo zaplenile, posadko pa internirale. njej kot glavni sotrudniki najvidnejši slovenski komunistični razumniki, razen tega pa tudi sotrudniki iz Sovjetske Rusije. Naj »Jutro« torej odgovori, ali je dr. Kramer zaveznik komunistov ali ni? Vesti 14. oktobra Francoski listi prinašajo predlog, da bi francoski narod omogočil sezidati kje v Franciji za Poljake novo Varšavo, ki bo nosila ime »Var-sovie en France«. Iz Nemčije pa prihajajo vesti, da bodo Nemci Varšavo postavili na drugem kraju, ker je sedanja poljska prestolnica tako strahovito uničena, da je ne velja obnavljati. Ob prihodnji ofenzivi proti Angliji in Franciji je verjetno, da bodo Nemci uporabili tudi strupene pline. O tem pričajo razne vesti nemškega tiska, ki pravi, da so Angleži na Poljskem proti Nemcem uporabljali tudi plinsko orožje. Nemčija uradno zavrača vesti, da bi se Litva s pomočjo Sovjetske Rusije pripravljala na to, da bi od Nemčije zahtevala vrnitev Memela, katerega so ji Nemci zavzeli po zasedbi ČSR. Nemci pravijo, da je ta vest smešna. Verjetno pa je, da bi Rusi hoteli tudi v Litvi imeti veliko in varno pristanišče za svoje bojne ladje. Voditelj nemške policije Himmler je včeraj odpotoval iz Italije, kjer je imel tri dni trajajoče posvete z voditeljem italijanske policije Bochinijem. Zdi se, da je Himmler skušal zvedeti, kako bi italijanski narod sprejel misel na to, da bi Italija šla zdaj vojaško pomagat Nemčiji. Tri nemške podmornice so včeraj potopili Angleži, kakor pravi uradno poročilo mornariškega poveljstva. Del posadke so rešili, med drugim kapitana neke nemške podmornice, ki se mu je prvemu posrečilo priti iz potapljajoče se ladje. S tem bi bila uničena že četrtina, to je 15 od vsega števila nemških podmornic. Tuje podatornice. velike in male, so videli te dni pri Antilskih otokih v srednjeamer. morju. Predsednik francoske republike Lelirun je včeraj obiskal vrhovnega poveljnika francoske mornarice Darlana. Ta mu je poročal o dosedanjem vojnem delu mornarice. Neka danska ladja je včeraj pobrala iz morja štiri nemške letalce, ki so 6e po napadu na angleško brodovje morali s poškodovanim letalom spustiti na morje. 30 holandskih parnikov s 171.000 tonami blaga čaka v južnoangleških pristaniščih, kjer so jih Nemč za rala«a Evropska donavska komisija je‘ imela včeraj v Bukarešti prvo sejo. Vrhovni svet romunske stranke narodnega preporoda je sklican za ponedeljek, 16. oktobra, to. oktober je rojstni dan kralja Karola. lri sovjetske križarke najnovejše izdelave sta pod poveljništvom kapetana vojne ladje Petjuhuva prispele danes v Tallin na uraden obisk estonski vladi. Po izmenjavi pozdravnih strelov so bili protokolirani obiski. Ruske vojne ladje bodo ostale v Tallinu več dni. Kongres ameriških delavskih industrijskih organizacij je soglasno spet izvolil za predsednika Johna Servisa. V zahodni Sibiriji in sovjetski Srednji Aziji vlada velika vročina. Tako je toplomer kazal v Taškentu 30“ C. Prebivalstvo je spet začeto nositi poletne obleke. Taka vročina je v tem času v teh krajih zelo redka. Tudi v Evropi vlada ponekod izredna vročina ... Angleškega mornariškega ministra Churchilla tozi ravnatelj nekega velikega newyorške-ga lista pred vrhovnim sodiščem v Newyor-ku, češ da je minister izjavil, da je list prinesel neke njegove izjave, katerih ni nikdar dal. 2000 ameriških državljanov čaka v raznih holandskih mestih na parnike, da bi se vrnili v domovino. Italijanska vlada je prepovedala italijanskim ter tujim ladjaip dostop v vojno pristanišče Augusta na Siciliji ter v vode okoli utrjenega otoka Panteleria. Madžarski industrijski minister je prepovedal uporabo bakra, nikla, svinca' in kositra za zasebne potrebe. Predsednik Združenih držav Roosevelt je poslal predsedniku zveze sovjetskih republik Kalininu osebno pismo zaradi Finske. Z angleško mornarico sodelujejo v Severnem morju tudi trije poljski rušilci, ki so ušli iz poljskih pristanišč med vojno. Včeraj se je začela razprava proti francoskim komunističnim poslancem pred vojnim sodiščem v Parizu. Poslanci so obdolženi vohunstva in veleizdaje. Komunisti niso hoteli sodniku ničesar priznati. Angleško mornariško poveljstvo poroča, da je veliki nemški parnik »Kap Norte« bil sivo perbarvan in da je vozil pod švedsko zastavo. Vozil je iz Južne Amerike volno in drugo blago. Parnik so pred nekaj dnevi ujele angleške bojne ladje, ki love podmornice po južnem delu Atlantskega oce-ana. Nemške podmornice so prvi teden vojne potopile 65.000 ton angleškega in francoskega brodovja, drugi teden 46.000 ton, tretji teden 21.000 ton, četrti teden 9000 ton, peti pa samo 8760 ton. Vsa nemška propaganda v tujini je odslej podrejena zunanjemu ministrstvu in ne bo dosedanji propagandni minister dr. Gbbbels imel nanjo nobenega vpliva. Finski zunanji minister Erkko bo danes ali jutri imel govor za Ameriko. Govor bodo v Ameriko prenašale švicarske postaje, ker so Nemci prenos odklonili. Finska lnhko^ mobilizira poleg dosedanjih tristo tisoč še 150.000 vojakov, ki so vsi izur-jein in dobro oboroženi. Vsi poljski državljani v Kanadi so se morali priglasiti za vojaško službo. Nemška vlada pripravlja izjavo tiskovnega voditelja dr. Dietricha, češ da Nemčija pe prosi Amerike za posredovanje, marveč da je le prepričana, na bi Amerika lahko nn-sredovala, če bi hotela Dr. Maček pravi, da bodo volitve v narodno skupščino pred volitvami v hrvaški sabor Delo za prenos pristojnosti na banovino Hrvatsko poteka naglo Zagreb, 14. okt. m. Podpredsednik vlade dr. Maček je včeraj vodil sejo vodstva KDK koalicije, na kateri so pretresali politični položaj. Oh tej priliki je dr. Maček podal pregled dela vlade in dela za prenos poslov na banovino Hrvatsko. To delo je zelo težko in združeno z ogromnim materijalom, toda razvija se normalno. Nato je dr. Maček razlagal potrebo volitev v senat ter rekel, da še ni končnoveljavno določeno, ali bodo vladne skupine nastopile pri volitvah s sknpno listo. Dokler se to vprašanje no bo uredilo, ostane v ospredju možnost, da bo KDK koalicija nastopila na Hrvaškem samostojno. Prav tako je akutno vprašanje parlamentarnih volitev. Po Mačkovem mnenju bodo najprej skupščinske volitve, nato pa šele volitve v hrvaški sabor, da ne bi nastala anomalija, da hi banovina Hrvatska imela svoj sabor poprej, kakor pa vsa država svojo skupSčino. Dr. Maček je dalje dejal, da je pravosodnemu ministru dr. Markoviču izročil svoje načrte za volivni zakon glede volitev za skupščino in hrvaški sabor. Ti načrti imajo popolno demokratsko obeležje. Ljudstvo se čimdalje lepše vživlja v novi položaj, ker se vse razvija normalno. Govoril je tudi o svojem obisku pri patrijarhu srbske pravoslavne cerkve dr. Ga-vrilu in pri obolelem predsedniku demokratske stranke Ljubi Davidoviču. Končno je govoril tudi o politični okrožnici, katero je poslal svojim bivšim poslancem in funkcionarjem HSS za orientacijo v novem položaju. Ta okrožnica je imela najprej zaupen značaj, sedaj pa je bila objavljena, da bi se preprečile razne vesti, ki jih skušajo razširiti med ljudstvom nasprotniki sporazuma. Dr. Maček pristavlja, da je ugotovil v Belgradu absolutno objektivnost pri vseh vodilnih krogih, in zato upa, da se bo vse delo razvijalo za naprej v najboljši smeri. Gozd - prijatelj revnih ljudi Ljubljana, J1**, oktobra. Gozd je prijatelj reveža tudi v najhujši stiski. Revež, ki nima ničesar jesti, nikjer nič dobiti, se zateče v gozd. Ne samo na jesen, temveč skozi vse leto. Znane so žaloigre, ko so osorni logarji raznih nemških plemenitih gospodov prijemali stare ženske, mladino in tudi moške, ki so nabirali, oziroma še nabirajo suhljad v starih fevdalnih gozdovih. Žaloigre divjih lovcev pa so tako in tako znane. In vendar je gozd še vedno ostal dobrotnik revnih ljudi. Da, celo v Ljubljani. Majo je gozdov okoli Ljubljane. Nekaj gozdiča je na Gradu, nekoliko na Rožniku in nekaj na Golovcu. Mestna občina ima tudi majhen gozdič okoli vodovoda v Klečah na Posavju. Oddaljeni so gozdovi na Krimu, na Šmarni gori, na Rašici, okoli polhovgrajskih in vrhniških hribov, prav tako gozdovi na kresniški strani, še bolj oddaljeni pa so seveda gozdovi v odda- ( ljenejlih planinah. Gozdovi, ki spadajo v občino Ljubljano, so zaščiteni. Nihče ne sme tu več zidati, nihče tudi ne sme posekati drevesa brez dovoljenja. Tudi skromna divjačina, ki živi na Gradu, Golovcu ali Rožniku, to so po večini veverice iu zajci, redkokdaj kakšna srna, so sedaj varni pred mestnimi psi, ki ne smejo več neprivezani v te gozdiče. Zato pa so te gozdiči dobrodošli ljudem. Pod Golovcem živi stara ženska, ki bi si rada preskrbela nekaj kurjave za zimo. Poslušala je dober nasvet in odšla v gozd po nenavadno kurjavo. Nabrala si je polno smrekovih in borovih storžev. Sedaj jih morda nosi iz Golovca nn svoj dom, in upa, da jih bo nabrala toliko, da se bo mogla greti z njimi čez vso zimo. Revna družina vojaškega obveznika še ni dobila podpore. Mati štirih otrok je preštela ves svoj denar in ugotovila, da ima samo — 1.75 din gotovine. To je bila vsa n jena goto-'■'vina. Kako nasititi štiri otroke. Mati je dopoldne šla v golovški gozd,«4am našla dva lepa jurčka ter se nato vrnila takoj domov. Pol ure pred poldne pa se je med dežjem prikazalo v najbližji trgovini bledo dekletce, ki je reklo trgovcu klasične besede: »Mama prosi za pol kilograma kaše!« Trgovec je odtehtal kašo in preštel sedem kronic, dekletce pa je odhitelo v dež s polomljenim dežnikom. Družinica je imela opoldne prav izvrstno gobovo kašo... V zgodnji jeseni so gozdički okoli Ljubljane mrgoleli nabiralcev borovnic. Borovnice so sadež, ki ne zaleže zadosti za brano, vendar pa se da z njim izvrstno posladkati. Ljubljanske borovnice seveda niso bile take, da bi jih mogel kdo prodajati na trgu, ker so bile podeželske boljše, bolj polne in neprimerno cenejše. Ljubljanski otroci so morali nabirati po Golovcu ali Rožniku po vse popoldne, da so nabrali nekaj litrov borovnic, ki so jih pa sami radi pohrustali. Sedaj zori žlahtni kostanj. Ta kostanj ni prav nič žlahten, temveč je droben in skromen ter bo preteklo še dolgo časa, ko bo naš domači kostanj cepljen z maronijem, in ko bodo tudi naši gozdovi dajali bolj debele kostanjeve plodove. Vendar, ali veste, da je mnogim revnim družinam, zlasti v predmestjih, mesec oktober zaželjeni mesec? Družina si nabere na Rožniku ali Golovcu sedaj kostanja, si ga na smrekovih storžih skuha, iz praženega ječmena in zrnca saharina (kako je prišla do njega, ne bo povedala) si napravi kavo in, če ima skorjo kruha, je sita. . Predrzni mladi fant gleda drugo jutro okoli sebe, da ne bi srečal kakšnega svojega meščan- skošolskega učitelja. Nato naglo'spleza na drevo v drevoredu in sklati kolikor mogoče divjega kostanja. Divji kostanj naloži v vreče in ga z vozičkom odpelje ob ugodni uri na Sv. Petra nasip, kjer je tvrdka Rohrmann. Že dolga leta kupuje divji kostanj; letos ga plačuje po 0.15—0.25 din kg. Baje potrebujejo divji kostanj, ki ima mnogo škroba, za razna čistilna in razkuževalna sredstva. Deček, ki nabere čez dan veliko vrečo kostanja, je zvečer v lasti dobrih dveh kovačev, in more dati zvečer očetu za pijačo in tobak, materi pa za kašo in za ješprenj, pa še zase ima za zvezek ali za popoldansko kino predstavo. Kako ponosen je tak junak! Da, gozd, pa še celo drevored, sta tudi v jeseni dobrotnika revnih ljudi. Drobne zagrebške Zagreb, 14. oktobra. Svobodne volitve v zagrebško industrijsko zbornico napoveduje zbornični komisar dr. Cekuš, katerega je na željo indu: strijcev postavil ban dr. šubašič. Te volitve naj omogočijo, da se tudi vindustrijski zbornici uredi? razmere v skladu z novo ureditvijo države. Zagrebška tvrdka Filip Deutsch (ime izdaja jude) je darovala velike količine drv za številne zagrebške človekoljubne, socialne, dijaške podporne organizacije ter za kulturna društva. V vsem je razdelila mod 55 organizacij 31 ton drv brezplačno. Komisar Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, dr. Gašparac, je poslal v pokoj ravnatelja zagrebškega okrožnega urada za zavarovanje delavcev dr. Ante Mudriniča, ki je bil pred letom postavljen na to mesto s podporo činiteljev, ki niso uživali podpore hrvaškega naroda. Prav tako je komisar premestil ravnatelja okrožnega urada v Osijeku Dragana Goluba po potrebi službe v Subotico. Na mednarodni razstavi fotografskih slik v Zagrebu so odnesli največ odlikovanj Američani, nato pa slede Nemci, Italijani, Belgijci, Madžari, Angleži, Japonci, Argentinci in končno Jugoslovani, od katerih pa se je razstave udeležilo le malo število. Od Slovencev je dobil bronasto kolajno Peter Kocjančič. Preosnovo jugoslovanske zimskošportne zveze, katere sedež je v Ljubljani, zahtevajo hrvaški smučarji. Najprej pravijo, da bo to v skladu s preosnovo ostalih športnih zvez, ki so se morale prilagoditi novi ureditvi države, potem pa menijo tudi, da so si Slovenci priborili v tej zvezi preveč nadvlade in da so prepuščali razvoj smučarskega športa v drugih krajih samemu sebi. Obenem predlagajo, da se ukine naslov Jugoslovanska zimskošportna zveza, češ, da ta naslov nima več prave vsebine, saj v zvezi niso včlanjeni drugi zimski športi kakor pa smučanje in skakanje. Zato naj se nova zveza imenuje »smučarska zveza«. Ce ne bo sedanje vodstvo zvezo pripravljeno ustreči tej zahtevi, pa bodo hrvaški smučarji enostavno ustanovili svojo zvezo in s prejšnjo zvezo prekinili stike. Filmi, ki jih velja videti ali ne videti ■ ii Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 14. oktobra. Šahovski brzoturnir za prvenstvo Ljubljane Snoči je bil v »Zvezdi« šahovski brzoturnir za prvenstvo Ljubljane, ki se da je udeležilo 12 najmočnejših ljubljanskih šahistov. Po dogovoru med Ljubljanskim šahovskim klubom, Centralnim šahovskih klubom in šah. klubom »Triglav« bo takšen turnir odslej naprej vsak mesec. Turnirjev se bodo udeleževali zastopniki posameznih klubov, ki bodo izbrani na klubskih kvalifikacijskih turnirjih. Snočnji turnir je potekal v znamenju silno ostrih in srditih borb. Nobena ponudba za remi* ni bila gladko sprejeta in šele po praktičnem dokazu so igralci pristajali na delitev točke. Brez poraza si je osvojil prvo mesto Ciril Vidmar, ki je dosegel 9 in pol točke. Igral je v vseh partijah zelo močno. Drugo mesto je zasedel mladi, nadarjeni Puc s 7 in pol točke. Tretje in četrto mesto si delita mojster Furlani in šiška s 6 točkami. Fnrlaniju je nekaj nesrečnih porazov vzelo prvo mesto, dočim se je šiška, ki je bil do predzadnjega kola neporažen, poslabšal položaj na tabeli s porazoma proti Hrenu in Požarju. Zlato sredino sta zasedla Požar in Sikošek s 5 in pol točke. Spodnjo polovico tabele pa so zasedli Preinfalk, Šorli, Gerzinič, Iskra in Marek, ki so si nabrali vsak po 4 in pol točke. Za Preinfalka in Šorlija pomeni ta neuspeh nepričakovano presenečenje. Za zadnje mesto na tabeli je bilo prav do poslednjega kola več reflektantov, toda nekaj nesrečnih porazov, oziroma srečnih zmag nasprotnikov je prineslo zadnje mesto Hrenu, ki pa se je v vseh partijah žilavo boril. šahovski klub »Triglav« snoči ni nastopil, zato je bila borba v znamenju dvoboja med LŠK in CšK. Dvoboj je dal glede točk, ki so jih osvojili igralci vsak za svoj klub, zanimiv izid 33 : 33. Dvoboj klub proti klubu pa je dal prav tako neodločen izid 18 : 16. Otročiček se je opekel do smrti Nadzorstvo staršev nad majhnimi otroki je zelo težavno, posebno v družinah, kjer sta oba roditelja prisiljena hoditi na delo. Zlasti pa je težko obvarovali otroke pred ognjem. Včeraj je ljubljanska bolnišnica 6prejela tri male ponesrečence, ki so jih zadele nezgode pri Štedilniku, odnosno pri ognjišču. Iz Tržiča so pripeljali v hudih opeklinah poldrugo leto 6taro Marijo Pavškovo, hčerko kovaškega pomočnika. Oče je bil na delu, mati pa je bila doma s tremi otroci v kuhinji. Otroci so stari 4, 3 in poldrugo leto. Za nekaj hipov jih je pustila same v kuhinji, toda to je že zadostovalo, da se je pripetila nezgoda. Poldrugoletna Marija se je splazila po vseh štirih do štedilnika, ki je bil zakurjen. Otrok je začel otipavati kljuko pri šte-dilnikovih vratih, Naenkrat so se vrata odprla in po otroku se je V6ula žerjavica, od katere se je vnela obleka, tako da se je otrok spremenil v živo bakljo. Na klice vseh treh otrok je prihitela mati, ki je brž pogasila gorečo obleko, toda otrok je že dobil smrtnonevarne opekline. Prepeljan so ga v ljubljansko bolninico, ktjer so se zdravniki zelo trudili, da bi mu rešili življenje. Toda ve« trud je bil zaman, mala Marija je davi podlegla opeklinam. Druga nezgoda 6e je primerila v Preserju na Notranjskem, Sedemletni kočarjev 6«i Mave Peter je materi po svoje pomagal pri kuhanju v kotlu. Sedel je pri kotlu Ln držal noge na deski, ki je bila nad kotlom. Ko je mati za trenutek odšla ven, se je deska izmaknila in Petru sta zdrknili nogi v vrelo vodo. Z nevarnimi opeklinami so ga pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Petletna-Anica, hči delavca Plankarja ir Ljufe-jane, pa je včeraj popoldne doma zlezla na štedilnik, da bi se grela. Pri tem pa ji je spodrsnilo, da je padla in si ob robu štedilnika presekala desno lice. Drobna kronika Koščke ogledala je jedla. V policijskih zaporih je sedela 26 letna brezposelna pletilja Gale Frančiška. Najbrže ji je postalo nekoliko dolgčas in si je zaželela spremembe in bojše hrane ter nege v bolnišnici, zato je razbila svoje žepno ogledalo in pričela požirati kose stekla. Pri tem pa so jo zalotili in prepeljali v bolnišnico. Ko so jo v bolnišnici vprašali, zakaj je to storila, je odvrnila, da za »hec«. V bolnišnici jo bodo morali operirati. Razne nesreče in poškodbe. Ko je tehtala v mlinu otrobe, 6e je 27 letni posestnikovi ženi Pompe Tereziji iz Jurkloštra po nesreči jeziček tehtnice zataknil v desno oko in ga ji nevarno poškodoval. — 53 letna preužitkarica Nunar Ivana iz Golice ipri Radovljici je padla s kostanja in si zlomila desno nogo. — 50 letni posestnik Kregar Franc iz Stepanje vasici je ponesreči prerezal dve kiti na roki. "3-Ietni starec je s sekiro razbil glavo svojemu nasprotniku v Vuretu pri Petrinji. Nenadoma je vaški starešina Rujevič izginil vasi. Po treh dneh pa so pastirji odkrili n,Je' govo truplo v gozdu. Glava je bila vsa razbita. Medtem ko so morilca iskali, pa se je sam prijavil oblastem. 73-letni Galijan, ki je povedal, da je Rujeviča ubil v silobranu. Pokazalo se je, da je bil nesrečniku zadan udarec od zadaj. K«j je bil povod zločinskemu dejanju starca, katerega so sicer poznali kot mirnega in po-i štenega človeka, pa še niso mogli ugotoviti. Ženska kaznilnica (Union). Življenje za omrežjem in njegov odmev po vrnitvi v svet P.,1 ™n°g° hvaležnih snovi za leposlovje in film. t* rancoski film pod gornjim naslovom, posnet po istoimenskem romanu, odkriva zgodbo • ?» se. P° nedolžnem znašli za jetmskimi pdovi; Regina, ker je prevzela nase krivdo svojega ljubimca, Julietta zaradi sodne zmote. Med u.Jinia se v kaznilnici razvije prisrčno prijateljstvo. Julietta se prva vrne med svet. 1 osreči se ji izogniti nevarnostim in zapluli v varen pristan zakona. Tudi Regina se vrne na svoj Montmartre. Njen ljubimec, oduren apaški tip, prične izsiljevati Julietto zaradi njene skrivnosti. Regina ju nekoč zaloti in v misli, da Julietta zapeljuje njenega Dedeja, strelja nanjo. Juliettin mož izve za preteklost svoje žene, za njeno trnjevo pot iz ust svojega prijatelja-pisatelja, ki se mu je Julietta zaupala. V svoji ljubezni ji oprosti, Regina pa mora do smrti za omrežje. — Močna in pretresljiva drama, v kateri se križajo človeške strasti s plemenito dobroto. Osrednjo podobo Regine, dekleta z Montmartra, z ognjevito ljubeznijo, ki se žrtvuje in ne pozna nobene zapreke, je dala čudovita Viviana Romance. Julietto, _ skromno, nepokvarjeno in preprosto naturo, je z mnogimi plemenitimi potezami predstavila Renee St. Cyr. Tudi moški igralci so na mestu. Ves film preveva dosledna, ponekod brutalna, a. povsod človeško podana realistična življenjska nota. ki daje sodobnemu francoskemu filmu glavno umetniško vrednost. »Simfonija življenja« (Kino Matica). Tak je pr! nas naslov nemškega filma »Es war eine rauschende Balnacht«. O filmu najprej dve pripombi: Filmski narodi imajo vsak svojo bolezen. Tako hočejo n. pr. Italijani vedno predstavljati v filmu Amerikance, Amerikanci Francoze, Nemci pa Ruse, čeprav jim je to spričo neštetih dokazov popolnoma nemogoče. O tem nas omenjeni film še enkrat porazno prepričuje. Druga pripomba pa bi bila, da imajo Nemci za take glasbeno-življenjepisne filme enega samega režijskega mojstra in to je Willy Forst. »Simfonija življenja« je po nemško zasnovan film o ljubezenskih dogodivščinah velikega ruskega skladatelja Čajkovskega. Zgodovinska in življe-njepisna dejstva v filmu so popolnoma ponarejena tn preobrnjena, igralsko in režijsko pa je film v treh četrtinah, razen čudovito podajane godbe iz del Čajkovskega karikatura Rusov, Karikatura pa ni umetnost. Rus ni narava z enodimenzionalno duševnostjo, zato ga more v umetnosti primerno podajati samo Francoz. Delo je prikazano s precejšnjim režijskim bleskom, toda manjka mu tiste človečnosti, ki ;e last-na sleherni umetnosti. Drži , da je Čajkovskega zgodba sama po sebi tudi v tem filmu tragična, da je zveza med ljubezensko tragiko in umetniškim ustvarjanjem privlačna, da je godba čudovita, toda vse to ne opravičuje brutalnih umetn^tnih in časovnih napak, kakor je na primer inflacijska popevka Katarine Murakine, ki bi spadala v iteško vzdušje kakih Marleninih filmov izpred let. In vse, kar jc v tem filmtt sprejemljivsja ter lepega, še zdaleč ne daje Žarah Leandroti^opVt-vičila, da poldrugo uro promenira na platnudsvojo mrtvaško masko — kljub temu, da ima čudovit glas in da zna čudo rito prepevati celo soglasnike. Zagrebška delavska zbornica razpuščena Zagreb, 14. okt. Ban banovine Hrvatske je s svojim odlokom razrešil dolžnosti vse dosedanje člane Delavske zbornice v Zagrebu in njihove namestnike. Obenem je postavil nove člane in tudi njihove namestnike. V celem je bilo imenovanih 60 članov in prav toliko namestnikov, vendar pa zaenkrat še ni razvidno, katerim strokovnim organizacijam pripadajo novi člani Delavske zbornice. Skoraj verjeten pa je sklep, da so najmanj v veliki večini člani Hrvaškega radničkega saveza, ki je člen dr. Mačkovega hrvaškega narodnega gibanja. V dosedanji upravi so imeli veliko večino socialisti, ki.so si tam uredili tudi zbornico kot prr-skrbovališče za svoje voditelje, ki so preradi zapirali vrata v zbornico drugim delavskim organizacijam, zlasti pa HRS-u, ki se je zadnja leta razvil v najmočnejšo delavsko organizacijo na Hrvaškem. Zanimivo bo slišati, kaj bodo k temu rekli sa™“' socialisti, ki nočejo priznati, da so izgubili tla pod seboj, in se vedno kot fanatični nasprotniki demokracije sklicujejo na demokratična načela, ki bi morala po njihovem mnenju veljati tudi v Delavskih zbornicah. Čeprav so vedno znali poudarjati demokratičnost hrvaških narodnih voditeljev, bodo morali spoznati, da je marksizem nesnaga, katero hočejo tudi na Hrvaškem počistiti iz svojih ustanov in zavodov. Zdaj je Rockyja premagalo. Začelo ga je dušiti v grlu. Jerry ga je prijel skozi mrežo za dva prsta in mu jih stisnil: »Tudi če bi bil zaprt sto let, te bom našel.« Prijatelja sta umolknila, bilo jima )e dobro, ko sta 6i tako potrdila, da bosta ostala, kar sta si bila. Potem je povzel besedo Rocky: »Jerry, boš prišel na mojo razpravo?« »Bom. Pa nikar ne jemlji vse krivde naae. Tega nočem, tudi jaz sem bil tam!« »Tepec,« je dejal Rocky. Jerry je bil trdovraten: »Slišiš, nočem, da boš samo ti v luknji. To ni pravica!« Rocky se je zdaj razjezil in zarenčal: »Tak molči, ali pa ti jo prislinim, da te bo odneslo z okna. Hvali Boga, da si ne zlizali« A Jerry se ni udal: »Manj te bodo kaznovali, če tudi jaz priznam, da sem bil zraven.« Toda Rookyja ni bilo moči prepričati: »Je že dobro tako, kakor je. Če mene ?apro, nimam kaj izgubiti. Sam 6cm na svetu, kakor kanton ob cesti. Ti imaš mater. Čemu bi ji delal žalostne ure?« Jerry je zamahnil z rokot »Eh, ka?l« Rocky je hotel pogovor obrniti drugam: »Pustiva tol Kaj hočemo, imel sem smolo.« Jerry je Se enkrat poskusil ugovarjat« Angeli gaijevih Roman s »likami »Če bi bili prijeli mene, bi me ti zatrdno ne bil pustil 6amega!« »Saj nisem norec, da bi se sam ovadil. Nikdar! Zapomni si, tovariš: ne pusti nikdar, da bi te kdo izkoriščal. Tudi prijatelj ne!« Umolknila sta. Čez čas je dejal Rocky, in videti je bilo, da mu je težko: »Nekaj bi te prosil, Jerry, Saj ne boš zameril ,. .« Jerry se je podvizal z zagotavljanjem: »Kar govori, kaj bi rad, zate vse...« »Prosil bi te, če bi...« Tedaj je zadonel s ceste žvižg. Izza ogla je prišel čuvaj. — Ko je zagledal Jerryja ob mreži, je planil proti njemu. »Zbogom, Rocky!« je zavpil Jerry ter zdrsnil na tla in se zapodil v tek. Rocky je gledal za njim in 6olze so mu prišle v oči. Jerry pa ni nikdar zvedel, kaj bi mu rad naročil prijatelj. Videla sta sc samo za trenutek pri razpravi, ko so Rockyja privedli v dvorano. Ujela sta se z očmi in se brez besedi pozdravila: »Kako je, stara 6ablja?« je spraševal Jerry. Rockyjeve oči pa so mu odgovorile! »Dobro, sneženec, Kmalu ga bomo »pet žgali.« To je bilo za dvajset let njuno edino srečanje. Prva obsodba, katero je dobil Roc'ky zaradi vloma v vagon s pereesi, se je glasila: »Tri leta poboljševalnice v Washing-tonu.« Za sodbo, ki je bila kratka, so prišla tri dolga leta v mračnem zavodu, Fotografiranje od strani >n v obraz, prstni odtisi, popis prejšnjega življenja, mere višine, teže, obsega —_ skratka, vse^ tisto, s čemer se začenjajo prvi koraki na poti zločina. Rocky je vse to prenašal z zaprtimi očmi in stisnjenih zob. Takoj v začetku kazni je sklenil, da ne bo poslušal ničesar, kar mu bodo govorili predstojniki. V njih je videl samo 6voje sovražnike, nič drugega. Delal bo nalašč prav nasprotno, kakor ga bodo učili. Ker je bil Rocky bister fant, mu ni bilo težko, sklepa držati. Naj so si v poboljševalni« prizadeli kar so hoteli, njegove narave niso mogli niti za la* spremeniti. Človek, ki bi ga bil hotel prestva-riti, bi se mu moral bližati čisto dru- gače, kakor so to delali državni vzgoj-niki v poboljševalnici. V začeitku se je odkrito upiral. Ko pa je videl, da mu to prav nič ne pomaga in da ga bodo že ukrotili, kakor so jih toliko drugih, se je potajil in *e delal dobrega. Ves čas ni mislil drugega, kakor na to, kdaj bo zasijal dan, ko bo lahko zapustil mračno kaznilnico in se 6pet oddahnil pod veselim, prostim nebom, ko bo spet sam svoj gospod m hodil, koder se bo njemu zdelo. Prišel je nazadnje, po neskončnem čakanju in morečem čemenju, ta dan. Rockyija 60 po vzpodbudnem 2°v°nl zavodskega duhovnika in po ^P1." Be‘ sedah upravnika kaznilnice odpustili kot »popolnoma poboljšanega*. Tako so vsaj mislili tisti, ki so ga tri leta poboljsa-vali, ne po načelih pameti m vere, marveč po zapovedih državne modrosti. Da spričevalo o poboljsanju m točno, je dokazal Rocky najprej 6 tem, da je krepko in debelo pljunil na vrala kaznilnice, ko 6o 6e zaprla za niim. Kmalu pa je dobil priliko, da je to še prepričlji- Iveje in stvarneje dokazal. Brž ko je prišel iz kaznilnice, je začel takoj iskati tovariše, da bi obnovil nek- danjo tatinsko družbico, seveda v pametnejšem in donosnejšem obsegu, kakor se je za zrelejša leta pač spodobilo. Iskanje ni bilo težavno. Dobil je vse, razen Jerrya, ki se je vdrl v zemljo. Nekdanji tovariši so Rockya veselo sprejeli medse in mu takoj molče spet priznali poglavarstvo. Rocky je bil ja edini med njimi, ki se je šolal v poboljševalnici. To dejstvo mu je dajalo prednost, spričo katere so se drugi morali skriti. Rocky je zadnja tri leta dal mir, toda mir ga ni oviral, da ne bi bil sanjaril za novimi dogodivščinami in si jih v podrobnostih zamišljal, Zdaj, ko je bil zunaj in je imel pomočnike, mu ni bilo tre-ba drugega, kakor te načrte uresničiti. Tako se je spustil v razne pisane dogodivščine, ki so bile lepe, zanimive in napete, imele pa so to slabo lastnost, da so bile v napačnem razmerju do postave in njenih zastopnikov. Vlom v neko trgovsko skladišče je dobro uspel, plen je bil lep- Tildi kroti* tev nekega trgovca, ki se ni hotel pokoriti določilom gangsterske Rockyeve družbe in ni hotel odrajtovati mladim zločincem davka, je uspela. In tako na- Prej. ... Rockyjevi tovariši so takoj po prvih zadevah uvideli, da so dobili poglavarja, kakršnega so potrebovali: premišljenega, bistrega, hladnokn^nega in pametnega, ki ni nikdar zastonj tvegal glave. Rajši je .priliko pustil, če ni bila taka, da se je 'splačalo tvegati glave. Od tu in tam Podpredsednik dr. Maenk in notranji minister Stanoji' Mihajdžie sta se te dni mudila v Zadrebu. Notranji minister Mihaldžie se je udeležil pogreba umrlega časnikarja Steva Stanojeviča, nato se je v banski palači udeleži) konference, pri kateri so bili navzoči še dr. Marek, ban dr. šubašič in armadni poveljnik v Zagrebu general Nedeljkovič. O potrebi takojšnjega razpisa parlamentarnih volitev se še naprej razpisuje hrvaško časopisje. ■Sedanje razmere označuje kot najbolj primerne za to, da se stabilizira naše notraaje politično življenje s tem, da se izvedejo volitve in spet upo-stavi normalno in ustavno politično življenje, če ni narodne skupščine, se tudi senat ne more sestati, pa čeprav bo že izvoljen prihodnji mesec. Hrvaško časopisje smatra tudi sedanji čas kot najbolj pripraven, dokler še niso začeli s svojim rušilnim delom razni podtalni elementi. Parlament je potreben, da zastopniki ljudstva prevzamejo potrebno odgovornost za vse težke odločitve, ki ho d o morda še utegnile priti nad našo državo in njeno vlado. »Jutranji list« pa gre še dalje in ponovno najavlja skupščinske volitve za december. Novi volivni zakon izdeluje poseben odbor ministrov, ki sedaj proučuje vse predloge posameznih vladnih skupin. Obenem pazi na to, da bo volivni zakon tak, da bo po njem dejansko prišla do izraza volja ljudstva. Novi zakon bo določil tajno glasovanje in proporcionalni način razdeljevanja mandatov. Glede volitev v senat pa obstoja med vladnimi skupinami načrt, da se postavi skupna lista- V tem smislu je pred nekaj dnevi podal svojo izjavo tudi gradbeni minister dr. Krek. Uredba za prenos pristojnosti iz trgovinskega ministrstva na banovino Hrvatsko je že gotova. O njej je govoril včeraj časnikarjem trgovinski minister dr. Ivan Andres, ki je povedal nekaj tudi o programu dola v njegovem ministrstvu. Minister je pripravil načrt, s katerim bo preuredil oddelek v ministrstvu za zunanjo trgovino in bo združil vse urade, ki so se s tem vprašanjem bavili. Glede nemško-ju-goslovanskih pogajanj je izjavil, da bodo v nekaj dneh končana in bo podpisan protokol. Ravnotežje med našim izvozom v Nemčijo in izvozom od tam, bo ohranjeno. Pogajanja za novo trgovinsko pogodbo z Grčijo so se zataknila ob vprašanju plačevanja dela našega izvoza v Grčicjo z devizami. Kaže pa, da bodo tudi ta vprašanja v kratkem ugodfio rešena. Končno je minister povedal, da bo v kratkem prišel v Belgrad tudi italijanski ekspert za zunanjo trgovino dr. Mazzi, s katerim bodo uredili nekatere podrobnosti glede izvedbe trgovinskega sporazuma, ki je bil sklenjen med Italijo in našo državo pred dvema mesecema. O izrednih uspehih naših pevcev na Dunaju, in sicer tenorista Dermota, basista Marjana Rusa in baritonista Jankoviča poroča obširno tudi zagrebški »Juiarnji liste. Imenovani umetniki so doživeli v dunajski državni operi krasne uspehe, saj jih je tamkajšnja stroga kritika odlično ocenila. Zanimivo pa je omeniti, kako je imenovani zagrebški list svoje poročilo opremi). V naslovu namreč pravi, da je bil uspeh treh pevcev »sijajen uspeh tradicij hr-'Vaiske opere na Dunaju«. Naziv naj pokrije ;Gor čez izaro«. Vse to je napravijo lepo razpoloženje, v katerega je posegel s predavanjem prof. dr. I. Grafenauer in orisal življenjsko delo moža, ki je ljubil svoj narod z dejanji. Uvodoma je gv predavatelj poslušalce podrobno seznanil z Ziljo, ki je dala Slovencem predvsem kulturnih in gospodarskih organizatorjev (Guttmanna, Janežiča, Einspilerja, Zwit-tra, Grafenauerja) in mnogo drugih. Zanimivo je, da se je na Zilji, prav ob brški fari, Gra-fenauerjevi domovini, in ob Borljah, Majer-jevi rojstni fari, kljub delnemu nemškemu priseljevanju, ustavil val germanizacije. Puste, peščene senožeti ob Preseškem jezeru, na severu za Ziljske Alpe, vse to je varovalo slovensko Ziljo pred tujim vplivom. Vaško občestvo je tu do zadnjega časa otroke nemških priseljencev že v prvem rodu poslovenilo. Danes je pa stvar drugačna in tuji vpliv si je utrl bot. Ob zapadnem robu slovenske Zilje, tedaj se povsem slovenske, je rastel Matija Majer Ziljski in dobival telesno moč in duhovne sile llor! i \slovenske zemlje in ziljskega slovenskega duha. Rodil se je 7. februarja 1809. leta, i Je Napoleon Ziljsko dolino z drugimi deželami združil s francoskim cesarstvom. Njegov oce je bil obrtnik m ga je poslal na celbvžko gimnazijo, btopil je nato v celovško bogoslovje in je bil leta 18% posvečen za duhovnika. Zaradi agitacije zoper volitve v frankfurtski vse-nemški parlament so ga začeli preganjati in potem so ga Bachovi huzarji preganjali z veliko vnemo naprej, tako da je sam zapisal, da mu »sape in denarjev zmanjkuje«. Končno je le dobil faro, in sicer v Gorjah, kjer je ostal devetnajst let. Leta 1985 je stopil v pokoj in se preselil v Prago, kjer je bolan in slep preživel zadnja leta, kjer je umrl in bil pokopan na olšavskem pokopališču. Na celovškem liceju je deloval preporodi-ditelj Matija Ahacelj, v slovenščini pa A. M. Slomšek, ki je učil slovenske bogoslovce slovenščine in jih navajal k pisateljevanju. Pod njegovim vodstvom je prijel za pero in prvo delo je bila povestica xrav!e Hrastovski«, prevod iz Kr. Šmida. Z veliko vnemo ie nabiral narodne pesmi, zanimal se za narodne pripovedke in pravljice in za narodne običaje. Na etnografsko razstavo v Moskvi 1. 1867 je poslal narodne noše in vso opravo za ziljsko svatbeno skupino, ki je bila v vsem slovanskem oddelku najboljša. Pisal je povsod, kamor je mogel: v Vrazovo Kolo, Novice, Slovenijo in druge. Z leti je nabral lepo zbirko pesmi. S. M. jih je hotela objaviti. Ko je rokopis za tisk priredil, ga je poslal v Moskvo, kjer se je izgubil. Ko je prišel 1. 1843 v Celovec, je njegova soba postala zbirališče dijaške mladine, v kateri je budil vero in ljubezen v slovenstvo in slovanstvo Tudi v Novicah se je oglašal in dajal pobudo za književno in narodno rast slovenskega naroda. Leta 1848 je posegel v boj s pisano besedo za pravice in veljavo slovenskega ježika v šolah. Spisal je »Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje in u obče slavenski jezik«. Sanjal je o enotnem vseslovanskem književnem jeziku, kar je bilo brezplodno početje. Pravilno pa je bilo pra-vilo, »da se morajo pisati le take oblike, ki so vseslovenske ali vsaj veliki večini znane ter so najbližje ilirskim in ostalim slovanskim oblikam«. Njegovo pravilo je povzel mladi pisateljski rod, preko Luka Svetca, Levstika, Jurčiča in Stritarja, čeprav sta Miklošič in Levstik obsodila umetno približevanje slovenščine k srbohrvaščini, je on vztrajal pri svojem. Nazadnje se je zagrenjen umaknil v Prago. Bil je mož goreče ljubezni za svoj narod, ki je v težkih časih storil mnogo velikega in trajnega za svoj slovenski narod, in ni majhna njegova zasluga, da je slovenski narod to, kar je: slovenski narod. Država bo modernizirala cesto Maribor- Fram v lastni režiji _ , , . , Maribor, 13. oktobra. Pred nekaj dnevi so poročali nekateri naši dnevniki, da je gradnja novega cestišča na državni cesti Maribor—Fram zaenkrat padla v vodo, ker je podjetje, ki je ta dela izhcitiralo, odstopilo od pogodbe. Ta informacija pa ni bila točna, četudi je podjetje odstopilo od pogodbe, se bodo dela vseeno pričela v kratkem času. izvršila pa jih bo država sama v lastni režiji. Vsa dela bo vršila terenska tehnična sekcija v Celju pod vodstvom višjega svetnika g-inž. Komelja. V ponedeljek je pričela s svojim poslom komisija za razlastitev parcel, ki so potrebne za razširjenje ceste in izravnavo ovinkov. Komisija je danes zaključila delo. Vodil je komisijo zastopnik banske uprave inšpektor Mahnič, gradbeno ministrstvo je zastopal iuinistr-Storoženko, člani pa so bili okrajni *r za ,rai Maribor desni breg Eiletz, vo- svetnfk*?«*evehniiene sekcije v Celju vi*, teh. •▼et inž. Alfred Hani^ef ^rn?vf«»• za razksPtitevtD^K-rmlii4 ¥ pridei° vPoitev ?i r JTe od ponedeljka do danes prišla do Franma. Ljudje so pokazali veliko razumevanje in pripravljenost, saj sami uvidijo, kako potrebno je, da se ta cesta vendar že enkrat popravi Zato ni komisija nikjer naletela na odpor, pogajanja so se vršila le glede cen. Pa tudi v tem pogledu ljudje niso stavili pretiranih zahtev. Parcele so se plačevale po kulturah, za katere se uporabljajo Travniki so najcenejši, njive dražje, vrtovi in stavbišča najdražja. V splošnem pa se cene gibljejo med 2 in 4 din za kvadratni meter. Samo na enem mestu je bil potreben odkup poslopij, jn sicer hiše ter gospodarskega poslopja posestnika špureja v Slivnici. Poslopja bodo podrli ter bo preko njih spreljana nova cesta, dočim si bo spurej poleg postavil novo domačijo. ludi pogajanja za te objekte so bila hitro in po-voljno zaključena. Komisija je akte o svojem delu zaključila danes ter so bili odposlani na pristojna mesta, da se lahko izda odločba o razlastitvi zemljišč, s čimer je odstranjena potem zadnja ovira za pričetek del. Kakor smo že omenjali, bo država sama v svoji režiji izvršila zemeljska dela. Pričetek bo menda kmalu, delo pa bo trajalo tudi v zimskem času. Zaposlenih bo na cesti več sto delavcev, predvsem iz bližnjih naselij, kar bo 9gromnega pomena za gospodarstvo teh krajev, ker je sedaj veliko rok brez poslu športne vesti Kraj Barometer-sko stanje Tempe- ratura y O1' a > « •s s o 0 «e fj*3- SJ- o Veter (nuior, iakost) Pada- vine G3 , KC §5 a m/m vrsta Ljubljana 7561 U-7 lo-t 90 10 0 5-8 dež Maribor 7554 15-0 8-0 9 J 10 0 — — Zagreb 7b0’0 13-0 8 0 90 10 0 1-0 dež Belgrad 762-7 18-0 5-0 90 7 ESEs •“■r — Sarajevo 764-1 14-0 5-0 90 10 u — Vis 761- 15-0 14-0 90 10 SEt — Split 761-6 18-0 13-0 80 10 SE* — — Kumbor 761-7 17-0 140 80 6 N. 120 dež Rab 760-7 14-0 11-0 90 10 SSE„ 17*0 dež OubrovnIH 761-6 19-0 12-0 80 10 0 — _ Evropski prvak Karl Abartb na dirki na Večni POti, Motocekciji Avtomobilskega kluba se je posrečilo pridobiti znanega evropskega prvaka prikolic Karla Abartha, kar bo brez dvoma senzacija tega dne Ker bo verjetno za nedeljsko dirko na VeSni poti velik odziv občinstva, je potrebno opozoriti na nekatera važnejša navodila. Znak za pričetek dirke bo avtomobil z rdečo zastavo, ki bo prevozil vso progo. Takoj za tem bodo startali dirkači najprej v Kosezah ter bodo vozili v kratkih enominutnih presledkih drug za drugim proti Podrožniku. Zaradi tega ne bo nihče «mei prekoračiti ceste, ker bi s tem izpostavil ne-vamoati sebe jn dirkača. Po končani vožnji v eni «neri se boata izmenjali startna in ciljaka komisija, nakar bo ponovno start v Podrožniku in bodo dirkači prevozili progo v obratni ameri. Iz varnostnih ozirov naj ae občinstvo ne ustavlja v bližini ovinkov, ker ao to zelo nevarna mesta. Gledalci bodo lahko opazovali dirko na startu ali cilju ali pa na poljubnem mestu vzdolž proge. V vsakem primeru pa naj se vsakdo pokori rediteljem. Da bo občinstvo za nedeljsko dirko dovoljno poučeno in pripravljeno, bodo rezultati oficielnega treninga, ki bo v soboto ob 3 popoldne objavljeni na deski pred Kreditno banko Vremenska napoved: Oblačno, toplo in nestanovitno vreme, deževalo bo v presledkih. Koledar Danos, sobota, 14. oktobra: Kalist. Nedelja, 15. oktobra; Terezija. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Du najska cesta 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvefcer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Maj-ian Korytkova 18, telefon 36-24. Ustanovitev >Esperantskega društva v Ljubljani« bo v torek 17. oktobra t. 1. ob 20 v stekleni dvorani restavracije >Prl šestick. — Esperantisti Ljubljane in okolice, pridite na ustanovni občni zbor polnoštevilno! Posebnih vabil ee ne bo razpošiljalo. Pripravljalni odbor. Službo hišnika za zgradbe carinarnice Ob Vil-harjevi cesti je mestno poglavarstva razpisalo v Službenem listu. Tombola Rdečega križa v Ljubljani je bila določena na nedeljo 15. t. m. Nepričakovane Izredne razmere so onemogočile napovedano prireditev tombole Rdečemu križu, kakor tudi še drugim organizacijam v Sloveniji. Ker pa upamo da se bodo razmere kmalu normalizirale, »e bo tombola Rdečega križa vršila v doglednem času. O tem bomo občinstvo obvestili. S10;laja tomboUkih kart se „aj nadaljuje, elane in prijatelje Rdečega križa, ki so prejeli H •aartLT. razprodajo, vljudno pro- ■ imo, da jih obdrze in cim prej razprodajo svojim znancem in prijateljem. Tombolske karte se dobe v trafikah in v pisarni Rdečega križa, Gosposvetska cesta 2-l£ telefon 40-31. • Prosvetno društvo Ljubljana mesto. Jutri v J>rire.dl naša Prosveta ljudsko igro s pet-/** Tr°mf*?u Jos' JurCiča »Domen«. n Ivo Ce8nlk- Med odmori igra društveni orkester. Pričetek točno ob 8 zvečer. Vse najvljudneje vabi odbor. MiarKnfr8 Parade Mladinsko Matice. Mladinska matica razpisuje za svoje redne publi- ViŠini 3000 din za mladinsko po-vest, ki bi bila primerna za otroke orl 10. do ri«i„ , , V lahko Poliubna, mora biti pa delo umetnina z zdravim jedrom. Obseg povesti ?*Ls1'e, presega 6 tiskovnih pol male osmerke, t J. Jb strani formata rednih izdaj Mladinske matice, Aa nagrado pridejo v poštev samo izvirna f6j-ne obj^iena dela. Nagrajeno delo prejme tudi običajni honorar. Rokopisi naj se pošljejo po posti v dveh tipkanih izvodih, in sicer popolnoma anonimno. Tudi posebne kuverto z imenom in naslovom ni treba predložiti, šele ob izidu tekmovanja, ki je objavljen v »Učiteljskem tovarišu« in v dnevnem časopisju, se bodo javili avtorji z imeni in naslovi. Rokopisi onih avtor-jev. ki bi izdali na kateri koli način svoja ime-na članom literarnega odseka ali odbornikom Mladinske matice, se s tem že sami izločijo rt konkurence. Rok za vlaganje rokopisov poteče 1. novembra 1940. leta. Rokopisi naj se pošiljajo tajništvu Mladinske matice v Ljubljani, F ranfi-fekanska ulica 6. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20, Sobota, 14. oktobra: »Hudičev učenec«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 15. oktobra ob 15: »Upniki na plan!« Izven. Znižano cene Ob 20: »Kozarec vode«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 16. oktobra: »Kacijanar«. Red A. Opera — Začetek ob 20. Sobola, 14. Oktobra: »Žongler naše ljube gospe r,. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 15. oktobra: »Kjer čkrjanček žvrgolit. Izven. Ponedeljek, 16. oktobra. Plesni vefpr Malssn.Kiir- bosa in Irene Litvinove. DRAMA »Hudičev učenec« je delo Bernarda Shawa, ki zavzema med svetovnimi dramatiki eno najodličnejših mest. Shaw je borec za resnico ln razkrinkava v svojih delih zlaganost človeške družbe in šablonsko plemenitost. Etika njegovih junakov je spontana in resnična, iz verjetnih in pristnih človeških potez sestavljeni značaji govore več kot znanstveno razprave, in vsebina igre ima jedro, ki olvogali gledalca za novo, dragoceno spo^rnjrs’ Repriza bo drevi. Cene znižane. OPERA G. Svetozar Banovec bo nastopil nocoj v naslovni vlogi Massenetove opere »Glumač Matere božje« (Jongleur de Notre dame), tem čudovitem srednjeveškem »miraklu« iz 14. stol. V tem zelo zanimivem in tudi najširšemu občinstvu lahko razumljivem delu bodo nadalje nastopili Se: Be-etto Bonifacij, Lupša ~ prior, Janko — pesnik in ,upan — kipar. 7,a smiselno režijo je poskrbel Debevec, dirigiral Ko Neffat, insceniral pl je vso zgodbo inz. arh. Franz. Premiera drevi bo za Premierski abonma. Mariborsko gledališče Sobota, 14 okt ob 20- »Celjski grofje« Red B. Nedelia, 15 okt. ob 20; »Pygmalion«. Ponedeljek, 16. okt.: Zaprto. Torek, 1. oktobra, ob 20: »Hlapec Jernej in mefiova pravica«. Red C. ,.1^rvar, 2,asbena predstava v mariborskem gledališču. Z Bcnešcvo novejšo, tudi na velikih odrih izvrstno sprejeto opereto »Navihanka« 6e v kratkem otvori tudi sezona letošnjih glasbenih pred-etav. Priprave za premiero eo ie v polnem teku. Vsa tri dejanja spremlja tudi posebno naštudirani baletni ples. Podmornica in življenje v njej ob napadu in zasledovanju V nekem angleškem listu opisuje časnikar Kennett Edwards doživljaj na podmornici, ki je napadla sovražno križarko in jo potopila. Iznad nemirne površine Severnega morja se je iz megle prikazal opazovalni stolp podmornice, ki je plula po površini. En sam stroj, ki je dajal brzino, drugi stroji so zbirali električni tok v velike akomulatorje, ki zavzemajo eno petino teže podmornice. Nizek, podolgovati trup se od časa do čaa dvigne iznad vode, toda večinoma ostaja pod površino. Samo opazovalni stolp štrli iz vode. »Videti, tako da te drugi ne vidijo,« to je načelo podmornice. Zato se ne smemo Čuditi, ako oba človeka, ki s hrbtom obrnjena drug proti drugemu stojita na kapitanskem mostiču, napenjata vse sile, da bi skozi megleni jutranji mrak kaj zagledala. Nepremično upirata daljnoglede vsak v svojo stran in niti pljusek ledene vode, ki se od časa do časa zlije nanju, ju ne premakne z mesta. Na vzhodu se je pričelo svetlikati. Navaden človek tega ne bi opazil. Toda onega, ki po cele ure strmi v mrak, se je v teku prakse prijelo nekaj takega, kar bi mogli imenovati šesti čut. Mornarji pravijo, da z nosom začutijo zoro. Za mornarje na podmornici pomeni vsakodnevno jutro čas, ki od vseh 24 ur dneva zahteva od njih največ okretnosti in naporov. ( Na palubi podmornice, ki jo je veter pomedel, voda pa oprala, se pojavi nekaj živahnosti. Poveljnik podmornice je nekaj zapazil. Vseeno je, kaj je to. saj še sam ne ve, kaj je videl. Imel bo pozneje dovolj časa za opazovanje skozi periskop, ko se bo podmornica potopila. Zdaj je treba najprej pod vodo. Drug za drugim, kakor mački, se spustita oba moža skozi luknjo v notranjost podmornice. Za njima se neprodušno zapro vrata. Eden od obeh častnikov je spotoma pritisnil na gumb, ki je dal vsej podmornici znamenje vzbune. Zračni tok skozi odprtino podmornice proti oddelku, v katerem so Diesel-motorji, je prenehal. Iz tankov, ki se polnijo z vodo, uhaja zrak. Čez nekaj trenutkov stopi pred kapitana častnik in mu javi: »V štiridesetih sekundah smo se spustili 30 čevljev, gospod kapitan!« »Spustite pomornice še niže. Ustavite jo pri šestdesetih čevljih!« ukaže kapitan. Človek mora nehote občudovati te ljudi, ki jih je ob zori dneva presenetilo znamenje za vzbu-no in so se kakor avtomati vrgli na delo, ne da bi vprašali za nevarnost, zaradi katere so morali šestdeset čevljev pod vodo. Poročnik 6toji pri napravah za merjenje globine in pri napravah, ki kažejo vodoravni položaj podmornice. Ko je pregledal njihove kazalce, opazi, da plove podmornica z dvignjenim sprednjim delom. To pomeni, da se je krmilo podmornice močno spustilo, kar se dogaja skoro zmeraj, kadar mora podmornica nanagloma pod vodo. »Črpaj A!« zadoni njegovo povelje. Povelje ponove v prednjem delu podmornice. Mornarji odpro zaklopke in pripravijo električno črpalko. Nato sporoče: »Črpalka A pripravljena!« »Pričnite črpati!« V kontrolnem oddelku šteje poročnik s pritajenim dahom sunke črpalke. Dobro ve, koliko vode je treba spraviti iz podmornice, da bo prišla V vodoravno lego. Ko našteje dovolj, ukaže: »Prekinite črpanje! Zaprite A!« Sliši se, da je črpalka prenehala z delom in istočasno zadoni iz zvočnika: »A je ustavljena!« Motorji zmanjšujejo brzino. Nazadnje se podmornica pomika pod površino le s hitrostjo poldrugega vozla na uro. Kadar plove podmornica 6 tako majhno brzino, je ni mogoče dvigati in spu- ščati prej, dokler ni dosegla vodoravnega položaja. V tem je velika nevarnost in jporočnik noče izpostaviti svojega kapitana in moštva pogibelji. Zdaj je podmornica nekoliko lažja v zadnjem delu, zato zapove: »Odprite zunanjo zaklopko Y!« To povelje se zd. strašno in polno grožnje. V odgovor nanj zaškriplje ventil v oddelku za motorje v bližini krmila. Skozi odprtino steče nekoliko vode v tank, dve galoni je treba in podmornica je povsem v vodoravnem položaju. Samo ena ali dve galoni vode zadostujeta, da je porušeno ravnovesje podmornice. Kadar se podmornica spusti pod morsko površino, je povsem zaprta. Pripravljen ima stisnjen zrak, ki ga uporablja zato, da iztisne iz svojega trupa vodo, kadar se hoče spet dvigniti na površino. Diesel-motorji, ki trošijo mnogo zraka, morajo takrat prekiniti svoje obratovanje, in v tem času gonijo vijake podmornice električni stroji, ki črpajo tok iz akomulatorjev. Posadka mora ves čas dihati isti zrak, ki je bil v podmornici takrat, ko se je spustila. Kajpada postane ta zrak zelo slab, posebno, če podmornica ostane pod vodo dalj časa. Toda o tem, koliko časa ostane podmornica pod gladino, ne odloča vzdušje v podmornici, ampak jakost njenih akomulatorjev. Ako bi podmornica plula pod vodo s polno brzino, bi ako-mulatorji vzdržali komaj dve uri. Zato je treba brzino in sploh vse, kar troši električni tok, zelo racionalno izkoriščati. Poročnik je naposled zadovoljen in javi kapitanu: »Izravnali smo položaj!« »Dobro. Zadržite še naprej položaj in isto brzino. Pridem pogledat čez deset minut!« V tem hipu stopi pred kapitana kuhar in mu naznani: »Kava je pripravljena, gospod kapitan!« »Hvala!« Samo oni, ki je preživel nekaj ur na poveljniškem mostu podmornice v vstajajočem jutru, izpostavljen vetru in pljuskanju valov, more doumeti, koliko iskrene hvaležnosti je bilo v tej besedi. * Vsa notranjost podmornice je od vrha do tal podobna labirintu samih strojev, aparatov, vzvodov, zaklopk, pip, žic itd. Laik bi se v tem labirintu sploh ne mogel znajti. Toda posadka podmornice je dobro izvežbana in točno pozna vse naprave ter zna z njimi tudi brez napake ravnati. Poročnik je s tretjim častnikom in enim mornarjem že stotič pregledal torpeda in njihove cevi. Velike jeklene ribe morajo biti pripravljene vsijk trenutek in ako niso dobro nameščene, ne bodo zadele cilja. To bi pomenilo izgubo 2000 funtov. Razen tega bi podmornica z zgrešenim strelom izdala sovražniku svojo navzočnost in se izpostavila veliki nevarnosti. Toda poročnik ni nikjer našel napake. Kapitan pogleda na uro in spregovori: »Zdaj se bomo dvignili in malo pogledali naokrog. Gotovo se je že toliko zdanilo, da se bo videlo. Dvignite nalah-ko podmornico na 30 čevljev!« Motorji, ki spravijo v gibanje hidroplane, začno brneti. Dolgi črni kazalec naprave za merjenje globine se počasi pomika nazaj. Treba je previdnosti, kajti za podmornico utegne postati usodno, ako bi se prehitro dvignila in se iznenada znašla nad morsko gladino. »Trideset čevljev, gospod kapitan.« »Periskop kvišku!« Kapitan se nagne nad vdolbino, v kateri leži periskop, in opazuje dolgo bakreno cev. ki se dviga. Odprtina za gledanje je še pri njegovih kolenih. Sklone se ter prične opazovati. Sivozeleno morsko vodo vidi, ki pa postaja od hipa do hipa svetlejša. Slednjič se posveti njegovim očem dnevna svetloba. »Stoj!« V globini trideset čevljev opazuje kapitan skozi periskop, kaj se dogaja na morski površini. Vrh periskopa moli iznad gladine samo 20 cm, podmornica pa pluje tako počasi, da je sled periskopa na vodi skoraj neopazna. Kapitan obrača periskop okrog njegove osi, da bi se razgledal na vse strani. Nekaj hipov napeto miruje ,nato pa llkflZ6 * »Spustite periskop! Krenite desno! Globina štirideset čevljev! Polna brzina desnega motorja, levi naj obratuje nalahko! Pripravite torpeda!« Povelja se izvrše. »Sovražna križarka v spremstvu rušilcev. Nahajamo se pod kotom dvajset stopinj napram njeni desni strani. Oddaljeni smo 6000 čevljev. Dvignite brzino na 18 vozlov.« Kapitan se ponovno vrne k periskopu in pazljivo gleda skozi odprtino. Posadka, ki je zbrana okrog njega, pozorno spremlja izraz njegovega obraza. Njegove oči so njihove oči. Njegovi možgani so morali zadržati polno sliko onega, kar je mogel videti nad površino, čeprav je gledal samo nekaj hipov, da ne bi izpostavil podmornico nevarnosti, ako bi sovražnik zapazil periskop. »Ustavite oba motorja! Spremenite smer! Globina trideset čevljev!« Podmornica je toliko zmanjšala brzino, da se zdaj jedva še pomika naprej. »Dvignite polagoma periskop!« Kapitan se spet skloni k odprtini periskopa in jo ves čas, ko se dviga, spremlja z glavo. »Ustavite periskop!« Nekaj trenutkov zatem pa: »Spustite periskop!« Velika bakrena cev se spusti nizdol. Njen tanki vrh je bil nad morsko gladino le deset sekund. Toda to je moralo biti dovolj, kajti, ako bi nasprotnikovi opazovalci pazljivo gledali v to smer, bi periskop opazili. »K cevem za torpediranje!« Kapitan pozorno gleda v razne aparate in računa, pod katerim kotom^ bo treba spustiti torpeda, da bi pogodite sovražnika, ko bo plul mimo njih. V istem času šteje pri sebi sekunde, ki jih bo sovražnik potreboval, da prevozi linijo njihovega vidika. Ako bo preveč pozno dvignil periskop, bo sovražnikže mimo in on bo izgubil priložnost za napad. Ako pa se prenagli, bo privabil nase pozornost sovražnikovih opazovalcev. »Dvignite nalahko periskop!« Ko se periskom dviga, ga kapitan namešča pod kotom, ki se mu zdi primeren. Zdaj približa svoje oči odprtini za gledanje, roke pa krepko stisne v hlačne žepe, zato da bi premagal skušnjavo, ki mu narekuje, da bi periskop nad gladino obračal. To bi bilo nevarno, zato stiska roke v žepih ... »Ustavite, spustite!« To pot je bilo okence periskopa nad morsko gladino le dve-sekundi, toda to je bilo dovolj, da je kapitan opazil sovražnikove ladje. Periskop so spustili 6amo za en čevelj in ga nato spet dvignili. »Zaustavite periskop!« Poveljniški most sovražnikove križarke je ravno v središču periskopa. »Pali!« Povelje je odjeknilo skozi cev in takoj nato se je podmornica nalahko stresla: prvi torpedo je zapustil cev ob lahnem žvižganju stisnjenega zraka. Za njim se je zaril v morje drugi, potem tretji in četrti... Velika je izkušnjava, da bi kapitan pogledal skozi periskop uspeh torpediranja. Toda to bi utegnilo privabiti pozornost rušilcev, ki spremljajo križarko, zato povelje: »Spustite periskop! Obema motorjema polno brzino! Spustite podmornico globoko! Zavijte desno!« Povelja se izvrše in podmornica se prične potapljati. Nekaj hipov zatem 6e strese od eksplozije. Torpeda so dosegla svoj cilj. Nekaj članov posadke pokaže zobe od zadovoljstva. Dvojica se celo nasmehne. T '«T P""'.................................. W »■ Pogled na topove, ki so jih Nemci vzeli Poljakom med osvajanjem poljskega ozemlja Toda kljub temu, da so se potopili globoko, zaslišijo nad seboj šumenje rušilčevega vijaka. Rušilci vozijo s seboj nekaj, kar je zelo nevarno za podmornico To so vodne bombe. Naenkrat se podmornica silovito strese Električne luči ugasnejo in črna tema zavlada vsepovsod. Žepne svetilke, ki so takoj stopile v akcijo, svetijo komaj nekaj hipov, ko se podmornica ponovno strese od eksplozije. Toda ta je bila že nekoliko dlje. Žepna svetilka osvetli kazalec naprave za merjenje, ki kaze 100 čevljev globine, toda kazalec se še pomika nazaj. Izkušena roka je v temi našla vzvod, ki je podmornico spravil globlje. »Spustiti podmornico na 200 čevljev!« Kapitan je povsem miren. Poveljuje, kakor bi bil na navadnih manevrih v domačih vodah. . . številka ena! Preglejte podmornico in poročajte, kakšna je škoda!« »Razumem, gospod kapitan!« Ko je podmornica v globini 200 čevljev, spuste rezervni tok. Poročnik se vrne in poroča: »Na šestih mestih curlja voda v podmornico, toda nevarnosti ni nobene.« »Dobro.« — Nova vodna eksplozija se raztegne. To pot je spet bliže. Čuditi se mora človek, da konstrukcija podmornice zdrži tolikšen pritisk vodne mase. »Izpraznite tank št. 6 z rezervnim bencinom! Spustite zrak iz štirih glavnih zaklopk!« ^ Položaj je torej nevaren, ker se je treba po-služiti prevare. Toda posadka je dobro izvežbana in na nobenem licu ni opaziti, da se nahajajo v smrtni nevarnosti. * Rušilci, ki so krožili po gladini, so opazili, kako se na površini pojavljajo mehurji zraka. Nehali so metati bombe in zdaj čakajo. Čez nekaj časa se prikaže na površini bencin iz rezervnega tanka št. 6. Madež se čedalje bolj širi po gladini, mehurčkov pa ni več. Rušilci se obrnejo in odplovejo. Njihovi poveljniki si v duhu slikajo pohvalo in priznanje, ki ga bodo deležni, ker so potopili podmornico * Dvesto čevljev pod morsko gladino pa se medtem podmornica potegoma oddaljuje od kraja, na katerem je izvedla napad. Išče mesta, kjer morje ni tako globoko, da bi se vlegla na morsko dno in popravite svoje poškodbe. Pred mrakom se ne bo smete dvigniti na površino, da bi ponovno na polnil svoje akomulatorje z električnim tokom in potom radia sporočite svojemu poveljstvu, da je potopila sovražno križarko. Večina posadke ei pripravlja postelje in lega spat... Program radio Ljubljana Sobota, 11, oktobra: 12 Židano voljo naj »pet prebudi pisana vrsta veselih stvari (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Zidano voljo naj spet Prebudi pisana vrsta veselih stvari (plošče) — 14 Napovedi — 17 Otročka ura: a) Dr. B. Magajna: Račko boa, 1. branje. Bere Avtor; b) Naettop otrok (vodi ?«? b "lavica Vencajzova) — 17.50 Preplod sporeda — “j “a delopust igra Radijski orkester — 18.40 Pogoni 8 Poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. T„w, fousftvo srbskih dijakov-narednikov 1. 1914 (S. Belsrad) — 19.40 Objave — 20 O zunanji o^ vli,,L ^Ur nilj.,dT' Alojzij Kuhar) - 20.30 Ilirija S Vfi6er oh 1A0-Ietnici _ 22 Napodi jshiorSter- vtis«l konec tedna, igra Ra novič^A^N8 kitar teg. M. Antu- ihovic, a, Novak) — 9 Napovedi, poročila 9 15 Pr«r- ,8rla^be frančiškanske cerkve —• 9‘46 Verski govor (g. dr. V. Fajdiga) — 10 E. Griei?j ftav fl-dimi op. 13 (Plošče^ _ 10.30 Nedeljski ko«oert Radijskega orkestra — 12 Kvartet sester Stritartevlb-na harmoniki spremlja g. Stanko Avgust — 13-Napovedi, objave _ 13.20 Operni trio (gg. S. Marte L, Goničih, drd. D. Švara), vmes plošče — 17 Kmetijska zvoii%mvHmTa^0V1 (g- V- ?uret> - 17.80 nSSSriS f„VlklJBadlski orkester) - » Napovedi, poročila -19.20 Nac. ura: O senjskih uskokih (D. Hugoba, Za-grerb) - 19.40 Objave - 20 Mirko Ljubič: Revni sorodniki, zabavna zgodba v 4 slikah. Izvujo člani rad. igr. družine — 20.30 Fantje na vasi — 21.15 Klavirski koncert g. dr. D. Švara — 2*2 NaiMJvedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki (Radijski orkester). Ponedeljek, 16. oktobra; 7 Jutranji pozdrav (pl.) — 7.15 Napovedi, poročila — 7.30 Pisan venček vesejib zvokov (ploSče) do 7.45 — 12 Za dobro voljo (plošče) — 12.30 Poročla, objave — 13 Napovedi — 13.02 Iz slovanskih oper (plošče) — 14 Poročila, napovedi — 18 Zdravstvo (higiena) mladostne dobcv Telesne podlage in posledice (g. dr. A. Brecelj) — 18.20 Poskočnice (pl.) — 18.40 Najstarejši slovenski spomeniki na Goriškem: dr. Joža Lovrenčič — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Razvoj slovenskega športa v zadnjih desetih letih (Šonkal Ciril, Ljubljana) — 19.40 Objave — 19.50 Zanimivosti — 20 Napevi Haydnovega oratorija »Stvar-jenjo« in Schubert: Nedovršena simfonija — 21.30 Plesna glasba (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Ruski sekstet. Drugi programi Sobota, li. oktobra: Zagreb: 20 Komorna glasba 30.30 Hrvaško svatbene pesmi, 21 Zabavni koncert — Bratislava: 19.90 Jazz, 20 Igra, 20.40 Kabaret — Sofija-19 Vokalni koncert, 20 Orkestralni koncert 20 50 Zbor - Ankara: 19 Orkestralni koncert, 20.45 Jazz - Bero-mdnster: 19.45 Plesna glasba, 20.15 Pisan večer, 21.16 Vokalni koncert Budimpešta: 20.20 Orkester, zbor in solisti, 22 Orkestralni koncert, 23.20 Ciganski orke-s^ .„ ?,“korS •' Opera — Borbi/: -20.30 Plosina glasba, «1.30 Harmomka, 22.16 Plesna glasba — Trstniilan:_21 Open «Kralj Oedip« in »Zametto« — Rim-Bari: 21 Pesmi in plesi, 22 Igra — Florenca: 20.30 Ope. r « — Oslo: 19.35 Kabaret, 20.50 Orkestralni koncert — Sottens: 20.30 Voja&ka oddaja, 21.90 Igra, 22.30 Plesna glasba. Lojze Pajtler: BEG IZ TII3SKE LEGIflE .53 To Je bil začetek Cotomb-Bčcharja, j gorja legionarjev! | Visi so takoj pospali, boječ 6e, da jih ne bi slišali podčastniki. Bilo je strogo ! prepovedano vsako govorjenje. Sicer 6e pa tudi nikomur ni ljubilo govoriti, ker je bil V6ak tako strašno utrujen. To noč navzlic V6ej utrujenosti nisem in nisem mogel zaspati. Premetaval sem se po trdem ležišču in premišljal svoja čuidna pota, ki 60 me zdaj privedla 6em, na rob Sahare, v Colombe-Bčchar, v pekel, o kakršnem niti 6anjal nisem. Vso noč sem prebil v nekakem polsnu, prepletenem z mučnimi sanjami, v katerem se je vrstilo preganjanje, beg, krvavi poboji in 6like z doma. Ko se je začelo daniti, nisem mogel več prestajati. Vstal sem in šel iz šotora. Blizu tabora je lazil lačen šakal ter pojemajoče zavijal, dokler ga ni pregnalo vse močnejše jutro. šel sem od šotorišča kakih sto metrov do tja, kjer se je začenjal pesek, sedel na osamelo korenino ter 6e zagledal v puščavo, ki se je bolj in bolj odpirala pred menoj. Slika, ki se je razvijala pred menoj z rastočo svetlobo, je bila nepozabljiva. Do koder mi je seglo oko, sam pesek. Zdaj je bil še vijoličen, rdečkast, temnosinji, koder 60 ga zavijale sence. Le na robu, tam daleč, je rdela krvava črta in ločila jutranje nebo od puščavskih skrivnosti. Kolikor bolj se je danilo, toliko bolj sem 6egal s pogledom v peščeno neskončnost pred seboj. Sam pesek, pesek, valovit, nakodran, vedno bolj zlat, vedno svetleje rdeč. Nikjer ni bilo robatih obrisov, nikjer strmin, V6e je bilo zglajeno od vetra, daljno, stegnjeno, mimo. Nekaj večnega je bilo v tej neskončni peščeni prostranosti, ki je razodevala svoj skrivnostni obraz. Bila je puščava, prav nepotvorjena, brez ljudi, brez življenja, sama z nebom nad seboj in e skrivnostnim šelestom tihega vetra na 6ebi. Čutil sem, da 6em na robu velike skrivnosti, tiste, ki me je morda pri-mamila 6eim iz domovine ... Pozabil sem na vse in 6amo gledal, gledal, dokler ni rdečilo na vzhodu zagorelo v milijonih ognjev in dokler ni sonce planilo na nebo ter se kakor povodenj razlilo čez puščavo. Tedaj je v to sveto tišino vsekal ostri krik trobente, ki je metal vojake iz pokoja. Čara je bilo konec, začela se je trda resnica življenja v Colomb-Becharju. Vojaki so takoj planili iz postelj, si nataknili copate brez podplatov, kakršne sem tudi jaz že imel, pospravili postelje, nakar so tiho čakali žvižg dežurnega narednika. Trudil 6em 6e, da bi delal tako ko drugi, ker sem imel že od prejšnjega večera ekušnjo, da ni dobro, če le kratek trenutek zamudiš. Čez nekaj časa smo 6pet zaslišali žvižg. Takoj 6mo stekli v6i na dvorišče, kjer smo 6e postavili v vrsto. Poslali 60 na6 v kuhinjo, kjer je vsakdo dobil če-trtinko kave. Ko smo popili kavo, so nas prešteli, nas postavili v dvored in nato smo odkorakali iz šotorišča. Korakali smo kakih deset minut, da smo prišli v veliko “ , A V"1*" Nekaj večnega je bilo v tej neskončni peščeni prostranosti jamo. Jama je bila iz ilovice, ki pa je bila že tako suha da se je pod rokami drobila v prah. V jami 60 nas razdelili po skupinah. Jaz 6em bil dodeljen k tisti, ki je morala V60 6uho opeko znositi na kraj, oddaljen od jame kakih tristo korakov. Vso pot do jame so nas spremljali arabski čuvaji, ki so nas tudi pri delu obkolili, da pač ne bi nihče ušel. Za taka dela imajo najrajši Arabce, ker ti še posebno črtijo legionarje. Tak čuvaj bi ei vse življenje ne dal miru, če bi mu kateri ušel. Poleg stražarjev je bilo še dvanajst podčastnikov in de6et kapora-lov, vsi oboroženi od peta do glave. Preden smo začeli nositi opeko, je podnarednik povedal, da ne sme nihče nositi ne več ne manj ko tri opeke. Ker pa je bila opeka iz suhe ilovice, 6e je neredko zgodilo, da 6e je legionarju v rokah zdrobila. Nato pa je prišla kazen, ker je podnarednik vedno ugotovil, da ®' opeko nalašč razbil. Brezpogojno i_e bil kriv pri njem oni, ki ga je imet najbolj v želodcu. Mojc skupino je vodil isti kaporal, ki je že prejšnji večer obljubil, da se bova še videla. Vse je šlo po sreči, dokler ni. prosil Belgijec Rottier kaporala za na stran. Ker ga kaporal ni pustil na več prošenj, je šel Rottier kar brez dovoljenja. Toda kaporal je začel preklinjati na ves glas in mu groziti. Udariti ei ga ni upal, ker je bil Belgijec silno močan in je imel že več kazni zaradi predrznosti in klofut. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: inž. Jože Sodja — Urednik: Hirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« izbaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 di n. Uredništvo: Kopitarjeva uliea 6/IIL Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva olica 0,