Sidiyi and Holiday«. CMCAGO, ILL, ČETRTEK, 14. AVGUSTA (AUGUST) 191« NA BALKANU EMAOAJO BOLOAJtl IN SAVSENIXI? - ROMUNIJA JE IE NEODLOČENA. - TALUANSKI KBAU JE E1L ZOPET EA BBKLAMO V OOEIOI. — LETINA NA POLJSKEM JE DOBRA. - V ANOLUI DOBE LISTKE EA KRUH IN UVB DEJO SE POSTNI DNEVI. - MBWIlKB SPORNE EADBVB SB URAVNAJO SB PEBD VOLITVAMI. Sperasum bliso? Washington, 23. svgtfsts. — OH gsnizirsnl železniški ualuibenN dobe osemurni delavnik, arapakj zmaga n* bo tako aijajna, kot aw je pričakovalo v začetku. Predsedniki želeaniikih drullJ ao sklenili, da aprejmejo predlog predaedniks Wilsons pod gotovi^ mi pogoji, ki naj tvorijo le podlg-go ss nadaljna pogajanja. PofH ja ata aledeča: 1. Predaednik ae obveže, da po-] rabi avoj vpliv v interesu železni-Ikih družb, če ae dokaže, ds je valed uvedenega oeemurnega delavnika treba povifteti cene ss pitti važanje tovorov. -» Tj 2. Kongres naj aprejmc potreb-ne zakone, ds se vbodoče sport j med železniškimi družbami in M lezniškimi uslužbenci uravnajM skozi rssaodišča. Prvi pogoj je jaaen in ims ni*l men troške ss oaemurni delivnfl naprtati ameriškemu ljudatvu,dal oatanc profit nedotaknjen. jS ljudstvo plača račun za osemunjl delavnik, nimajo železniški kraffl nič proti temn, če ae ga uvede. ,j Prisilna razaodišča . imajo m men vzeti železniškim ualužbang oem pravico do štrajka. OoapoCH železniški kralji vedo, če ae posvS] či železniškim krsljem oplenitl ŠM lezniške ualužbenoe za pravieo sluteč je šla Angelina z nje-lm bratom nu banko, kjer je iz-Mels, da je bil njen sum opravili Soprog jc dvignil denar in I njim izginil. I AiiKeliiiH je čutila, da poatane K Pa j«' obupala. Zavezala ai ► oči r. robcem in skočila v vo-p. Takoj je nekdo skočil v čoln, f j" » preden je prišel do r. je pogreznila. I l>«nes dopoldne ko jo potegnili k V(xl<>. Washington, 23. avguata.-- Železniškim ualužbenccm je pričela potekali nit potrpežljivoeti, ko vidijo, da železniški kralji zavlačujejo atvar s lepimi govoranca-mi. Na dopoldsnaki aeji je manjšina zahtevala, da sc prične takoj z akcijo. Neki delegat jc vzkliknil: Meni ae sdi, da železniške družbe igrajo tieto igro a predsednikom, ki so jo igrali meeece s nsmi. U-truditi nas hočejo in želesnišarji, poatajo nezadovoljni e celo akci- ">.!i včeraj pobiral te ' * naenkrat prikaže-• detektiva. Deček je '••'na vnruhoma laat-1 *eb*niške družbe, ki k*** itn emu' J PROSVETA Sndtyviikl zakoni y spa-H)H Nk nn Ii itoktrm. ijodlJHHHWH ■ način obnoviti sredajevslfeo tlsr čsnstvo, | Proti takim nsmenom ao mostavui biznis, sli se vmešati vanj, potem naj se vsako osebo, če se jo spozna krivi, ohnodi ua šr*t meaeeev trdega dela na ulicah v Annistonu. Kajne, mestna odredba je jasna in |»ove, kaj se hoče doseči z njo. <*Y delavee prigovarja drugim delavcem, naj se organizira • jo, da hodn dosegli boljše delovne rarmere, višjo meido nli več u-godnoati ml delodajalca, je zarot-nik, ki *e ga naj kaanuje s trdim delom. Ooapod*rji lahko trgajo delaven plačo, mu naprtijo več ur dela, in vendar niso storili nič ke-sujivega, - Mestua odredba v Annistonu ima očividen namen obdržati de lavee v Uačanstvu, saeiio Jih pa oropa svobode govora in koalicij-akegs prava, torej pravic, ki so injamčene v ustavi Združenih dr žav. Nepotrebno je povdarjeti, da Ik» meatna odredba Aniu«toj»«. če pride pred »odišče, prisnsne ne-nUavni in vržena na gnojišče.] kjer t robne take «redujeveške po Jaakson, Taaa., 23. gvguata. - V tukajšnji to varal aa doge, : i, * ** . • Tukaj so prijeli 23. avgurta, Alphoaift Fau- esulta, starega 12 lat, ki ga iščejo kanadske oblasti od marca 1911, ker se je udelešil boja v Vorontu, v katerem sta bi> dv« polka ji i ubita in več pa ranjenih. IndtooapoUi, Ind. 23. avgust«. Zamorcu Charles Betty ju ao ae sa-avetlle oči, ko je fcrofnjar Joseph Ulnea v McNealovi groceriji n« 2443 Baltimore Ave. potegnil peat bankovcev Iz žepa. Betty je ako čil proti Hinesu in dejal: "Ah«, zdaj te im«m. Ti si me spravil ob delo." Kakor bl trenil je bU Bine« n« svojem vozu, p« »PP*t na U«k. ker mu je ^hJMttar s« If Ines je sdaj tekel, kolika? «9 nesle noge do grocerije na Hoveyjevi uliei, odkoder je telefoniral po pollelje. Policaj je vzel Hineea aa avto-mobil, d« mu pok«še Bettyja, Ko S a je 1^1 pea pokazal, je polieaj heehan skočil s Avtomobila, pa hi bil kmalu elabo naletel, da ni potegnil pravočasno samokresa. Betty je poUgnil velik noš in grozil polieaju, ds g« zakolje. — Medtem, ko je mahal divje krog sebe z nožem, je počil samokres, ln kroglja je lahko ranila Bettyj«. I'olieajwki lajtnaut Merrill j* uvedel prelgkavo, da wide o aferi resnica na dan. Omaka, • Heb., 23. avgust*. ,-r Jftf. Harry. V. Foster, ki pase ovčje* , preobiterijonske cerkye y la 4ned praktične 0bi pojasnila z« določitev slokroga f«r merskih bank, -družene države bodo razdeljene ~ P*® kreditne fonfce M farmerjem na «em-ne ame pi»eaegaXi M kota na tleh ter tekel, kolikor ga neele noga. , — etaa, Ana*'" 19. Henry #. Snšlhma je krni pla več« v. Prep---- milj Si urak ki K miupUk^' ^ ■H i. "" f* r > j Sf., 23. ar Avtomobil, v katerem ao aa WlUUm Rugplea, Harold nington in gdč. Dollie i i i moeta prekucnil v (les.jf oblešal mrtev, n $amey stš dobila ŠMbe. Praedau. Pa., 23. avgusta. — Mslo pred poldnevom je fttataa Healer dejal dr. ('lardaeu J. Uook-hartu, ataremu 29 let, naj vstavi avtomobil, in potem jr ratrelil zdravnika. Healer je star 49 lat in prihsja is Avstrije. Df. liockhsrt ar je vračal ls gornjega Kreedoma ko mu j« Heeler dal znamenje, naj vatavl. Ko je zdravnik vstavil, js Heeler od-«lal nanj pet strelov. l>r. Uokhart je zdravil Heelar-ja. Kaj je bilo med njima, na v« nihče. Uealar je dejal neko!, "la moram jas umreti, bo m<*ra! ladl dr liookhart." 99. svgusts. — Zdaj so dobili sedajo šrtev ie vodovodnega predore, ki je bila aa kopana v blatu, ki je pokrivalo 279 čevljev delaš predar. odkar ae je dogodila nesreči kl je zahtevala 1« človeških tiV l jen J. je mineta aad štiri iedoe. Up* 23. avgusta. Dve aamo rake farmarja sta šib oblastim sam ores Holsay Un-ga. ki ao ga iskali, ker je e moril konateblarja. liolopoltaeži ae sa radi tega a mora kruto maščevali LiaŠaii pet popolnoma nedolžnih trt moške ia dve šeimki. O liašer- »keis umoru saao še portM ah. atave in odredbe Annistensks od- j dokssujs, da ae nekateri belopolt rrdtia je značilna, ker nam odpira neši v tej državi prav aiš as dušo genpadarjev v južnih drža • čijo ed semorskege morilea. v in oHrttrin dokaaiije, da mo ' ■■■ rajo delavci %edno biti ua »traši Uma, 0Y 23. avgusta. — Na 91 če noč*jo biti ort»|Mui previa, ki letnega Joha Martiaija je aakda Ml jih i»v«» jevali V teku let v hu trikrat »treljel. kg 0 » M* ato. t polletnih ali aoveg« posojilnega zakona rje upajo, da se bo mno-aopet oprijelo farmer-;J«tva, ki bi bili drug«če izgubljeni aa to vašno panogo v gospod«r-|U« vsakega naroda ^hhm ge tudi k|k sl%b Movek clohi, pa naj ai btf* v katerikoli! zaciji ali-stranki. Tako sem čital pred ^rat mmmm V. dopis iz Chisholma, da več socialistov skeha kot katoličanov. To je verjetno le v toliko, da tisti ki akeba ni in nikoli ni bil pravi socialist. Prspiričan sem, da pra vo nysieči socialisti ne bode lomil stavke rudarjev ali delavcev sploh pod nobenim pogojem. Seveda so "socialisti" različnih vrst, to mi je znsno še is store domovine. Neke vrste so taki: V nedeljo se doma odpravi k maši, doma reče da gre k maši, ali predno pride do cerkve, gre v go-stilno, kjer dobi Ivo je tovariše, tam ga «ačn|jo šignati in žagati, ker preklinjati in se po prsih tol-IL Jas ne grem v cerkev, kaj me briga kaj far reče, jas sem socialist itd.," ali o socializmu nima niti trokioe pojme. PaČrpa se še spominjam la domovine, ko serti takim aoeialiatom rekel, da < bo takU ki ao sC'dopbldpe pe prsih tolkli, da so -socialisiti, odgovorili: "kaj ml hoče to predavanje, to samatii^a n|kenega pome""" Vidite rppijatelji o4 «a bodočmmi (Piše m^enak; Jeaerik pred dunai.^" prišel, da mora misliti nkri, podivja, kako si uap^ ' 0»bo in klet /1Bl0 y< .rojakinj razume prav dobri' Aovati ra^i aad, vendar stu, da SO o Um rssu sproži za ukuhovanje. ker sadeži J daj najcenejši, in ukuhovine mnogo ,, Jik . domu, kož pa. 4a bi J* kj pozneje v trgovini. ■ Za ukukovanje rabimTu] vi, neprezreli sad. Trxni | (cane sugar) je Mjii u ne kot pesni sladkor gar). Vinaki jesil, gar) je najboljši. Hploh > zg ukubovine najboljši, jeaih' boljše di|«ve, zeli«a iu vsake vrate. Posoda naj bil snažna, okuana. 8ad naj la krit a tekočino; pri zaprti! naj ne bo duška; poln« naj ae postavi v temni, Hulij stor. Gumijevi obročki uaj I vsikdar novi, ali, če ae rabijo' ri, ngj se sterilizirajo, razi« v kropu, da se vsi trosi in| umore. Ukuhovine, posebno sladko naj se večkrat pregleda, in opazi kaka sprememba, je pokvarjenjn, in ee še ni naj se sok odlije, prekuhal je nnzgj v posodo. Bistvo ukule vanja je vnlčenje vseh gliv, t» sov, bakterij, bacilov; zato > tw ba ravnati s stvarjo snažitojl to je treba stvar prevreti, izfl viti jo tako hudi vročini, d« vaako živeče 'bitje, vwika n« manjša glivica, vsak troH v| predno se posoda zapre. In pot« m* «v »11» , k ■ Tlptga, Ind., .83, ay, Jeaag Liat on, farmer Iz p gnt«. se je mirno ^jft kole, I ju, ko ^e prldrvH '^i avtomobil |n udaril ob kdlei da je' šel na ko«e. Konj a« stooa ta I notviftje nlilroit Wah., 23. avguatal ^ Tiskaj ao aretirali Frank Lyonai njegovo leno p« za HIŠ ve po||-eijg v Clevelaadu. Osumljena at^ da ata grtpftfeU k tolpi, kije kradla avtomobile. fJ M n. fl„ 23. avgusta, i v glavnem mestu ni naj >šeč, če na ulici govore socia Aretirali «o eoeialista Ju -Pierea, češ, da ni imel ob-enega dovoljenja, ds sms go-j na nHei. Aretiran je bil na UkiK \ 'iiit kij dobrega Č^ovlk ne mort nič K«J a< pričakovati, pač pi slabega." , sen? aam v socinli- ui.ukat policajakega super-Pukn«na, ko je bilo o-^^iMl do W> po«lVŠaleev. Ufa* York, IŽJi. avguata. - Rn-gpn Tot te rm s n," obsojen v do«mrt-I je splsšil ln vUKel Jil- go Ječo, > je- poslovil od držsvne seboj, ki ,je dobil težkf fgriAe za kaznence. nc ds bi ob-poškodbei V • ' • I i I'aetW povedal, kam ie namenjen. Obsojen-je-hil radiltmora v do-smrhto jeW in je presedel v ječi «e 4eaet \et, . . , I avgusta. — OtMimutti t,, 99. avguate. /.dravniškliurad izjavlja, d« P«^ bivalčl kl ab bili poleti aa ae bode morali podvreči kaftU al, Ha se vrpajo v Oaeinnsti se;je vselil Ro olicaiski načelnik radi kri nje S ds se sla. ~ .tropičai diHi ..i i j-j l mmljlii lovelka 99. avga- ki je. div ja val tri človeška življenje. Vi žrtev je do sedaj trins|st. Vikar jr napravil tkode nad • sailjoaa dplarjsv flu Prof eno rja Ifamila, podravnatelja na javni toll v Cemonn, Neb., so Kot tajnik, štev. 209 S. N. P J »em torej tudi saslopnik nlka Pronvets, aH slabi taki alk|nik). ki nič na pardčaje sa Hat. Več kot 6 tednov sem se-doma in imel malo več prilol-da aem malo več čital, lia-par slov. listov, tako tudi Ne bo in ai tet trdil, da povsem dobre podk^v«u zmu vendar rail pt'ebii'am članke sociiOjismf.l^posluleoi pjih predavanja, ter niislipi z njimi. Pred M9P.^> imaliJklub J. S.-i, «11 med kri«o smo se j;es-kropUi. n« vse strani, tako je tudi klub,pr||el V, nič: Večina se nas je povedo, tako bi bilp dobro, dn bi ga.M^lt ustanovili. Kar nas je tu Slovencev smo večinoma napredno iWlsloli,-tako.mislim, ds bi pe bilo treba dosti agitacije in soc klub, hi bil vgtanovljen. Torej rojaki v tak. okolici, lahko^ sni depap enkrat In pogovorimo, ako ste zadoiolini s tem, moje stanovanje vam je. na razpolago. * Kot bivši fmaeljen^a Mes«ba Range ae jako zanamam za tgm kajšne novice, ^oaekno v sedanjem stavkarskem času. M pa. da se ne g\e dosti, posebno v §M ših naprednih Ustih ne, že)et, bi bilo, da ki r*mkl malo več d«U v javnost, kakf a« kaj bdriil u i^iih pravice ia sieer v dnev. Proevete. Drusaga posebnega sedaj nI mam, rasen tega, da misli neki Rev. is Range priti i New Du lath, far vstanoviti tukaj slov. knrstako župnijo. Nimam s^ear nič prati temu, ampak v slučaju, I* |lša ki kaj kalektel v ta namen pn meni ae bo niš dobil. Posdrav rojakom širom unije I o News tribune in fle-r katerih pe nisem opaailiftb- sti s njegovi far- ml. pva dečke, stara llTh 19 lat, sta prisnsls ds ata izvršila slo čin. . Rasten, 23. svgneta — Tukaj aa ja premog podražil ae % eaa - simpatije do r stsvkujočik radarjev*ns Meeehe Range. Posebno agitatorjev od I. W. W. ne mlrejo videti. ' Revanje proti ajRm je skoro vsaki dan v listih, taki de ee ^ehvec ree lakko u-straftl rmleW. sns Hitet i in bandit js ti L W. W. agitatorji, la jih sadi potem, kak* ^ik oaiauje ta leeoniaie. Res roieki. a vsaki orgaaisaeiji ^dobijo halj n+bnv iW* s«m aW Iff »W.Def je preprečil Xtrajksrnko psrsdolš Rvetsthe la drugih vshodnth točk kTaaaha Range na Vtrgintj*, ki ^ ne Ime la vršiti pretečeni pondeljek. MmakCk, H|aa. Piekards - Ms t her Co., je dal« nabfti po meatu lepake, s katerimi pozivi js štrajku jole rudarje, da nal ae Vrnejo na delo, aH pa aa izselijo U kompo aljaklk k«,'čel da rabi kile k* »vo je tpMhpygi JtilCM^inj" naj se zapre tako tesno, da ue i duška, da ne pride kak trosil kom v steklenico, oziroma, da oživi tros ali glivica, ki bi m ostala pri ukubovanju pri 2iv(y nju, in potrebuje le zrak za voj in urno pomnožitev. Navedem naj nekaj prip ukuhovin, katere veliko odlrkjf PO Breakova mezga. (Peach «li.|Maeb .marmelade). Olupi le /breskve^ poberi iz njih koeti jih zreli v male kose. Vzemi četrt funta sladkorja za vaak fui zrezoivih breskev, in eaao vode I vaak funt sladkorja. PruOai sladkor in vodo ua ueprehud • genj in aknhaj sirup. Pri vreaj pobiraj t vrha pene. Ko je sirg čist, deni van j breskve, ki naj * tro vrejo."*>9ešaj atvar, mečkaj j| in puati v rej i dokler se breakmi razkuhajo v gosti močnik. I* kdznrce, kninor mialiK spraviti s» zgo, 'f vroči, ne vreli vodi. Kaj mezge gotova, zli j vročo v kom ce, in zapri jih drugi dan. Oešpljava metga. (Plum jamb Potien is češpelj kosti in jih«W Pretlači jik skozi aito in pndj na vsak funt pretlačenih tri Četrt funta sladkorja ter M hej mezgo kot nav<*deno m kve. ... . mI Dobro mezgo dobia, »e polovico breskev in polovin pelj skupaj. Paradišnična mezga (To jam). Obriši velike, »rele par nice, razpolovili jib, ter j* v zakriti posodi, najl^lj^ v čeni kosi Kadar io dovnlj >« jib pretlači ter kuhaj I neko teše slsdkoi ja približne j We. Lesnačeva maiga. (f ra» iam). Duši olupljene m v zrezsne lesnače; ko so doval)' hki jih pretlači ako*. sito « £ haj 1 funt mezge s tn M ^ tom sladkorja. PrimešaJ ^J lo limonovega a«»ka in l«*^ olupkov. ^ Ponekod skuhajo tudi P^ ne leeaače « pmt lačen niki. ker ds »-j* Mt sok. (Grap«* jeMfM^ beri adrave, ne pV***! peeljev, operi jih v ** . prideni na vsaka dts k* god k večjemu pol mjl^™ ni v lonce in kuhaj, da m raakukajo. Vlij sok v ko bombašno vrsoo, skledo in pusti, ds » UL Zmert sok in^ ^J^ I trt ure. in odvsem« *-FJ se naberejo l¥> vrhu„ na vsako šale eoks. pred kuhsnjem razgretega sladkorja, n^ karhUrodobr. ** psaado> vnK Zdi iMgp^lplefsMP^^T mm m MPtiWi^yi** ia #ri'Kh- poreijeki fronti m* ppomfflff turško kavslerljo Uchu. ioorainik jf poktgnil Mkti tftLkMAšdMŠ!' r**1 RPip^WITl. nih »HHaifc: tfva- ittwitture paj večjo ulogo. It Warburfovih iakuatev torej ■bdi. de gre pri delovanju teh posebnih encimov, pri dihanju iu pri alkokolekem vrenju te pojave, ki niee rgplj kemične narave, ne go da igrajo tU tudi fiaikali« Vogriš, bos tli, L*SaHs, ni. I. Podpredsednik: J. Bratkovič, R. p. D. 4, b. 86, Glrard, Kana. (I. Podpredaednik j Jolef K uhelj, 9469 Swing ava, 8. Chieago, UI. Tfjuifc: do^n Verderber, 8708 S. Lawndale Ava., Chioago, HI. Telephone Lawndale 4638. Blagajnik: Anton J. Torbo v eo, P. O. Box 1, Cieero, IU. ftapleuiltar i Joku Molek, 40Q8 W. 81at 8t, Chioago, IU. aa«. - Adpirakte Podmornica K-23, * * fur- Joie AtnbrdLič, 861 box, Canonekurg, Pa. Paul Hcrger, 741-lat 81, La Belle, UL F. 8. Tauehar, «74 Aheaj Avg., Book Springs, Wye. PO BO TKI ODBBK: ( Anton Hraat, SU 96th Ave., New Dulutk, Minn. Anton Peteri in, 6307 StClalr Ave., Cleveland. O. _ Joie Radiiek, 679 bas, Smitkon, Pg. Kudolf Pletoršok, 486 box, Bridge villa, lb. Albina Hočevar, 18 Beard ave., Detroit, Miok. UREDNIK "PROBVITB" Joie Zavertnik, 8019 So. Crawford Ava. Odeago, SL vrhovni xdbavszkt " P. J. Kern, IL D., 6909 St Clair ava., Cleveland, Okie, Vae denarne aadeva In atvari, kl ee tMaJa glavnega urada, sa Imajo pošiljati na «1. tajnika. Pritoibe glede nerednega poslovanja na predeedaika nadaarnega odseka Joia Ambroilču. Zadava prepirljive vasblnp pradaadnlku porotnega adaaka, A. Urastu. Vae druge atvari, kl imajo stik g "Proavsto", isvsemftl spre-mombe naalovov uradnikov krajevnih društev pa "Prosvetl", 8019 So. Crawford Ave., Chicago, 111. Iz kkdofHc. pričakovati od te institucije naj-lepših uapehov. Boris laraik Dr. A. A. Olthoff Dentist. ' Rdini hrvatski aobozdiavulk aa mesto Mitdlsnn ln Granite City, jamči as svoje delo. Oth st. d< Madison AB. Madison, UL J. J. LAHJBY. Pogrsbnlk in balsomalsc. Gospa. Margaret ha K. I.ahey balzomovalka za lenske Granite City, Tel. 68 ..... , Madison, UI. Bell, Tri • City. Tel. 63. »iu£bo dobi. IŠče se dobrega in Izkušotiegii človeka, ds vodi trgovluu, v zn-drugi z grocerijskliu blcgoin. Js niče vlite tflOOO.OO, Ponudbe jc treba posleti naj* kasneje do 29. avgusta 1010, ua sledeči naslov i IBAA0 A Aurora, Minn. Box 618. (21 — 2(1). Petindvajset vllvsrjev (sipiee /era in ne benš); knntrsktno delo, stalno in dolgo trejejoče delti, nobenih sitnosti; dobri vllvsrji zadušijo M.OO do $ft.00 dnevne, Pridite takoj prlprsvljeul za delati. TBRBB HAUTB MALL B MFO. 00, Terre Ilautte, Ind. (2. week 8.—14, — 8_26. Naročile se sa dnevnik "PROSVETA" leroškim Nsj boljši Slovenski dnsvnlk v Zd. drlavsh. List prinsša dnevno dobre, podučljlve šlank* novlaa la staroga kraja in Aaaastke, spfoh celega svat«, zanimiv s romana la zabavno štivo. Naročnina atane aa eelo lato $8.00, pol leta $1.0$ sa Zd driave Zo vi&ošplke laven Zd. drtev, igvaemii Canada, stane so oslo teto #4 OO, ca pol lota Ravnouko slano sa aelo leto |4 90 In pol leu 93 26 v mostu Chicago in Bo. Ckicago. UPBAVKIiTVO EMILE ZOLA; DENAR. M—k. "O, — s Gundenuannom je druga stvar! Kdo pa izhaja bres Oundermanua? Kje bi dobili posojilo bres njega?" Sakard ploskns s rokama. "Tako je! — Zdsj si ae isdsl! Cessrstvo so prodsli žklom — grdim Židom! . . . Ves naš denar je obsojen t propast — v brezno lakomnih, židovskih dull Ksj js nafta Univerzalna banka T Propasti mors pred židovsko premočjo! —" ln Saksrd je sopet bruhsl svojo prirojeno mržujo proti Židom, proti umszanim kramarjem in slepsrjem, ki že stoletje gazijo po narodih in sesajo njihovo kri kakor paraziti, kakor svrab, ki se prime človeka; tepi jih in pljuvaj jim v obras — oni se ne zmenijo, temveč gredo dslje in dslje in nekegs dne bodo gotovo kupili ves svet s pri-ropsnim zlstom. Posebno je ps sikal Hakard proti (iundermaunu, svojemu staremu sovražniku, ks-teregs že davno želi pobiti in vreči ob tla, dasi-ravno js vedel, da mu s svojo denarno močjo ns doseže niti do šlenks. Hs, prokleti Gundermsnn! On js Prus svojem srcu, čeravno je rojen ns Francoskem; njegove simpstijc so s Prusijo, katero bi podpiral s svojim denarjem in kdo ve, če ji tudi ne pomaga na skrivnemf! Ali ni enkrat predrzno izjavil v salonu, da bo Frauicja tepena, čc pride do vojne s Prusijo t "Meni je dovolj tege, razume*f" je nadaljeval raspaljen. "Žabij si v glsvo, ds nai list uc posvsti Rogonu niti črkice več, sko se ne po-ksžs drugega možs nsprsm meni I Ksdsr mi pri-nessi od ujegs kskino dobro besedo, ksko politično skrivnost, da jo lahko izkoristimo ns borzi, potem pa lahko bobnsi njegovo ime do nebes. Zdsj govorim dovolj jssno." Bilo je Ac prsjssno. Jsntro, ki je spoznsi po-litiksrjs v Ssksrdu, ei jc zopet čeaal brado s prsti, msdtern ko je bil Huret zelo popsrjen. Nič mu ni pomsgsls njegove kmečka zvijačnost. Njegov ns men js bil, da izkoristi obs brata, zato pa ni msral prepira i enim ne z drugim. "Prav imsi," js zagodrujal in ae silil mirnega. "V listu bomo odnehsli in čakali prve prilike. Jas bom pa'storil vse, ds zvem ksj zsupnegs pri ministru in prvo novico, ki mi prileti na uše-ss, prinesem ti ie gorko v kočiji." To jc potolažilo Ssksrda. Dobro je igral svojo vlogo in tedaj je bilo potrebno, da je pokazal o-četoveho lice. "V vašo korist sc trudim, prijatelja, za mojo oeebo nc gre. Jaz propadom vsako leto in vsako leto naredim miljon." Nato se spomne Jsntrovegs posla. "Vsš kaj, Jantrof Borzni buletin bi moral imeti več življenja. Osoii gs s šalami, primešaj mu malo humorja. Ljudje imajo radi take reči. Dobra šala pomaga, da pogoltnejo vae, kar jim ponudil. Nimam II prevf" Zdaj je bil ravnatelj na vrati, da ee je pral. Sicer je bil rsslpljen njegov piaateljaki ponoe, ali pomagalo ni nil. Da bi ložje požrl očitek, je povedal poveet o neki dami, ki ae je ponudila, da ji tetovirajo oglaae na najbolj delikatnem delu njenega teleea, nakar ao ac vsi trije prisrčno smejali in aopet so bili najboljši prijatelji. Medtem je Jordan spisal svoj članek in ne-atrpno čskal, kdsj se vrne žens. Prišli so drugi uredniki in on jc govoril z njimi, a nato se je odstranil v predsobo. Skoraj ga je bilo sram, ko je tam zalotil Delije, ki je stal sklonjen pri vratih ravnateljeve pissme in tiščsl uho ns ključavnici; . njegova hči Natalija je pa pazila, Če kdo pride, "tiocpod Sakard je še vedno notri iu zdelo se ml jc, da je imenoval mene v pogovoru, zato aem poslnhnil," se js opravičeval l)eži. Mož ae je aeveda lagal. Odkar je bil kupil o-ssm dslnie Univerzalne banke in jih plačal s iti-ritisoč franki, ki uiu jih je zspustila žena, je bila njegova največje želja, da bi cena delnicam rasla in rasla. In vedel je, da je Sakard poln skrivnosti, sato mu je bila vsaka Sakardova beseda med. Kjerkoli je videl Sakarda, da je govoril s kom, je posluhnil, če Je le mogel, da izve, kaj govori finančni bog, kateremu so znane vse učenosti iz borze. Aiupsk Deži ni bil sebičen; vse, ksr je počel, je bilo v korist Nstalije, njegove hčere. Malo prej je čital buletin iz borze in toliko da ni znorel veselja, ko Je videl, ds je vrednost deležev narasla na aedentslo in petdeset frankov. Brž je računal in dognal, da je njegovih osem delnic vrednih dvanajstste frankov več, knr pomeni, da znaša njegov kapital pet tisoč in dvesto frankov. Cena naj poskoči šc r.s sto frankov in on ima šest-tisoč frankov, celotno svoto hčerine dote, ki jo sahtevs sosedov fsnt z Natalijo vred! Ilura! — Ali ni želel tega t Sree se mu jc topilo in med solzami je gledal na deklico, kateri je bil 011 mati v svojem ozkem bivališču odkar je odraatla. Kljub temu je bil v zadregi, ker ga je zalotil Jordan vohajočega pri vratih, in Iskal jc besed. da obrne pozornost ml sebe. "Natalija je prišla semkaj t namenom, da me pozdravi in pravi, da jc videla Vašo goapo, gos pod Jordan." •'Da," se oglasi deklica, "srečala sem gospo v ulici Pcjrdeau Oh, tako je hitelalM Deži ni bil ne najmanj v skrbeh zaradi hčere, če je hodila sama po mestu. In imel je prav, da ji je zaupal Dekle je bilo premrslo in zmenilo se ui aa ves svet, rszen sosedovega sins, ksteri ji je obljubil is k on. Vrhutega je bila preveč aal juh-Ijena v svojo »loko postavo, v«dike oči ln v »voj lep. daairavno bled obraz, da bi ae bila pustila s|ieljati ns napačna pota Jordan je bil ameden in »prva ni vedel, zakaj gre. "Kaj! Moja soproga v ulici Feydesu?" V tistem trenotku je prišla pe stopnicah M smela vaa aasopljena Bres vsake besede jo j* odvedel v uredniško piaamo, toda Um je bd ča»- n.fr^r.kt reporter in moraU sts ss zadovoljiti a majhno klopieo na koncu ohdnika. "Torej T" "Nisem šU zastonj, moj dragi, toda bile so msjbne situosti." Jordan je videl na njenem zadovoljenem O' brazu, da ima mnogo na srcu. lu ona mu je povedala vse polglasno in hitro. Sicer si je biU obljubile, ds bo zamolčaU nekatere reči, toda ni inogU kajti še nikdar ni prikrivala ničessr pred njim Zadnje čase sU se Magendrejeva čudno ob-našala napram svaji hčeri. Marcele ju je našU hladna, brezbrižna in razgreta z novo strastjo, strsstjo špekulirsnjs. BiU jc nsvsdna povest: 0~ če, še krepsk, miren in plešast mož s belimi br-kami, in mati, suhljaU in deUvna ženica, zavedajoča se, ds je tudi ons pomagaU možu do premoženja, sts živels zelo udobno ob dohodkih, ki jih je prinsšslo petnajsttiaoč frankov. Toda njuno življenje je bilo dolgočasno. Oče ni mislil dru gegs kskor na svoj denar. Tisti čas js bil on velik ussprotnik špekuUeije in vselej se je razgrel, ka dar^je^z velikim pomilovanjem govoril o norcih, ki se dajo skulisti ns ropsrski borsi, neumni in grdi. Pred kratkim je pa dobil večjo svoto denarja — vrnjeno posojilo — in tedaj mu jc prišlo na misel, da bi dal to svoto na posojilo proti jamstvu in obrestiin. To še ni biU špekulscija, mef-več le investicijs, ampak od tistegs čssa se jc na-vadil čitati poročiU iz borze, ki ao biU v časopisu. Tako se je začelo. Msgendre jc čital in pred njegovimi očmi so plesale vabljive številke, ki so plesale in rsstle dsn za dnevom v strupenem ozračju borzne igre. Čital je, kako so drugi pridobili miljone frankov v enem dnevu in pred očrni ee mu je delala tema. Trideset let je moral delati, da je spravil skupaj par tieoč frankov! In ni si mogel pomagati, da ne bi bil omenil tega svoji ženi pri vsaki jedi. Zakaj se je zaklel, da nc bo nikdar igral na borzi f Pri Um je povdarjal, da je bilo vse pošteno pridobljeno, kar je dobil do slej, toda koliko truda in skrbi je bilo treba. Zona, vss v strahu, jc odločno odovarjala, da rajše skoči v vodo, kakor da bi on riskiral en sam cent za špekuliranje. Magendre jo jc tolažil. Nima li zaupanja vanj t Kaj vendar misli o njemu f Saj ne bo igral zato, da izgubil Tedaj se je ponudiU priložnost. Oba sta tako želela, da posUvita majhno hišico za zelenjavo na vrtu, katera bi st#ls kakih pet ali šest tisoč frankov. Nekega večera Je Magendre prišel domov ves vesel in s tresočima rokama ji je pokazal šest tisočakov rekoč, da jih je pravkar priigral na borzi. Bila je sigurna igra in on se je že zaklel, da je ne ponovi več, ampak izkušnjava ga je premagala samo zaradi vrtne hiše. Ona jc bila jezna in vesela, zato mu ni očitala. Mesec dni pozneje se je zopet kazaU prt; lika, da bi bil skrajno neumen, ako bi pustil, da se drugi okoriščsjo, on pa naj bi gledal. Začel je špekulirati sprvs z malim, ali polagoma je postal drznejii, dočim je prerokovala žena kot skrbna gospodinja, Čeprav sc jc veselila vsgkf dobljene igre, da bo umrl berač. Magendrcju je zameril tudi njegov svak, pitan Chave, kateri ni mogel izhajati z ose sto franki pokojnine in je sam igral na borzi. Chave je bil najprcbrisaocjši med prebrisanimi, kajti stavil je vedno na gotovo karto. On je Iel ua borzo kakor gre uradnik v pissrno v zvesti si, da ne izgubi dneva; operiral jc le sa gotov denar in vaelej se jc režal njegov obras, kadar je po-basal novec za dvajaet frankov v avoj žep. Bila je igra z majhnim dobičkom, ki ni nikoli povzročila kataatrofe. Njegova sestra, gospa Magendrejeva, mu je ponudila sobo v svoji hiii, ki je bila dovolj prostorna, odkar se je omožila hči, toda Chave je odklonil ponudbo. Najrajii je bival sam; imel je svoje grehe, v kaUrlh se ni puatil motiti. Zato jc stanoval v aobioi hiše za vrtom v ulici Nollet, kamor ao nepreatano zahajale Ženske. Chave je večkrat posvaril svaka, da se naj čuVa igre na borzi, in ko mu je zadnji zabrusil: "Zakaj pa ti igraš t", je kapitan krepko zamahnil a roko, češ z njim je drugače. On nima v banki petnajstih tisočakov! Ako igra, ni to njegova krivda, temveč je kriva zanikrna vlada, ki ne privošči poštenega življenja svojim starim vojakom. KapiU-nov argument proti borzni igri je bil, da mora matematično vsak špekulant enkrat izgubiti; če dobi, mora plačati gotov del borzijanom in kole-kovlno, če pa izgubi, mora še poleg teh davkov plačati izgubo. Ako torej dobi tolikokrat kolikokrat izgubi, ni nič na boljšem, ker gre pridobljen denar ravno za kolekovino. Država je dobila kakih osemdeset miljonov frankov letnega davka ia borze in Chave je proklinjal U miljone, ki jih skladajo borzijuni iu kuliairji. Na majhni klopioi v kotu hodnika je Marcela pripovedovala svojemu soprogu del to povesti o Magendre jevih. "Nisem priila o pravem čaau, tiragi tnoj. O-če in mati sta ac ravno prepirala in mama je grajala očeta, ki je izgubil večjo vaoU na borci. Oh, oče je poaUl strasten igralec, kar je zelo čudno, kajti poprej je aovrašil borzo. Mama je držala v rokah časopis "Cote Finaneierc," kazala mu ga pod nos ln vpila, da je ona že v naprej znala, da bo izgubil. Oče jc pa vzel drugi list, menda "T Ksperanee," in ji kaaal članek, ia katerega je dobil informacije. Pravzaprav je hiia polna Časopisov in oba zijata vanje od jutra do večera. Dozdeva ae ml — Bog mi odpuatil - da je tudi mama začela špekulirati kljub svoji skoposti." Jordan si ui mogel pomagati, da se ne bi bil smejsl. žalostna scena, katero je opisovala, ac mu je zdela amešna. t "Povedala »eta jims, ds ava v stiski in ju prosils, ds nsma posodita dvesto frsnkov. Ds bi ju bil videl, kako ata zrasla I Dvesto frankov! Na borsi sta pa izguhils dvatisoč! Vprašala ata me, čc ae morda norčujem is njiju sli če ju mislim vpropsstiti. Nikdar ju nisem še videla Ukih Vedno sU me rsds lutels, s sdsj se mi adi. ds sU ob psmet, ker drugsče nlmsU vzroka, ds bi si ns ts nsčin grenils življenje ns stare dni, ko ps »ts bils areena in drugega jima ni bilo treba, kakor da uživsts premoženje, ki sU gs pri'lobiU s tolikim trudom." (Dslje slsdi). ••• Fran Zsgozdnik js rssprl oči ia je gledal neksj časa topo in brezizrazno v sivksst strop, nato pa je počasi okrenil glsvo na deeno in jc zamižal, kajti v sencih jc zsčutil bolečino, kakor de ga je zbodel nekdo e šilom. Tisti hip so se doUknili njegovega obraza topli prsti in dvoje mehkih'Wk ma jc počssi zopet okrenilo glavo na-zsj. Fran Zsgozdnik jc čutil bls godejno toploto tistih mehkih rok in celo Uko ss mu je zdelo, da di-še tisti drobni prsti po ksrbolu; s oči se mu ni zljubilo razpreti, ker mu je legls na trepalnice ne ks Užks utrujenost. A ne samO na trepalnicah, tudi na prsih in na celem Ulesu mu jc slonelo neksj trudnegs in onemoglegsf da jc dihal le s težsvo in v dolgih presledkih... Prav pod brado je čutil odejo; debela rjuha ia težkega platna, kakršne ni bil vajen, ga jc ščegetala za vratom, a okrog gornjega Uless ga jc tiščal nekak omot, ki sc mu je zdel hladnejši od telesa samega. In prav počasi se mu je izmotsls iz neke nejasnost in tmine prvs jssnejša misel: za -kaj vse tof Iztegnil je nogo in je zsdel ob okroglo železno palico; pa tiatikrat sc mu je že toliko sda-nilo v razumu, da ac je apomnil Ukoj tiate železne poetelje, ki jo » imel pri Vojakih in jc prav U-eo sedel s nogo ob končnico, če ee c preveč iztegnil. Ampak zdsj jc eglo na njegove misli zopet nc-kej nejasnega. Premišljeval je in mielil prav počaei ter dognal naposled, da ac v vojašnici nikakor ne more nahajati. Morda se godi vae le v aanjah f In iztegnil je sope nogo, pa jc zadel kakdr prvič ob mrzlo železo. Za hip eo. obaUle njegove miali kakor prikovane, niti droben žarek jasnega pojmo vsnja ni sažarcl v. njegovem razumu, ssmo neka plaha slutnja mu je šepnila, da se je z njim sgodllo neksj groznegs. In U slutnja je prectrašiU tako, da jc nevede zopet razprl oči. Nad njim se je širil a trop; rdeč-kasU luč jc bila razliu po njem, a tako motno, kakor da glada večer v aobo skozi zaveso. Pa na oknih ni bilo zaves, ampak neka dolgočssna senca, ki se jc raztezala od bogve kod... Fran Zagoad nik jc dognal tako, da je najbršč zastražena tisU stran hiše s visokim obzidjem. In ko jc napol za čudeno in napol nezavestno gle-dsl v to žslostno svetlobo, se jc pričelo v njegovih mislih počaa svetlikali. Razločneje ao vstajali pred njim spomini; a planilo jih je na površje preveč, ena miael jc uUpljala drugo, in napoaled ao o-mahnile zopet vse v neko sivo me glo, ki sc jc rasvlekls pred njego vimi očmi, da ni rasločil ničeaar več.. Čutil pa je, da sloni njegova glava na nečem, kar puhti kakor vroča žerjavica in tudi v sencih in čelu mu jc sililo nekaj narasen, da so mu tekli doli do vratu znoj-ni curki. Počssi je skrčil desnico in rssproatrl vaeh pet prstov, da odtrga s prsi tiato težo, ki je alo-nela na njem... A Ukrat je začuti na zapestju obeh rok močno koščeno roko in hip nato je nekdo sadrgnil okrog njega vrv, da ae ni mogel niti ganiti. Tudi tista mehka roka ac je sopet približala in mu rahko odpela arajeo na pr-aih, nato pa potianila pod njegovo pazduho neko okroglo stekleno cev. Fran Zagozdnik je savsdihni in je mirno čakal, da mu tiaU ko ščena roka. ki je omotavala vrv okrog njegovega teleea, porine bodalo naravnoat v arce, kajti bi jc trdno prepričan, da je ohaojen na amrt... Zakaj t Čemuf Ta miael ae mu je saavetila v njegovih vročih možganih tako kratek hip, da je ni niti pojmoval in zato je čakal mirno in udano... Zdelo ae mu je, da jih stoji okrog njega nešteto, tako različni glasovi so mu udarjali v uho, a bodala ni začutil v svojih prsih, le tiata mehka roka je zopet poeegla pod njegovo pašduho ln mu odvzela stekleno eev. "Rnsinštirideset stopinj vroči- tddiobraz ja počel počasi ideti; motna rožnaU luč ae je raalOa po njem in vsenaokrog, da ga skoro ai mogel več rasločiti... Ko js sopet razprl oči, jc blede-U na stropu medla svetloba. Dolgočasna luč je brleU Um pri vratih, kjer je dremala v širokem stolu sUriksva usmiljenks; njens bela redovniška peča se je svetils v polmraku kakor velik bel me Prank Zagosdnik je gledal va -njo z nekim strahom, ki mu od počet ka ni vedel vzroka, naposled pa sc je jasno zavedel, kje se ns-, ksje. Pryi hip sc jc prestrašil t? zaveeti; a ko jc pogledal okrog sebe in videl ob obeh straneh tja do vrat železne bolniške postelje, sc ^e nekoliko umiril, kakor ds mu U družbs ugsja. Tods postelje so bile prazne, samo tam ns nasprotni strani je videl ns belem vzglsvju črnolaso gUvo s temno dolgo brado, ki je padala po odeji kakor črna lisa. — Janez Potoč -nik — je bilo zapissno s šolsko pravilnimi črkami na deski njegovega sobolniks, in tistikrat se je spomnil tudi Zsgozdnik, da je pred kratkim, pred dobro uro morda, pisal nekdo tudi po deski nad njegovim vzglavjem. Vaaj zdelo sc mu jc tako in tudi njega se je spominjal, da ga je nekdo prevešal z vrvjo, a sedaj ae js la-iko prosto gibsl s celim telesom, dasi jc začutil vssk hip prav pod srcem ostro bolečino. "Zsgozdnik, zakaj nc apite?" Uamiljcnka je pristopila k po stolji in se mu je nasmehnila i m prekinil in končal ae jc spomnil i« »j le preziran je | nje I one samo ona, soki upi in cilji, ki jih*^* svoji bodočnosti, ao njeg,.kakor dragi , »J PH9 ki j, Iji, ki »o Užko šal 80 uro mu osladill - ln »koro .uu sa tiste visoke ail* *** ■ črpsle svojo ruoč levji* da si jo nekoč vendar pribT^ fdaj je bilo mrtvo i« ^Cw in Fran Zagozdnik »e * Z ' sebi Uko neznaten in v fojal? nepotreben, da ae jr natihem ' * srdil, ker je izgrešila krogli, f ločeno pot... Ali a tem JJ£Z ae je rodil iz najtrpkejgh a[N, nov, je vstalo v njegovi duSTi upanje, da se še zgodi, kar kl želel. In ta želja je bila tsko vroča^yiln«da ni ajj vsem avojim neprijetnim atarim obrazom. Zagosdnik jc hotel neksj odgovoriti, pa ni vedel ksj; nsto je pogledal na nasprotno posteljo in je položil desnico po odeji. Uamiljcnka jc pristopils čisto k njegovemu vzglsvju in je položila desnico na njegovo Čelo. Za-gotdnik je Ukoj spoznal tiato mehko drobno roko in se je skoro začudil. Kaj mi hočeUf Čemu me mu-Čito?" je izpregovoril in akoro se jc prestrašil laatnega glasu; tako hripav in zadirajoč se mu je zdel, kakor da je spregovoril nekdo drugi. ' , '!Ne vznemirjsjte se." Zagosdnik jo je pogledal pro aeče in,je iztegnil proti njej svojo suho deantao,. . , ■ , i.. "Bodite dobri, pustite me od todi, tjsmiljenka sc mu je naamehni-la In položila njegovo deanico počasi zopet po odeji. "Kam hočete, ali ne čutite, da ate bolni f" Zagozdnik je za hip pomolčal, nato pa jo je pogledal očitajoče. - "Čemu aU me zvezali?" Uamiljcnka ae jc obrnila proti aossdnji postelji, kjer je zaiumela odeja, nato pa okrenila glavo proti Zagosdniku in ga gledala nekaj čaaa molče. "Ali čutite, da lahko govorite?" ga jc vprašala, in Zagozdnik ji je prikimal. "Ali naj stopim po izpovedni-ka?" Zagozdnik ae je začudil in ae je hotel obrniti proti njej a celim telecom, pa jc začutil tik pod srcem, kakor da ga jc sunil nekdo s nožem. "Čemu?" je vprašal in jo pogledal aačudeno. "Slabi ste... za vaak slučaj..." Nato jc umolknila, kakor da ai ne upa govoriti naprej in je aklonila glavo nisko ns prsi. "Molite, ds ne psdete sopet v izkušnjavo," je šepnila in ae akloniU sopet k njemu. "GlejU, vi ste še mlsdi. s že Uko... Uko obupsni nsd življenjem, ds ste se hoteli končsti..." Zagosdnik jo je gledal mirno in se je ssčel ssvedsti vsega... "In kdaj ao me prineali?" je vprašal akoro boječe. -"Pred tremi dnevi; do zdaj ste bili le redkokdaj pri zaveati."g Zagozdnik jc zsmišsl, kakor da nekaj premišljuje, nato je vprašsl počaei, ne da bi jo pogledal: "In obiskal me ni nikdo?"! "Vsši prijstelji, dijski menda. Vi sto pravnik?" Zagosdnik ji jc pri&imsl in se sagledal v strop: njegove misli ne," je dejsl nekdo s nežnhH, sko- pa so se sukale vse le okrog vprs-ro boječim glasom. Nsto jš Trsnk šanjs: sli okrevsm? Pravzaprav Zsgozdnik slišal, kako jc nekaj ni čutil pred emrtjo nikakega saškrtalo po pločevinasti deski i strahu, celo neksko smešno se mu nsd njegovo glsvo. kskor ds piše jc sasdelo, ds bi se sopet vrnil nekdo s ostro kredo, potem ps so med ljudi, ko ae je že poslovil od se koraki počssi oddaljili od aje-' njih, in vendar je dvomil nad u -gove postelje... In tisti trenutek t prsvičenoetjo svojegs čina. Toda je Fran Zsgoednik prestrašil j poleg tegs dvoma, ki je podil nje- na drugega, ko na avoj bli^sT nec... Nenadoma je hil prepri^ da je s avojim življenjem že? pravil obračun in te miali je g vesel, da se je skoro naaad* ko jc začutil prav pod »ree« J« zbodljaj... ** Svetloba v sobi je med tem zlfc deU in akozi okna je lila kasta jutranja luč. "Dani se," je dejala uaofljl ka in mu počasi odgrnila odek nato pa mu je odpela arajeo | previdno odmotala obvezo, ki | je imel okrog prsi. ZagnadaS a je hotel akloniti in pogledati ran pa je omahnil nazaj, ker je uh til v praih bolečino, da se m j stemnilo pred očrni. Ko ga je usmiljeuka obvezal^ hladnejšo obvezo, je bilo njege^ čelo potno, da je skrbno zmajal z glavo. "Bodite mirni, danes m odi« či"... Zagozdnik je pogledal vpnh joče, ker ni razumel. "No, močni ste, še slabši ro pa stali operacijo... In potem ne «1 upajte več, vse življenje j« ra dar ie pred vami... in tudi ura Boga..." Fran Zagozdnik je slišal nja besede kakor v polanu, kajti nj gove trepalnice so bile ie uti njene in po vsem telesu je H težko utrujenost. e Ko ae jc zopet zavedel, je ito| na mračen hodnik in se napa počeei po puatem in praznem k ridoru na bolniški vrt. V vrhovih visokih koatanjer iumelo napol velo in suho lut, zakaj tudi zrak je dišal po hlad jeseni, in Zagozdniku ae je la vaa zemlja čudovito puata dolgočaana. Gledal je v nivkai zidovje tihe bolnišnice in ae jel amejal temu čudovitemu neSf ru, pa ni ališal laatnega tfm tudi peaek ni hreščal pod njq vimi koraki, kakor da w nopi dotika tal. a Pri vhodu je dremal rdečehl vratar, in Zagozdnik je pred njim in ga je potrepal pel ini. Toda vratar je dremal W kakor da ni čutil njegove roka, Frank Zagozdnik je »topil nej voljno na ulico. ' Žalostno in zaspano je va 'nebo nad viaokirai hišami; nuj ko ao bile poaejane zvezde nI gosdnik je arečal celo par lj* odprtimi dežniki. In to »e zdelo selo čudno, kajti naaj kanila niti ena deževna kj Na vogalu onatran blatne («»• zagledal dva davna znanca vahnem pogovoru. Mahala* rokami in ae pripogibala m in nazaj, kakor da « Fran Zagozdnik ju j« nekaj čaaa mirno in tiho. aa e jc napotil preko eeate in J« ^ naravnoat med njiju. "No, kaj me ne po«aJ»T ! je začudil, ko ae nanj n.«u osrla. „ , - i Starejši, ki je ^ b7Jfj vidno jetičen, sc je ozrl ae^ v stran, a Fran Zagozdnikji« del, da oči ni uprl vaa^vP] pa je prav tako popolofl« r ailiftml. ajS Zagozdnik se je za«s*J«JJJ globoki zamišljeno*!.