NA OBČINSKEM SVETU ^ravnava obveznosti Sklada skupnih *e**v gospodarstva občine Ilirska Bistrica občina je dolžna Banki en milijon NEMŠKIH MARK Ski°k-Stre^a 2 jasnega je med svetnike padla vest, da občina Ilirska Bistrica dolguje ^i0|) 6r skoraj en m'lijon mark. Ko so na nadaljevanju 43. redne seje, 20. oktobra lltjko^Havali to točko dnevnega reda, se kar niso mogli načuditi, kako j e to mogoče l ’ do sedaj o vsem tem niso vedeli ničesar. %°;°aje stara že osem let. Pričela seje leta 1990, ko je takratna Ljubljanska banka ‘ Htv b.avnka Koper Skladu skupnih rezerv gospodarstva občine Ilirska Bistrica odobrila $ it^e ^šini štirih milijonov dinarjev z letno obrestno mero 32 % in obrestno mero, kije ? Kredit je bil dan namensko za kreditiranje TOK - TOZD Remonti in energetika K Slit 1Svtr*ca in naj bi se vračal v štirih obrokih po en milijon dinaijev. Banka j e zavarovala W 'Sln* dveh milijonov, kar j e zadostovalo za vračilo prvih dveh obrokov, kijih je TOK j, Kemonti in energetika tudi vrnil, za ostala dva obroka pa je skladu izdal akceptni %1('Januaria 1991 seje v TOK-u pričel stečajni postopek in Ljubljanska banka Splošna %»]( Per je v stečajni postopek prijavila terjatev za preostali še neplačani del kredita. Lani t-B ^rska banka prejela iz stečajne mase TOK-a skoraj šest milijonov tolarjev. ;\|j pl°šna banka Koper je oktobra 1993 zahtevala od občine, kije na podlagi Zakona o l-> l4ja Ju veljavnosti Zakona o skladih skupnih rezerv iz leta 1991, postala pravni naslednik 1$ ;lj0^ a vrne še neplačano glavnico s pripadajočimi pogodbenimi obrestmi v višini 22,5 j;l % , to)arjev. Občina se je pritožila in postopek seje nadaljeval na Okrožnem sodišču v s a *etosje sodišče izdalo sodbo v prid Banki Koper. Občina seje ponovno pritožila, Pilj kot je dejal župan Stanislav Prosen, pravniki mnenja, da bo občina tožbo težko % Je bolje, da skuša doseči poravnavo z banko. Terjatev skupaj z obrestmi trenutno HrH en milijon nemških mark, ki pa jih banka ne bo mogla izterjati iz občinskega Vt arnPak samo iz občinskega premoženja (stavbe, zemljišča...). ^rjk 'k' naj bi županu dali na tej seji posebno pooblastilo za pogajanja z Banko Koper, v J doseže poravnavo in tako zmanjšanje obveznosti. Temu pa so svetniki nasprotovali, ■■(L ni‘b daje samoumevno, da župan lahko edini zastopa interese občine. Zahtevali pa jt, , (l d kakršnokoli odločitvijo dobi odobritev občinskega sveta. / Sšj ‘občinskega sveta se v razpravi nikakor niso mogli znebiti občutka, da se banka ,]f 1 korektno, saj j e ona vodila finančne posle sklada, poleg tega pa je natančno vedela, i;f' %(L a'koli ne bo mogel skladu v celoti povrniti svojih obveznosti zaradi slabega ij' ,l1jntlje§a Položaja. Pomisleke so imeli tudi glede višine obrestnih mer, ki po njihovem ‘a 'Hn vnia^0 zakonske osnove in so oderuške. Banka bi se jim morala odpovedati in namesto I rea*ne obresme mere. Poleg tega pa bi moral župan banki dopovedati, daje V nska občina gospodarsko zelo vezana nanjo in jo opozoriti, da se izredno mačehovsko j ea krajev. Omenili so samo primer Lame iz Dekanov, kije bila v podobnem položaju II [Hi H SeJe °b pomoči banke izognila stečaju. Slaba mnenja o banki so si kar sledila in mogli skriti svojega ogorčenja. V razpravi jih je nekoliko umirilo mnenje Julijana ■a a> Je opozoril, da je banka dobila prvostopenjsko sodbo, kar ni zanemarljivo, v D .^ke je torej odvisno, če se bo želela pogajati ali ne. Svoje kolege je opozoril, da so ' .\il[a ^kovanja prevelika. Poleg tega pa je upravi očital, da pogreša pravno mnenje in Mjgv Ue vodil pritožbo občine. Nekdanji predsednik izvršnega sveta občine in sedanji Hi Kolih je pojasnil, daje občino pri tej tožbi zastopal takratni družbeni pravobranilec 4 Hv|jH>OVorih župana z vodstvom Banke Koper je banka pisno izrazila visoko stopnjo "l,; °st‘ iskanja rešitve nastale situacije. Kakšne, bo pokazal čas. Ksenija Montani V LESONITU JE BILA SKUPŠČINA DELNIČARJEV Spjj,.etrteK 22. oktobra 1998, je bila v Lesonitu d.d. v prisilni poravnavi v stečaju i$6 o/o a delničarjev. Skupščine se je udeležilo 85,22.% vseh lastnikov, ki so z H itn *lr'S0ln'b glasov soglašali, da se zaradi pokrivanja izgub iz preteklih let %Žbe 2llna'na vrednost delnic ter da država in Banka Koper postaneta solastnika %|j n truktura lastniškega kapitala je po skupščini takšna: notranji lastniki so ^ki s 44 % kapitala, 30 odstotkov imajo državni skladi in PID-i, 13 U %a V “anka Koper in 12 odstotkov država. Hkstv°Va *astn*ka sta se s tem odpovedala terjatvi oz. delu terjatve do Lesonita: Henii ° Za Sospodarske dejavnosti bo celotno hipotekarno terjatev na dan 31.12.1997 H kan t V *astn’ški kapital, Banka Koper pa bo to naredila s 30 odstotki svojih terjatev. Nev, 3 delniške dmžbe sedaj obsega 573.016 delnic po nominalni vrednosti tisoč L Stemln0delnico' p °bit eP°m je skupščina odločala o pogojih za nadaljevanje prisilne poravnave. bK klen' d°P°lnil načrt finančne reorganizacije, kije bil že vložen na sodišču. To Hlti0 »*’ da se je pričela zadnja faza reševanja Lesonita - glasovanje na naroku za f%ena ravnavo. Upravitelj prisilne poravnave v stečaju Franc Lipolt upa, da bo H0 Dri °f10v' Prejetih sklepov in dopolnjenega Načrta finančne organizacije razpisalo V Heric * ni Poravnavi še pred koncem tega leta. Obenem se zahvaljuje vsem zaposlenim . \ ]q t”ln bivšim zaposlenim, ki so dali pooblastila za glasovanje na skupščini ter H®tku ® asovab za predlagane sklepe. Lipolt je tudi izrazil prepričanje, da bo Lesonit Prihodnjega leta začel poslovati v normalnih okoliščinah. Izgradnja proizvodnega obrata italijanskega podjetja SVETNIKI PRIŽGALI ZELENO LUČ Že v prejšnji številki Snežnika smo zapisali, da so svetniki na svoji 43. seji oz. njenem nadaljevanju v torek, 20. oktobra 1998, obravnavali predlog občinske uprave o izgradnji proizvodnega objekta italijanskega podjetja Fermenti & Giovenzana (FGV) v Ilirski Bistrici. Omenjena investicija bo vredna cca 20 milijonov nemških mark in je za občino Ilirska Bistrica, ki se otepa z veliko brezposelnostjo, izrednega pomena, zato je bilo pričakovati, da jo bodo občinski svetniki podprli. Načelnica za gospodarstvo in finance občine Ilirska Bistrica Nevenka Tomšič je svetnikom na kratko predstavila investitorja in njegove načrte v naši občini. Podjetje FGV je družinsko podjetje s petdesetletno tradicijo in je naj večji proizvajalec pohištvenih vodil na svetu. V podjetju, ki se nahaja v neposredni bližini Milana, je zaposlenih 350 delavcev, v podjetju Techno Lož (v njem so večinski lastniki, njegov solastnik pa je tudi Kovinoplastika Lož) imajo zaposlenih 110 delavcev, poleg tega pa imajo še 300 zaposlenih pri kooperantih. Njihova proizvodnja je podobna proizvodnji podjetja Lama iz Dekanov in Kovinoplastike iz Loža ter po zagotovilih lastnika podjetja ne onesnažuje okolja, saj pri proizvodnji uporabljajo prašno barvanje. Za izvedbo projekta FGV Slovenija, ki predvideva izgradnjo proizvodne hale velikosti 16 do 20 tisoč kvadratnih metrov, je italijanski investitor v Sloveniji ustanovil podjetje FORM - TECH d.o.o., Nova Gorica. Investitor seje najprej zanimal za nakup proizvodne hale v Ilirski Bistrici, velike okoli 8 tisoč kvadratnih metrov, ki bi jo lahko v prihodnosti razširil na 16 do 20 tisoč kvadratnih metrov. Ker takšne hale v Bistrici ni bilo na razpolago, je občina ob pomoči Ministrstva za gospodarske dejavnosti (Kovinoplastika Lož je zelo pritiskala, da bi investitor gradil halo pri njih.) nadaljevala OB DNEVU MRTVIH Učenci iz Osnovne šole Antona Žnideršiča so s svojo učiteljico Damjano Kaluža prižgali svečke pred spomenikom Nade Žagar in se tako spomnili 1.novembra, dneva mrtvih. razgovore o gradnji nove hale v naši občini, kjer bi ob koncu zadnje faze izgradnje delo našlo od 300 do 350 delavcev. Končna izbira investitoija, kije ustrezala tudi občini, je, da se nova proizvodna hala zgradi na kompleksu zemljišč, ki se s planskimi akti nahaja v industrijski coni in je v lasti Komunalno- stanovanjskega podjetja ter zasebnikov. Omenjeni kompleks zemljišč se nahaja pod železniško progo oz. cesto Nikole Tesle nasproti Ilirijine blagovnice (‘čez štreko’). Izgradnja naj bi se pričela že naslednje leto, izbrani projektant Atelje Villa iz Ilirske Bistrice pa mora v izredno kratkem času (pet mesecev) pripraviti zazidalni načrt za omenjeno zemljišče. Prva faza izgradnje naj bi se pričela v avgustu 1999 in končala decembra istega leta. Takrat bi se v tovarni zaposlilo okoli 100 do 120 delavcev. Vse faze izgradnje naj bi se končale po šestnajstih mesecih oz. leta 2001. Svetniki so v razpravi, tako kot je bilo pričakovati, izrazili nekaj pomislekov, vendar je obveljalo mnenje Antona Šcnkinca, kije opozoril, da mora občinski svet sam izdati soglasje za izgradnjo proizvodnega objekta na omenjenem kompleksu zemljišč. Vse ostalo je stvar investitoija, kije, kot j e dejal Vojko Tomšič, verjetno zelo dobro informiran o naši zakonodaji in pogojih za izgradnjo. Omembe vreden je tudi pomislek Zorka Šajna, ki je opozoril, da omenjena proizvodnja nikakor ni tako nežna do okolja. Kljub vsem pripombam in pomislekom pa so svetniki samo z enim vzdržanim glasom sprejeli sklep, s katerim podpirajo projekt podjetja FGV v Ilirski Bistrici. Obenem je občinski svet podprl sklep Upravnega odbora Komunalno-stanovanjskega podjetja Ilirska Bistrica, da svoj del na omenjenem kompleksu zemljišč (22.875 kvadratnih metrov) proda italijanskemu kupcu za ceno 2.555,24 tolarjev za kvadratni meter oz. za 58,45 milijona tolarjev, in sicer: za stavbno zemljišče s komunalno opremljenostjo 38,88 milijona tolarjev, za vlaganja v zemljišče pa 19,56 milijona tolarjev. Glede na to da je Komunalno-stano vanj sko podjetje v svojem razvojnem programu predvidevalo preselitev svoje dejavnosti na zemljišče, kije predmet prodaje, je bilo s podjetjem TOKIS iz Ilirske Bistrice dogovoijeno, da Komunalno-stanovanj skemu podjetju proda 22.875 kvadratnih metrov zemljišča ob čistilni napravi, kije bilo prvotno namenjeno za izgradnjo tovarne. Tako je Komunalno-stanovanj sko podjetje kupnino za prodana zemljišča v višini 38,88 milijona tolarjev dolžno uporabiti za nakup zemljišča last podjetja TOKI S d.o.o., sredstva v višini 19,56 milijona tolarjev pa za ureditev oz. izgradnjo nadomestnih objektov na tem zemljišču. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli še program priprave za zazidalni načrt za cono Pl-2 (1. faza), saj se bo prav v tej coni gradil omenjeni proizvodni obrat. Kocka je padla. Sedaj je treba samo počakati na vsa potrebna soglasja in upati, da se kje ne bo zataknilo, saj občina Ilirska Bistrica še kako potrebuje nova delovna mesta. Ksenija Montani I< Banka Koper UVODNIK Martinovanje je praznik, ki iz leta v leto pridobiva na priljubljenosti. Vino in njegovo nastajanje sta očitno dovolj možna vzroka, da se družbe zberejo ter pečeno gosko pospravijo ob kapljici mladega vina. Oni dan berem, da se slovenski vinogradniki otepajo z velikimi zalogami vin v svojih kleteh. Res čudno, če vemo, da smo Slovenci ljubitelji dobre kapljice. Pospeševanje razvoja vinogradništva, ki smo mu bili priča zadnjih nekaj let, se očitno ni izteklo tako, kot bi se moralo. Zaloge se kopičijo, dolgovi vinogradnikov se po vsej vetjetoosti večajo, ljudje pa vino iz dneva v dan vse manj pijejo. Pa ne zaradi tega, ker jim ne bi bilo dobro, ampak iz dveh očimih razlogov. Prvič: vino je predrago (če pomislimo na vse tiste zaloge v kleteh, je res čudno, da vina vinogradniki ne prodajajo po nižjih cenah). Drugič: velika večina potencialnih pivcev se je pitju rajne kapljice odrekla zaradi novega zakona o prometni varnosti. Pa tudi veliki met naših vinarjev, ki so s svojimi vini želeli prodreti v beli svet, ni tako velik kot bi si želeli. Slovenska vina tako v glavnem pijemo samo Slovenci, pa še mi se mu bomo odpovedali, če bomo morali za običajno buteljko odšteti tudi do tisoč petsto tolarjev. Po martinovanju se bo pozornost vseslovenskejavnosti obrnila na volitve. Boj seje pričel in tudi v našem časopisu smo mu namenili nekaj reklamnega prostora. Ko pa bo vsega konec, bodo eni poraženci drugi pa zmagovalci. Tako eni in dragi pa bodo svoj uspeh ali neuspeh poplaknili ob dobrem vinu. Hja, mogoče pa za slovenske vinarje le ni vse tako slabo? K. M. t/dART grafična dejavnost d.o.o. Tomšičeva 2. Ilirska Bistrica fr J*B ILIRIKA X,! ODKUPUJEMO DELNICE: SAVA, COLOR, GORENJE, FRUCTAL, LUKA KOPER-B, EMONA OBALA KOPER-B IN C, INTEREUROPA-B-C, DROGA-B, ISTRABENZ-B. * posredujemo na borzi * upravljamo portfelje ILIRSKA BISTRICA, Cankarjeva 2 Tel.: 067/41-935 ^ -H PO OBČINI NA OBČINSKEM SVETU “SOČA” BO POSTALA SODOBEN STANOVANJSKI OBJEKT Ena izmed pack, ki že leta ‘krasijo’ podobo mesta Ilirske Bistrice, je prav gotovo stavba, ki ji krajani pravijo ‘stara Soča’. V samem središču Trnova je zapuščena in propadajoča stavba marsikoga motila. Občina jo je na licitacijah nekajkrat neuspešno skušala prodati, nazadnje pa seje odločila, da ‘Sočo’ adaptira v večstanovanjsko stavbo. Na svoji 43. redni seji, 15. oktobra, in na njenem nadaljevanju, 20. oktobra, so svetniki izbrali projekt prenove ‘Soče’. Odločali so se med dvema projektoma. Prvega je izdelal Atelje Vili iz Ilirske Bistrice, drugega pa AG inženiring iz Kočevja. Svetniki so se odločili za slednjega, ki predvideva adaptacijo obstoječega objekta s sanacijo obstoječih lesenih stropov. Celotna vrednost investicije bo 116 milijonov tolarjev oziroma 118.750 tolarjev za kvadratni meter površine. Stara Soča’je že nekaj časa samo v spotiko svoji okolici, že čez nekaj let pa bo postala sodoben stanovanjski objekt s petnajstimi stanovanji. Slika: P. Nikolič V razpravi na občinskem svetuje predsednik stanovanjskega sklada Ivan Boštjančič vztrajno zagovarjal stališče sklada, da se objekt adaptira z izvedbo novih armirano-betonskih plošč, saj naj bi bila vprašljiva kvaliteta sedanjih lesenih tramov stropnih konstrukcij v ‘Soči’ ter s tem tudi sama sanacija lesenih stropov. Direktor podjetja AG inženiring Lado Briški je na kratko predstavil idejni projekt in razložil, kako bo potekala sanacija lesenih stropov ter kakšne so prednosti stavb s takšnimi stropovi v primeru potresa. Poleg tega pa bi bila ta adaptacij azacca 20 milijonov cenejša od adaptacije z izvedbo AB plošč. Stanovanjski skladje v svojem predlogu navedel tudi, da se vhod v stavbo s čelne strani (kjer j e vhod sedaj in kjer naj bi po projektu tudi ostal) izvede na sredini objekta z dvoriščne strani. S predlogom stanovanjskega sklada se nekaj svetnikov ni strinjalo, saj bi s prestavitvijo vhoda izgubili nekaj stanovanjske površine in tudi površine za parkirišča. Ker bo v visoko pritličje poleg stopnic speljana tudi klančina, ki bo omogočila dostop do stanovanj tudi invalidom na vozičkih, so se svetniki na koncu odločili, da sta lokacija in izvedba vhoda stvar strokovne presoje in odločitev prepustili projektantu. Struktura stanovanj glede na idejni projekt podjetja AG Inženiring iz Kočevja: l. trosobna stanovanja 69,16 m2 3 2. dvosobna stanovanja 55,64 m2 6 3. enosobna stanovanja 40,58 m2 6 skupaj Za invalide - 5 stanovanj v pritličju 16 Adaptacija objekta bo trajala dve leti. Občina bo zanjo dobila denar iz stanovanjskega tolarja, in sicer do konca tega leta 70 milijonov in v letu 1999 30 milijonov tolarjev. Ostalo pa bi pridobila iz kredita Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. K. M. SDS POTRDILA KANDIDATE ZA VOLITVE Socialdemokratska stranka občinski odbor Ilirska Bistrica je 23.10.1998 na konferenci na Ratečevem Brdu potrdila svoje kandidate za lokalne volitve. Njihova kandidatka za mesto župana je Vida Gardelin, dipl. pravnica iz Dolnje Bitnje, na prvih štirih mestih na listi za občinski svet pa so Vladimir Čeligoj - Ilirska Bistrica, Stjepan Miše - Sabonje, Vida Gardelin - Dolnja Bitnja in Ado Barbiš - Topole. Na listi se sicer nahaja 23 imen, enakomerno zastopanih z vseh področij občine. Na konferenci so poudarili, da bo stranka kot doslej nadaljevala s svojim delom in se zavzemala za: - razvoj in sanacijo obubožanega ilirskobistriškega gospodarstva, kmetijstva in turizma, - razvoj celotne infrastrukture v občini (hitra cesta), - sanacijo in rešitev nekaterih obstoječih ekoloških problemov, kot so zbiralnica odpadkov, centralna čistilna naprava in Globovnik, - razrešitev nekaterih pravnih problemov, ki so vitalnega pomena za delovanje občine. Elvira Miše OBČINA PODGRAD? Letošnje lokalne volitve so vse bliže, predvolilni boj med strankami pa je tudi že v polnem zamahu. Ena od značilnosti letošnjih volitev so nedvomno tudi dokaj številne nove slovenske občine, v katerih bodo občani letos prvič volili svojega župana in občinske svetnike. Volja ljudstva je bila tako uslišana, toda žal ne za vse. Kako? Zakaj? Pogled na eno izmed ulic Podgrada V KS Podgrad si skupaj s KS Hrušica prizadevajo za novo občino Podgrad že od leta 1994. Takrat je na podlagi predlogov, danih na zborih občanov in s podpisovanjem, državni zbor s posebnim odlokom določil 340 referendumskih območij. Na tej podlagi so bili maja 1994 izvedeni referendumi, na katerihje bilo zastavljeno vprašanje: “Ali ste za to, da se na našem referendumskem območju ustanovi občina?” Toda samo vlil primerih je bil z večino glasov sprejet pozitiven odgovor na to vprašanje. V Podgradu je, kot je dejal Drago Jagodnik, predsednik KS Podgrad, referendum uspel, pa kljub temu Podgrad še danes ni občina. Junija 1995 je vlada predlagala sprejem zakona o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij, ki naj bi nadomestil prejšnji zakon o referendumu za ustanovitev občin. Ta predlog zakona je jasno določal, da ima referendum posvetovalni značaj in da za državni zbor ni zavezujoč. Podgrad je od kriterijev za ustanovitev nove občine izpolnjeval vse razen kriterija o številu prebivalcev, ki naj bi bilo po mnenju nekaterih najmanj 3.000 oz. 5.000. Mnogi izmed strokovnjakov, ki so se ukvarjali s to problematiko, menijo, da bi veljalo zaradi specifičnih geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih ali gospodarskih razlogov dopustiti občinam, da se oblikujejo tudi takrat, kadar je število njihovih prebivalcev pod takšno, z zakonom določeno orientacijsko mejo. Tem razlogom za oblikovanje občine pa vsekakor ustreza tudi “podgrajski primer”. Takšna določba sicer na nek način sugerira oblikovanje večjih občin, ostaja pa dokaj nezavezujoča in le orientacijskega značaja. Več kot tretjina novih občin, ustano vij enih 1994. leta, štej e manj kot 5.000 prebivalcev. Kot je dejal Jagodnik, so v Podgradu posredovali pristojnim svojo pritožbo na končni rezultat celotnega postopka za Predsednik KS Podgrad Drago J“s' nastanek občine že leta 1994. Let Podgrad ponovno dal vlogo za občin0’^ lisj je bil končni rezultat spet negativen- - y torej volja ljudi, drugo pa realnost. > x Jagodnik. ..../ Letos so se med drugim prito#1 a Ustavno sodišče, povezali pa so ostalimi KS, ki niso dobile občine. ^ se v Novem mestu in s skupnim na Jf pri raznih organih poskušali doSe (j( pravico. Vsekakor pa bi bile, P° S x Jagodnika, prednosti Podgrada k01 M predvsem v tem, da bi bila to manjsa in bi tako v njej lažje usklajevalir interese, saj so le-ti za podgrajs* y povsem drugačni kot za ost3 J ilirskobistriške občine. V občinsk61’^ imajo na tem področju P predstavnikov, tako da se poleg porn finančnih sredstev velikokrat srečuj6! nerazumevanjem za njihove probl611 “Toda ta boj za občino v Podff lV j/ ^ zaključen, ” pravi Jagodnik i” dj ((,, “ Vztrajali bomo, da bomo prišli do Jf že zato, ker vsak vpraša ZAKAJ P° občina, odgovora na to vprašanje Pa .J Elvira Miše, slike: Pe,al' BRCE KONČNO DOBILE ASFALT V vasi Brce so v soboto, 24. oktobra, otvorili obnovljeno in asfaltirano cesto na Brce. Na otvoritveni slovesnosti je zbrane v prijetnem vzdušju najprej pozdravil predsednik vaške skupnosti Sašo Boštjančič, kijev svojem govoru poudaril predvsem pomen ceste za vaščane ter predstavil potek vseh priprav, ki so bile potrebne za to, da so besede lahko prešle v dejanja in so Brcaji tako končno dočakali dan, ko lahko pridejo do svoje vasi po lepi in gladki poti. Le-ti prav dobro vedo, kako težko prevozna je bila stara kamnita cesta zaradi strmega cestišča in je tako ob dežju in neurjih včasih postala povsem neprevozna. so že v lanskem letu začeli z razširi' jz1' v sami vasi, opravljena so bila nek ,)(1? pri podvodnjavanju ceste in j v)’1 spodnjega ustroja ceste v sa Jf Odpravljeno je bilo tudi ozko grlo 0 j, vasi ob vaškem zidu. Ta zid j e bil P^j^1 Dokaj številno množico pred cerkvijo Sv. Duha v Brcah j e pozdravil tudi ilirskobistriški župan Stanislav Prosen, ki je prerezal simbolični trak skupaj z najstarejšo vaščanko Ivanko Klun. Kilometer na novo asfaltirane ceste je blagoslovil kaplan Vili Čušin, otvoritvene slovesnosti pa so se udeleži 1 i tudi nekateri predstavniki občinskega sveta, podžupanjaDamjana Logar, poslanec v DZ Vladimir Čeligoj, člani odbora za komunalno infrastrukturo, predsednik sveta KS Rečica Miran Rolih in drugi. Kot je poudaril Sašo Boštjančič, so se prve priprave za obnovitev ceste začele že leta 1994, ko so pripravili prve predračune oz. plane za rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste. Ti plani so bili potem posredovani občinski upravi. V lanskem letuje občinski svet izdelal prioritetni vrstni red. Tako so Brce prišle na prednostno mesto, sama dela pa so začela v letošnjem letu. Kot j e še dejal Boštjančič,je lokalna cesta na Brce grajena s sredstvi iz občinskega proračuna. Občina je na podlagi projektne dokumentacije dala vlogo tudi na Sklad za demografsko ogrožena območja, vendar v lanskem letu ni odobril sredstev za gradnjo te ceste. Občinski svet je tako v letošnjem letu zagotovil kompletno investicijo v vrednosti 13 milijonov tolarjev in š tem pokril vsa dela pri rekonstrukciji in asfaltiranju ceste. Vendar pa, je pripomnil Boštjančič, brez samega sodelovanja vaščanov ne bi šlo. Le-ti na cesto med hišo št. 1 in cerkvi)0*^ |( razširjen, tako da promet poteka ,Z Tarife davka od prometa pro/^°^ol/ .^t' lamu uavi\a uu p/t umcia y----- qOw plačuje 5% davek od prometa Pr°l J c ts h S % % % % ki \\ Prometni davek je vračunan v < Zaključek praznovanja stoletnice STO LET DRUŠTVA ZA OLEPŠAN JE L‘"'•stično društvo Ilirska Bistrica, ki j e pred letom dni obudilo svoje delovanje, je L Praznovalo stoletnico ustanovitve Društva za olepšanje Ilirske Bistrice, Trnovega L olice, ki so ga naši predniki ustanovili 24. septembra 1898. Praznovanje se je Id"8'" z etnografsko obarvano prireditvijo v petek, 16. oktobra, v Domu na Vidmu v L*1 “'strici. Zaključna prireditev ob praznovanju ustanovitve prvega društva, ki se L** °bčini ukvarjalo s turizmom, je bila razdeljena na tri dele. Najprej jev skoraj L! korani Doma na Vidmu potekala slovesna prireditev, po slavnostnem delu pa je v 0 družabno srečanje. Vzporedno z njima sta potekali tudi dve razstavi, in sicer: |j^Va ‘Iz bale moje none’ ter razstava ‘Stoletje bistriških razglednic’, ki jo je pripravilo Orsko numizmatično društvo Ilirska Bistrica. Rečana prireditev ob zaključku Turistično informativni center (TIC), kjer je a stoletnice je bila prava preko javnih del zaposlena ena oseba. TIC naj bi deloval kot krovna organizacija turističnih društev v občini, zato mora uskladiti sodelovanje s Turističnim društvom. TIC bo društvu nudil strokovno-tehnično pomoč, sama občina pa finančno. Na koncu je v svoji poslanici dejal, naj nadaljuje tradicijo društva izpred stotih let, pa bo s svojim delom zagotovo zadelo v polno. Ob stoletnici društva in za začetek dobrega Franja .............. ,______r._._ %tr'teV tur°bn'h deževnih dni in veselje L !er °ko. Članice Turističnega društva E Se Posebej potrudile in vsakemu . a*cu za dobrodošlico na obleko pripele 'L. Vejice rožmarina in rdečeganageljna. C So j1*1 same izdelale iz papirja.). ie v ta namen izdalo tudi dve lisj' ' Prva, z naslovom ‘Gremo po kolač’, ie la starinski običaj na predvečer poroke | J— «17 / iit| k n“ razstavo "Iz bale moje none", ki jo je ob 100-letnici pripravilo TD Ilirska Cq- Slika TD II. Bistrica tj ^ vestinim domom. Druga pa je na p Podstavila sto let Društva za olepšanje. \af^ram svečanega dela je bil Sin S*° 0barvan, saj so nam člani pevske V e ^"sovalcc iz Rečice skupaj s ^arjem Viljemom Fabjančičem z tja^Sa Brda in Bistriškimi škuorkami u Za naše kraje značilen običaj it 6(°P° kolač’ ali na kratko ‘Kolač’, ki so V^alci lahko spremljali med delom. 'tjj Oditev je vodil in povezoval Rado POdit, ,'50VQX!e $kupaj pa je najprej pozdravila in Sa y.a Predsednica Turističnega društva Vdmar, ki je na kratko povzela kluba v preteklem letu. Čeprav v jidej ne "tanjka dobre volje, pridnih rok VjjSe.društvo srečuje s pomanjkanjem dejaij So prihodki od članarin premajhni, ,teJ ^‘dmarjeva, ko je govorila o težavah, 1,11 se srečuje društvo. Kako naj bi v Njavsvoje delovanje dobilo več >;k>en donatorskih sredstev ne Jč pQ 0 bi povečati priliv denaij a. Pri tem X embno tudi sodelovanje društva z ^iits’i2at° je ponudila roko sodelovanja tdjnjrlrn strukturam in tistim, ki aJo javna dela v občini. k r'st‘čno društvo Ilirska Bistrica \niPr^reditvi podelilo priznanja 1 hiš v starem delu Bistrice, ki Sijanja le-teh ohranjajo pn^ni videz bistriškega starega Kil: rJZnanja so tako dobili. Miha in r J°Že ‘n Amalija Brne, (H y Anton Mihčič in Ljudmila % c- ruštvu upajo, da bodo tudi v mUe nc,daljevali s tradicijo Jevanja priznanj. V-^^ra sta bila generalni sekretar % j|^ ~"eze Slovenije Alojz Šoster in j^kobistriške občine Stanislav °rup 'ta je v svojem pozdravnem Ndn," ar‘*’ da smo lahko ponosni, ker figa ** s stoletno tradicijo, kije dobra j%ao^v1 Za nadaljnje delovanje društva. ir, , lnski upravi se zavedajo pomena 0 lahkr, nstičnih društev za razvoj občine, , fuštvo pričakuje pomoč tudi s te 4na Ilirska Bistrica je ustanovila sodelovanja med občino in društvom je njegovi predsednici izročil ček v višini 100 tisoč tolarjev. Prav gotovo je med 440 turističnimi društvi v Sloveniji malo takšnih, ki bi praznovala tako velik jubilej, je svoj pozdravni govor začel Alojz Šoster. Dotaknil se je vloge turističnih društev za razvoj turizma in izrazil upanje, da bo lahko nekoč tudi ta sicer izredno lep konec Slovenije postal del redne turistične ponudbe. Ob stoletnici dela je Turističnemu društvu izročil zlato priznanje Turistične zveze Slovenije. Njegovim čestitkam seje v imenu Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica pridružila tudi Ana Križman. Ko so na oder prinesli velik in izredno dober kolač (kot se je kasneje izkazalo), ki gaje spekla Pekama Mlinotest, se je zaključil slavnostni del in pričel družabni. Tudi ta del prireditve ni po pestrosti prav nič zaostajal za prvim, le daje bila njegova vsebina precej drugačna. Slavnostne govore so zamenjali prijateljski pomenki ob kozarcu dobrega vina in koščku ‘kolača’. Članice društva so obiskovalcem postregle tudi z joto, servirano v veliki izdolbeni žemlji, in pecivom. Pogojev za dobro vzdušje in prijetno počutje vsekakor ni primanjkovalo. Tretji del prireditve sta bili dve razstavi v Likovni galeriji Doma na Vidmu, ki sta bili odprti ves čas dogajanja. Ime ‘Iz bale moje none’ pove vse. Člani društva so zbrali razne prte, prtičke, rjuhe, srajce ipd., razstavili so pravo starinsko spalnico ter še nekaj dmgih kosov starega pohištva in nam tako prikazali, kaj vse je v časih prinesla nevesta v nov dom zbalo. Tudi naj starejša znana razglednica Ilirske Bistrice letos slavi stoletnico. Člani Primorskega numizmatičnega društva iz Ilirske Bistrice so tako to priložnost izkoristili za predstavitev starih razglednic z Bistriškega. Razstavljene razglednice štirih zbirateljev: Vojka Čeligoja, Danila Spetiča, Ivana Valenčiča in Romea Volka so med obiskovalci zbudile veliko zanimanja, saj nam prikazujejo znane kraje v popolnoma drugačni podobi. Sto let tradicije turističnega delovanja na Bistriškem ni zanemarljivo dejstvo. To, kar so v okviru Društva za olepšanje uspeli narediti naši dedje, je sedanjemu Turističnemu društvu Ilirska Bistrica in ostalim turističnim društvom občine lahko samo vzpodbuda. Upati je samo, da bodo vsa ta društva ob pomoči Turistično-informativnega centra občine Ilirska Bistrica znala in zmogla obogatiti turistično ponudbo naših krajev ter vanje privabiti številne turiste. Ksenija Montani ZAHVALA Naši uspehi so tudi vaši uspehi.Da smo izpeljali vse aktivnosti, je bilo potrebno veliko truda, dobre volje in prostega časa članic in članov društva ter veliko razumevanja vseh vas, ki ste nam pomagali, daje vse potekalo tako, kot se spodobi. Veseli bomo, če boste ob naših naslednjih aktivnostih ponovno z nami. Za izkazano zaupanje in pomoč smo zelo hvaležni posameznikom, društvom in ostalim, ki so nam pomagali izpeljati aktivnosti: Turistična zveza Slovenije, Ljubljana, Aleša Dekleva, SGP “Primorje” Enota II. Bistrica, Komunalno-stanovanjsko podjetje, Pro Vita, Euro - MB, Gasilsko društvo II. Bistrica, Sadje Skrt, Občinski odbor RK, Kovinostrugarstvo Stemberger Franci, Cvetličarna "M” Gartner, Šenkinc d.o.o., OŠ Dragotina Ketteja, Zveza kulturnih društev, HEVIL, d.o.o., Rado Jurač, Dom starejših občanov, Stane-Milka Prosen, Vinko Jenko, "Vasovalec" Miro Batista, Žup. urad - Jožko Kovačič, Oskar Bajc, Janez Sepec, Banka Koper, Studio Rolih, Foto-atelje “Maraž", Vito Dekleva, TIB Terminal, Telekom, Družina Miše, Kraške lekarne,Mihela Molan, Zorko Šajn, SKB banka, Primorske novice - Tomo Šajn, RS -Upravna enota - Branko Celin, Stane Prosen - župan občina II. Bistrica, Petar Nikolič, Edis, d.o.o, Slaščičarna Ljubica, Pekarna Drobtinica, Rihard Baša, Radivoj Šajn, TELES, Andrej Jelen, Joža - Franc Keš, Vilko Fabjančič, Plaming, d.o.o. - Zorko Šajn, Primorje Ajdovščina, Aktiv kmečkih žena, Salumis, Rod snež. ruševcev, Skupina “Bistriške škuorke ", I&I Koper - II. Bistrica, Mlinotest "Pekarna", Tokis, Graf. del. “Bor”, Obrtnopod. “Snežnik", KAAS, Ilirija, d.o.o., Miha Primc, Breda Martinčič, Nija Šircelj, Bernarda Gombač, družina Vojko Valenčič, Bruno-Magdalena Požar, Marija Zadel, Milka Prosen, Jablanica, Darinka Žbogar, Viktorija Kovačič, Vojka Kopriva, družina Bajc, Regina Lenarčič, Vida Urh, Silva Dekleva, Ingrid Skrt, Marija Dolgan, Alma Štembergar, Heda Vidmar, Jelka Fatur, Marija Šlenc-Zver, rodbina Hodnik, Zvone Kandare, Danica Anžič, Zlata Dujmovič, Sanja Penko, Antonija Batista, Antonija Rolih, Primc, Ester Mršnik, Bernarda Knafelc. Če smo pomotoma koga izpustili, nam prosimo našo oprostite. Hvala! Turistično društvo Ilirska Bistrica Zaključna prireditev z razstavo cvetja Okolje je ogledalo ljudi ZA LEPŠO IN UREJENO OBČINO Ilirskobistriška občina že nekaj let sodeluje v naj večjem slovenskem turistično-ekološkem projektu 'Moja dežela - lepa, urejena in čista' ter tako vsako leto izreče priznanje lastnikom najbolj urejenih hiš in ustanov. Toda letošnja zaključna prireditev, ki smo jo lahko spremljali 17. oktobra na OŠ Antona Žnideršiča, je bila nekaj posebnega. Številne udeležence je prav gotovo pritegnila tudi razstava 'S cvetjem in soncem v nov dan', ki jo je pripravila Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica ter razstava izdelkov učencev eko-šole Antona Žnideršiča. Bistričani so tako najlepše dokazali, da jim skrb za urejeno okolje gotovo ni 'deveta briga'. Načelnica oddelka za gospodarstvo in Jinance Nevenka Tomšič izroča simbolično spominsko darilo predsedniku TZS Marjanu Rožiču. Slavnostni govornik, župan Stanislav Prošenje med drugim povedal, daje lepo, čisto in urejeno okolje pomembno za vsakega prebivalca občine, nič manj pa ni pomembno pri ustvarjanju podobe o naših krajih, ki jo v svet odnesejo razni 'zunanji' obiskovalci in turisti. Nad prireditvijo in vsem, kar j e v tem sobotnem večeru doživel v Ilirski Bistrici, je izrazil svoje veliko zadovoljstvo predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič. Član komisije in voditelj večera Aleš Zidarje povedal, daje občinska ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval Dušan Iskra, dvakrat ocenjevala urejenost stanovanjskih hiš, gozdnih pristav, gostiln, naselij in ustanov v občini, ter med njimi izbrala najboljše: tako kot lani so za najbolj urejen kraj izbrali vas Šembije, za najbolj urejeno gorsko pristavo (drugič zaporedoma) Mašun ter ustanovo Dom starejših občanov; prvikrat letos pa so kot najlepši gostinski lokal izbrali gostilno Pod gradom iz Dolnje Bitnje. Z ROKO V ROKI PRI ORGANIZACIJI PRIREDITVE Največja ekološko-turistična prireditev “Moja dežela - lepa, urejena in čista” je za nami. Potekala jev prostorih OŠ Antona Žnideršiča, in sicer 17. in 18. novembra letos. Organizator same prireditve je bila občina Ilirska Bistrica v sodelovanju z Območno obrtno zbornico Ilirska Bistrica. Poleg prireditve smo pripravili tudi razstavo cvetličnih aranžmajev. Seveda pa tudi tokrat ni šlo brez našega Turistično-informacijskega centra (TIC), ki je predstavil ponudbo spominkarstva cele občine. Na našem razstavnem prostoru se je predstavila tudi Zveza kulturnih društev iz Ilirska Bistrice s svojo bogato zbirko fotografij z različnih nastopov in prireditev. TIC je pripravil tudi zbirko fotografij z različnih prireditev, na katerih smo sodelovali: Celjski sejem, Bistriški dnevi... TIC je imel bogato zbirko spominkov. Seveda tudi tokrat ni šlo brez naših zvestih čebelarjev - Čebelarskega društva Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice, Srečka Sanaborja in njegovega okusnega suhega sadja ter jabolčnega kisa (informacija za tiste, ki imajo radi ta kis: še nekaj litrov ga ima na zalogi). Tu so bili še leseni izdelki Viktorja Ludvika z Rjavč, pa pletenice in stekleničke Guština Tomažiča iz Huj, sledili so zanimivi spominki Franeta Dolgana z Dolnjega Zemona. Le-ta je predstavil tudi zemonski koledar za leto 1999. Vsi tisti, ki ga še nimate, pa bi ga želeli imeti, ga lahko naročite v grafični delavnici FELIX na Dolnjem Zemonu. Sledile so poslikane steklenice ilirskobistriških ustvarjalcev: Hermine Kirn in Tončke Dekleva z Prema ter Ivanke Frank iz Čelj, kije prispevala tudi kvačkane prtičke. Le-teje prispevala tudi Jadranka Kirn iz Čelj. Na naši spominkarski mizici so bili tudi spominki Branka Grahorja iz S mri j in zbirka spominkov Kmetijsko-svetovalne službe iz Ilirske Bistrice. Imeli smo tudi 'vrbiške šjme ’ Borisa Čekade iz Vrbice ter rože iz krep papirja premskega Kulturno-turističnega in športnega društva, ki za vsako priložnost izdeluje rože iz krep papirja. Pomagajo vam lahko prav v vsakem trenutku, tudi če imate v mislih poroko. Nekakšno krono vsega so nam dali naši znani podgrajski škoromati - miniature iz lesa, ki so last podgrajskega kulturnega društva. Vsem, ki ste nam pomagali pri pripravi turističnega kotička, se iskreno zahvaljujemo in močno upamo na dolgo sodelovanje. TIC, Mojca Memon Nageljček iz županovih rok za Marino Grilj, Jasen 3a, in njeno skrb za urejeno hišo. Za urejenost stanovanjskih hiš je dobilo priznanja 25 družin: Boštjančičev!, Jasen 2a, Božičevi, Mala Bukovica 9, Ceglar-Gregorčičevi, Dolnji Zemon 91 c, Černetičev!, Knežak 206, Frankovi, Hrušica 94, Frankovi, Podgrad 118, Griljevi, Jasen 3a,Janežičevi, Zarečje 23a, Kinkelovi, Podbeže 4a, Klemenčičevi, Rozmanova 42, Ilirska Bistrica, Komnovi, Dolenje, 4, Komnovi, Jelšane 4b, Kovačevi, Bač 87, Kresničevi, Račiče 19a, Rojčevi, Prešernova 30, Ilirska Bistrica, Rolihovi, Koseze 36a, Sedmakovi, Podgraje 69, Smrdeljev!, Jablanica 32c, Šajnovi, Levstikova 26, Ilirska Bistrica, Šestanovi, Kuteževo 5a, Štembergarjevi, Dolnji Zemon 91c, Tomšičevi, Knežak 208, Valenčičev!, Kosovelova 2a, Ilirska Bistrica, Vičičevi, Zarečica 31, in Volkovi, Velika Bukovica 43. Razglasitev najboljših seje prepletala z bogatim kulturnim programom, v katerem so sodelovali Pihalni orkester, Pevska skupina Sušeč, pevec Matjaž Perenič ter Damjan Batista s harmoniko. Zelo domiselna 'kulisa' za prireditev pa je bila nedvomno razstava bistriških cvetličarjev in vrtnarjev. Ker pa je vse lepo tesno povezano z zdravim življenjem, sta v programu s kratko predstavitvijo sodelovala tudi dva člana obrtne zbornice: Igor Penko kot direktor družbe Prema, ki izdeluje tehnologijo za izrabo alternativnih energetskih virov, terMarika Mikuletič, ki s svojo proizvodnjo polnovrednih vrst kruha in peciv skrbi za zdravo prehrano. - en, Slike: P. Nikolič DROBNO GOSPODARSTVO pripravlja: Alenka Penko SEJEM BIL JE ZIV Z današnjim pisanjem zaključujemo s predstavitvijo obrtnikov, ki so sodelovali na sejmu v času Bistriških dnevov. Čeprav smo majhen kraj in se ljudje med seboj poznamo, upamo da ste vseeno zvedeli kaj novega. TRETJA DODICEVA GENERACIJA Dedičevi iz Podgrada se ponašajo z dolgoletno obrtno tradicijo. Ded Jože se je začel ukvarjati k kovaško obrtjo pred nekaj manj kot sto leti. Sin Humbert sije pozneje uredil avtomehanično delavnico, vnuka Valter in Robert pa sta dejavnost razširila še na prodajo Volksvvagnovih vozil, kar so predstavili tudi v času sejma. HIŠNI SERVIS JANKO V stanovanjski hiši, stanovanju ali poslovnaih prostorih je potrebno vedno kaj postoriti. Veliko stvari bi z lahkoto naredili tudi sami, a nam zato velikokrat zmanjka časa. Tako je razmišljal tudi Janko Kolenc, ki seje začel leta 1992 ukvarjati z drobnimi popravili. Dejavnost pa je sčasoma prerasla v pravo obrtno delavnico, tako da danes na enem mestu lahko ponudijo praktično vse storitve: od načrtovanja, slikopleskarskih, parketarskih, keramičarskih, vodoinstalaterskih in drugih del. Pri tem se poslužujejo sodobnih materialov iz PVC -ja, vinila, tekstila in lesa priznanih svetovnih proizvajalcev. Veliko pa stavijo tudi na mavčno - kartonske sisteme za suhomontažno gradnjo Knauf. Materiali so enostavno vgradljivi, trpežni, udobni, enostavni za čiščenjem estetski. TRGOVINA S TEKSTILOM TARA Samostojni podjetnik Jožko Steguje po poklicu sicer gradbeni tehnik, a v časih, ko delovnih mest ni na razpolago, se ljudje oblik in velikosti, okrašene in navadne rolade, pa tudi breskve, išlerje in kekse iz različnih vrst testa, različnih oblik in dekoracij. Slaščičarka Ljubica Volk pripravlja posebej dobra gospodinjska peciva, kot so različne pite, rezine, kolači, sadne skodelice in podobno, (foto: Polona Sedmak). SALON LIVE 98 Tudi v letošnjem letuje SALON live s svojim atraktivnim programom ponudil vrhunec letošnj ega londonskega spektakla. Na odru velikega Grand Hall Theatre so bile predstavljene nove modne frizerske smernice za prihajajoče leto. Nova pravila za modo las v zadnjem letu XX. stoletja so predstavila nekatera vodilna imena svetovne frizerske scene, kot so Vidal Sassoon, Tony & Guy, Guy Kremer, Charles Worthington, Patrick Cameron, Cobella, Mahogany, Rita Rusk in Umberto Giannini. V času sejma so predstavili vrsto oblačil za prosti čas, pa tudi jeans hlače, Witboy, Etni k, Carrera, Sexes, Casucci, Levi's in druge, skratka veliko oblačil za mlade po srcu in letih (foto: Sanja Udovič). oprimejo marsičesa. Sam se je konec leta 1994 lotil prodaje tekstila v ulici 7. maja v Ilirski Bistrici. Začelje s prodajo otroškega blaga injeansa, večinoma znamke Leviš, brez katere pri mladih ne gre. Pozneje je ponudbo razširil še na prodajo trenirk, bombažnih majic in drugih oblačil za prosti čas. Tako je trgovina Tara sčasoma postala znana kot prodajalna kvalitetnega blaga svetovno znanih proizvajalcev in po stalnih akcijskih prodajah raznovrstnega blaga. PECIVO LJUBICA Pekarska dejavnost na Ilirskobistriškem ima dolgo tradicijo. Le kdo ne pozna Slavinega kruha ali katerega izmed črnih ali polnovrednih kruhov in peciv pekarne Drobtinica? Od leta 1996 pa smo bogatejši še za eno pekarno. V Zarečici se je namreč začela ukvarjati z izdelovanjem svežega peciva in slaščic slaščičarka Ljubica Vovk. Proizvodni program obsega izdelke iz kvašenega, listnatega, krhkega in biskvitnega testa. Tako danes lahko ponudi dnevno sveže pečene različne vrste potic, torte, različnih Nove frizerske modne trende sije za nas ogledovalo kar nekaj domačih frizerk. Katarina in Mateja iz frizerskega salona Estetica ter Adrijana iz frizerskega salona Križman. Moda je živa, veliko je rdeče , in seveda širok spekter raznobarvnih pramenov las (od umirjenih do najbolj živih). Na ogled razstave o sadju in vsem, kar je povezano z njim, ste vljudno vabljeni na Prem v soboto, 7. in nedeljo, 8. novembra. S CVETJEM IN SONCEM V NOV DAN Na povabilo Občine Ilirska Bistrica se je v pripravo letošnjega zaključnega večera največjega turistično - ekološkega projekta Moja dežela - lepa, urejena in čista vključila tudi Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica. Domači cvetličarji in vrtnarji so pripravili razstavo cvetja, ki so jo poimenovali S cvetjem in soncem v nov dan. Sonca je bilo v času razstave bolj malo, zato pa toliko več cvetja, kije kljub slabemu vremenu privabilo številne obiskovalce. Razstavo smo razstavo odprili v soboto, 17. oktobra. V kratkem kulturnem programu v katerem so nastopili pevska skupina Sušeč, mladi harmonikar Damjan Batista, pevec Matjaž Perenič in Pihalni orkester. V nadaljevanju smo spregovorili o nekaterih poučnih temah, zanimivih za širši krog ljudi. Ilirskobistriško podjetje Prema d.o.o., ki se ukvarja z izrabo alternativnih virov sončne energije, je pripravilo kratko predstavitev ali bolje oris začetkov solarnega ogrevanja. Na ogled so bili sončni kolektotji, sončne strehe, sončne celice in pa seveda letošnji dobitnik Znaka kakovosti v graditeljstvu, kombinirani bojler, hranilnik toplote Trovalent. Marika Mikuletič z Male Bukovice, dobitnica zlatega priznanja za posebno vrsto kruha “pisanko” na ptujski razstavi “Dobrote slovenskih kmetij”, je spregovorila o zdravi prehrani in predstavila svoj proizvodni program. Cvetličarji na Ilirskobistriškem imajo dolgo tradicijo, z najdaljšim stažem se ponaša Cvetličarka Margita Gartner je ponudila nekaj idej za najbolj noro noč, hallotven ali bolje noč čarovnic, (foto: A. Penko). Vsakoletno londonsko srečanje frizerjev je čas sklepanja novih poznanstev, izmenjave izkušenj, nekaj uric pa je namenjeno tudi brezskrbnemu pohajkovanju. cvetličarna M, ki je lansko leto praznovala dvajset let delovanja. Tokrat so pokazali vrsto zanimivih aranžmajev: Sveže cvetje kot šopek v različnih kombinacijah s suhim cvetjem, med odpadne trte in so vpeli suhe vejice in cvetove, pričarali jesen z listjem in ježovo družino. Manjkale pa niso niti nedokončane vrbove košare, v katere so položili zanimiva strašila in velike sončnične cvetove. Cvetličarna Miranda prav letos praznuje dvajsetletnico delovanja. Na jesenski potep se je odpravila med živali v gozdu. Med posušene bilke, kostanj in žir je skrila čisto pravega fazana, ki je zadnjim sončnim žarkom jeseni nastavljal pisano perje. Nad njim je razprostrla nežno moder dežnik z neštetimi cvetovi belih in rdečih gerber, belih krizantem ter veliko palmo. In ker tudi rože govorijo, naj vam zaupam skrivnost. Gerbera pomeni prednost pred drugimi, palma zmago, krizanteme pa dolgo življenje. Zato nikar ne bodite v zadregi, če bi želeli komu kdaj podariti kakšno krizantemo. Pravilno ste se odločili, kajti nekomu želeti dolgo življenje je vsekakor nekaj lepega. Nadaljevanje prihodnjič! Ciklame vseh barv: rdeče, vijola,rlK" in pisane, so bile na prečudoviteni Bessovem stojalu iz “bianco car<'a,e toliko lepše, (foto: A. Penko). NOVOSTI V ZDRAVSTVENE^ DOMU ILIRSKA BISTRICA Cenjeni bolniki, dolžni smo vas obvestiti o nekaterih spremembah in n°v° našem in vašem Zdravstvenem domu. Tisti, ki nas večkrat obiščete, ste jih ze r prve nejasnosti ste že razčistili in se počasi že privajate nanje. Gre predvsem za nove obraze in spremembe umikov. , V splošni ambulanti 1 je v skladu s predpisi o zaposlovanju sprejeta domačinka * Štemberger, kije zamenjala dr. Marijo Pejkovič. Spremembe, ki so nastale v Podgr“ ;' Otroškem dispanzerju, pa so povezane z novim mandatom direktorice, dr. Ivice SnHJ otr< je začel septembra letos in traje 4 leta. Dr. Odineja Komen je zamenjala dr. SmajlovupA(* dispanzerju, kjer bo skrbela za bolne otroke vse dni, razen srede dopoldne. Dr. Marija ■ pa je zamenjala dr. Komnovo v Podgradu. . jlo1’ Spremembe v otroškem dispanzerju v Podgradu so vezane na 4-letno obdoPl ■ pl zdravnik v določeni ambulanti je sedaj vaš izbrani zdravnik. Za vse morebitne zame se dogovorite z zdravnikom, ki ga želite imeti kot izbranega. Spremenili smo tudi ordinacijski čas nekaterih ambulant. OKULIST dela vsak PONEDELJEK in TOREK popoldne. ORTOPED vsak PONEDELJEK popoldne in PRVO SOBOTO v mesecu dop°10 RTG dela po novem v PONEDELJEK POPOLDNE, ostale dni kot dosedaj. V DISPANZERJU ZA OTROKE IN ŠOLARJE delajo vse dni dopoldne, puP° v PONEDELJEK, ČETRTEK in PETEK. Jf Posvetovalnica za dojenčke in predšolske otroke ter cepljenje je v SREDO DO* (dr. Ivica Smajla). Za pregled v vseh ambulantah se morate naročiti. Če nas pokličete po telefonu l 189), nas pokličite praviloma po 12. uri dopoldne in po 18. uri popoldne. Vsak torek popoldne od 16.-20. ure se lahko pogovorite s sestro Vido Slavec o P v zvezi z odvisnostjo (nedovoljene droge), v Dispanzerju medicine dela, prometa in " po telefonu: 067/ 81 -464. O morebitnih spremembah vas bomo poskušali pravočasno obveščati. 7 Ponovno vas vabimo na cepljenje proti gripi, ki že poteka - v ponedeljek od 07 -lJ':, ji! in v četrtek od 08 - 09 zjutraj! Glavna sestra, Božidara &sn' ’ AKTUALNO BORZNO DOGAJA0,, Mrzlemu vremenu seje pridružilo tudi slabo razpoloženje borznih posrednikov in inve^ L 0 na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Še konec prejšnjega oziroma začetka tega tedn J ./1 dnevno sklenjenih za preko 600 milijonov tolarjev kupčij, v naslednjih dneh pa skupnl Pf, , 0 presegal 400 milijonov tolarjev. Slovenski borzni indeks je v tem tednu izgubil nekaj <°c na koncu tedna znašal 1.666 indeksnih točk. V A in B kotaciji je bil promet z delnicami cel teden skromen, edini razlog za večji Pr% j. začetku tedna so bili posli, sklenjeni z obveznicami, katerih tečaji se niso opazneje sPre"pltP pomanjkanju novih, svežih in presenetljivih novic se cene prometnejših delnic, ki so 1 Mj ospredju, tudi ta teden niso bistveno spremenile. Delničarji Mercatorja imajo v sredini110' že 4. skupščino delničarjev. Odločali bodo tudi o predlogu uprave o pokrivanju izgube ^PfLclf leta. Sicer pa so v prvem polletju ustvarili preko 600 milijonov čistega dobička, cena d? je v zadnjem tednu padla za 3 %. Tudi delnici Krke in Leka sta se pocenili, prva je (' jj /1" tednu izgubila 2.5 % svoje vrednosti in tako po petkovem trgovanju njena cena znaš tolarjev, cena druge pa je padla za 3.3 % in tako stane 37.960 tolarjev. Pred kratkiri u ■- ■ ■ ■ u skupščino tudi delničarji Aerodroma, ki so potrdili predlog uprave. Ta je namreč preb ° mP tolarjev bruto na redno delnico. V letošnjem letu bodo namenili za obnovo letališke infrb ujč 1.3 milijarde tolarjev, petkova povprečna cena za omenjeno delnico pa znaša 2.oW' Prav tako so predloge uprave potrdili delničarji Kovinotehne, ki tudi letos, kljub « A' preteklih let, ne bodo deležni dividend, saj so celoten dobiček razporedili v rezerve. Cebe delnic se niso bistveno spremenile. uc0 Podobno razpoloženje vlada tudi na prostem trgu. Skromnemu prometu so sledile tud ^ spremembe tečajev prometnejših delnic. Mednje spadajo tudi delnice Gorenja in Loke - ^ Loke. Cena prvih je v zadnjem tednu za malenkost padla, njihov petkov enotni tečaj P J.!,t ■ v zuunjem leunu za muieniujsi puuiu, njinov peiKOV enotni ‘zpn , 1.716 tolarjev, cena drugih se je med tednom dvignila celo nad 2.020 tolarjev, njeni'J' petkov tečaj pa je znašal 1.983 tolarjev. Vrednost poslov z delnicami Gorenjskega tts skromno, delnica pa se je v zadnjem tednu pocenila za dobrih 9 %. Sicer pa v zadnjetn - fllJ / opazimo večje število sklenjenih poslov v primerjavi s preteklim obdobjem, oziroma upuzirnu večje nicviiu a/uerjerun yuč>iuv v primerjavi s preletnim uuuuujem, a ,1^. in B kotacijo. Razloge za to lahko najdemo predvsem v vse večjem številu delnic p°° Uow , v, , . -11- ... .77/. ___K. tffli VU JU investicijskih družb, ki so uvrstile svoje delnice na prosti trg. Cene teh delnic v zadnjeri -ne dosegajo pretresljivih nihanj, izjema so delnice Nikinih skladov, ki so v zadnjem te jjtft. za približno 10 %. Vzroke za korekcijo lahko pripišemo postopku zoper družbo za up Nikinih skladov, ki ga je sprožila Agencija za trg vrednostnih papirjev. Zadnje, ki so se P ^ W, borznemu plesu, so bile delnice Ateninih skladov, njihova cena pa niha okoli 330 totaJ ponedeljek naj bi začele kotirati tudi delnice prvega sklada nacionalne finančne druZ za to delnico pa bo NF1S. Finančniki oziroma večji investitorji na borznem trgu Q\t ettkrfj i uiurn.ni.ru uz.iiumu vccji irivcdiuurji riu uurznetn u^ jg v ti najdejo pravih novic, s katerimi bi spremenili monotono razpoloje J. ^jl1 na to, da so se cene v zadnjih dveh mesecih opazno zn'~~ ° premisliti o ponovnih nakupih. Velja pa nasvet: Ohranimo ILIRIKA llirika _____________KAJ Sl DOGAJA OKOLI NAS? | SKUPŠČINA BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB (L..' s°boto, 24. oktobra, je Območno zdrženje borcev in udeležencev NOB Ilirska Bistrica m ,° razširjeno skupščino delegatov in članov tega združenja. Na skupščini je predsednik p#r^enje Franc Godec zbranim podal poročilo o delu za leto 1996/1997. Sledilo je blagajniško - C|lo, poročilo nadzornega odbora ter razprava in sklepi na podana poročila. j^oje delo v zadnjih dveh letih so ocenili ij i. Pesno, kljub številnim obremenitvam, ki k e Povezane predvsem s 50. obletnico San' ' ^se to j® te|jal° različne posege v IV Zacijo, tako v medsebojnih odnosih kot ttj|) “h. Kot največji problem združenja je ;,9t c Godec izpostavil starost, ki je v ^ ecJU 76 let. Prav zaradi tega meni, da bi \ h !otov‘,e v nadalj njega razvoj a morali težiti r • vi organizacije. Za to pa bi morali t|e'J sprejeti statut in organ ter učinkovite ® bodo sprejemljivi za vse, ki se bodo iu,. ljučiti v njihovo združenje. Vsebina lj|9 s,a tako jasna, pomanjkljiva pa naj bi r§aniziranost. Uspešen rezultat pri Sjj VanJu članstva pa naj bi dosegli le z 0 Organiziranostj o in delom borcev samih. %Jas.lednji problem, ki so ga borci Im Vlhje spomeniško varstvo v občini. Na jjt^tstriškem je 65 zgodovinskih obeležij, ^ Vzdrževanje naj bi bilo sedaj v celoti K6 njihovega združenja. Krajevne •olj s“!.1 naj to vzdrževanje opustile in vse hnt zdi, da mnogi pozabljajo na tiste, ki so za našo svobodo dali največ, svoje življenje, čeprav je NOB zgodovinska izkušnja, ki bi jo morali sprejeti kot sestavni del evropske zgodovine. Številne kritike so borci namenili tudi ukinitvi občinskega praznika 4. julija, saj po njihovem mnenju to pomeni ignoriranje tragičnega dogodka, ki seje v ilirskobistriških vaseh zgodil 4. julija 1942. Sicer pa so borci sklenili, da bo njihovo nadaljnje delo še vedno usmerjeno v oraniziranje proslav v duhu demokracije, prijateljstva in brez sovraštva. Težili pa bodo tudi k temu, da ne bodo zapustili zgodovinske tradicije. Pomembno skrb bodo še naprej posvečali tudi socialnemu in zdravstvenemu stanju borcev. V naslednjem letu naj bi pričela delovati tudi fondacija Franc Stane Rozman, katere začetni kapital bodo prispevali Združenje borcev in udeležencev NOB, Združenje vojnih veteranov, Združenje častnikov Slovenije ter združenje vojnih invalidov, namenjena pa bo pomoči borcem z zdravstvenimi in socialnimi težavami. Elvira Miše, slika: Petar Nikolič DVOTIRNOST NA PODROČJU Bistriške turistične ponudbe w zadnji sej občinskega sveta II. Bistrica je eden izmed svetniko zastavil zanimivo 1’pf ?nje, povezano s trenutnim stanjem na podmčju turistične ponudbe v občini H. Bistrica. pa SanJe o dvotirnosti občinskega turizma je zagotovo padlo v pravem trenutku, odgovora na žalost še ni. pesi Petek in soboto, 16. in 17. oktobra, je bilo v II. Bistrici turistično dogajanje izredno o 6 urejefim hišam, vasem, ustanovam in gostilnam v okviru projekta Moja dežela -?ve' Urejena in čista. Ta projekt, ki ga sicer na nivoju Slovenije koordinira Turistična ljen Avenije, poteka v občini II. Bistrica že nekaj let pod okriljem občinske uprave in eSa oddelka za gospodarstvo. Podro ?°tovo je šlo pri teh dveh prireditvah za pomembne prispevke k trenutnem stanju na W hu turizma v bistriški občini, ki se sicer dejansko nahaja na dveh frontah, je pa 'iče n °r to stanje precej boljše kot pred nekaj leti, ko je v II. Bistrici vladalo - vsaj kar se hi, gaziranega turizma, popolno mrtvilo. Dejstvo je, da je občina II. Bistrica v dobrem ll. g- 'Pridobila dve pomembni turistični otganizaciji - in sicer obnovljeno delovanje TD inr,Ca in ustanovitev Turistični informativnega Centra (TIC), ki na nivoju občine skrbi hic tur'zma promocijo turističnih zanimivosti, ki jih je, roko na srce, v občini II. Prit C,a žar precej. Prav ti dve organizaciji pa sta - to je bilo še posebej videti ob obeh h\,s * nekako narazen, kot da vodita vsaka svojo politiko turizma, ki pa ima ■ ,e skupno osnovo in en sam cilj - ponuditi turistu kar se da več od II. Bistrice. \\0Je d° te razdvojenosti prišlo, ni niti pomembno, čeprav bi prav to verjetno kmalu Pr°blem. Bistveno je to, da se vsaj na zunaj čuti velika napetost med Turističnim ^kti m ‘n °Bčino, ki je navsezadnje najbolj zaslužna, da se je na področju turizma v času TD nekaj dogajalo. Prav ustanovitev TlC-a, ki naj bi poskrbel za enotno Pjili0v ,0 Ponudbo občine, pa so nekateri člani TD razumeli kot poseganje in vtikanje v \anh “e^0, ži je v bistvu nadaljevanje tistega, kar so zastavili občinska uprava in ostali 4^0 na!°rjl turističnih prireditev. Recimo - pust so prvič pripravili in izvedli v organizaciji ^ lahko*‘str'ca’ Vizito že vrsto let. organizira bistriška enota Ministrstva za obrambo in še ^dvs nažteval. In brez očitkov - v organizaciji TD so bile te prireditve še boljše, pestre in £,e,>' končno pravilno zastavljene kot turistične prireditve. \js(. Je fazdvojenost med TD in občinsko upravo velika, so opazili tudi visoki gostje iz ne zveze Slovenije, ki so se udeležili obeh prireditev, petkove se je namreč udeležil %°sta TZS g. Alojz Šoster, sobotne pa kar predsednik te zveze g. Marjan Rožič. Oba ljtve„e^a v sv°jih govorih pozvala TD in občino k boljšemu sodelovanju, v tem duhu pa je k°nudil° Pra2novanje stoletnice društva, na katerem je predsednica Heda Vidmar ‘V/.,'0*0 sPrave iti predlagala občinskim strukturam sodelovanje. Bistriški župan je SbisPrvi korak - in sicer s podelitvijo čeka TD za 100.000 tolarjev, v tem mesecu pa ’e bi s °°e strani usedli skupaj in se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Prav je, da se P°S°varjali, ampak sprejeli tudi določene ukrepe, saj nasprotovanje enih in l Bistrj U^H° V0^‘ v stagnacijo in drobljenje turistične ponudbe. Tako majhen kraj, kot je in Ca’ si zagotovo ne more privoščiti vodenja turizma na dveh tirih, zato je ponudba iloio „v eza zupana gotovo pravi korak v razreševanje konjlikta. TIC pa bi moral biti s ine OValno vlogo in strokovnostjo zagotovo v pomoč pri delu TD II. Bistrica, TD „ Vsem ostalim subjektom, ki delujejo v bistriškem turizmu. Skratka - oblikovati bi \0 0,no bistriško ponudbo, ki je zagotovo ne more predstavljati samo eno turistično °ocini - in prav tega bi se morali zavedati vsi, ki kolikor toliko delujejo v turizmu. Aleš Zidar MEJA TUDI ZDRUŽUJE V soboto, 17. oktobra, je Območna organizacija Rdečega križa že šestnajstč gostila svoje pobratime, aktiviste RK iz Opatije. Ta tradicionalna srečanja imajo korenine v več kot dvajsetletnem sodelovanju, ki ga je za kratek čas prekinila vojna. Srečanj a nekdaj dveh sosednjih občin so danes z razvojem dogodkov postala srečanja dveh dežel, ki pa se jih udeležujejo tudi prijatelji krvodajalcev in donatorjev iz Italije, tako da upravičeno govorimo o prijateljstvu treh dežel. Gostitelji, aktivisti RK iz II. Bistrice, so svoje goste popeljali po bistriških Vidmu, kjer j e Turistično društvo 11. Bistrica pripravilo čudovito razstavo 'Iz bale moje none' ter razstavo starih razglednic. Osrednji uradni del srečanja smo v letošnjem letu posvetili delu z mladimi člani RK. Tako je predsednica Sveta za delo z mladimi pri RKS, Ksenja Lovrenc, predstavila tabore mladih. Krožek RK iz OŠ znamenitostih: Hodnikov mlin in novoodprta etnološka zbirka, obnovljeni Guranji kraj in Sušeč so ob zanimivih predstavitvah vodnika, Vojka Čeligoja, zaživeli v vsem sijaju. Goste je sprejel na obisk tudi Dom starejših občanov. Direktorica Marica Šlenc-Zver jih je po prijazni dobrodošlici odpeljala na razstavo, ki sojo pripravili njihovi varovanci. Turistični del obiska so Opatijci zaključili v Domu na A. Žnideršiča, pod mentorstvom Nadje Baša, pa je v sliki, pesmi in besedi predstavil svoje 4-letno delovanje in požel veliko navdušenje udeležencev. Željo po odprti in prijaznejši meji in pa dejstvo, da pravo politiko oblikujejo ljudje sami, v takih organizacijah, kot jim pripadajo, sta izrazila tudi oba župana, Stane Prosen in Axel Luttenberger. Da bi se še velikokrat srečali, je izjavil dr. Miljenko RAZSTAVA "KONJI" RAJKA KRANJCA Rajko Kranjc, ki seje pri nas že predstavil s svojimi slikami (najlepše kmečke hiše na Slovenskem, Podobe divjih živali), letos že petič razstavlja. Tema zadnje razstave so konji. Od 21. oktobra 1998 do konca novembra si jo lahko vsak dan razen torka ogledate v gostilni Pri Davorju v Merečah. VRBICA - Letošnja letina je bila kljub suši bogata. Sedaj, ko so se poljedelska opravila skorajda končala, je prišla na vrsto žganjekuha. Med prvimi so se dela lotili tudi Vrbičani (na sliki). Kuhanje “šnopca”je bilo za Vrbičane vedno praznik in tako j e bilo tudi tokrat. Sosedje in vaščani iz “dolnjega kraja” so ob kozarčku in pogovoru različno ocenjevali “šnopec”. Vsi pa so bili istega mnenja, da se tudi letos bistriški slivovki obeta zlata medalja. Tekst-foto: Petar Nikolič Doric, predsednik skupščine Primorsko-goranske županije. Udeležence so pozdravili tudi tudi predstavniki slovenskih in italijanskih krvodajalcev iz Furlanije in Julijske krajine. Ob tej priložnosti je 00 RK II. Bistrica podelila dve priznanji ob 45-letnici krvodajalstva v Sloveniji, in sicer dolgoletni motivatorki in organizatorki Dragici Butinar terMojmirju Suharju iz zavarovalniške hiše Slovenica za podporo pri nagrajevanju krvodajalcev. 00 RK se želi iskreno zahvaliti vsem, ki so omogočili, da smo srečanje izpeljali, še posebej pa Grafični delavnici “BOR”, KSP Ilirska Bistrica, SKB II. Bistrica, Turistično športnemu društvu Prem, Domu starejših občanov in Vojku Čeligoju. Nada Čeligoj TEDEN PROMETNE VARNOSTI AKCIJA “STOPIMO IZ TEME” V tednu prometne varnosti smo med 05. in 11. 10. 1998 izvajali preventivno-represivno akcijo “STOPIMO IZ TEME". V tem tednu so policisti: - obravnavali prometno nesrečo, v kateri je voznik osebnega avtomobila na zaznamovanem prehodu za pešce zbil peško, kije bila huje telesno poškodovana, in voznika KZM-ja, ki je pri padcu med vožnjo po vozišču utrpel lažje telesne poškodbe; - policisti so razdelili 400 kresničk, 400 zloženk, 290 odsevnih samolepilnih trakov in 100 sporočil - brošur; - v domovih in društvih upokojencev so vodje policijskih okolišev ob sodelovanju starešin, odgovornih za varnost v cestnem prometu, izvedli predavanje ter slušateljem razdelili odsevna telesa; -09. 10. med 19.00 in 02.00 uro srno na celotnem območju UNZ izvedli poostren nadzor cestnega prometa. Pri tem so bili izvedeni naslednji ukrepi za PEŠCE: - 15 opozoril mladoletnikom zaradi nepravilnega prečkanja - 4 opozorila zaradi hoje po vozišču - 2 opozorili zaradi neuporabe odsevnih teles izven naselja (štoparja) KOLESARJE: - 2 opozorili - 3 izreki denarnih kazni zaradi neprižganih luči - 1 predlog sodniku za prekrške VOZNIKA KOLESA Z MOTORJEM: - 1 opozorilo zaradi tehnične brezhibnosti, ki pa ni vplivalo na zaviranje, krmiljenje in osvetlitev vozila DRUGE VOZNIKE: - 38 izrekov denarnih kazni (predvsem parkiranje na pločniku, neupoštevanje označb na vozišču, vožnja po nasprotni strani vozišča) - 20 napisanih predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, od tega 16 predlogov zaradi ugotovljene vožnje pod vplivom alkohola. NA CESTI NISI SAM, ZATO HODI ALI VOZI PREVIDNO! SREČNO! MEDOBČINSKA KULTURNA PRIREDITEV V KNEŽAKU Ob tednu vseživljenskega učenja '98 smo v nedeljo, 18. oktobra 1998, pripravili v Knežaku medobčinsko kulturno prireditev, kjer smo člani Študijskega krožka "Uredimo in polepšajmo naš kraj" predstavili naše delo v sliki in besedi. V kulturnem programu so sodelovali otroci osnovne šole Knežak, Mešani pevski zbor Tabor Kalc 1869 in Kvintet Sonček. Programje povezovala Joža Kastelic, kijev veznem tekstu na kratko izvrstno predstavila našo dejavnost. In kaj so Študijski krožki? To so neformalne skupine ljudi, ki jih združujejo isti interesi. V Knežaku smo se člani odločili, polepšati svojo vas. V krožku deluje 11 članov pod okriljem Ljudske univerze Postojna. Srečujemo se večkrat letno. Srečanja študijskega krožka, v katerem smo se člani sprva sami skušali ekološko izobraziti in poiskati črne točke naših krajev, so prerasla v čistilne akcije. Vanje nam je uspelo pritegniti številne vaščane, mladino, gasilsko društvo in krajevno skupnost Knežak. K delu želimo pritegniti čim več ljudi, tudi vaščane Bača in Koritnic, ter skupaj odpraviti napake iz preteklosti. Delo študijskega krožka smo predstavili na razstavi Učila '95 v Ljubljani, v lokalnih časopisih in na radiu. S krajevno skupnostjo smo organizirali že štiri večje čistilne akcije. Od leta 1995 smo očistili Selo, Lokev, Petekine in okolico pokopališča, uredili nekatere javne površine v vasi, očistili divje odlagališče Evangelij in uredili zbirališče kosovnih odpadkov na četi proti Koritnicam. Akcij se je vsako leto udeležilo čez 50 vaščanov. Naš namen je ekološko osvestiti in izobraziti vse vaščane in povečati njihovo pripravljenost, da sami nekaj storijo za svojo Vabimo vas na slavnostno otvoritev nove knjižnice, ki bo v petek. 13. novembra 1998. ob 13. uri. Otvoritvi bo prisostvoval minister za kulturo Republike Slovenije Jože Školč. Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica vas in spoznajo posebnosti kraja in okolice, v kateri živijo. Člani krožka smo v nekaj letih postali prijatelji in pridobili precej somišljenikov. Zrnje, ki smo ga posejali, je vzklilo v društvo. Vanj nameravamo vtkati izkušnje in način dela v študijskem krožku. Pravkar nastaja v študijskem krožku. Pravkar nastaja celovit program po področj ih, ki so nakazana že v imenu Piškotek (Prijatelji informiranja, športa, kulture, okolja, turizma, ekologije Knežak). Povezati želimo prebivalce KS Knežak in sosednjih vasi in oživiti dejavnosti na vseh področjih, da bi naši kraji postali prijaznejši za domačine in obiskovalce. Izdali smo tudi zgibanko in jo razdelili obiskovalcem nedeljske prireditve. Udeležba je presegla vsa pričakovanja. Številni domačini, prijatelji, predstavniki treh občin: Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica, so skupaj z županoma naše in pivške občine izvajalcem glasno zaploskali. Še posebej smo bili veseli obiska Zorana Jelenca iz Ljubljane, prvega direktorja Andragoškega centra Slovenije. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so obiskali prireditev in si ogledali razstavo, vsem nastopajočim, mladim, ki so pomagali pri organizaciji, še posebej pa članom Študijskega krožka Knežak, brez katerih te prireditve ne bi bilo. Marjana Urbančič OBVESTILO Vse nase bralce obveščamo, da bo zaradi preseljevanja knjižničnega gradiva Knjižnica Makse Samsa zaprta od 3. do 12. novembra 1998. ZAMUDNINE V TEM ČASU NE BO! Knjižnica Makse Samsa KLUB ŠTUDENTOV PRIREJA IN JAVNA TRIBUNA NA TEMO ‘LOKALNE VOLITVE’ Klub študentov Ilirska Bistrica (KŠIB) prireja 14. novembra 1998 ob 17.30 v dvorani Doma na Vidmu javno tribuno na temo lokalnih volitev. Na to prireditev so kot gostje vabljeni vsi kandidati za župana Ilirske Bistrice. Vse občane Ilirske Bistrice vabimo na tribuno. Začeli naj bi jo s kratko predstavitvijo kandidatov in njihovih političnih programov, potem pa je nadaljevanje dogodka odvisno predvsem od vas, obiskovalcev. Vabljeni ste k aktivni udeležbi, zastavljanju vprašanj, kritik in pripomb. To bo enkratna priložnost, da si ustvarite splošno mnenje o kandidatih, ki se potegujejo za mesto upravljalca naše občine. Da bi dobili čim več informacij na enem mestu, pa smo za vas povabili vse kandidate (v kolikor bodo seveda sprejeli naše vabilo) in tako boste lahko ‘na licu mesta’ veliko izvedeli in si ustvarili vtise, ki so še kako pomembni v tem predvolilnem obdobju. Upamo, da bomo skupaj našli najboljšega, ki bo zastopal tudi in predvsem naše interese. Vljudno vabljeni Vstop prost! POTOPISNA PREDAVANJA KŠIB pa v tem predvolilnem obdobju ne deluje le na tem projektu, mapak skrbi tudi za vse, kijih politika ne zanima. Tako bomo 13. in 27. novembra organizirali potopisno predavanje, ki bo ob 20.00 v prostorih avto šole Breza. O vsebini predavanj boste še obveščeni v novembrskem Informatotju Kluba ali boste o njem brali na plakatih. V stop j e prost za vse zainteresirane (tudi neštudente). LETNA SKUPŠČINA KŠIB 20. novembra bo KŠIB v restavraciji Danilo priredil letno skupščino Kluba. Vsi študentje ste vabljeni, da se nam ob 21.00 pridružite pri izvolitvi novega delovnega organa Kluba. Po kratkem uradnem delu in večerji (plača KŠIB) sledi zabava do jutranjih Pridite in skupaj se bomo zabavali! ŠTUDENTSKI AVTOBUS IN ‘TROLA’ PO ZNIŽANI CENI Na naše veliko vselje je uspela tudi organizacija študentskega avtobusa v Ljubljano. Zaradi velikega povpraševanja bomo s 1. novembrom 1998 uvedli dodaten avtobus, ki bo študente in dijake vozil po znižani ceni v Ljubljano. Za vožnjo v Ljubljano boste tako odšteli le 400 tolarjev, poseben popust in ‘zagarantirano’ mesto na avtobusu pa dobite, če kupite mesečno vozovnico, ki stane le 1.500 tolarjev. Prednost imajo člani Kluba. V novembru bomo začeli tudi s subvencijo mesečnih vozovnic za ljubljanski mestni promet (‘trolo’). Cena šolske vozovnice za mesec november stane v redni prodaji 1.900 tolarjev, pri nas pa jo dobite že za 1.700 tolarjev. Rezervacije za avtobus in vsa vprašanja ali predloge sprejemamo v prostorih Kluba med uradnimi urami, in sicer v petek med 18.00 in 20.00 ter v nedeljo med 15.00 in 16.00 ali pa po telefonu 42-511. Lepo pozdravljeni! KŠIB Ekskurzija Društva Exlibris Sloveniae in Sveta SPOZNAVANJE BRKINOV IN SADNE POTI Bis>rit! % Slovenski ekslibristi že več kot dve desetletji plodno sodelujejo z Ilirsko b*‘ i kjer sta posebno aktivna člana Vojko Čeligoj in Darinka Žbogar, prej pa je l .. rbris0'’ N k pokojni Drago Karolin. Leta 1974 so pripravili razstavo numizmatičnih eksu^( le naslednje leto pa mednarodno razstavo ekslibrisov. Leta 1980 sta društvo in Svet P pripravila ekskurzijo, na kateri so obiskali Šilentabor, Ilirsko Bistrico in nato s . Brkine proti Kozini. Na Osnovni šoli Dragotina Ketteja je bila leta 1983 medna^, Tr razstava otroških ekslibrisov. V letu 1986 sta društvo in Svet knjige popeljala čla° Snežnik, vendar so se zaradi hudih nalivov ustavili na Sviščakih, zato pa so vrh , I997.s? naslednje leto. V tem letu je imel Rajko Pavlovec pogovor o ekslibrisu. Leta - .£t društvo in Svet knjige pokazala članom manj znane in skrite kotičke Ilirske B* Takrat so se tudi dogovorili, da bo v letu 1998 pripravljena ekskurzija v Brkini .. 10. oktobra 1998 je bil načrt dejansko izpeljan. Društvo in Svet knjige sta hotela članom pokazati Brkine, “ozelenelo barko sredi kamnitega krasa, kjer se na stegnjenem hrbtu gručasto stiskajo hiše v varno vaško zavetje. Vmes pa rajski vrtovi, polni zlatih sadežev”, kakor pravijo v lepem prospektu o brkinski sadni poti. Poln avtobus je odpeljal iz Ljubljane in se ustavil na Pivki, kjer sta vodji izleta Alenka Pavlovec in Vojko Čeligoj predstavila zvedavim izletnikom celoten program obiska Brkinov, Ilirske Bistrice in Zgornje Pivke. Naslednja postaja je bil Prem s svojimi zanimivostmi: Kralj eve freske v župni cerkvi, Kettejeva spominska soba in grad, ki ga počasi obnavljajo. Že tod so bili prvi stiki z izb< Boštjančič občuteno zapeli nekaj pesmi, ki ljudi niso samo presenetile. jt tudi pretresle. Na obloženi mizi pa ^ zvrstile domače dobrote. Ljudje so z v'e* ^ kupovali suho sadje, jabolčni kis in ..^jj Gonilna sila za takšen sprejem v ^ s bil Srečko Sanabor, na pomoč pa J I priskočili domači in drugi. Op°Up(i | počitek je bil pri Vidi Kovačič, v gos111" | Korajžniku. JL Vojko Čeligoj je nato popeljal ude » ekskurzije po manj poznanih kotički!1 ^ Bistrice. Dober vtis j e naredil Hodnik0^ jt pa stari del Bistrice, nadvse mog° 1 pozdravil obiskovalce tudi slap. ys|st Zadnja postaja je bila Šilentabor uživali ob prelepem pogledu na Vred1 Harijski sadjarji so izletnikom iz Ljubljane ponudili obilo dobrot iz svojih sadov"j^ krušnih peči. (Foto V. Čeligoj) iV' brkinskim sadjem, zlasti s slivami “čješpami” in jabolki. Prav sadju je bil posvečen velik del ekskurzije, ki je bila prva organizirana skupina po brkinski sadni poti. Skozi gručaste vasi na slemenu, kot sta Pregarje in Tominje, so prišli do Harij. Velik del udeležencev ekskurzije je prvič spoznaval lep in svojevrsten svet Brkinov z imenitnimi pogledi na Snežnik, Čičarijo in drugo okolico. Po dolgotrajnem deževju s poplavami seje ta dan nasmejalo tudi nebo in rodil seje prelep dan. V Harijah jih je čakalo pravo presenečenje in udeleženci ekskurzije so spoznali prijazne domačine s toplim srcem. Redko se zgodi, da skupino popotnikov pričakajo pevci. V Harijah so bratje Snežnik, Košansko dolino, kaj. Obujali so spomine na nekoč |TUl53. udj. vuujdii su spuiimic iid ,,A\W grad ter obiskali gotsko cerkev sv. ^ Ekskurzija v okolico Ilirske BP egf izvrstno uspela zaradi dobrega str° ^i" vodstva, seznanjanja z brkinskimi sa njihovimi prizadevanji ter sre^ ^pjit1 prijaznimi ljudmi ter zanimivimi1 jf kraji. Takšne ekskurzije niso koris111^); zaradi poglabljanja vsestranskega .UA ampak so pomembno opozorilo1,3 jih večina slabo pozna. Ne nazaduj reklama za prizadevnost dom Prepričani smo, da se bo marSUrit'11 udeležencev rad vračal, poiskal sa • kupil njihove proizvode. Rajko Kako prijetno in radoživo je v Brkinih, so izletnikom s pesmijo in besedo prc‘ Bratje Boštjančič in Alenka Penko. (Foto V. Čeligoj) ■dsta'’“ GLASBA Martin Lenarčič in prof. Hubert Bergant v ljubljanski stolnici PROFESORJI TAKO, KAKO PA ŠTUDENTJE j(, l°lna cerkev sv. Nikolaja v Ljubljani je bila v torek, 20. oktobra, prizorišče J^ega koncerta, ki je izzval veliko zanimanja med študenti glasbe in glasbenimi iit.0vnjaki, privabil pa je tudi veliko glasbenih ljubiteljev. Zakaj v lokalnem časopisu Le Snežnik, pišemo o tem dogodku? Na prvem koncertu iz nenavadnega sklopa i,f|jertov ŠTUDENTJE - PROFESORJI, kjer lahko poslušalci prisluhnejo dvema iil ama istega glasbenega dela (izvedbi študenta in izvedbi njegovega profesorja), sta Urv' Študentsko-profesorski par nastopila študent Martin Lenarčič in prof. Hubert s nt- Martin Lenarčič pa je doma z Bistriškega, natančneje iz Jelšan. Utajeni koncert je bil prvi iz novega ui a^0ncertov Društva Glasbene mladine Unske, ki poteka pod sloganom 'k °rji tako, kako pa študentje Zamisel r°d'la prof. Tomažu Lorenzu. Kot )vav* ciklus štirih koncertov ni zamišljen Lokacija’ ali ‘tekma’ med obetajočimi L 1 OlUziki in zrelimi mentoiji. Želi le k *’ na kako različne načine lahko tv . J' Pri oblikovanju posameznih del na svoje študente in kako se ti J' X 1» na njihove napotke. V tem ciklusu 'Ulgl, -J-1UVV liapuuvv. V * de|Ko Poslušalci primeijali, kako zvenijo !jot a v izvedbi študenta in profesorja. W hali bodo, kje so razlike, v ) Sj ac'ji ali morda v kakovosti. Vsekakor Lorenz skupaj z Društvom \sn> S?1’ Hube, 'nt Bergant, orgle Nels„^ romantično skladbo Felixa na’ ki ima čuteč, miren začetek ■ °rijen^eri razplet, pred številnim v.st°lriici zaigral Martin, sledila , Santa Kj6 '$te $kladbe izpod prstov prof. avdušeni poslušalci, med katerimi ■ii avili ° §^ask>enih strokovnjakov, so ju ka Ume! P*oskanjem, kije trajalo, dokler J">stv0 pa s kora prišla pred svoje 5%e redstavniki Društva Glasbene iS*Janske 80 bili navdušeni nad 1tttii; 6,°° 'n odzivom poslušalcev, med ^bistr' ° P056*36] lepo videti tudi Vsekakor pa bo ostal ta večer v življenju mladega glasbenika še posebno zapisan, čeprav to ni bil njegov prvi koncert.Martin Lenarčič ima dvajset let in j e študent 3. letnika klavirja v razredu prof. Huberta Berganta in 1. letnika klavirja v razredu prof. Hinka Haasa. Izhaja iz glasbene družine, saj je njegova mama profesorica glasbe, stric je doktor glasbe, sestra gimnazijka pa obiskuje že 9. letnik klavirja. Šestleten seje pričel učiti klavir pri prof. Bojanu Glavini(kasneje sta ga podučevala tudi prof. Helena Protič- Kindler in učitelj Zorko Antoničj.Pohvali se lahko z lepimi uspehi. Z osmimi leti je zastopal Glasbeno šolo Ilirska Bistrica na zaključni reviji izbranih učencev v portoroškem Avditoriju. Igral je na koncertu talentov Primorske in zamejstva. Pri prof. Drašku Baumgartenu se je pričel učiti igranja na orgle;tako je na revijah predstavljal bistriško Glasbeno šolo z igranjem na tem instrumentu. V razredu prof. Helene Protič- Kindler je tekmoval na državnem klavirskem tekmovanju v Ljubljani in bil med nagrajenci na regijskem pianističnem tekmovanju. Za seboj ima že celovečerni klavirski koncert.Po opravljeni maturi na sežanski gimnaziji seje pod vodstvom prof. Helene Protič-Kindler in prof. Draška Baumgartna ter ob podpori ravnatelja bistriške Glasbene šole g. Laszla Balazsa pripravljal na sprejemni izpit na akademiji. Leta 1997 je v razredu prof. Berganta zastopal Akademijo za glasbo na državnem orgeljskem tekmovanju v Mariboru in bil tretji.Letos seje vpisal še v 1. letnik klavirja, kar je redka praksa na akademiji.Za vzporedni študij ga je pripravljala prof. Lidija Malahodky. V prostem času korepetira Komorni dekliški pevski zbor Ilirska BIstrica.In kakšne načrte ima mladi virtuoz?Najprej želi doštudirati, se pozneje posvetiti podiplomskemu študiju, predvsem pa želi učiti. KM. GLEDALIŠČE GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA NOVA GORICA Po daljšem presledku je v Ilirski Bistrici spet gostovalo gledališče. Tokrat so si Bistričani lahko ogledali predstavo argentinskega avtorja Roberta M. Cosse z naslovom Nona v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Polna dvorana Doma na Vidmu je v četrtek, 22. oktobra, lahko spremljala odlično tragikomedijo, kjer j e avtor soočil končno z neskončnim, omejeno z neomejenim. Omejenost človečnega je zoperstavil ob neomejenost človeškega in omejenost dobrote - neomejenosti zla. Z ‘Nono’ nam dopoveduje, da se med juhami, ki naj bi se menda nikdar ne pojedle tako vroče, kot se skuhajo, vselej znajde tudi takšna, ki nam usodno opeče jezik. Priporoča, naj jo odstranimo, preden bo prevroča. Znana skupina igralcev je s svojo izvedbo navdušila bistriško občinstvo. Še posebej je v vlogi none briljiral Stane Leban. Presenetljiva in prav tako odličnaje bila Teja Glažar v vlogi nonine hčerke Anyule. V igri je fizično izredno odstopala od ‘klišeja’, ki smo ga bili navajeni pri njej. Predstava v režiji Osvalda Boneta je v Ilirski Bistrici doživela velik uspeh in odobravanje. Pri tem se kar nehote postavlja vprašanje, zakaj takšnih gostovanj pri nas ni več oz. zakaj Zveza kulturnih društev, kije organizirala to gostovanje, pogosteje ne organizira gostovanj gledaliških skupin? Po besedah tajnika ZKD Dimitrija Bonana je edini problem denar. Povprečno se cene gostovanj gledaliških skupin gibljejo okoli 450 tisoč tolarjev na predstavo, to pa pomeni, da bi moral obiskovalec ob polni zasedenosti dvorane Doma na Vidmu, ki ima 250 sedežev, za vstopnico odšteti od 1.800 do 2.000 tolarjev. To pa je za naše razmere zelo veliko. Pri gostovanju PDG Nova Gorica je gledališče za predstavo ‘Nona’ zahtevalo samo 200 tisoč tolarjev, kar je bistriška ZKD s pridom izkoristila. Zakaj se cene gostujočih gledaliških predstav gibljejo tako visoko? Prav gotovo te cene niso napeljane na mlin tistih, ki bi želeli popularizirati gledališko umetnost tudi izven matičnih gledaliških hiš in niso po volji tistim, ki bi si ogledali marsikatero gledališko predstavo, vendar pa po nižji in dostopnejši ceni. Poleg tega pa gledališke hiše od naše skupne države prejemajo kar lepe denarje za svojo dejavnost; ko pa se govori o gostovanjih izven lastne hiše po ceni, ki ni sprejemljiva za večino podeželskih krajev v Sloveniji, kratko malo pozabijo na to dejstvo. Davke, iz katerih se napajajo proračuni gledališč, pa plačujemo tudi tisti, ki ne živimo v Ljubljani, Novi Gorici, Celju ali Mariboru, kjer ima sedež večina slovenskih gledališč. Ob tej uspešni predstavi PDG Nova Gorica v Ilirski Bistrici lahko ugotovimo, da je bistriška publika željna gledališča. Očitno pa je, da je zaradi pomanjkanja denarja naslednje gostovanje še zelo odmaknjeno. Ksenija Montani KINO Informacije: 81-569 FILMI V NOVEMBRU A RMA GE DP ON. amer. barv., akcijski, trajanje 150 min. Režija: Michael Bay Igrajo: Bruce Willis, Billy Bob Thomton, Ben Affleck 29.10.98 ob 20.30, 30.1098 ob 17. uri in 20.30, 31.10.98 ob 17. uri, 1.11.98 ob 20.30,2.11.98 ob 20.30 DEŽ ZA UBIJANJE, amer. barv., akcijski triler, trajanje 95 min. Režja: Mikael Salomon Igrajo: Morgan Freeman, Christian Slater 31.10.98 ob 20.30,1.11.98 ob 18. uri POLICAJI, amer. barv., akcijski, trajanje 105 min. Režija: James Mangold Igrajo: Silvester Stallone, Harvey Keitel, Ray Liotta, Robert DeNiro 5.11.98 ob 20.30,7.11.98 ob 18. uri UPANJE OSTAJA, amer. barv., romantični Režija: Forest Whitaker Igrajo: Sandra Bullock, Harry Connick jr., Gena Rowlands 6.11.98 ob 20.30, 8.11.98 ob 20.30 DOSJEJIX. amer. barv., ZF triler, trajanje 100 min. Režija: Rob Bowman Igrajo: David Douchovny, Gillian Anderson 7.11.98 ob 20.30, 8.11.98 ob 18. uri KRIK2. amer. barv., grozljivka, trajanje 121 min. Režija: Wes Craven Igrajo: David Arquette, Lewis Arquette, Neve Cambell, Courtney Cox, Rebecca Gayheart 1.11.98 ob 18. uri, 14.11.98 ob 20.30, 15.11.98 ob 20.30 RIBA PO IMENUSHARON. angl. barv., komedija, trajanje 95 min. Režija: Stephen Frears Igrajo: Colm Meany, Tina Kellegher, Ruth McCabe 13.11.98 ob 20.30, 15.11.98 ob 18. uri ZORRO. amer. barv., pustolovska komedija, trajanje 106 min. Režiaj: Martin Campbell Igrajo: Antonio Banderas, Antony Hopkins, Catherine Zeta-Jones 20.11.98 ob 20.30,21.11.98 ob 18. uri, 22.11.98 ob 18. uri PLŠEMSAMA, amer. barv., ljubezenski, trajanje 115 min. Režija: Bernardo Bertolucci Igrajo: Jeremy Irons, Liv Tyler, Stefania Sandarelli 21.11.98 ob 20.30 in 22.11.98 ob 20.30 NOVOSTI V KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA ZA MLADINO ZPEVAK, J.: Dvoživke in plazilci; ZPEVAK, J.: Ptice; ZPEVAK, J.: Sesalci; MUSTER, M.: Dogodivščine Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje. LEPOSLOVJE ZA MLADINO DISNEV, W.: Levji kralj; KALILA in Dimna; LOWRY, L.: Anastazija na čelu družine; MAKAROVIČ, S.: Pod medvedovim dežnikom; PAVČEK, T.: Deček gre s soncem; PAVČEK, T.: Sonce in sončice) ROZMAN, A.: Črvive pesmi; SKRINJA pisana; ŠTAMPE-Ž., B.: Pismonoša Hubert; ŠTEFAN, A.: Čmrlj in piščalka; ŽUPANČIČ, O.: Uganke. STROKOVNA LITERATURA ZA ODRASLE BRALNO društvo Slovenije; TRACY, B.: Brezmejna moč mišljenja; SELF, D.: Verstva sveta; vVEYNE, P.: So Grki verjeli v svoje mite?; BANČNI kreditni posli (splošni del) in vzorci pogodb (posebni del); BERIČIČ, M.: Srečno, knapi; BUSTO, C. del: Prenos sredstev v mednarodnem bančništvu; DAVKI občanov in davek na promet nepremičnin ter carine s sodno prakso; DOLŽNOST vestnega in skrbnega ravnanja; DRŽAVLJANSTVO; ENOTNA pravila za inkaso Mednarodne trgovinske zbornice; EVRO in države Evropske unije; INCOTERMI v praksi; JAF1N, O.: Menica; MEDNARODNO obdavčevanje v Republiki Sloveniji; OSNOVE mednarodnega transporta; PRAVILNIK MTZ o posredovanju in arbitraži; PREVARE z instrumenti prvorazrednih bank; RAČUNSKO-upravni spori s sodno prakso vrhovnega sodišča RS; SLOVENIJA. Zakoni itd.: Carinski zakon; SLOVENIJA. Zakoni itd.: Otroci; SLOVENIJA. Zakoni itd.: Prebivališče; SLOVENIJA. Zakoni itd.: Vojaški invalidi in civilni invalidi vojne; SPLOŠNI sporazum o carinah in trgovini; ŠIRCELJ, A.: Davek na dodano vrednost; TURK, F.: Vodnik skozi zunanjetrgovinsko poslovanje; VOJAD1NOVIČ, D.: ATA kamet; WEINMANN, E.: Quark Xpress za Windows in Macintosh; HANSEN, M. V.: Mojster motiviranja; STOPAR, I.: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji; CEKLIN, I.: Ko znam za maturo?; CARRINGTON, N.: Brodie’s notes on Shaw’s Pygmalion; WOOLF, V.: Lastna soba; KRONIKA 20. stoletja. LEPOSLOVJE ZA ODRASLE ABRAHAMOVA veselja; AŠKERC, A.: Anton Aškerc; BEISHIR, N.: Ples bogov; COELHO, P.: Ob reki Piedri sem sedela in jokala; KEROUACK, J.: Na cesti; KUKORELLV, E.: Obrežje spomina; LAINŠČEK, F.: Vankoštanc; LEVSTIK, F.: Fran Levstik; RYAN, J. A.: Vse, kar mi je podaril oče; TAVČAR, I.: Ivan Tavčar; TRDINA, J.: Janez Trdina; VILIKOVSKV, P.: Kruti strojevodja. SPOMIN NA PESNICO KAR JE V DUŠI BOL SPOČELA, VAM JE PESEM RAZODELA... VSE? - NIKOLI! ZADRŽANO Z MANO V VEČNI GROB BO DANO. Tako so izzveneli verzi pesnice Makse Samsa na njenem grobu, do katerega smo odšli v jesenskem dopoldnevu, da bi počastili njen spomin: učenci osnovne šole Dragotina Ketteja, dve učiteljici in gospa Darnka Žbogar - nekdanja direktorica Matične knjižnice, poimenovane po pesnici. Položili smo cvetje in prižgali drobno lučko. Besede so nas spomnile, daje Maksa zagledala luč sveta 12. ktobra 1904 v mlinu ob Vel’ki vodi na Doljnem Zemonu. “Njena bistrost in želja po znanju sta jo pripeljali v šole,” pripoveduje gospa Žbogajeva. “Osemletko je zaključila v Trnovem. Dve leti je hodila na učiteljišče v Tolminu, kjer je leta 1923. leta opravila prvo in zadnjo slovensko maturo, kajti potem je bilo slovensko učiteljišče ukinjeno...” Že takrat so se kazale njene posebne karakterne značilnosti. V razredu j e bila odmaknjena in se med sošolkami ni znašla. Kljub temu so jo imeli nekateri sošolci radi. V dijaškem listu so blestele njene mladostne pesmi. Kot pesnica je bila vihrava, iskriva, zbadljiva, občutljiva in čudaška.” Življenjska potjo je vodila po različnih krajih: "Zaradi naprednih misli in poučevanja v slovenščini je bila odpuščena, njena občutljiva narava in bolehnost sta jo prisilili, da se je vrnila v svoj rodni dom, kjer je živela odmaknjena od ljudi. Poslej v njenih verzih ni bilo več vedrega verza. Njeno spoznanje je bilo, da je življenje “bleščeča prevara ”, Hrepenenje, ta čudežni vzgib človekove dejavnosti, zveni iz vsakega njenega verza, iz vsake besede, ki jo je izgovorila, vendar je ta beseda ostra in temna. Vsaka misel je sprožila verz, pesem, domislico... Na stara leta je sama hodila skozi življenje, sama je vsak dan prebredla reko, 18. marca 1971 jo je zadnjič. To je bila obletnica rojstva njenega mladostnega prijatelja Srečka Kosovela. Spodneslo jo je, objeli so jo valovi in odšla jeza vedno... ” Učenci smo s cvetovi in lučko v rokah poslušali pripoved o njenem življenju, stali smo mimo in z razprtimi očmi. Take pripovedi še nismo slišali. Obljubili smo, da bomo še kdaj prinesli cvet na Maksin grob, kajti spomina na domačo pesnico ne smemo opustiti! Knjižničarka OŠ Dragotina Ketteja NOVICE BANKE SLOVENIJE KMALU PRIMORSKI KOVANEC IZ DELA DRUŠTEV JESENSKO SREČANJE NUMIZMATIKOV ZAKAJ MI VEC NE USPE POVOZITI DIVJEGA ZAJCA? Poročali smo že o zapletih pri kovanju letošnjih spominskih kovancev. Banka Slovenije se je že februarja meseca odločila za kovanje dveh kovancev, s katerima bi obeležila dvoje pomembnih obletnic, in sicer 150-letnico programa Zedinjene Slovenije in 900-letnico cisterijanskega samostanskega reda in obenem 100-letnico ponovne naselitve cisterijanske opatije v Stični. Oba jubileja je proslavila tudi Pošta Slovenija z izdanima priložnostnima poštnima znamkama. Kovanca za oba jubileja naj bi banka Slovenije izdala v vrenosti, materialu in tehniki, uporabljenih za kovanje spominskih kovancev. Zapleti z odobritvijo kovanja kovanca s katerim bi proslavili 50-letnico riključitve Primorske so krivi za razmeroma veliko zamudo. Obletnica je bila prejšnje leto, izteka se leto 1998, kovancev pa še ni. Sklep o kovanju tega, za Primorce tako težko pričakovanega kovanca, je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije šele sredi julija meseca letos. Razumljivo, da postopek razpisa in izbor likovne rešitve pa dogovor s kovnicama na Slovaškem in Madžarskem, kjer kujejo naše kovance, potrebuje določen čas. O težko pričakovanem kovancu pa je vendarle pricurljajlo nekaj vesti. Vse kaže, da bo kovanec odstopal od dosedanje prakse. Izdelan naj bi bil iz dveh kovin, kot v Italiji, Rusiji in Češki. Njegova vrednost bo 100 tolarjev, namenjen pa široki uporabi. Izdelanih naj bi bilo 300.000 kovancev, od tega 100.000 z letnico 1998, ostali pa z letnico 1999. V kolikor se bo kovanec obnesel, bi se tudi vsi bodoči spominski kovanci kovali v enaki tehniki. Dvokovinski kovanci so zelo prljubljeni med zbiralci in bodo promovirali našo državo. Upajmo le, da s kovancem zaradi nove zahtevnejše tehnike ne bo zapletov. Domače Primorsko numizmatično društvo j e predlagalo Banki Slovenije, da bi bila promocija tega kovanca na javni prireditvi v Ilirski Bistrici. Torej vso srečo prvemu primorskemu kovancu v samostojni Sloveniji. Vojko Čeligoj Tudi letošnjo jesen so se člani domačega numizmatičnega društva zbrali (v nedeljo, 25. oktobra) na že utečenem jesenskem srečanju in ga posvetili strokovnemu ogledu ene od pomembnih prazgodovinskih lokacij v naši občini. Del srečanja so posvetili tudi družabnemu druženju svojega članstva. Pod vodstvom Franca Poklarja so si udeleženci srečanja ogledali gradišče na Šembijskem robu, ki sodi v važno obdobje železne dobe pri nas, locirano na zanimivem prehodu iz notranjosti proti morju. V neposredni bližini je tudi še znan skalnati previs “Pod Črmukljo”, kjer so raziskave arheologa Mitje Brodarja v šestdesetih letih potrdile občasno pa tudi stalno bivanje prebivalcev pred vsaj devet tisoč leti. Znamenitosti vasi Podtabor, in teh ni malo, je skupini udeležencev predstavila mlada srednješolka domačinka Jana: slikovito, celo previsno podtaborsko steno s starim Podtaborskim gradom, izvir Podstenjška v Kozji luknji, najstarejšo trto daleč naokrog, ki verjetno s starostjo konkurira celo znani mariborski 400-letni trti. Društveni član, biolog Slavko Polak, pa je izbranim spregovoril o naravoslovnih zanimivostih te lokacije in bogastvu flore in favne. Domači numizmatiki so zaključili srečanje v gostišču Pri Davorju, kjer so se dodobra lahko pogovorili o svojih zbirateljskih konjičkih in izmenjali izkušnje. Bistriške numizmatike, ki so se jim pridružili tudi društveni člani iz Kranja, Ljubljane, Sežane, Klanca, Senožeč in drugih krajev, j e pozdravil tudi dolgoletni predsednik Slovenskega numizmatičnega društva dr. Andrej Rant, ki je društvu poklonil svojo nedavno izšlo knjigo pesmi “Zomice”, iz katere j e zbranim prebral pomenljivo pesem “Obolos". Med gosti tokratnega srečanja je bil tudi Vito Čop, zaslužni odbornik osrednjega slovenskega numizmatičnega društva in avtor prve računalniške edicije o “Slovenskem kovanem in papirnatrem denarju” na CD romu. Vojko Čeligoj TVOJ TELEFON 067 / 24 - 445 Vsak delovni dan za ljudi v stiski od 14.00 do 18.00 ure Vsak torek ob 18.00 v Zdravstvenem domu Postojna, soba 310, za ljudi, željne pogovora v skupini, kjer si prisluhnemo in pomagamo. z \ NAGRAIENCI IZ PREIŠNIE ŠTEVILKE Prejeli smo 7 pravilnih rešitev križanke iz 19. številke Snežnika. Žreb je določil da: 1. nagrado - izdelava vizitk grafičnega ateljeja GA Alma Zejnulovič, s.p. prejme Tončka Stefančič, Jurčičeva 9, 6250 Ilirska Bistrica, 2. nagrado -3-mesečno naročnino na časopis SNEŽNIK prejme Dragica Grlj, Ul. bratov Učakar 104,1000 Ljubljana, 3. nagrado - dve kino vstopnici Kina na Vidmu za predstavo RIBA PO IMENU SHARON (v petek, 13.11.1998, ob 20.30) prejme Štefka Radeka, Vojkov drevored 8, 6250 Ilirska Bistrica. Prvi dve nagradi bosta nagrajenca prejela po pošti, tretjo nagrado - kino vstopnici -pa naj nagrajenec dvigne v redakciji časopisa. Vsem nagrajencem čestitamo! Izrežite izpolnjeno nagradno križanko št. 20 in jo pošljite na naslov: Uredništvo časopisa SNEŽNIK, KRIŽANKA, Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli: 1. nagrada: večerja za eno osebo - "Grili Danilo" 2. nagrada: 3-mesečna naročnina na časopis SNEŽNIK 3. nagrada: dve kino vstopnici Kina na Vidmu. Upoštevali bomo vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do ponedeljka, 9. novembra 1998. Želimo vam veliko uspeha pri reševanju! X___________________________________________________________________________ Kot vsako leto doslej sem se tudi letos odpravil po znanih stezicah tja pod Harije, v predele ob skoraj suhem bregu, rekel bi namišljenega jezera. Je pačjesenski čas in obdobje nabiranja gob. Letos jih je še kar, zato si jih lahko privoščim kljub omejitvam, ki jih določajo novi predpisi. Prebijem se mimo razraslih trav, ki jih lani ni bilo, in mimo grmičevja, ki drugo leto obeta neprehodno pot. Na predelih, kjer sem še predlani pobiral čvrste in oranžnoobarvane žerdanke, o njih ni sledu. Le razrita zemlja kaže, da so jih poskušali najti divji prašiči. Prav tako mi na nekdaj pokošenih livadah ne uspe uzreti topolovk s stotimi rdečimi klobuki. Trava, praprot in topolovi koreninski izrastki so jih prekrili in se zdaj nezadržno in vztrajno pomikajo čez travnike, negovane še pred nekaj leti, sadovnjake in uhojene steze. Vas pa je tako blizu, niti kilometer ni oddaljena. Včasih, ni dolgo od tega, so bili tod ljudje. Kosili so, grabili, popravljali poljske poti, obrezovali sadno drevje in ograje, krčili in redčili rebri, urejali travnike. Vem pa, da nekje morajo biti ti ljudje. Kljub temu se čudim, da jih ni in da ne srečam žive duše. Da o divjem zajcu sploh ne govorimo. Nobena vrsta divjadi že od prihoda starih Slovanov ni bila tako iztrebljena, kot so danes iztrebljeni divji zajci. Pravijo, da so za to krivi lovci, tisti organizirani in tisti divji. Pa je res tako? Poglejmo naslove člankov v časopisih: Pohod sto žensk na Triglav, Turisti preplavili Triglavski narodni park, Tisoč tujih turistov obiskalo naše planine. Nihče, ne pohodniki ne planinci in ne novinarji, ne pozabijo povedati, da so ljubitelji planin, gora in narave. Tako kot lovci ne pozabijo povedati, da so oni največji ljubitelji divjadi in da skrbijo za okoljevarstveno ravnotežje. Si lahko predstavljate stisko gamsov, jelenov, muflonov, pižmovk in podobnih krotkih, a nemočnih živalic? Ne toliko zaradi lovsko odmerjrnih strelov in odstrelov, pač pa zaradi silnih, mnogoštevilnih in hrupnih pohodov. Si ta divjad lahko poišče svoj življenjski prostor drugod, si v iskanju takega prostora lahko opomore tako, da ne bi prišlo do iztrebljanja posamezne vrste? Pa vsakoletni pohodi sto žensk na Triglav niso nič proti tistim na Snežnik. Pravijo in talo tudi pišejo z neskrito samohvalo: da na tisoče pohodnikov obišče to goro v enem dnevu, trumoma, kot bi rekeI eden mojih prijateljev - čoporativno (od hrvaške besede “čopor ”, kar pomeni trop). Se morda divjad zaradi tega tudi umika in beži v varnejša zavetja? Morda tako, kot je Walt Disney to slikovito prikazal v risanki Bambi. Še je takih primerov, vzorcev sodobnega izkazovanja ljubezni in veselja do narave. Veselice se tu pa tam organizirajo, kot bi rekel ljudski pisatelj Malavašič, sredi gozdnega miru. Pa to niso veselice ob tabornem ognju, s sprehodi, ob opazovanju neba in občudovanju njegove silne stvaritve. Ne, to so prave hard rock in heavy metal prireditve s tisoči hrupnih in orn<1.. decibelov, primerne za otroke cv otoku Kway. Višek ljubezni do narave pa je.1 na Sviščakih ob letošnjem priče!tP^ novega leta. Priredili so ga najmla]s vikendašev in sploh ljubiteljev Pokanje in treskanje petard, ponI vriskanjem in vpitjem, se je °% j globoko v noč tja do jutranjih ur. '“J slišal praviti. Tudi otroci so se u neprimernega veseljačenja v goža1, J so že spoznali Bambijev strah. ' seveda. Občinski odlok o varstvu ničesar ne govori o tem. Tuditvr vodniki ne. Nikjer ni govora, kak° ,jf travnike in kako obdržati negovane 1 a pašnike, nič o možnostih le" jjfl sprehodov, ogledovanju naše, še P u leti tako lepe bližnje okolice. Nip^ ^ ki bi vabil ali vsaj informiral o znano) vsaj štirih kraških jamah ne° naše občine. Še o našem zan botaničnem parku ga ni. Morda pa ^ ^:> za začetek najprej pridobiti sog ^ kakršnokoli organiziranjepriredtb ^ od živalskih prebivalcev gozda, M divjadi, ki so največji uporabnik* y površine. Verjamem, da tega sOg‘ai> dobili. Pa se čudim, da mi že vrsto M 1,1 povoziti divjega zajca. ,,:J SašaB°s‘ NAGRADNA KRIŽANKA št. 20 Rešitev nagradne križanke številka 19.: „l VODORAVNO: AMPLITUDA, NIRENBERG, ARENA, DARE, KOTI, RAMON, OSE, SA, ONO, NLR OZELOT, ZDA, ODPREMA, DAVENPORT, NL, PIE^' KREISKV, TATARI, DAVVN FRASER, ACEV KYD, ETALON, ASA, RAOS, SEKALEC, LN, AVRA, ISA, EMERIK, |EKYLL, MAJEVICA, KC, AO, IRAN,TAR TEKMOVANJE MLADIH GASILCEV V petek, 25. septembra, smo se s prvimi sončnimižarki zbrali pred gasilskim domom in se odpeljali v Sečovlje na Republiško srečanje društev MLADI GASILEC in seveda tudi tekmovanje. Osnovno šolo Dragotina Ketteja smo zastopali tekmovalci gasilci: Mitja Pugelj, Denis Slavec in Marko S krt ter likovnica Valentina Strle. Spremljali sta nas mentorici Mimica Surina in Milojka Primc. Naš šofer, gasilec Željko Jenko, pa je na tekmovanju opravljal tudi nalogo sodnika. Na slovesni otvoritvi pred sečoveljskim gasilskim domom so nas pozdravili: predsednik Civilne zaščite Slovenije - gospod Bogataj, predsednik Gasilske zveze Slovenije - gospod Eori, predsednik GD Mladinskega sveta Slovenije - gospod Zadnik, in domačini: predsednik občine Piran, predsednik GD Sečovlje ter ravnatelj osnovne šole Sečovlje. Po pozdravu so nas mentorji vodili skozi tekmovalne točke. Pomerili smo se v poznavanju gasilskih spretnosti in gasilskih orodij, gašenju z aparati, v prvi pomoči, rešiti pa smo morali tudi test. Organizatorji so likovnike razpeljali na različne točke, kjer so slikali prelepo primorsko pokrajino. Tekmovanje je trajalo do dveh popoldan. Po končanem tekmovanju smo vsi sestradani odšli na kosilo. Popoldan smo preživeli skupaj s prijatelji iz Knežaka. Organizatorji so nas s kombiji in avtobusi peljali na izlet po sečoveljskih solinah in v Tonino hišo, kjer so nekoč pridobivali olivno olje. Prespali smo pri družinah naših vrstnikov, ki so nas prostovoljno sprejele. Gostitelji so bili zelo prijazni in nam nudili vse, kar so imeli. Naslednji dan smo izvedeli za rezultate. Naša gasilska ekipa seje uvrstila na 11. mesto (od 54 ekip), naša likovnica Valentina pa je za svoje likovno delo prejela najvišje priznanje - zlato plaketo. Bilo je naporno, a tudi lepo in zabavno. Pa kaj, če nismo zmagali, saj veste: VAŽNO JE SODELOVATI! Učenci -gasilci in Valentina Strle, OŠ DKII. Bistrica —----------------* Radio 94 d.o.o. Kolodvorska 5a 6230 Postojna Telefon: 067/25-123 in 24-150 v PRAZNOVANJE ČETRTE obletnice Radijske oddaje »PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI« oS( četrtem rojstnem dnevu oddaje Prijatelji, lra>n 'n,° Priiate'ji Je Radio 94 pripravil veselo °vanje v Jamski restavraciji v Postojni. Odda' °Etobra zvečer so se tam zbrali zvesti prijatelji SL e’ Ei so dvorano napolnili do zadnjega kotička. Cer. \ z nastopajočimi - Ansamblom Ivana Karošca iz At)S l£e> Ansamblom Snežnik iz Ilirske Bistrice, terhu ° °m Vrhovec iz Vira pri Domžalah, oktetom Bori ()dda'IIl0r‘st* 6. Poskrbela bom za reševanje problemov ostare® socialno ogroženih. Z VAŠO ODLOČITVIJO IN PODPORO DO SKUPNEGA USPEHA! k % Snežnik UREDNIŠTVO 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40, tel.: 067/81-297, fax: 067/41-124 DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Nova stranka stvarnosti, strpnosti in modrosti v političnem življenju naše občine. h % k H H > k > »ti H S LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 00 ILIRSKA BISTRICA ^pIDATIZA SVETNIKE BČINE ILIRSKA BISTRICA \ DUŠAN UDOVIČ, 22.12.1951, ing. strojništva :■ DAMJANA LOGAR, 07.04.1962, višji knjižničar ■ DENIS ISKRA, 23.09.1964, poslovodja ■ INES KVATERNIK, 11.03.1970, dipl.politolog • SREČKO SANABOR, 02.10.1949, poslovodja • Miranda vrh, 08.04.1959, . dipl. socialna delavka ■ Darko RENKO, 20.10.1950, strojni tehnik • Dr. KRSTE MILEVSKI, 18.08.1937, „ dr. med. spec. internist - pulmolog • Dr. DRAŽEN TRLIN, 03.04.1945, !(| dr. splošne medicine v MlRO STRLE, 14.04.1948, avtoprevoznik I RIHARD UDOVIČ, 29.06.1972, absolvent Darko bubnič, 16.07.1947, j krojni ključavničar Danilo štembergar, 28.02.1958, ]. lng. varstva pri delu ■ tGOR BATISTA, 04.12.1958, j lng. organizacije dela I Radija SMOLEJ, 23.09.1952, kemijski tehnik I 'Milan JAKSETIČ, 14.10.1964, poslovodja I'ANTON BARBA, 13.05.1957, lesni tehnik IRANKO LOGAR, 29. 03 1954, lesni tehnik V DANILO MIKLAVEC, 16.12.1954, strojni tehnik 'Dušan maljevac, 05.02.1965, j, Atotnehanik-šofcr h' [GOR DOLGAN, 05.01.1955, avtoprevoznik )3'GRANC POROPAT, 04.02.1958, mizar ' Danilo ZADNIK, 28.1.1958, avtoprevoznik ^1...........M,, n,............. ISKRA Ustavitev kandidata za župana t^Denis ISKRA, roj. 23.09.1964. Po končani osnovni šoli sem t^Aoval štiriletni program na srednji trgovski šoli, ki sem ga A Uspešno zaključil. Sledilo je služenje vojaškega roka na '.([j'G. Prvo službo sem opravljal kot prodajalec v Emoni - Iliriji, ;0 ARval pa kot poslovodja v Trgoavtu Koper. S političnimi in Nr arskimi spremembami v začetku devetdesetih let pa sem ^1M e val kot samostojni podjetnik, kar sem še danes. fo,j ^ službe pa sem v tem času deloval tudi na številnih drugih :>^r°čjih. V letih 1986 - 1989 sem bil predsednik mladinske u^ucije v Podgori. Z mojim predsedovanjem je ta organizacija zaživela in dosegla številne cilje, ki smo sijih zastavili v bju. Sledilo je moje članstvo v LDS-u, kjer že od samega N ka aktivno sodelujem kot član občinskega odbora stranke. a leta si veliko prizadevam tudi na športnem področju. Bil -M^anovitelj in prvi predsednik balinarskega kluba Zabiče, qis^uk lokostrelskega kluba Ilirska Bistrica in dolgoletni vodja Nj v e ekipe nogometnega kluba Ilirska Bistrica, poleg tega pa °Dja izgradnje celotnega kompleksa nogometnega stadiona v Hirski Bistrici. Organiziral sem tudi številne kulturne, *0pe ne in turistične prireditve, ki so bile velikega pomena za L. ritev družabnega življenja v občini Ilirska Bistrica. pv KANDIDAT JE NA RASPOLAGO 4 K DELAVNIK OD 18 DO 19 URE, NA TEL.: 81-576 PROGRAMSKE USMERITVE 1. Zavzemali se bomo za zagotavljanje socialne varnosti ljudi. S pomočjo Obrtne zbornice in Gospodarske zbornice Slovenije bomo v občino povabili nove gospodarstvenike, ki bodo zagotavljali nova delovna mesta. Ob tem pa bomo vložili vse napore za ohranjanje sedanjih delovnih mest. 2. Kot podeželska občina imamo velike razvojne možnosti na področju kmetijstva. Potrebujemo močno kmetijsko zadrugo, ki bo sposobna organizirati proizvodnjo in prodajo kmetijskih proizvodov ter se bo intenzivno usmerjala k predelavi teh proizvodov. V okviru kmetijske zadruge naj bi delovala tudi hladilnica, ki bi zadostovala za potrebe celotnega brkinskega območja. 3. Težimo h kapitalizaciji strateške lege občine, za kar moramo najprej urediti infrastrukturo. Na pobudo lokalnih skupnosti in z njihovo pomočjo bomo v vsakem naselju uredili (asfaltirali) cesto, uredili vodovod in pokopališča ter začeli z izgradnjo kanalizacij. V tem obdobju bomo zgradili centralno komunalno čistilno napravo, pričeli s sanacijo Globovnika in z urejanjem komunalnega odlagališča odpadkov. Posamezne interne plinske sisteme bomo povezali v enotno plinifikacijo mesta Ilirska Bistrica. 4. Družbene dejavnosti: a) Izobraževanje: Dokončali bomo dela v OŠ Kuteževo in pričeli z obnovitvenimi deli v OŠ Jelšane ter vsem osnovnim šolam omogočili materialne pogoje za devetletno šolanje. Nedokončane prostore telovadnice OŠ Antona Žnideršiča bo potrebno oddati za profitne dejavnosti (npr. savna, fitnes). b) Zdravstvo: V okviru mreže osnovnega zdravstvenega varstva bomo iskali ustrezno razmerje med uslugami javnega in privatnega sektorja, da bi zagotovili kvalitetne in hitre storitve za celotno prebivalstvo. c) Otroško varstvo: Zavzemali se bomo za privatno organizacijo otroškega varstva s ciljem dvigniti nivo vzgoje in zmanjšati finančno obremenitev staršev. d) Kultura: V tem mandatu bomo zaključili izgradnjo matične knjižnice, uredili kulturni del Doma na Vidmu ter finančno podprli društva, ki delujejo na prostovoljni osnovi. e) Šport: Začeli bomo z vlaganjem v športno infrastrukturo ter finančno podpirali perspektivne posameznike in kolektive. f) Socialna varnost: Obdržali bomo nivo pomoči socialno ogroženim in postopno vključevali lokalno skupnost pri nudenju pomoči le tem. Posebej pereč problem občine je občutimo naraščanje zasvojenosti z ilegalnimi drogami in alkoholom ter s tem povečanje kriminala. Težili bomo k osveščanju občanov o problematiki drog in s tem omogočili največjo možno preventivo pred nadaljnjim širjenjem zlorabe drog. 5. Sprejeli bomo akte, s katerimi bomo zagotavljali razvoj turizma, predvsem za razvoj turizma na Sviščakih, ob obeh jezerih, na Mašunu, v starem mestnem jedru, ob vodnih virih v smislu ribolovnega turizma in na posameznih kmetijah. Podprli bomo prizadevanja Turističnega društva za promocijo turizma v občini. 6. Za zagon razvoja drobnega gospodarstva in obrti bomo ustanovili razvojni sklad. 7. V občinskem svetu si bomo prizadevali za hitrejši sprejem prostorsko ureditvenih aktov in zazidalnih načrtov za vso občino. Posebej se bomo zavzemali za ureditev mejnih prehodov in obrtno industrijskih con. 8. V mestu Ilirska Bistrica bomo zagotovili prostore za različne mladinske dejavnosti. 9. Prizadevali si bomo za prijazno in učinkovito občinsko upravo. 10. Brez strankarskih pomislekov bomo sprejemali nove ljudi in ideje, ki bi lahko pozitivno vplivale na razvoj občine. * PROGRAM ZA LOKALNE VOLITVE - spodbuditi gospodarsko rast in zaposlovanje - obdržati nivo socialnih pravic - krepiti položaj javnega zdravstva, šolstva in otroškega varstva - lažji dostopo do stanovanj - enakomeren razvoj vseh delov občine, zlasti podeželja - bolj urejeno življenje ob meji - temeljiteje izkoristiti obmejni položaj - narediti vse, da zadržimo mlade v domači občini. V naši stranki smo skupaj zato, da združimo znanja, moč in energijo za socialne spremembe v korist večine ljudi ne pa privilegiranih elit, Zdaj je čas za naš nastop. Izkoristimo to priložnost. Na bližnjih lokalnih volitvah podpiramo kandidate, ki imajo pred očmi skupno dobro, ne pa osebne ali strankarske koristi. ZLSD kandidira ljudi za to, da bi svoje ambicije in ugled podredili javnemu interesu, občini in njenim ljudem. To je pomembna razlika, s katero kujemo zaupanje v našo politiko. ZLSD si prizadeva za večji politični vpliv. Hočemo pomembneje vplivati na odločitve, ker so naša pričakovanja enaka pričakovanjem in sanjam velike večine ljudi. Slovenija ima vse možnosti za gospodarski razcvet in socialno varnost, če jo bo skozi spremembe vodila odgovorna politika. V vsej sodobni Evropi zmaguje politično prepričanje, daje mogoče, celo neizogibno, združevati gospodarski uspeh in socialno pravičnost. Mi delimo to zmagovito prepričanje, mi hodimo po tej takoimenovani tretji poti. Povabimo s seboj sosede, sodelavce, prijatelje, nagovorimo mlade, ki hrepenijo po prihodnosti in podajmo roke tistim, ki se s ponosom ozirajo na prehojeno. Ustvarjamo večino za spremembe na boljše, za skupno dobro. Stvar naj bi bila torej naslednja: dobro, skupaj smo izbrali samostojno in demokratično Slovenijo, zdaj pa naj se znajde vsak sam, kot ve in zna. Če ni uspešen, če je brez dela, če živi slabo, se ne znajde -je pač sam kriv. Mi želimo spremeniti to stvar, pripeljati vanjo ustvarjalnost posameznika in solidarno družbo. To ustvarja možnosti in priložnosti za boljše življenje, vsaj približno enake za vse. prof. Karmen Šepec Kandidaturo sem sprejela, ker menim, da je položaj in razvoj vzgoje in izobraževanja v občini v veliki meri odvisen od tega, ah bodo v občinskem svetu tudi predstavniki s tega področja. Svojo vlogo v njem vidim predvsem v vztrajanju pri izboljšanju prostorskih pogojev v vrtcih in šolah. Breda Vičič Končala sem šolanje na srednji družboslovno jezikovni šoli. Živim in delam v Ilirski Bistrici ter mislim, da politika preveč vpliva na naše življenje in nam ne sme biti vseeno, ka se z nami dogaja. Do sedaj sem kot občinska svetnica zastopala interese občanov na neodvisni listi. Tokrat sem se odločila, da na listi ZLSD kandidiram kot nečlanica stranke. Menim, da bom s svojimi izkušnjami iz prejšnjega mandata upravičila vaše zaupanje tudi tokrat. Predvsem se bom zavzemala za interese mladih, gospodarsko rast in zaposlovanje, boljše delo občinske uprave ter enakomeren razvoj vseh delov občine. Joško Bubnič Doma sem na Pregarjah, v centru Brkinov, za katere imam občutek, ki so iz leta v leto vedno bolj odrinjeni v pozabo. Vasi se vedno bolj praznijo, saj mladi odhajajo s trebuhom za kruhom. S podporo volivcev se bom zavzemal za razvoj Brkinov. Tako se bo v občinskem svetu slišal tudi naš glas. Če bomo čakali, da drugi postorijo kaj za nas, bomo še dolgo čakali. Vzemimo stvari v svoje roke! Drago Kerina Sem Drago Kerma, rojen pred 45 leti v Postojni. Že od leta 1972 sem v službi pri Gozdnem gospodarstvu Postojna vil. Bistrici. Kandidaturo za občinski svet sem sprejel predvsem zaradi tega, ker sem član stranke, kije edina sposobna s svojim programom in ljudmi izboljšati porazno stanje v naši občini, za katerega so v veliki meri odgovorne dosedanje lokalne oblasti. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Miloš Žbogar Izhajam iz delavske družine, kjer sem že zdavaj spoznal, da se pogosto kratijo pravice delavcev, zato sem pristal na kandidaturo v Združeni listi, kije prava stranka za delavca. Delam na železnici, kjer smo se krepko spoprijeli z delodajalci za pravice delavca in spoštovanje kolektivne pogodbe. Mislim, da smo uspeli. Te interese želim uveljaviti tudi v naši občini, kjer je za delavca slabo priskrbljeno in smo premalo zastopani. Branko Ujčič Baje je bilo v sedanjem Občinskem svetu rečeno, češ kaj bi še hoteli, saj živimo že kot v Ameriki. Ker nisem bil tam, sem o vtisih vprašal študentko, ki se je v Ameriki mudila v okviru študentskih izmenjav. V spomin se ji je vtisnil dogodek, ko je šla z gostiteljico zjutraj v službo mimo stare zapuščene hiše. Iz napol zazidanega okna (niše) je prednju skočil mlad moški. Naša znanka je odskočila, vendar jo je domačinka prijela za roko in pomirila. “Taje tu že domač, ni nevaren. Tu živi.” V takšni Ameriki ne bi hotel živeti. Če mi bo omogočeno odločanje na področju infrastrukture, šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva..., potem se bom odločal tako, da nekateri ne bi živeli v “belih hišah”, drugi pa v nišah. Z delom pridobljeno slovensko belo hišo pa privoščim vsakomur. Marjan Uljan Doma sem iz Pograj. Kandidaturo sem se oločil sprejeti kot nečlan ZLSD. Menim, da lahko na tak način najbolje zastopam interese volivcev, predvsem na področju kulture, interese malih podjetnikov in nas mladih. Želim, da v čim veči meri izkoristimo vse možnosti, da bolj urejeno živimo ob meji s Hrvaško, da imamo mladi boljšo perspektivo in večje možnosti, kruh in tudi zabavo. Sam sem samostojni podjetnik in dobro vem, kako sije danes težko prislužiti kruh. Prav tako imam možnost videti stisko in skrb mladih. Na nas je, da poskrbimo za boljši jutri! LISTA KANDIDATOV ZLSD ZA OBČINSKI SVET OBČINE ILIRSKA BISTRICA 1. ZLATKO JENKO, 27.9.1957, mag. dr. vet. med., Ilirska Bistrica 2. KARMEN ŠEPEC, 29.3.1957, prof. soc. pedagogike, Ilirska Bistrica 3. IVICA SMAJLA, 18.4.1953, dr. medicine - spec. pediatrije, Ilirska Bistrica 4. DRAGO KERMA, 12.12.1953, gozdarski tehnik, Ilirska Bistrica 5. BREDA VIČIČ, 26.2.1967, gimnazijski maturant, Ilirska Bistrica 6. JOŠKO BUBNIČ, 16.3.1952, poslovodja-prodajalec, Ilirska Bistrica 7. BRANKO UJČIČ, 4.7.1946, strojni delovodja, Ilirska Bistrica 8. MILOŠ ŽBOGAR, 17.1.1948, stikalničar, Ilirska Bistrica dr. Ivica Smajič i»?'5 Kandidaturo na združeni n0dr° 3 nestrankarski kandidat na jft*. zdravstvenega varstva lahko še k J ^ t1 za vse občane. Posebno PoZ° posvetila rizičnim skupinam, Pr, sV mladim in starim ljudem. Tako starejši (smo stara občina!) so ° . $ f aktivne populacije in Lvr blagostanja. V zadnjih letih sos£ „1/ delovna mesta ukinila, vendar UP 1 bodo prizadevanja °^Cl;1h P'1 gospodarstvenikov v nasledhJ v# obrodila sadove. Od rojstva, V- u\ter šole, zaposlitve in upokojitve 1 rdeča nit razumevanja, strp tolerance. . ,nvp9, vet s° Tj S* Kandidatura v občinski svei ^ jj z drugim direktorskim mandat0^ je začel 1. 9. 98. Če pogledal11.,^p1 nazaj, sem svoje namere ur^s°7etuf?7 zaradi razumevanja občinskih ^ # čeprav smo včasih tudi povzdU . w _________4__________med u V primeru, da se uvrstim m ^ pf svetnike, je moj namen isti, svetnike, je moj namen lsl’’ Mh*1,, štirimi leti - polepšati in modem v,#_ preostali del hiše (vključno z ,, postajo), v katero pridemo po P j, smn bolni žalostni ali D3 tudi mag. Zlatko Jenko dr. vet. med. - Po poklicu sem živinozdravnik, zaposlen na Kmetijsko veterinarskem z^°^: Novi Gorici kot svetovalec specialist. Imam 41 let, sem poročen, oče dveh^ti Živim v Ilirski Bistrici. Svoje ambicije, znanje, izkušnje in ugled nameravam P^^o javnemu interesu in sicer, občini in njenim ljudem. Županovanje bom opravlja* in profesionalno. Prepričan sem, da se ravno v tem razlikujem od svojih tekme ^ |e mi všeč, da si moramo delo iskati v drugih krajih, da nam uhaja mladm3’ jji. izgubljamo delovna mesta in premalo odpiramo nova, da kmetije ne vidijo ^ da nimamo srednje šole in še marsičesa drugega. Menim, da ima bistriška 0 ^ večje možnosti in priložnosti, kot jih koristimo sedaj. Pred očmi imam skupn°^gO vseh občanov. Čas je za boljši jutri. Na županskih volitvah se bom poizkusil v Upam, da tokrat z vašo pomočjo zmagam. 9. MARJAN ULJAN, 25.8.1966, lesar širokega profila, Ilirska Bistrica jo napolni otroški živ-žav. "X F I Občina Ilirska Bistrica M m W ^PPlama-pur ProVITA Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41-820 i T - FIZIOTERAPIJA ifeniT in TRGOVINA '»**•* Rozmanova ul. 1 V, W 6250 Ilirska Bistrica ' , tel./fax: 067/41-156 DODATEN PROGRAM '•Hftia drenaža refleksna masaža p^so terapija stopal ^'Ha masaža podvodna masaža Upresuro aroma terapija % I pRAFIČNI ATELJE ^MA ZEJNULOVIČ s p b uredništvo časopisa snežnik 2°viška 40, tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 NOVOLETNI PROGRAM: GOSPODINJSKI koledarji TRIDELNI poslovni koledarji potiskane papirne kocke SVOBODNI PAPIRJI ,v KARTONSKEM NOSILCU ŽEPNI KOLEDARJI --------------------A F* /E T f? CE> L TRANSPORT /■ V :i'---:'/''::''77:/1:/:..:>■'■! ^PIRN/Oj Jlirvecu/isit li. Suma inženiring d o o. PROIZVODNJA kovanih elementov, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU OIC Trnovo. ^b\/v d cJb • Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica < c j tel/fax:~ 067/41-362 | ž| cJjLo C 5UVUS Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 N,!"'"'""”"t"'“.•..................1....1..',r^y I EK' ILIRSKA BISTRICA Prešernova ~7 ....'.........................................U'JIIM............................................................. GOSTILNA TRGOVINA DISKONT 6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 067/42-372, fax: 067/41-207 CENJENI GOSTI, V SOBOTO, 14. 11. 1998, OD 19°° DALJE BO MARTINOVANJE! VABLJENI HaP IRBIS d.o.o. Koseze 32c 6250 Ilirska Bistrica tel./fax.: 067/41-082 VSE ZA CISTEJSE OKOLJE VSE ZA PISARNO IN ŠOLO \Š| 1 primorje mi ajdovščinaFM ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. ______y d.o.o. Gradišče 51 6243 OBROV PE PODGRAD Podgrad 110 6244 PODGRAD Telefon: 067/85-031, 85-210 trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14, Slovenija Tel.: +386 67 41-913, Tel./Fax.: +386 67 41-927 Poslovna enota: 1000 Ljubljana, Stegne 31, Slovenija Tel.:+386 61 1592-729, Tel./Fax.:+386 61 1592-741 www.plastochem.com / e-mail: plastochem@siol.net PRODAJNI PROGRAM: GRANULATI: * POLISTIREN * POLIPROPILEN * POLIETILEN * POLIAMID filllllt li? * ABS ... Surovine in polproizvodi za kemično industrijo - §/ A pREMA PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE d.o.o. VOJKOV DREVORED 14, 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: +586 (0)67/81-612, GSM: 041/7 50-641 PUR^TEK h -J j ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA Gregorčičeva 8 6250 Ilirska Bistrica Hišna centrala: 067/41-198 Uprava - Direktor: 067/81-475 3REZA d.o.o, AVTO SOLA Bazoviška 4a, tel.: 41-584, 41-799 Tečaj CPP prične v petek, 6.11.1998, ob 16“ in se nadaljuje v soboto, 7.11.1998, ob 10°°! - popust pri vožnji za dijake in študente - popust za aktivne športnike - najnižje cene za C in E kategoriji VABLJENI ŠPORT RAZPISI Športna zveza in Odbojkarski klub iz II. Bistrice organizirata ŽENSKI ODBOJKARSKI TURNIR v soboto, 21. novembra 1998, od 15. ure dalje v Športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča. Ekipe se lahko prijavijo najkasneje do srede, 18. novembra 1998. Po tem roku bomo pripravili sistem tekmovanja in obvestili ekipe o razporedu in pravilih. Sistem tekmovanja bo pripravljen na osnovi števila prijav. Prijavnina znaša 3.000,00 SIT (najem Športne dvorane) in jo je potrebno nakazati na žiro račun organizatorja: Športna zveza II. Bistrica, št. 52210-678-80459, najkasneje do 17.11.1998. Organizator bo pokril stroške pokalov, sodnikov in drugih organizacijskih zadev. Informacije: Športna zveza II. Bistrica, tel. in fax 81177 ali 81 250 Ponujamo varianto zaključka tekmovanja z zakusko (hrana in pijača) po finalni tekmi. V tem primeru bi vsaka udeleženka krila max. 1.000 SIT po osebi oziroma po dogovoru s ponudnikom. Tega bomo še poiskali v okolici II. Bistrice. Prijavljene ekipe prosim, da se o tej ponudbi izjasnijo do 18.11.1998. Športna zveza II. Bistrica bo organizirala športnorekreativno tekmovanje ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA 98/99, ki bo v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča začela v nedeljo, 29. novembra letos. Tekme bodo predvidoma vsako nedeljo med 11. in 15. uro, usklajene s prostimi termini v dvorani. Konkretnejša določila za potek tekmovanja sprejme organizator v dogovoru s sodelujočimi ekipami na sestanku, ki bo predvidoma v petek, 20. novembra, ob 19. uri v prostorih Breza, d.o.o., Bazoviška 4. II. Bistrica. Zadnji rok za prijavo je četrtek, 19.11. do 14. ure na naslov organizacija. O prijavnini in ostalih določilih tekmovanja daje informacije Športna zveza (Z. Debevc), tel. in fax 81 177 Člani Tenis kluba II. Bistrica so v sodelovanju s sponzorji organizirali 3. tradicionalni zaključni turnir Piramida. Na njem je v treh skupinah tekmovalo 11 tekmovalcev za pokal TKII. Bistrica. Rezultati: 1. skupina M. Prosen: Boštjančič 4: 6, M. Prosen: Jenko 7: 6; Boštjančič: Jenko 7: 6; Zmagovalec v tej skupini je bil Jenko. 2. skupina Slavec: R. Bradelj 2:6; Slavec: Celin 6:2; Slavec: Santoro 6:1; R. Bradelj: Celin 6:1; R. Bradelj: Santoro 3: 6; Santoro: Celin 6: O.Zmagovalec v tej skupini je bil Rudi Bradelj. 3. skupina D. Prosen: Iskra 1: 6; D. Prosen: Krebelj 0: 6; D. Prosen: S. Bradelj 6:3; Iskra: Krebelj 7: 5; Iskra: S. Bradelj 6:2; Krebelj: S. Bradelj 6:2.Zmagovalec v tretji skuoini je bil Jožko Iskra. Polfinale Boštjančič: Krebelj 4: 9; Iskra: Bradelj 9: 2. Finale Iskra: Krebelj 8: 9.Po končanem tekmovanju je prehodni pokal prejel Janez Krebelj, prvi štiije uvrščeni pa so prejeli praktične nagrade. P. Nikolič NOGOMET DRUGIČ VEČ SREČE Nogometaši II. Bistrice niso imeli sreče v 10. kolu 3. SNL- zahod. V deževnem vremenu so zasluženo izgubili tekmo proti gostom Avtoplus-Korte z 2:4( 2:0). V prvem polčasu so igrali brez napake, Kešanski in Frank pa sta svoji ekipi priborila vodstvo. V drugem polčasu j e prišlo do nepojasnjene zamenjave v ekipi, potem pa so gostje prevzeli iniciativo in na koncu zmagali. Med tekmo je bilo slišati negodovanje občinstva, ki je bilo nezadovoljno z igro posameznikov v domači ekipi. Vsekakor bi se nekateri posamezniki najbrž morali vprašati, ali je njihovo mesto še vedno med enajsterico, ki brani barve bistriškega NK. KADETI NA ČELU MNZ KOPER Mlajša selekcija noigometne šole Bistre, ki deluje v okvira NK II. Bistrica, je dosegla dobro uvrstitev v primorski nogometni ligi. Med najuspešnejšimi je selekcija kadetov Mika II. Bistrica. Prejšnji vikend so na stadionu Trnovo premagali Pirančane z 2: 0 ; strelec je bil Maljevac. V kategoriji mladincev je II. Bistica premagala Dragonjo z rezultatom 1: 0. Najboljši igralec j e bil Buneta, ki postaja pravi vodja ekipne igre. Starejši dečki tokrat niso imeli sreče, saj so na gostovanju v Kopru izgubili z istoimensko ekipo s 5: 0. Malčki trenerjaBorisa Galekoviča pa so v Izoli dobili tekmo s 4 : 0. Gole za Balasty II. Bistrica so dosegli Galekovič ml.( 2) in Bedek(2). S to znago so si dečki zagotovili 1. mesto na tekmovanju MNZ Koper. P. .Nikolič OLMN ILIRSKA BISTRICA LESTVICA PO NEPOPOLNEM 8. KROGU: 1. ŠD CARINIK 6 5 1 0 32:7 16 2. EURO MB 6 5 1 0 31:10 16 3. KOSIČ ŠULNI 8 5 0 3 28:24 15 4. KOČANIJA 6 4 1 1 27:10 13 5. BRKINI 7 3 1 3 20:19 10 6. KOSEZA 7 2 1 4 14:15 7 7. LAJSKL.S.E. 8 2 0 5 21:36 7 8. KL. ŠTUDENTOV 7 2 0 5 12:19 6 9. ZLATOROG uro 7 2 0 5 14:30 6 10. PRASLOVAN001 8 2 0 6 16:45 6 ŠOLSKI ŠPORT - KROS OBČINSKI KROS ZA OSNOVNOŠOLCE Hrib svobode j e bil v četrtek, 15. oktobra 1998, prizorišče množične športne prireditve za osnovnošolce iz cele občine. Tradicionalnega krosa, ki ga je pripravila Športna zveza II. Bistrica s pomočjo športnih pedagogov, se je letos udeležilo 585 tekmovalcev in tekmovalk po letnikih rojstva od 1983 do prvošolčkov, rojenih 1991 in kasneje. Posebej velika udeležba je bila med učenci nižje stopnje, saj so svoje šolarje poslale vse okoliške šole razen Podgrada. Nastopilo je 195 deklic in 202 dečka. Na višji stopnji pa so se pomerili predvsem najboljši iz vsakega razreda, saj je tekmovanje štelo, poleg posamične razvrstitve, tudi za najboljše razredne ekipe. Zaenkrat je organizator pripravil pregled uvrstitev samo v posamični konkurenci. Ekipna razvrstitev bo predstavljena v eni od naslednjih številk, ko bo opravljeno in preverjeno točkovanje vseh nastopajočih. Najboljšim tekmovalcem in tekmovalkam na nižji stopnji je medalje podelila bistriška reprezentantka v streljanju na glinaste golobe Tamara Matko. Prejeli so jih naslednji tekmovalci in tekmovalke: dečki, rojeni 1991 in mlajši 1. Dragan Ponjevič, Podgora 1.13 2. Miha Glavaš, A.Ž. 1.16 3. Jure Ludvik, Knežak 1.19 dečki, rojeni 1990 1. Robert Jenko, A.Ž. 1.22 2. Aleks Fatur, A.Ž. 1.23 3. Borut Smajla, Jelšane dečki, rojeni 1989 1. Erik Poljšak, D.K. 1.24 2. Grega Iskra, A.Ž. 1.25 3. Matej Vodopivec, D.K. 1.26 dečki, rojeni 1988 1. Toni Tomšič, A.Ž. 1.12 2. Nejc Bedek, D.K. J. 13 3. Matej Majcen, A.Ž. 1.14 deklice, roiene 1991 in mlajše 1. Urška Boštjančič, A.Ž. 1.34 2. Maja Gržina, D.K. 1.35 3. Ana Čeligoj, A.Ž. 1.38 deklice, roiene 1990 1. Mateja Hrvatin, D.K. 1.28 2. Mojca Rolih, A.Ž. 1.29 3. Medina Hodžič, Podgora 1.30 deklice, roiene 1989 1. Romina Smrdelj, A.Ž. 1.23 2. Astrid Maljevac, Jelšane 1.24 3. Urška Valenčič, A.Ž. 1.25 deklice, rojene 1988 1. Megi Čekada, Jelšane 1.18 2. Maja Štembergar, A.Ž. 1.19 3. Maja Kožar, D.K. 1.20 Na razredni stopnji je nastopilo 112 dečkov v petih kategorijah in 76 deklet v štirih kategorijah. Medalje pa je tokrat poleg Tamare podeljeval še Rihard Udovič, športni pedagog in še aktiven športnik v NK II. Bistrica.Najboljši po letnikih so bili: dečki, rojeni 1987 1. Klemen Francetič, D.K. 2.42 2. Raul Udovič, Jelšane 2.43 3. Robi Tomšič, A.Ž. 2.44 dečki, rojeni 1986 1. Klemen Čeligoj, D.K. 2.25 2. Nejc Glavaš, A.Ž. 2.26 3. Patrik Pradeno, D.K. 2.27 dečki, rojeni 1985 1. Jernej Čeligoj, D.K. 2.19 2. Peter Jenko, A.Ž. 2.20 3. Miha Penko, D.K. 2.21 dečki, rojeni 1984 1. Boštjan Kaluža, D.K. 2.11 2. Grega Logar, Podgora 2.12 3. Nermin Jusič, A.Ž. 2.13 dečki, rojeni 1983 1. Bojan Simič, D.K. 2.11 2. Dejan Tomič, D.K. 2.12 3. Boštjan Zadnik, Pregatje 2.13 deklice, rojene 1987 1. Mateja Vovk, D.K. 2.48 2. Sara Pugelj, D.K. 2.49 3. Mateja Novak, A.Ž. 2.50 ŠPORTNE . PRIREDITVE V Ifl NOVEMBRU ODBOJKA sobota, 21. novembra, od 15.00 ure dalje TURNIR ŽENSKE Športna dvorana OŠ A. Žnideršiča Prijave in informacije: Športna zveza II. Bistrica, tel./fax 067 81 177 t TENIS vsak dan, ko je lepo vreme od 9.00 do 19.00 ; V »Slov "»ed, ko, M h REKREATIVNI TENIS Igrišče pri OŠ A. Žnideršiča II. Bistrica Informacije: tel. 42-220, klubski prostori Tenis kluba Ne« ko- s»ka ko. 'V, NOGOMET PRVENSTVENE TEKME ČLANI nedelja, 8. novembra, ob 14.00 uri NK IL. BISTRICA : NK ROKAVA Športni center Trnovo nedelja, 22. novembra, ob 13.30 uri NKIL. BISTRICA:NK KOPERINVEST Športni center Trnovo deklice, rojene 1986 L Doris Bučkovič, D.K. 2.42 2. Brigita Urbančič, Knežak 2.43 3. Petra Gulja, Jelšane 2.44 deklice, rojene 1985 L Jana Slavec, Knežak 2.30 2. Marijana Fidel, D.K. 2.31 3. Tanja Gulja, D.K. 2.32 deklice, roiene 1984 1. Vesna Mihelj, Knežak 2.26 2. Maja Prosen, Podgora 2.27 3. Katja Tomažič, Pregarje 2.28 PRVENSTVENE TEKME MLADINCI, sobota, 7. novembra, OB 14.00 URI ^ NK. BREZA IL. BISTRICA : NK HERMATRADE Športni center Trnovo PRVENSTVENE TEKME KADE11’ nedelja, 8. novembra, ob 10.00 uri NK MIKA IL. BISTRICA : NK POSTOJNA Igrišče Kampo k' 'V k j '°Po % !>e s k, s 3 3 Informacije o športnih in drugih prireditvah si lahko ogledate na Internetu na straneh občine Ilirsk3 Bistrica pod naslovom http:// sigov2.sigov.si/cgi-bin/spl/ueilb1' index.htm KOŠARKA NOGOMET REZULTATI 10. KOLA Jadran: Rokava 5:1,11. Bistrica: Korte 2:4, Bilje: Tolmin 1:0, Telmont: Brda 3:0, Koperinvest: Idrija 1:2. Telmont Š. 10 8 LESTVICA 1 1 26:5 25 Jadran D. 10 7 1 2 26:9 22 Avtoplus Korte 10 5 4 1 19:10 19 Idrija 10 4 4 2 10:11 16 Brda 10 4 2 4 23:9 14 Tolmin 10 3 3 4 15:13 12 11. Bistrica 10 3 2 5 12:19 11 Bilje 10 3 0 7 8:18 9 Koperinvest 10 1 3 6 5:23 6 Rokava 10 2 0 8 7:30 6 ZMAGA N> TUJEM TERENU . , Bi< Košarkarji Plame pur iz U toyjjL so v 5. kolu 2. SKL-zahod g0*1, rf# Kočevju. Po treh porazih in e ^jV6 so bili ponovno zmagovalen (9' košev, to je 29, je dal Joviž^ Muha 8.Bistriški igralci so ^-- d(,si diktirali tekmo in že v polčasu.^jjjf rezultat 26:30. V 2. polčasu so p ^ z izredno igro v kolektivu1 H ; postali trd oreh za domači« ’jg:k |(. tekmo izgubili z rezu Zmaga Bistričanov je Potr