P« Hiti pnjim: ta trio leto naprej 26 K —h pol leU , 13, — , fetrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20, V apravalitvu' prajenaa: u celo leto naprej 20 K — h g iol leta itrt nteiec 10, . 1,70, Z* pošiljanje na dom 20 b na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Narsfiiiss in huerata sprejema apravaiitv* v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice It. 8. Rokopisi se ne vrafiajo, nefr&nkovana pisma ne vsprejemajo. Uredniitvo je v Seme-oiikih ulicah «t 2,1., 17 Izhaja vsak dan, isviemti nedelje in prainike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 232. V Ljubljani, v sredo 9. oktobra 1901. Letnik XXIX. Nemški junaki proti slov. „klerikalcem". Nemška ljudska stranka se je osokolila in je z velikim krikom in vikom dvignila svoj prapor. Res je, da jo je k temu pri-morala agitacija Vsenemcev. Schönerer in Wolf sta s svojimi radikalnimi tiradami vzburkala nemško morje, in »ljud, stranka«, ki plava v liberalnem tiru, se je čutila zelo vznemirjeno. Da bi se ohranila kot vodilna nemška stranka, je zbrala vse svoje moči ter svoje najboljše govornike poslala med ljudstvo. Za nas je vsekako delovanje nemške ljudske stranke bolj nevarno, kakor pa vpitje Vsenemcev. Ljudje, ki le razsajajo, ki le vpijejo in kritikujejo, a ničesa ne delajo, nam ne škodujejo mnogo, a nova nevarnost za nas je nastala iz tega, da so ee na novo oživili in trdnejše sklenili oni liberalni nemški življi, ki so res zmožni, da oškodujejo krščanstvo in slovenstvo na najobčut-nejši način. Strankarski shod štajerske nem. ljudske stranke v Radgoni je bil za nas največjega pomena. Govori na tem shodu so tem po menljivejši, ker je ista stranka ob istem času demonstrativno priredila še druge shode. V Brnu je zboroval nemški Schul-verein, v Libercah je bil strankarski ßhod čeških Nemcev, prej so že v Mariboru imeli politično zborovanje, in poleg tega ni manjkalo še manjših shodov, na katerih se je povsod soglasno izdala stara nemško liberalna parola: Boj proti slovanstvu in »k 1 e r i k a 1 s t v u«! Značilno je, da so povsod Nemci b o j protislovanskinarodnostisma-trali kot isto, kakor boj proti katoliški cerkvi. Tu je pred vsem značilen govor dr. Z a u g g e r j a. Kar je ta mož govoril, je sicer navadno zmerjanje in spada med isto vrsto »učenosti«, katere je poln naš »Narod«. Kar je govoril Zang-ger, je vstanu vsak dan govoriti — samo Se bolj surovo — dr. Tavčar, samo da dr. Tavčar povsod govori, kako nevaren je »klerikalizem« Slovencem, med tem, ko je dr. Zangger dokazoval, da je »klerikalizem« nevaren Nemcem. Dr. Zangger je naslikal prestrašenim Nemcem strašno sliko o »klerikalni« in »jezuitski« pogubnosti. To je »črna nesreča« za Nemce! Zato se mora »luč prižgati, da se posveti v temno delavnico tega največjega sovražnika« ! »Rim je Nemcem vsak dan nekaj škodoval, in še jim vsak dan seka nove rane«! Z globoko žalostjo je rekel govornik, da Nemci »niso kos velikanski organizaciji rimskih nasilnih sredstev«. »Henrik IV. in Jožef II. sta se zgrudila s potrtim srcem v grob, da, še celo veliki Bismarck, ki je podlegel le enkrat, podlegel je v boju proti Rimu, in Luthrovo orjaško delo je ostalo žalibog le ,torsol in je nedovršeno«. »Milijone Nemcev Rim sistematično muči. Misel nemškega naroda je svobodna in ponosna, zato ga Rim smrtno sovraži«. Tako je jokal dr. Zangger pred nemškimi veljaki. Nato je pa udaril po »klerikalcih« in zahteval, da se morajo »streti verige«. Najbolj nevarni se mu zde katoliški shodi in samostani. Staro laž, da so samostani krivi, da Španija in Italija ne prospevata, je povedal z isto virtuozno brez-obraznostjo, s katero jo deklamuje dr. Tavčar. Napadel je nadvojvodo Franca Ferdinanda, ki je dal grad na razpolago redovnikom, in kričal, da morajo Nemci »klerikalcem« pokazati, »kje je mizar naredil vrata«. Tako je rohnel Zangger, da reši nemški narod. Dr. D e r s c h a t a, predsednik nemške ljudske stranke, je pa »klerikalizem« in slovanstvo kar istovetil. Boj, ki Nemce rešuje slovanskega »nasilstva«, je isti, ki je naperjen proti Rimu, ker katoliška duhovščina je prijateljica slovanskega ljudstva. »Klerikalni« in slovanski sovražnik se morata skupaj pobijati. Ravnatelj S c h m i d je šel v boj proti »klerikalnim šolam«. Ta je še celo zahteval, da se »klerikalni« učitelji in učiteljice na nobeni nemški šoli ne smejo nastavljati, ker drugače bodo otroci — okuženi ! Dr. P o m m e r in dr. Ambrositscb sta pa »klerikalno« nevarnost videla še zlasti v tem, da ta grozni »klerikalizem« slovensko ljudstvo gmotno osvobojujeod nemškega kapitala Zato ga je treba streti, da Štajerski kmet pride v odvisnost od nemških denarnih zavodov. Dr. Glantsch-n i g g je pa kar psoval s »Pfaffi« in rohnel proti zasebnim učiteljiščem; posebno si je vzel na piko šolske sestre. Da bi prišlo par jezuitov v Maribor, se zdi temu nemškemu junaku tolika nesreča, da bi prišel ves obstoj nemškega naroda zaradi nje v nevarnost. Iz vsega tega se vidi, da Nemci prav za prav samo „klerikalizem" smatrajo za oni element, ki vzdržuje slovenstvo. Vse slovenske učitelje in učiteljice, ki narodno delujejo, imenujejo »klerikalne«, vse narodne posojilnice so seveda tudi »klerikalne«. Z nekakim finim instinktom so našli Nemci ono skrivnost, ki je naši liberalci nečejo videti, da je namreč značajnost v veri prvi pogoj za značajnost v narodnosti. Ako bi naši liberalci bili manj zabiti, kakor so, bi pač iz tega spoznali, da njih boj proti »klerikalizmu« ni nič drugega kakor pomoč pri ponemčevanju Slovencev. S tem, da udrihajo po »klerikalcih«, delajo za vsenemško idejo. Slovenski liberalci so najboljši pomočniki Nemcem. Oni razdirajo trdnjavo, katera edina brani, da vsenemški valovi ne pljusknejo do Adrije. Slovaki. V težki volivni borbi, obdani od uradnikov in vojakov, so ubogi Slovaki iztrgali vladohlepnim ogrskim liberalcem štiri mandate. V Trnavi je zmagal župnik K o 11 a r s 400 glasovi večine, v Mijavi dr. Jan. V a 1 a š e k s 46 glasovi, v Liptavskem sv. Mi-kulašu dr. R u ž i a k z 993 glasovi in v Senici dr. Veselovsky s 443 glasovi večine. Ce pomislimo, kako grozovit je ma-žarski terorizem med Slovaki, kako kruto jim jemlje birokracija vsa sredstva za narodni obstoj, kako zapuščeni so Slovaki celo od onib, ki bi bili v svoji vesti prvi dolžni potegniti se zanje — če vse to pomislimo, moramo priznati, da je pri teh volitvah slovaški narod pokazal, da ne umira, da ne g i n e, ampak ima v sebi še ono moralno silo, ki more narod dvigniti iz ponižanja in ga privesti do one višine, ki jo zasluži. Propadel je v Turčanskem sv. Martinu dr. Mudroii. To nas je iznenadilo. Dobil je le 61 glasov manjšine. Pritisk na volivce je moral biti grozovit. »Ludove Noviny« pišejo, da se je uložila pritožba proti tej volitvi. Ker ne bo sodil o pravilnosti volitev parlament, ampak kr. k u r i j a, je vendar še nekaj upanja, da se ti volitev ovrže. Ce bi šlo po pravici, moral bi zmagati vsekako slovaški kandidat. Tudi dr. Miloš Š t e -f a n o v i č je propadel iz istih vzroko». Tudi ta volitev se morda ovrže. Sicer nekaj slovaških poslancev v Budimpešti ne bo moglo mnogo opraviti proti stotinam sovražnikov. Kdor je imel priliko iz bližine opazovati, kako uprav p o g a n • s k a je strast, s katero sovraži madjarstvo druge narode, si more misliti, kako težavno stališče bodo imeli zastopniki slovaškega naroda v zbornici. A za enkrat je veselo znamenje že to, da so Slovaki pokazali svetu, da še žive. in da jim je treba dati le svobode, treba jim ustvariti le človeka vredne razmere, in ta narod bi krepko razvil svoje lepe zmožnosti v slavo domovini in v prid občnemu napredku. Varuhi hrvaških pravic. Iz Zagreba. Kadarkoli zahteva hrvaška opozicija, da se večina hrvaškega dež. zbora in vladini krogi zavzamejo za hrvaške pravice ter branijo hrvaško stvar, vselej odgovarjajo, da se ni treba nič bati, hrvaška stvar je v dobrih rokah in nič hudega in krivičnega se ne sme Hrvatom zgoditi. Ko je lanskega leta v dež. zboru dr. Amruš oponesel hrvaškim drž. poslancem, da v Budimpešti nikdar ne mislijo na koristi Hrvaške, katero tamkaj zastopajo, so bili ti poslanci razužaljeni in v ime vseh je hotel poslanec Tomašič opoziciji celo do- LISTEK. „Vzgojitelj Lanovec". Sinoči se je v slovenskem gledišču prvikrat uprizorila veseloigra v treh dejanjih: »Vzgojitelj Lanovec«. (Poslovenil Ivan Šega po Otonu Ernstu: »Flachs-mann als Erzieher«.) Ta veseloigra je pre-romala že mnogo nemških odrov in dosegla dosti vspehov. Ocene niso bile jedine. Nekateri listi so jo hvalili, drugi so zopet hoteli, da je v njej persiflaža učiteljsk. stanu. Ne glede na te divergentne sodbe pravimo z lahko vestjo, da je igra prav dobra Vsaki igri, ki hoče, da zadošča svojemu namenu, ki je vredna, da napolni gledališče kot kulturni zavod, je potreba idej. In če mora kje biti gledališče kulturni zavod, mora biti v Slovencih. Davno še nismo na tisti stopinji usodne hiperkulture, da bi iskali na pozo-rišču samo ščegetanja ubitih živcev, praznih fraz, umetnega parfuma, da zakrije moralni gnoj in strogo dela na to, da se slabo, ne-krepostno pokaže pred neprozorno blestečo haljo gole zvunanjosti brez dušo in Brca. Pričujoča igra je nositeljica treh idej, ki so posneto po Postalozziju, namreč da se izboljša vzgoja pri domačem ognjišču, da se širi izobrazba prav med najnižje sloje in da se v mladini vzbudijo duševne moči, da bodo ljudje zgodaj nekaki filozofi, ne pa mrtvi stroji pedantizma in birokratizma, ki jaha samo paragrafe, sestavlja neskončno vrsto postav in zakonov in oklepa duha, da ne sme in ne more Bamostojno misliti in soditi. Te ideje bo jasno izražene v Ernstovi igri, a hkrati je povedano, da za tako vzgojo ne zadošča, da se suhoparno stori, »kar veleva mu stan«, ampak treba se je posvetiti mladini z vsem ognjem navdušenega srca, biti vzgojitelj iz poklica, ne samo radi kruha, ne obtičati samo v šolski sobi, ampak delovati blagodejno in vzgojevalno tudi izven predpisanega kroga. Prav ta misel so nam zdi eminentnega socijalnega pomena za izobražene stanove. Kdor misli, da je storil svojo dolžnost in da je vse časti vreden človek, ker se omeji na svoj delokrog, so silno moti. Vsakdo, kdor deluje poleg poklica šo na katerem koli vzgojevalnem polju omike, bo prekašal daleko vsakega strogo omejenega kopitarja, ki je samo pri kopitih in se ne gane za las od njih. Misel, katero izraža jasno učitelj Kremenjak, nositelj vseh teh idej, da je treba vzgojiti najprej ljudi, se tudi 8 krščanstvom popolnoma strinja. Vsi veliki apologeti imajo maksimo: Najprej človek, potem kristijan, — in to pride lahko, saj je »anima naturaliter christiana«. Dokler bodo ljudje samo živali, dokler bo hinavstvo čednost, perfidnost vera, toliko časa mora tudi krščanstvo nazadovati. Toliko o ideji sinočne veseloigre. Morda bo kdo rekel, da je preveč tendenčna — zato ni umetna. Naj gredo rakom žvižgat vsi pridigarji o breztendenčnosti v umet-noBti! »Umetnost in usum delphini« — da, to ni umetnost! Takisto umetnost brez idej — tudi ni umetnost. O igranju so mora sploSno reči, da so igrali vsi vrlo dobro. Vsak jo temeljito študiral svojo ulogo in se vglobil v duha — in tudi besedilo. Igra je tudi tehnično zelo ugodno sestavljena. Vse je preprosto, vse naravno. Mnogo je razmišljanja in razvijanja idej, a vso teče tako lahko in neprisiljeno, da se poslušavec kar nič ne utrudi, ampak je vedno veder in spočit, h čemur pripomorejo tudi mnogi dovtipi, ki so prav tako naravni in niso po pisatelju privlečeni za laso na oder — galeriji v zabavo. Pavla Lanovca je igral prav dobro g. Lier v maski, kretnji in govoru. To jo pravi slepar, ki s predrzno a brezmiselno auto-kracijo zakriva svoje grehe in svojo neumnost. Junak večera — učitelj Kremenjak — g. Deyl, se jo vedel vseskozi kot mož trdih načel, globokega znanja in jeklenega značaja. Zelo modro je pogodil značaj takega človeka, da ni dal nikdar duška oholosti. Bil je odločen, a no ohol, kar se tako rado primeša takim značajem, samo nekoliko nenaravno jo bilo, ko se je po tako ugodnem razvozljanju globoko oddihal. Zapise se to rado, a v resnici se v toliki meri ne vrSi. Jako dobro je igral g. Dobrovolny. Prav tista mesta, ko je dajal ukor Kremenjaku, ko je delal pravzaprav zoper prepričanje — po paragrafih — so bila izborna. Moral je prevpiti samega sebe, da je dal duška zakonu. Sploh so mora pohvaliti vse osobje, kar je polno gledišče izražalo z burnim ploskanjem. G. Danilova je imela sicer skromno ulogo, a bila je pravcata osa — morda tu in tam skoro preveč osata. Gdč. Ruckova je bila prav naravna, prava revica na Prokru-etovi postelji — v učiteljskem stanu, za kateri ni imela no veselja ne smisla. No in nazadnje Tomaž LuSterk — g. Verovšek — v »imenitno« ! Se na ulici se mladina ni mogla nehati smejati njegovi izborno pogojeni ulogi in dovtijjom. Le še dobrih in dobro naučenih iger, in gledišče mora prospevati. F. S. F. kazati, kako vestno oni vrfle svojo sadačo. Razumi se, da je s tem svojim dokazovanjem zbudi! med opozicijo mnogo veselosti, kajti verjel mu tako ni nobeden, kar je pripovedoval, saj se je v praksi ravno protivno njegovimi besedami vršilo na Hrvaškem. Posebno pa so hrvaški uradni časopisi vedno pripravni, da branijo današnji zistem in na-godbo »ta izvor vseh pravic« hrvaškega naroda, kakor jo oni imenujejo. A ko jim opozicijonalni časopisi dokazujejo skoraj vsak dan, kako očitno Mažari kršijo ravno to nagodbo na škodo Hrvaške, tedaj molče. Opozicijonalni časopisi so že neštevilnokrat pozvali uradne časopise, da jim odgovore, zakaj se zajedniška vlada ne drži § 57. na-godbe, po katerem je hrvaški jezik uradni jezik za vse urade na Hrvaškem. Oni trdovratno molče ter ne omenijo niti z besedico teh krivic in vendar je po njihovi trditvi hrvaška stvar v dobrih rokah. Po tem tudi ni nič čudnega, da so Mažari postali že tako predrzni, da morajo že sami zajedniški uradi na Hrvaškem priobčevati naredbe, po katerih se daje mažarskemu jeziku edina pravica na Hrvaškem. To se je zgodilo te dni. Zagrebško poštno ravnateljstvo je namreč oglasilo, da se ima od vseh dopisnic, katere nimajo na prvem mestu mažarski napis, plačati 16 h kazni če to ni predrznost, potem ne vemo, kaj je še. In vendar uradni časopisi na to molče, kajti hrvaška stvar je v dobrih rokah. Tako so izpustili hrvaški tekst na vseh dopisnicah, tovornih listih in denarnih nakaznicah za inozemstvo, da se ne zve, da je poleg Ogerske tudi še Hrvaška. Nadalje so proti jasnej postavi na novih državnih bankovcih izpustili hrvaški napis, dočim se na drugej strani nahaja vrednost izražena v vseh jezikih avstrijske državne polovice. Zdaj so počeli nam pačiti pa še imena naših mest in vasi in sicer ne samo na zemljevidih in raznih mestnih repertorijih, nego tudi že po naših poštah, dočim so železniške postaje že do cela pomažarili ter izdajejo železniška ravnateljstva s popolnoma pomažarenimi ali ponemčenimi imeni svoj vozni red. Tak vozni red uradni časopisi popravijo ter ga priobčujejo kot čisto hrvaškega, dočim na kolodvorih vidiš le mažarska imena, pri tam pa ti branitelji (!) hrvaških pravic modro molče, kaj in kako oblajo Mažari. Je-li po temtakem hrvaška stvar zares v dobrih rokah ? So li varuhi hrvaških pravic, posebno še takozvane nagodbe Z3res vršili kdaj svojo dolžnost ? Očitno ne, to nam dokazuje današnji žalostni položaj Hrvaške. Le od hrvaške opozicije se je nadjati, da temu nepostavnemu stanju stori konec. Krvna osveta. (Prosto prevel G. M.) (Dalje.) 3. Pred kočami stoje vnemarno možje, puhaje debele dimove iz svojih lul. Žene vrteč svoje preslice uneto govore o dogodkih, katere so videlo same na svoje oči. Milan prileti gologlav in zmršen, z razravsano obleko po vaški poti ter pozove najbližnje može, naj mu pomorejo pod streho spraviti Ivana, tam poleg meje ležečega, lladoznale ženske in otroci pohite za njimi in kmalu se pomika počasi sprevod proti vasi. Štirje možje neso Ivana na drogovih. Pri vhodu v vas jim stopi nasproti mlad, koščen mož; nosačem ni treba še le migniti, možje sami obstoje. Ta pristopi k nosilnici, plaho pogleda sivo obleko, okrvavljeno obličje, ki visi na stran z zaprtimi očmi, vzame omahnjeno desnico v svojo, sklone se ter poljubi blede ustne. Potem se skloni kviško in s strastno plamenečimi očmi pregleda četo mož in oko se mu upre na Milanu. »Milan rimolejev,« zakliče, »jaz Demeter Pajič te vprašam, je li res, kar sicer že vsa vas vedeti hoče, je li ta, moj brat, padel pod tvojo roko?« Milan Smolejev, stoječ le nekaj kora- Politični pregled. V Ljubljani, 9. oktobra. Vladne predloge. V prihodnjem zasedanju državnega zbora predloži vlada več novih zakonskih osnov narodno gospodarskega značaja. Mej temi se posebno omenjajo zakon o pre-uredbi trgovine z žitom, o pospeševanju zgradbe cenih delavskih hiš ter zakon proti pijančevanju. Enak zakon je v veljavi že od leta 1877, a samo za Bukovino in Galicijo. Vlada ga namerava uveljaviti sedaj za vse avstrijske kronovine. Določal bo kazni za pijance, ki delajo pohujšanje, obenem pa tudi za gostilničarje, ki dajejo pijačo že pijanim ljudem. Takim preti zakon z zaporom. Dolgov, ki jih na-pravljajo pravi pijanci, ne bo mogoče iztožiti. Nepoboljšljivega pijanca bodo smeli postaviti pod varuha ali p« ga oddati v asil za pijance. — Poštenim gostilničarjem ta zakon ne bo v kvar, marveč le v prid, kakor tudi za vse prebivalstvo. Deželnozborske volitve na Češkem so se vršile včeraj v kmečki skupini, ki ima 79 mandatov. Od teh je po poročilu nem-ško-liberalnih listov 49 volivnih okrajev v češkem in 30 v nemškem ozemlju Boj je bil na vsi črti zelo hud. Na češki strani so razvili zelo živahno agitacijo agrarci, na nemški pa Schonererjanci. sinoči do V,9 ure so bili znani volivni vspehi iz 59 okrajev. Izvoljenih je bilo do tedaj 13 Mladočehov, mej katerimi je pa tudi brezdvomno nekaj Staročehov, nadalje 11 čeških agrarcev, 10 vsenemcev, 3 nemški liberalci, 3 pristaši nemške ljudske stranke, 2 nemška agrarca in 1 krščanski socijalec. V 16 vol. okrajih je potrebna ožja volitev. Mej izvoljenimi se nahajajo Mladočehi: Holanski, ki je vrgel dosedanjega staročeškega zastopnika dr. Zatko, ki pa kandidira tudi v budjejeviški mestni skupini, Kramaf in Ilerold, dalje Schonererjanci Wolf, Zuleger, Ansorge, Kliemann, Ileinzel in Trautzl. Nemški krščanski soci-jalci so prodrli dosedaj s kandidatom Kle-tzenbauerjem. Posebno značilno je, da je prodrlo razmeroma veliko število agrarcev in pa vsenemcev. Kakor vse kaže, bodo pri teh volitvah precej izgubili Mladočehi. — Dosedaj je bilo od 49 čeških mandatov 46 v posesti Mladočehov, 2 so imeli agrarci in 1 btaročehi, od 30 nemških so jih imeli 20 nemški liberalci, 4 nemška ljudska stranka, 5 vsenemci in 1 krščanski socijalei. Kakor kaže že dosedanji vspeh letošnjih volitev, se bo razmerje v kmečki skupini izredno pre-menilo. Največ bodo izgubili zastareli nemški liberalci in pa samo za narodnost in češko državno pravo vneti Mladočehi. Preosnova tiskovnega zakona in so-ctjalni demokratje. S čimur se strinjajo menda prav vse parlamentarne stranke, to ne ugaja socijal kov za nosilnico, je ves zmeden, vendar pa odgovori z odločnim glasom: „Kaj pomaga vsaka beseda? . . Le on sam, Ivan, bi mogel spričati, da nisem drugega storil, kakor le branil svoje življenje.« Molče pomigne Demeter možem; že hočejo možje z nosilnico za njim. Ta tre-notek pa hlastno pristopi mlada žena, sklone se nad ranjencem, pokrivalo jej pade na zemljo, in razvozljani lasje se usujejo nad Ivanov obraz kakor črnosvileni zastor. Naenkrat plane kviško. »Demeter Paji-čev, motiš se, — jaz čujem, da mu žila bije, tvoj brat živi. Hitro možje, nesite ga v Mi'anovo kočo. Demeter dvigne roko. Mlada žena pa stopi odločno predenj ter reče: »Ne smeš se upirati, Demeter, vsaka minuta more biti dragocena za njegovo življenje." »Moj brat je! Ne trpim ga pri vašem ognjišču!« Mlada žena pa prime za konec nosilnic ter sili može, naj postavijo doli. Le - ti se protivijo in pravijo: »Tukaj je Jurij Trdo-goj, stari, on naj svetuje!« Ta pristopi, pozorno ogledovaje ranjenca reče: »Ne prepirajte se, ko vidite kri teči. Zakaj bi ga sedaj nosili konec vasi? Tu vidite, da visi življenje le še na jednem lasu. Hitro je treba pomagati, naglo ve ženske: prinesite vodo, žganja in obvez!« nim demokratom v Galiciji. Znano je, da bo zbornioa v bližnji dobi sklepala mej drugim tudi o premembi tiskovnega zakona. Mej premenjenimi točkami se bo nahajala tudi določba, da razžaljenja po časopisju ne spadajo pred porotna, marveč pred navadna sodišča. Proti temu je sedaj Daszynskega glasilo »Naprzod«, ki izjavlja, da socijalno-dem. poslanci nikakor ne bodo dopustili, da bi se ta zadeva v označenem smislu rešila v zbornici. List zastopa mnenje, da državni osnovni zakoni določajo, da se morajo tiskovna razžaljenja odkazati porotnemu sodišču, in da je za premembo tega zakona potrebna dvotretjinska večina, ki se bo prav težko našla za predlagano premembo. — Istega mnenja s soc. demokrati bodo neki tudi zastopniki nemških nacijonalcev v onih mestih, kjer prevladuje ultragermanski element. Vkljub temu «e seveda Daszynski ne more tolažiti z nado, da ostane vse pri starem. Berolinski mestni očetje nimajo sreče z volitvijo drugega župana. Z veliko večino vnovič izvoljeni mestni svetnik Kauffmann že zopet ni potrjen za župana. Sedaj je zadevo odločil kar sam ' višji predsednik brandenburške provincije in je niti ni predložil ne notranjemu ministru in ne cesarju. V svojem odloku se ta mož sklicuje na neko določbo mestnega reda, ki pravi, da je v slučaju, če vlada tudi druge izvolitve ne potrdi, ista opravičena imenovati svojega komisarja, ki opravlja izpraznjeno službo na mestne stroške. Z ozirom na to pripominja višji predsednik, da, če treba, naj magistrat za to mesto predlaga enega mestnih uradnikov. No, magistrat je takoj sklenil, da se tej želji ne bo odzval ter da bo dal natisniti vsa volitev župana zadevajoča pisma in jih predložiti mestnemu zastopu. — Kakor kaže, se sporna zadeva še ne poravna. Bivanje kitajskega princa v Nemčiji je stalo po poročilih nemških listov lepo svoto novcev, katera vse sta pokrila nemški cesar in država. Stroške bivanja v Berolinu ter one za potovanje do Kuefsteina je po teh virih poravnal cesar Viljem iz lastnega, vse ostale stroške, tudi one za razne izpre-hode, pa zunanji urad. Kaj neki poreko k temu nemški zastopniki v parlamentu? Menimo, da bodo z začudenjem vprašali zunanji urad, čemu so prav za prav klicali v Berolin kitajskega princa, če so hoteli prihraniti Kini vse stroške. Princ Tsun je imel potem takem res samo zabavo. Francoski jezuiti in kongregacljski zakon. Mej onimi francoskimi redovi, ki niso podali vladi prošenj za državno avtorizacijo, so, kot smo omenili, tudi jezuiti. Prošenj niso vložili radi tega, ker vedo, da bodo a priori odbite, ker jo menda ta red »najne-varneji« obstoju francoske republike, marveč Molče posluša Demeter; vidi še, kako postavijo možje nosilnice na tla ter se oddaljijo z dolgimi koraki. Krepke roke poprimejo nosilnice, previdno dvignejo ranjenca ter ga nesejo v Milanovo kočo. Žene iz bližnjih domov prihite na pomoč. Stari Jurij prevzame, kar so donesle, ljudi pa razun nekaterih odpravi. Previdno slečejo ranjenca, izpero rano ter jo z žganjem oblijo. Rana je bila malo pod plečno kostjo. Stari zmajuje z glavo: jeklo je moralo iti v telo, Bog ve, kako globoko. Mej tem napravijo iz turščinih listov in kozjih kož mehko ležišče ter polože ranjenca nanj. —-- Trije dnevi so že pretekli, Ivan se pa ni še zavedel. Dihanje je postalo krepkejše, pritisnila je pa mrzlica Sedaj ga je stresel mraz, da so mu zobje šklepetali, sedaj kuhala vročina. Hropeče dihanje mu je hr-ščalo iz prsij, včasih je rentačil, pretrgano in zmešano govoril. Razburjenost vsled krvavega dogodka se je po vasi že polegla. Ljudje so povpraševali sočutno, kako je z ranjencem. Le Demeter in najbližji sorodniki se niso še nič oglasili. Milan je skoraj vso noč prečul pri Ivanu, sedaj je ležal za kočo in spal. V sobi je bila tihota. Na golih, razkavih stenah je viselo radi važnih načelnih razlogov. Predstojniki štirih jezuitskih provincij so namreč izdali skupno izjavo, v kateri navajajo razloge, iz katerih Be raje odpovedo vsem poslom, katerim so posvetili svoje življenje, in celo Franciji, nego bi se uklonili kongregacij-Bkomu zakonu. Sicer je pa tudi mnogo drugih redov, ki so uložili omenjene prošnje, naglašalo v njih, da se sklicujejo v prvi vrsti na pravice papeževe. Gotovi poučeni krogi vsled tega pričakujejo, da vlada tudi tem redovom ne bo naklonila svoje »milosti«. Danski jmrlament jo v soboto otvoril kralj s prestolnim govorom, v katerem je izražal nado, da bota parlament in nova vlada složno delovala v prospeh in napredek naroda in dežele, ker je vlada izšla iz parlamentarne večine. K ar kralj že več let ni osebno otvarjal parlamentarnega zasedanja, se pripisuje temu dejstvu velika važnost. Morda je hotel parlamentu predstaviti vlado, kakoršno je večina zahtevala. Otvoritvi so prisostvovali poleg diplomatiških zastopnikov grški kralj, nadkomisar princ Jurij in ruski prestolonaslednik. Knjige in časopisi. V Brnu izhajajoča „Duchovni knihovna" je prinesla ravnokar v 2. štev. Bvojega 31. letnika spominsko knjižico : Reči besedni Tomaše ze Štit-ného. Z ruitopisa budišinskčho k vydání uprav ll František Stejskal, koope-rator na Kral Vinohradeh. Tiskem a nákla-dem benediktinü rajhradskych v Brnč. Cena 1-60 K. — TomáS ze b t i t n ó h o je bil prvi znanstveni pisatelj češki. Zato je pač čisto prav, da se petstoletnica njegove smrti proslavi z izdajo njegovega spisa, ki doslej ni bil pristopen ljudstvu, saj ju bil ohranjen le v rokopisu, v okrajšani izdaji dr. J. Ha-nuša in v natisku Martina Hattale, ki pa večini ljudstva ni dovolj umtjiv. Tomás je svojim otrokom in češkemu ljudstvu razlagal katoliško vero v tako umljivem in preprostem slogu, da se je njegov spis priljubil vsem Cehom. Dasi ni mogel preprostemu ljudstvu pisati o visokih modroslov-nih vprašanjih, je vendar tudi težavne nauke znal razložiti preprosto in mikavno. Velike borbe 15. stoletja, ki so uničile toliko čeških knjig, da jim ni več sledu, so pokončale tudi mnogo rokopisov Tomásevih, a čisto uničile jih niso ; ostalo jih je toliko, da se je potomcem ohranil njegov spomin. S t i t n ó, rojstvena vasica Tomaševa, stoji v počateckem okraju in je 1. 1890 štela 390 duš. Od svojih starišev, katerih imena pa niso znana, se je naučil brati in pisati. Prof. Gebmer dokazuje, da se je TomáS rodil 1. 1331, a ta letnica ni gotova. TomáS je imel pet otrok. Večkrat je šel v Prago, kjer jo poslušal rad slavnega pridigarja Mi-liča ; ta ga je tudi nagovoril, naj začne pisati češke knjige. Rokopis »Reči bescdmV je našel Fran. Palacky 1. 1842. v Gersdorfski knjižnici v Budišinu. V njem je sicer kratka, a precej popolna in za preprosto ljudstvo umljiva razlaga vseh verskih stvari z dokazi iz sv. piama in iz razuma. Kakor je sv. Tomaž nekaj ptičjih mrež, vinski mehovi, risanice na kremen, noži, rog za smodnik in drugo orodje Koča je imela v pritličju jedno samo okno z zakajenimi šipami. V sredi sobe je bila v tla vdelana kamenita plošča, to je bilo ognjišče, b stropa je visela veriga, na kateri je bil obešen bakren kotel. Zadaj v sobi je bila prislonjena širokostopna lestva k čveterooglati odprtini, vodeči v spalnico. V jednem kotu je stala priprosta miza, nad njo je visela podoba svetnika. Na mizi so ležale rujave bučje posode in skledice z ostanki jedi. Pri postelji ranjenca je sedela na nizkem stolčku Tevta, Milanova žena; tik pri njej je bila čveterooglata, koritu podobna zibelka, gugajoča se na dveh krivinah, v njej pa je sladko spal dojenček. Tevta je bila sloke rasti v cvetu mladosti. Nje brhkost je čudno nasprotovala vsemu, kar jo je obdajalo. Trudno glavo je podpirala z roko in kakor v sanjah zrla tja v daljavo. — Hipoma pa se je osvestila za-čuvši stokanje ranjenca, njegovo nemirno prevračanje, pretrgano besede, med katerimi je bilo razločno večkrat čuti njeno ime. Te-d«j so pretegnile mračne sence nje bledo obličje, bolestno so zadrhtalo nje ustnice; krčevito je poprijela zibelko in krepkeje jo zazibala. (Dalje prih.) Akvineki spis»! svojo »Summo theologico« «a učenjake, tako je češki Tomdš hotel preprostemu češkemu narodu podati popolno »Summo« v poljudni obliki. btitn^ je prvi podrl oni zid, ki je ločil latinski in češki jezik. Saj razen prestave sv. pisma pred njim ni bilo nobene, niti nabožne knjige v češkem jeziku. M i s t r Jan Hus je šele 30 let za njim pisal češko. Gotovo je, da je Hus poznal Štitnega vzgled in ga tudi v jeziku porabil, dasi tega nikjer ne omenja. Med spisi To-roaševimi in Husovimi |e velika razlika. Hus je pisal svoja učena dela le v latinskem jeziku, a v čeških spisih hudo napada katoliško cerkev. Tomaš pa piše mirno, znanstveno, prepričevalno tudi v češkem jeziku. Knjižica je torej jako zanimiva in za slovstvenega zgodovinarja velevažna. L. Trenutci. Stihovi M. S a b i č a. Ciena 2 K. Tisak i naklada N. Pissenbereera i J. Schnurmaohera kom. družtva u D. Tuzli. 1901. — G. Sibic je dal svojim »Trenutkom« karakteristiko »Odlomci nedopjevane pje smarice« m jih je razdelil v štiri »knjige«. Splošno moramo reči, da spadajo te pesmi med boljše lirične proizvod«, kar so jih podali hrvaškemu narodu mladi pesniki. Sicer se nagiba na več krajih k moderni pesniški stroji, vendar mu moramo priznati, da se drži v dopustnih mejah Nekatero pesmi, zlasti one, ki opevajo naravo, so prav lepe. V uvodu »Zemlja i nebo" opeva dve sili, ki vladata človeka: zemsko silo in nebeško nadčutno nruč. Sin zemlje, kojem nadzemnosti treba, izgledam čas da s doma umrlika u Vječnost udjem i, gradjauiu nflba, za trpezom počinem Bezsmrtriikii , . . Reči moramo, da so nam te pesmico splošno ugajale. To so res »trenutci«, lirični izrazi bujnega razpoloženja — a zbrani v lepo celoto. A. Dnevne noviee. V Ljubljani, 9. oktobra. Žalostna tolažba. »Narod« in graška »Tagespost« sta se zopet zedinila v — laži. »Narod« jo prinesel brzojavko: »Kakor se poroča iz najzanesljivejšega vira, jo g. Oton pl. D e t e 1 a zopet imenovan dež. glavarjem v vojvodini kranjski. Dr. Šusteršič, ki je hotel po vsej sili priti na njegovo mesto, je torij pogorel.« Na ta načjn se »troštajo« liberalci, ker so pri volitvah pogoreli, in zgorajšnjo »Narodovo« laž o dr. fšusteršiču seve hiti ponatisnit graška »Tagespost«. Mi dobro vemo, da je dr. Šusteršič stal na stališču, naj g. Detela ostane dež. glavar. Ali bi ne bilo torej bolj umestno, ako bi »Nar.« zapisal, da je dr. Tavčarju šel po vodi up po dež. glavarstvu, po ka terern so se mu sline cedile. V zadevi dež. glavarstva so pogoreli liberalci, kajti, ako bi katol. narodna stranka pri de-želnozborskih volitvah ne zmagala, zasedel bi dež. glavarstvo liberalec. Sedaj stoje liberalci na pogoriču svojih nad in strašna žalost mora vladati v njihovih vrstah, da se morajo tolažiti z lažmi o dr. Šusteršiču. Reveži so liberalci, ki morajo v svoji žalosti zavživati neumne »Narodove« laži in se tembolj tolažijo v svojih bridkih urah, čim ne-umneiša je »Narodova« laž. Čenče. Strašne skrivnosti pripoveduje »Narod« izza kulis katoliške narodne stranke. »Narod« piše, da se Povšetov stolec v deželnem odboru »maje«. Nato piše: »Dr. Brejc se z zobmi in z rokami trudi, da bi Povšeta izpodnesel«. Strašno ! Dr. Tavčar, tu ste se pa vrezali. Ne vemo, kje jo dr. Tavčar videl grozovito delo Brejčevih zob in rok, ker dr. Brejc je že od svoje poroke iz Ljubljane odsoten in potuje nekje po Tirolskem ali Laškem. Dr. Tavčar je postal na stara leta zopet — novelist! Repertoir slovenskega gledališča. V četrtek se ponovi včeraj tako izvrstno vspela Ernstova veseloigra »Vzgojitelj L a n o v e c«, na katero opozarjamo zlasti učiteljske kroge. V soboto se bode pela zadnjikrat in sicer ob navadnih cenah »Židinja«, H a 1 e v y j e v a velika opera, na kar posebno opozarjamo zunanje obiskovalce našega gledališča. V torek se bode igrala prvikrat najboljša moderna češka -drama »M i n a« (Maryša), katero sta spisala brata Mrštik, in ki se igra po vseh čeških odrih. V petek, dne 18. t m. se bode pela opera »Carmen*. Državna podpora Poljedelsko mini-sterstvo je dovolilo 22.200 kron, t. j. 40 odstotkov prispevka za napravo vodovoda za vasi Vinica, Zapotok in Lipovšica v občini Sodražica ter Sušje in blatnik v občini Sušje, S pošte Poštnim poduradnikom III. stopinje je imenovan odpravnik g. K. Leon v Liubijani. — Odpravnik g. Jos. Kra-marič v Novemmestu je uvrščen v II. stopinjo, 2. plač. razred. — Poštni odpravnik Eer. Fux v Ljubnem pri Celju je poneveril 10 000 K poštnega denarja in pobegnil. — Razpisani sta mesti poštarjev v Zagorju in Kočevju. Zadružni inštruktor. Sedež zadružnega inštruktorja za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Predarlsko, okrajnega komisarja dr. Frider. Riickerja, je, kakor znano, sedaj v Gradcu. Prideljen mu jo v pomoč konci-pist nižjeavstrijskega namestništva, dr. Lud. Roller. Požar v Podbukovju V 229 štev. cenjenega »Slovenca« stoti, da je vas Pod-bukovje zgorela in sicer 39 hišnih številk. Hvala Bogu, da to ni res. V nedeljo 29. sept. med službo božjo so otroci zakurili pod nekim kozolcem, kateri je do tal pogorel, in pa še eden poleg njega stoječ. Vsa škoda se je cenila nekaj nad 900 K. V nevarnosti je pa bila res vsa vas posebno še, ker je skoraj vse leseno in s slamo krito. Tri reči so, katere so obranile, da ni pogorela vsa vas. Prvič ni bilo vetra, drugič po vasi je veliko visocega drevja in tretjič vrli prostovoljni gasilci, ki so bili hitro na mestu ter so z dvema brizgalnicama pridno delovali, da so odbijali predrznega petelina, kateri jo zdaj tu, zdaj tam pokazal se na strehi. Slava jim! Zavarovalnici pa kakor „Franco Hon-groise" in „Siavija" naj nikar ne pozabita vrlih urasilcev, kateri so jima prihranili do 14.000 K! Županstvo Krka 8. oktobra 1901. Janez Zupane, župan. Odlikovani slovenski orožniki. V Pierisu v Furlaniji so obhajali v soboto 5. t. m. redko slavnost. Trije orožniki so dobili odlikovanja za trud in neustraSenost povodom požara v Pierisu lani v septembru. Namestništveni svetnik g. F a b r i s iz Gradišča je pripel tam s primernim ogovorom srebrni križec gg. orožniškima postajevod-jema Ant. Grlu in Al. M a h n i č u , prvi je nastavljen v Pierisu in drugi v Tržiču, tretji orožnik Al. F o g o r e 1 e c pa je dobil pohvalno spričevalo z remuneracijo. Ob požaru v Pierisu je G r 1 rešil gotove smrti v ognju neko gospo, M a h n i č nekega starca, Pogorelec pa je pomagal pri tem. Vojaška vest. Dne 1. t. m. je bila v Mariboru v cerkvi sv. Alojzija povodom ustanovitve c. kr. domobranskega pešpolka št. 26 svečana služba božja, katere so se vdeležili vsi polkovi častniki in moštvo. Brez slovenskega duhovnika. V Gomilici, v sekovski škofiji, kjer so bile pred par leti še vsak mesec slov. pridige, in kjer so delovali sami slovenščine zmožni duhovniki, ker dosti prebivalstva v Eekbergu, Veličini, Ottenbergu, Plaču nemščine ne razume, so zdaj brez slov. duhovnika, kar je zlasti z ozirom na teško bolne in umirajoče vsega obžalovanja vredno. Predrzno izzivanje. «Domovina« poroča: Na email-tovarni za posode v Gaberjih, ki jo last Westen-a in drugov, je visela pretečem teden zastava v frankfurtarskih barvah. Morda bi ne bilo odveč, ako bi naši trgovci, ki kupujejo posodje od omenjene tvornice, mogočnim lastnikom njenim dali razumeti, da so morajo na naših tleh dostojno vesti, in sicer na takšen način, ki bi jih malo ohladil v njihovem nemškem ognju! V Ptuju so štajerski nemški kulturo-nosci napadli iz „Narodnega doma" odhajajoče Slovence s kamenjem in palicami. O policiji seveda ni bilo sledu, dasi je divja druhal skoraj celo uro razgrajala pred »Narodnim domom". Zadeva pride pred sod-nijo. Mitnice v mariborskem okraju. V finančnem okraju mariborskem ležeče mitnice, in sicer v Strihovcu, Slivnici, Voj-niku. Lokah, Selnici na Dravi, Gornji Vi-žingi in Slov. Bistrici so oddajo v zakup, in se bo vršila glede tega dne 19. t. m. ustmena obravnava ob 10. uri dopoldne pri c. kr; finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru, kjer se tudi poizve lahko vse natančneje. Nova Raiffeisenova posojilnica se je odprla v nedeljo v Baderni pri Poreču. Upravo vodi č. g. župnik Fran Goree, blagajnik je g. učitelj Iskra. Poiar. V nedeljo 6. t. m. je upepelil ogenj v Drešnjivasi Da Spodnjem Štajar-skem eno hišo, hiev in gospodarsko poslopje. Umrl je v Preski g Jakob Kopač. Jablana ovete- V Rečici v Sav. dolini na Mokrinovem vrtu se je na edni jablani razvilo lepo belo-rdeče cvetje, in to v tej pozni jesenski dobi. Ne dajajte otrokom preveč vina. Te dni so v Gaberjih neki stariši dali svo jemu otroku piti mnogo vina ; kmalu potem pa se je otrok začel nagibati na stran, obraz mu je postajal moder, in v kratkem je izdihnil. Zdravniki so konštatirali, da je deteta zadela kap radi preobilnega pitja vina. Ubegel kaznjenec iz Gradiške. V soboto dne 5. t. m. zvečer sta peljala dva kaznjenca gradiščanske kaznilnice na vozičku omaro, katero so izgotovili v kaznilnici, da bi jo izročila onemu, ki jo je naročil. Spremljal ju je jetniški paznik. Med potjo je padla z vozička jedna noga od omare. Za to nogo se skloni, da bi jo pobral, kaznjenec Jernej Zupančič, star dvajset let, doma iz ljubljanske okolice. Ker je bila cesta nagnjena, je drugi kaznjenec pohitel z vozom naprej, a Zupančič, ki je pobiral nogo, je ostal zadej. To priliko pa je le ta uporabil ter pustil nogo od omare na cesti, sam pa jo udri čez polje, kar so ga njegove noge nesti mogle. Paznik se je vpričo tega nahajal v jako čudnem položaju. Kajti ko bi bil tekel za ubeglim Zupančičem, bi mu bil lahko ušel drugi kaznjenec, ki je peljal voz, ker je pa moral paziti na tega, je moral pustiti bežati Zupančiča. Ni mu preostajalo druzega, nego kričati na vse grlo na pomoč. Kmalu je zares priklical nekaj ljudii, ki so tekli za ubeglim, in tudi žendarmerija je bila kmalu na nogah, ali Brečna zvezda Zupančičeva in visoka koruza, ki šo stoji po Furlaniji, sta omogočili, da je utekel zasledovalcem ter ga še do danes niso našli. Jernej Zupančič je bil obsojen na šestletno ječo zaradi tatvine in je odsedel še le jedno leto. Uboj. Dno 3 t. m. je umrl v ljublj. bolnici tovarniški delavec iz Polšice pri Gorjah Jakob Poklukar za ranami, ki mu jih je 28. m. m zvečor v nekem prepiru z nožem zadal H. Šoklič. Imenovani se jo sam javil oblasti. Ruski minister v Istri? Razni listi poročijo, da bodo ruski minister notranjih zadev prepotoval Evropo in bode o tej priliki obiskal tudi istrske obale. Gostovanje Ibsenovega gledališča iz Berolina v Gorici. Največji gostujoči ensemble Nemčije, Ibsenovo gledališče iz Beroli-ia, sa vstavi na svojem letošnjem to urneaju tudi v Gorici ter priredi koncem tega meseca, dne 28. in 29., dve predstavi, Rosmersholm in »Wenn wir Todten erwachen«. Skoro gotovo ti Prusaki no izpuste pri svojem potovanju tudi Ljubljane. Predrznost imajo veliko: iz svoje zemlje pode slovenske delavce, petem pa pridejo po denar na slovenska tla ! Ljubljanske novico Ogenj v Bee t h o v e n o v i h ulicah. V Beethonovih ulicah Be je včeraj v stanovanju fotografa Landaua prevrnila petrolejska svetilka ter so so nekatere stvari vnelo. Domači ljudje so ogenj sami pogasili in ognjegascem, ki bo prihiteli na lice mesta, ni preostalo nič dela. Po Ljubljani se je govorilo, da gori v gledališču. — Prijet tat. Tat, ki je ukradel v Cešnovarjevi gostilni Mih. Sko-flancu kovček z obleko in jedili, je že pri jet. Tat je delavec Fr. Woll iz Kočevja. Ukradene stvari je jirodal pri starinarjih Puglu in Prekuhu. — Nevaren pes. Na Karlovski cesti je pes Marije Ahlin ugriznil sodnega oficijala Justina. — 6 0 gld. ukradenih je bilo danes po noči nekemu Kr-žišniku v Blumauerjevi gostilni. Storilcu so na sledu. — «N e 11 a p a t r i a d i R o s -sett i«. To izzivajočo pesem je danes zjutraj pelo po Kolodvorskih ulicah 13 La-honov, vojaških novincev. Policija je napravila konec izzivanju b tem, da je Lihono povabila na rotovž, kjer se je pokazalo, da so bili »pevci« iz — tržaško okolice. Z Reke. V nedeljo je bil dan borbo pri volitvi za drž. /.bor v Pošto. Zmagal je vladni kandidat s pomočjo Hrvatov. Italijanski je ostal za več ko 300 glasov v manjšini. Presenetilo je takozvane avtonomaše Barči-čevo pismo v »Novem listu«, ki je svetoval Hrvatom, naj volijo izmej dveh zei manjf. Zanella, ital. kandidat in njegova stranka so stra8tveni italijanizatorji, kateri morejo več škoditi, kakor magjarizatorji. Zauella je pomagal trgati letos hrv. trobojnico z venca, ki so ga bili poklonili reški Hrvatjo ital. umetniku. Pri izboru bilo je vojaštvo po ulicah, krika in vika vse polno, nekatere osebe so bile tudi nekaj ran|ene. Bivšemu načelniku Mav'&nderju pobili so okna; demonstrirali so tudi pred Barčičem. Za Zanello so glasovali magistratni uradniki in nekateri učitelji in drugi svobodni meščani renegati. Tukaj se vidi, kaj postane človek, če se narodu izneveri — pravi poturica. Stoletnica rojstva bana Jelačlča. Dno 16. t. m. bode preteklo 100 let, odkar se je porodil slavni hrvatski ban Jelačic. Hrvatje se pripravljajo, da stoletnico rojstva bana Jelačiča slovesno praznujejo. Grozna nesreča v tržaškem tehničnem zavodu. V tržaškem tehničnem zavodu dozidujejo k sedanjemu poslopju nov del, v katerega bodo nastavili vse gonilne stroje, ki so sedaj raztreseni po raznih oddelkih. Med drugim so zidarji dovršili to dni tudi tri velike oboke, kjer jo imel biti uhod v poslopje. Na povelje svojega načelnika Josipa M i k 1 a v c a so zidarji odstranili leseno ogrodje, ki je podpiralo oboke. Predvčerajšnjim so zidarji delali streho. Nekoliko pred drugo uro popoludne so delavci z grozo opazili, kako 89 se vsi trije oboki skoro istočasno podrli. Takoj na to se je porušila tudi ostala stavba in med ruševinami je ostalo sedem nesrečnih delavcev, ki so deloma težko ranjeni, jeden, Josip Godina Krčič iz Škednja, je pa skoro na to, ko 80 ga izvlekli izpod ruševin, umrl. Bil je jedina podpora svoji materi. Načelnik zidarjev Josip Miklavec Kačun je videl nesrečo, takoj zbežal iz tovarne in je redar-stvo dobilo nalog, da ga ulovi in izroči sod-nijski oblasti, ki bo imela določiti, kdo jo kriv na tej katastrofi, ali inženirji, ali pa načelnik delavcev. Trtna uš. Uradne poizvedbo na licu mesta v Dornbergu na Goriškem so dognale, da je v tamošnjih vinogradih trtna uš po nekod uničila do polovice, drugod do tri četrtine in na nekaterih mestih celo ves vinski pridelek. Novo šolsko poslopje dvorazrednicc v Žicah pri Konjicah bo v kratkem dodelano in bodo najbržo dno 4. nov. t. 1. blagoslovljeno. Mrtvega so našli predvčeranjim kam-narja Fr. Smodnika iz Dobrnič pod nekim kozolcem v Cerovuu. Prejšnji dan je zavžil obilo alkohola. Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 617 volov 111 konj; 455 krav in 110 telet. — Skupaj 1182 glav. Kupčija jo bila precej živahna. Mestna ljudska kopelj. Od dnč 25. avgusta do 21 septembra t. 1. oddalo se jo v mestni ljudski kopelji 1693 kopel in sicer za možke 1341 (prsnih 974, kadnih 370), z\ ženske pa 349 (pršnib 42, kadnih 307). Učiteljska služba je razpisana do 20. t. mes na štirirazrednici v Loškem potoku. Prednost imajo učitelji. Prošnje sprejema okrajni šolski svet v Kočevju. »Boga treba uničiti«. M. Flaissiores, maire marsiljski, je prejšnjo nedeljo govoril na nekem shodu zoper samostane in kon-gregacije. Pri tem jo vzkliknil: »Če se hoče človeštvo osvoboditi, jo treba, da so Bog uniči « čuden mož! Jakobinci niso verovali v Boga, a marsiljski župan ni zadovoljen s tem. Renan in Voltaire sta se norčevala iz krščanstva, tudi to mu je premalo. On ne taji Boga, ampak mu napovo vojsko! Prenizko mu je, da bi bil bogotajec, on se hoče vojskovati proti Bogu, kakor satan. A za satana jo marsiljski župan vendar — premajhen ! Radi demonstracije na Reki je aretovanih 124 oseb, večinoma laških ire-dentistiških delavcev. Tudi proti Hrvatom so bile demonstracij«. Listi pišejo, da je bil vodja demonstracij bivši državni pravdnik dr. Kušer. Iz Sv. Ivana na Hrvatskem nam pišejo, da jo ondi vinska trti izredno dobro obrodila in dala izborno kapljico. Kraj Sv. Ivan Zelina jo oddaljen kakih 40 km. od Za- greha, in leži ob glavni cesti Zagreb Va-raždin. Tje «o pred leti v obilnem Številu hodili po vino posebno gorenjski vinotržci in krfimarji, dokler ni trtna uš opustošila vinogradov. Sedaj so ti na novo nasajeni in donašajo izborno kapljico, na kar se posebno opozarjajo imenovani interesentje. Na prodajo bo letos 30—40 tisoč veder vina. • * « Za liberalce Iz Šmartna pri Litiji smo dobili senzacionalno vest: K o ž e s e bodo pocenile. Velikanska zaloga vsa-koršnib kož, kakor&ne še ni bilo, velikih in majhnih, starih in mladih, moških in ženskih, bogatinov in siromakov, katere je odri Smartinski dekan ob zidanju nove cerkve, je na prodaj. Dobijo se pri liberalnih dopisnikih »Slovenskega Naroda« iz Litije ; tam se lahko ogledajo in se tudi poiive cena. Za ponatis tega naznanila v drugih časnikih se ne plača nikaka odškodnina. Advokat anarhist Laški kralj in kraljica potujeta sedaj po laških mestih. Po licija ima polno dela, da ju ubrani anarhistov. Včeraj sta kralj in kraljica prišla v Milan. Že pred dohodom je bila aretovana dolga vrsta sumljivih ljudij. Policija je bila tudi obveščena, da je iz Cosentma odpotoval odvetnik Alfredo Fassi, nevaren anarhist. Doslej ga policiji ni bilo mogoče dobiti v pest Namestu njega so aretovali nekega notarja, katerega so pa zopet izpustili iz zapora, ker se je dokazalo, da ni z anarhisti v nobeni zvezi. Koga je hotel Glavinovič umoriti v Vatikanu? O v Rimu prijetem hrvatskem renegatu Glavinoviču, pišejo sedaj laški listi, da je prišel v Rim z namenom, d a umori sv. očeta, ker je izdal ono Slovanom pravično bulo glede zavoda sv. Jeronima. Glavinovič, ki je bil v Avstriji že nekaj let radi tatvine zaprt, je hotel % umorom papeža Leona XIII. osvetiti laške Dal-matince, katerim se je po njegovem mnenju, godila krivica s tem papeževim odiokom. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj. 9. okt. Cesar gre za dva meseca v Godoilo. Tam se bodo vršili lovi. Dunaj, 9. okt. V proračunu je postavka 400.000 K za gradbo vodnih potov. Ministerska naredba o gradbi izide 20. t. m. Za voditelja vodnih gradenj je imenovan ravnatelj Oehlvvein. Dunaj, 9. okt. čuje se, da bodo sledeči poslanci poklicani v svet za gradbo vodnih potov: Chiari, Kaftan, Kolischer, Menger, Merunowicz, Rappa-port, Sileny. Dunaj, 9. oktobra. Pri volitvah so llladočehi mnogo izgubili. Agrarci so jim vzeli enajst mandatov. Zdaj imajo agrarci 15 poslancev, upajo pa, da pri ožjih volitvah še mnogo pridobe. Vsenemci so si priborili 11 mandatov, med temi 7 novih. Dunaj, 9. okt. Načelnik in pod-načelnik mladočeškega kluba, Pacak in Stransky, sta šia na Dunaj posvetovat se z ministrom Rezekora. Dunaj. 9. okt. Nemška napredna stranka je sklenila, da bo takoj v prvi seji drž. zbora predlagala, naj se vpelje nemški drž. jezik in naj se francoskim redovom prepove naselitev v Avstriji. Dunaj, 9. okt. Včeraj popoldne se je vršil dvoboj s pištolami v dunajski vojaški jahalnici med huzarskim častnikom Benno pl. Fojka in med tovarnarjem Lowenfeldom. častnik je bil zadet v prsi, kroglja mu je predrla hrbet, zgrudil se je takoj mrtev. Vzrok je neka privatna zadeva. Praga, 9. oktobra. Konečni vspeh včerajšnjih volitev je sledeči: Izvoljenih je 21 Mladočehov, 15 čeških agraroev, 11 vsenemcev, 3 nemški liberalci, trije pristaši nemške ljudske stranke, dva nemška agraroa, 1 krščanski socijalec in i češki radikalec. Potrebnih je 22 ožjih volitev, češki agrarci so dosedaj pridobili 11 mandatov, vsenemci pa 5, nemški liberalci so izgubili 17 mandatov. Praga, 9. okt. Narodni Listy javljajo, da je namenjen za zgornjeav-strijskega namestnika bivši učni minister grof Bylandt-Rheid. Rim, 9. oktobra. V Calabatu divja velik požar. Tri ulice je že ogenj uničil. Pariz, 9. oktobra. Budgetna komisija je sklenila črtati proračun za bogočastje. Pariz, 9. okt. Iz Biarice javljajo, da se zelo dvomi nad resničnostjo vesti o prestopu kraljice Natalije h katolicizmu. Carigrad, okt. (0. B.) Turška vlada je prosila ruskega poslanika, naj bi Rusija posredovala v Lorandovi zadevi. Poslanik je odgovoril, da predloži prošnjo vladi in bo predlagal, naj ruski poslanik v Parizu stori potrebne korake pri zunanjem ministru Delcas-seju. Carigrad, 9. oktobra. (0. B.) Roparska tolpa, ki je odvedla ameriško „misijonarko" Stone, se potika po gozdih na turško-bolgarski meji. Na lovu za tolpo so turške in bolgarske čete. Berolin, 9. okt. Wolfov urad javlja iz Oalcute: Emir Afganistanski, Abdur-Rahman-kan je umrl 3. t. m. Obolel je 28. septembra. London, 9. okt. Kitchener javlja 7. t. m.: Operacije na natalski meji nimajo več nobene važnosti. Tam je bilo minuli teden ubitih 50 Burov, 26 ranjenih, 244 ujetih; 60 se jih je udalo. Kekevich je okreval. Delarey in Camp sta razdelila svoje čete. Umrli no: 7. oktobra. Marija Kerhin, preglednika hii, 16 let, Pred igriščem 2, jetika. 8. oktobra. Jernej Žlebnik) zasebnik, 74 let, Kar-lovska cesta 7, ostarelost. V b o I n i i n i c i: 6. oktobra. Marij« Flak, delavca hči, 13 let, jetika. — Fran Germek, dnnar, 52 let, vsled raka. Žitne cene dn<5 8. oktobra 1901. (Termin.) t Na dunajski borsi: Za 50 kilogramov. PSenica za jesen......K 8 00 do 8 02 „ „ pomlad 1902 ..........7-74 „ 7-75 Rž za jesen........„ 7-17 , 7l8 „ „ pomlad 1902 .......7-.-8 „ 7-59 Koruza za oktober . . ... „ 5-n0 , 661 „ maj-junij 1902 . . . , 5 38 „ 639 Oves za jesen.......„ 7-14 , 7 15 » pomlad 1902 . . * „ 7-47 , 7 48 Na budimpeštanski borci: PSenica za oktober......K 7 91 do 7 92 „ „ april 1902 .......829 „ 8-30 Rž za oktober.........6-85 „ fi-86 „ „ april 1902 ..............703 , 7 04 Oves za oktober......„ 717 „ 7-19 „ „ april 1902......7 10 „ 711 Koruza za september.....„ 5-10 „ 6-12 „ maj 1902 .......5 10 „ 5-12 (Efektiv.) Dunajski trg. PSenica banaSka.......K 7-90 do 8 45 južne žel.........815 , 8-45 Rž „ „........7-15 „ 7-36 Ječmen ..........710 „ 850 „ ob Tisi........6-65 „ 7-75 Koruza ogerska.........5-60 „ 5-7o Cinkvant „ ................680 , 7-20 Oves srednji..........7-00 , 7'2n Fižol........................1000 „ 11-50 Meteorologl6no porodilo. TiSina nad morjem 306-8 m, srednji zračni tlak 736-01 Cm opa- IHUil suajt Tampa- Ji. 1 V atoa»! Nabo malra po p: Cb t> v ura. Calilja 8| 9 iveiV. | 733-8 7 0 brezvetr. jasno Q| 7. zjutr. I 732 7 |2. popol.j 728 1 31 161 si sever sr. j¿ah megla oblač. 00 Srednja včerajinja temperutnr* 8'0°, normal«: 11 7 «75 1-1 Globoko užaljenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tuino Test. da je Bogu Vsemogočnemu v njegovem nedoumljivem sklepu dopadlo, našega iskreno ljubljen.ga očeta, gospoda Jerneja Žlebnika jermenarskega mojstra in meščana danes ob polu 9. uri dopoldne, po prejemu sv. zakramentov za umirajoče, v dobi 76 let poklicati v boljSe življenje. Pogreb dragega pokojnika se v Si v četrtek, dne 10. oktobra ob 3. uri popoldne iz hiSe žalosti Karlovska cesta St. 7 na pokopališč« k sv. Krištofu. Svete zaduSne maSe brale se bodo v mnogih cerkvah. Dragega pokojnika priporočamo pobožni molitvi in spominu. Ljubljana, 8. oktobra 1901. Globokožalujočl otroci. Mesto vsakega posebnega naznanila. Zahvala. Gospod Matija Arko, nadučitelj v Begunjah pri Cirknici, daroval je za uboge otroke hrenoviSke šole 14 kron. Služboval je nad 24 let v Hrenovicah kot nadučitelj in organist z najboljšo pridnostjo v Soli in zunaj Sole. Čast takemu gcspodu! Krajni šolski svet v Hrenovicah. Matevž Milliarčič. Ovinjene (weingriine) sode različne, majhne in velike, stare in nove prodaja 967 3-2 J. Buggenig, sodarski mojster Cesta na Rudolfov kolodvor v Ljubljani. v špeceriji, priprosto in krščansko, sprejme takoj trgovec na deželi. Ponudbe sprejema, ali pove kje, uprav- 972 3—2 ništvo „Slovenca". Lepo predivo, kakor tudi vse druge deželne pridelke, kupuje najdražje ANTON KOLENO, trgovec v Celju. Kdor kaj tacega ima, na) naznani ceno in množino. 971 10—2 Glasbeno orodje priporoča Adolf Stowasser in sin v Gradcu Trobila ls plehovine, piščalke lz lesa in godala, priznano najboljša vrste, po nizkih cenah Vsa popravila se izvrže urno, dobro in poceni. Nov cenik brezplačna In poštnine prosto. 898 10-3 Svoji k svojim! m—m Brez konkurence! Priporoča : brizgalnice, cevi, pase, lestve i. t. d. za gasilna društva in občine, C. in kr. privilegovana fvornica brizgalnic, cevij, pasov in gospodarskih strojev R. A. 5MEKAL iz Čeha, Moravsko. Podružnica v Zagrebu. nadalje gospodarske stroje in peronospera-brizgalnice. i. t. d. NB. Najiioveje: Izdelovanje aparatov za acetylin-razsvetljavo s čistilnikom, motor-voz, gumi-cevij vsake vrste. 974 1 proda se 600 hektolitrov Plešivižkega grozdja ali mošta raznih vrst, popolnoma zdravo in zrelo grozdje po 26 K, mošt po 32 K,» ponujata iz lastnega vinograda brata Fran in Josip Horvat, vinogradnika v Plešh/iei, pošta Jastrebarsko (Jaška) na Hrvatskem. 962 3—3 OS® Dunajska borz a. Oni 8. oktobra. Vkapai državni dolg t notah Skupni državni dolg v utbru . Avstrijska zlata renta 4°/0..... Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . Ogerska zlata renta 4"/0...... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... Avstro-ogerike bančne delnice, 600 glrt. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista ..... MsmSki dri. bankovci x« 100 m. nem.dri.velj 9855 98-40 118-50 95-50 . 118-50 92 75 1630 — 616 50 23897'/, 117-27»/, 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dnč 8. oktobra. 3-2"/0 državne srečke 1. 1854. 250 gld.. . B°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 100 kron Tišine srečke 4°/„, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . . • 23-42 19 -92-05 11-31 189 50 170--2t3-94-85 143-250-75 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Zastavnn pisma av. osr.rem.-kred. banke 4°;0 Prijoritetne obveznice državne železnice » » južne železnico 3°/0 > > južne železnice 6°/„ > > dolenjskih železnic4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » , » 6 » BudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove «rečke, 10 gld. ... 105 50 •H 26 427--33-9— 120-50 398 -5'JO -46 25 23-75 15 75 55 - Sii'move srečko, 40 gld........2:14 — St Gen6is srečke, 40 gld..............270 - Waldste>nove 3reeke, 20 gld..............398 50 LjubljansKe firečke...........63 50 Akcije iinglo-avslnjsiie banse, 200 gld. • • 260 - - Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. *t. r. . 5500 — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . 80J - Akcije južne železnice, 200 gld. »r. . • . 77 50 SploSua avstrijska jtavbiaska družba . . , 130 MotiUaska družba avstr. plan............340 50 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 422 — Papirnih rubliev 100 ..................253 76 Nakup in prodaja Tfca vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd. Zavarovanja za igube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeee za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borsi. Menjamicna delniška družba „UI K M C u I., Wf o II z Bi 1810 in 13, Dunaj, I., StrobelgassB 2. éé - Pojasulla v vseli gospodarskih in ftnmOnih itvaroM, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljtkllt vrodMetalb papirja« in vestni 'V*ti za dosego kolikor je mogoče viiocofa obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (flavnlc.