# ) 27. oktobra 1918, tik pred razpadom Habsburške monarhije, je ljubljanski kne- zoškof dr. Anton Bonaventura Jegliè v svoj dnevnik zapisal, da se je de`elni glavar dr. Ivan Šusteršiè ¡Šušteršiè¿1 “z `eno odpeljal v avtomobilu na Dunaj, od koder se veè ne vrne”. Po Jeglièevem prièevanju je “nekro- nani vojvoda kranjski” zapustil de`elni dvo- rec, iz katerega je še nedavno suvereno ob- vladoval Vseslovensko ljudsko stranko, “solznih oèi”.2 Prevratniki so namreè Šuster- šièu kot “avstrijakantu” grozili celo s smrtjo, zato je moral Ljubljano na hitro zapustiti.3 Nekateri goreène`i so `eleli obesiti tudi nje- govega najtesnejšega sodelavca dr. Evgena Lampeta, ki pa je imel sreèo, ker ga v èasu prevrata ni bilo v Ljubljani.4 Toda Jeglièeva ocena, da se Šusteršiè, s katerim sta se do- konèno razšla preteklo jesen, ko je knezoškof podprl strankarsko opozicijo pod vodstvom dr. Janeza Evangelista Kreka in dr. Anto- na Korošca, iz izgnanstva ne bo veè vrnil, se je izkazala za zmotno. Šusteršiè se je `e 2. novembra 1918 s pi- smom obrnil na svojega nekdanjega stran- karskega sodelavca dr. Janka Brejca, ki se je po prevratu vrnil s Koroške in postal pover- jenik za notranje zadeve v Narodni vladi Slo- vencev, Hrvatov in Srbov Josipa Pogaènika. V ganljivem pismu je izrazil lojalnost jugo- slovanski dr`avi in ga prosil, naj mu omo- goèi povratek v Slovenijo. Med drugim je zapisal: “Dragi! S posebnim zadovoljstvom sem bral, da Si vstopil v slovensko vlado in da so Ti poverjene zelo va`ne notranje zadeve. Èestitam Ti in Ti `elim na visokem mestu obilo uspehov in bo`jega blagoslova. ... Sedaj Te pa prosim, da mi omogoèiš, da se èim pre- je vrnem v domovino in da tam kot preprost dr`avljan mirno in svobodno `ivim. Vedi, da nisem sam v `ivljenju, da imam rodbino, za katero mi je skrbeti. To skrb sem zanema- ril, ker sem vse `rtvoval politiki. Govorice o mojem ‘velikem premo`enju’ so pravljice. Delati moram, da skrbim za rodbino. To pa zamorem le v domovini, ki je pa sedaj zoper mene shujskana vsled usodepolne zmote ‘in re’. — Ne bi Ti nikdar tega pisal, èe bi stal sam v `ivljenju. Tudi mislim, da se ne motim, èe sodim, da imaš plemenito srce. Tako srce je vsaj odsevalo iz pisma, ktero Si mi svojedob- no pisal, ko mi je Bog vzel mojega ¡sina¿ Ivo- ta. Vedi tudi, da svojo domovino ljubim pre- globoko, da bi se mogel trajno od nje loèi- ti. Saj je tudi Ivo tam pokopan. Na poti ne bom nikomur, temveè, kakor sem bil do zad- njega zvest svojemu vladarju, tako sem in bom zvest domaèi narodni oblasti. @iveti ho- èem kot zasebnik in odvetnik, druzega niè. — Vem, da kot poštenjak mojega pisma ne boš izrabil. ... Dokler sem na Dunaju, sem seveda slovenski vladi na razpolago, èe bi me hotela kaj rabiti.”5 15. novembra istega leta je Šusteršiè na- slovil pismo s podobno vsebino tudi na Po- gaènika, 16. decembra pa še na Korošca.6 Nihèe mu ni odgovoril. Brejc naj bi bil po nekaterih prièevanjih v svojem besu do nek- ' $3            " )    %         C %      danjega de`elnega glavarja šel celo tako da- leè, da je Šusteršièevo pismo v ljubljanski kavarni Union vrgel ob tla in ga pohodil.7 Prav tako naj bi bil po enem od prièevanj Brejc kasneje, ko je postal predsednik De- `elne vlade za Slovenijo, “izdal na vse po- licijske edinice ob meji naroèilo, da morajo takoj aretirati dr. Šusteršièa, èe bi skušal pre- koraèiti jugoslovansko mejo”.8 Nove oblasti nekdanjemu de`elnemu gla- varju niso bile niti toliko naklonjene, da bi `eni Bogomili in sinu Feriju dovolile odhod v Švico, kamor se je preselil z Dunaja. Tako je Bogomila šele pozimi 1920 ilegalno zapu- stila Kraljevino Srbov, Hrvatov in Sloven- cev ter se napotila k soprogu. Pobeg je us- pel in dru`inica je bila ponovno zdru`ena v Lozani. Po enem od prièevanj v dru`inski kroniki naj bi bili samo nekaj dni po njenem odhodu na njena vrata v Ljubljani potrkali “Srbi”, a so tam naleteli samo na njeno mamo. Ta je osuplim nepovabljenim obisko- valcem na vprašanje, kje je njena hèi, odgo- vorila: “Radi bi govorili z mojo hèerjo? @al to ne bo mogoèe, saj je prejšnjo sredo odpo- tovala v Švico.”9 Po prièevanju Marka Bajuka je najbolj tra- gièno konèal nekdanji Šusteršièev “propa- gandni minister”, urednik Slovenca Ivana Šte- fe. Ko je po prevratu prišel h Izidorju Can- karju, enemu najtesnejših Šusteršièevih so- delavcev, s prošnjo, naj mu vendar dovoli še naprej delovati v èasnikarstvu, saj da ne more `iveti brez dela, “moral bi se obesiti”. Cankar naj bi mu bil cinièno odgovoril: “Kar obe- site se, saj vam drugega ne ka`e.” Štefe je od- šel domov in se res obesil.10 Šusteršièevega “finanènega ministra” Lampeta je vest o porazu centralnih sil do- segla na Dunaju. Ker je slutil, da je v oèeh novih voditeljev Vseslovenske ljudske stran- ke persona non grata, je svoje bivanje v se- daj `e nekdanji prestolnici podaljšal. O tem je 14. novembra 1918 pismeno obvestil Jo- `efa Šiško, ki je bil še iz èasov knezoškofa dr. Jakoba Missie eden kljuènih Šusteršièe- vih zaveznikov v cerkveni hierarhiji: “Jaz sem se za nekaj èasa iz Ljubljane odtegnil, da s svojo navzoènostjo v èasu najhujše raz- burjenosti ne motim ljudi, ki bi jo smatrali za provokacijo. … O razmerah na Kranjskem izvem tu le malo, a kar izvem, ka`e, da mora biti zmešnjava velika.”11 Po nekaj tednih se je Lampe le odloèil za vrnitev v domovino. Med dolgim èakanjem na vlak v Zidanem Mostu se je moèno prehladil in zbolel na ledvicah. Umrl je 16. decembra 1918.12 Pre`iveli Šusteršièu zvesti „starini“, ki se med vojno niso `eleli prikljuèiti Krekovi in Korošèevi struji, so se po prevratu znašli v te`kem polo`aju. To je soèasno veljalo za mnoge duhovnike, kar je v svojem dnevni- ku bele`il tudi Jegliè. Za bo`iè leta 1918 je tako zapisal: “Posebno hudo je v `upnijah, kjer so gospodje ostali na strani Šusteršièe- vi. V Gorjah so hoteli posebno fantje g. Pibra ubiti, napravili so mnogo škode na poslopju. Še hujše je bilo v Št. Lovrencu, kjer so `up- niku pobili okna pri mlekarnici, pri svinjaku in pri `upnišèu; tudi so dvakrat nanj streljali … Streljali so tudi na `upnika Lesjaka v Št. Jerneju.”13 Slovenski liberalci so prek svojega glasila Slovenski narod zahtevali od vodstva Vseslo- venske ljudske stranke, naj izvede temeljito politièno èistko med privr`enci de`elnega gla- varja. Po njihovem mnenju je menda po raz- padu Habsburške monarhije v Sloveniji “os- talo še veliko kreatur avstrofilskega šuster- šièevstva, ki so v prvem navdušenju sicer pre- vidno poiskali zatišja in ga veèinoma tudi neovirano našli”. Slovenski narod je trdil, da je imela od tedaj “ta osovra`ena klika” ne samo mir, ampak “celo zašèito pri gotovih krogih”. Med razliènimi funkcionarji se je domnevno ohranilo preveè “dostojanstveni- kov Šusteršièevega kova”, ki bi jih bilo tre- ba zamenjati.14 )  # A tovrstne vzpodbude liberalcev, name- njene Korošcu, so bile oèitno odveè. Ko je Zadru`na centrala, ena redkih finanènih in- stitucij, ki je ostala v rokah Šusteršièevih pri- vr`encev, zašla v te`ave, je Šusteršièu zvesti duhovnik Matija Škerbec zaprosil Korošca za dr`avno pomoè. Korošec pa je ob tem samo zamahnil z roko in pribil: “Šustercijanci so nam v balast.”15 Tudi Fran Jakliè, ki je je- seni 1917 edini od dr`avnozborskih poslancev sledil Šusteršièu ob njegovem izstopu iz Ko- rošèevega Jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu, se je moral sooèiti z nezauplji- vostjo strankarskih kolegov. Po prevratu je èutil, “da so na delu zahrbtni elementi”, ki so pre`ali na to, da zasedejo njegove javne funkcije. Zato se je raje odloèil za umik iz politike.16 Ruda Jurèec, ki je kot predstavnik mla- de katoliške inteligence kritièno ocenjeval ta- kratna obraèunavanja v taboru najveèje slo- venske stranke, je o tem zapisal: “Boleèe `a- loigre so pretresale naš najboljši svet. Nena- doma je nesreèno umrl Fran ¡pravilno: Ivan¿ Štefe, urednik Slovenca, in kmalu za njim je umrl kanonik dr. Evgen Lampe, steber Šu- steršièeve de`elne vlade na Kranjskem. Nikdo o vsem tem med nami ni govoril glasno ali buèno. Med nas je grenko prihajalo, kakor da bi se dogajalo nekaj, èesar bi nas mora- lo biti sram.”17 A èeprav je bil njihov “vojvoda” v tuji- ni, njegovi privr`enci v letih po prevratu niso mirovali. Umaknili so se sicer v ozadje, toda njihovo prisotnost je bilo vseskozi èutiti. To je povzroèalo velike skrbi zlasti Jeglièu, ki je s svojo podporo Kreku in Korošcu odlo- èilno pripomogel k propadu “avstrijakantov” v vrstah Slovenske ljudske stranke. 22. no- vembra 1919 mu je prišlo v roke vabilo na sestanek duhovnikov, ki ga je zelo vznemi- rilo. Na vabilu je bilo med drugim zapisa- no: “Delo 30 let prave cerkvene in gospo- darske organizacije je po razvoju razmer zad- nje dobe v veliki nevarnosti. Da rešimo, kar se da rešiti, je nujno potrebno, da doloèi- mo smer našemu delu.” Podpisniki so zato za 26. november sklicali sestanek somišlje- nikov v posvetovalnici Ljudske posojilnice. Podpisani so bili dekan Anton Skubic, `up- nik Anton Oblak, dr. Vladislav Pegan in franèiškan dr. Gvido Rant. Vabilo je bilo za škofa dokaz, “da tako zvani ‘starini’ še vedno rujejo”. Odloèil se je, da bo na sestanek po- slal svojega zastopnika, nemudoma pa je tudi posredoval pri franèiškanskem provincialu zaradi Rantove udele`be.18 Na sestanku duhovnikov 26. novembra 1919 se jih je nato zbralo okoli trideset. Glavni govor je imel Pegan, ki se je ozrl na politiène dogodke v poprevratnem èasu. Povedal je, “kako so bili zavr`eni in so morali trpeti on in njegovi tovariši Lampe, Šusteršiè in drugi”. Zato je predlagal, “naj se preišèejo krivice in se poizkusi sprava”. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno ustanoviti “novo kmeèko stran- ko”. Nad takšnim predlogom Jegliè seveda ni mogel biti navdušen, je pa lahko bil za- dovoljen, da se franèiškani na njegovo inter- vencijo shoda niso udele`ili. Rant je moral podpis preklicati, nakar je kljubovalno izjavil, “da bo od sedaj edino le v cerkvi delal”.19 Skubic in njegovi somišljeniki so zahte- vali, da se nikomur ne sme prepovedati vstop v Slovensko ljudsko stranko, hkrati pa so ter- jali, “naj se jim da zadošèenje za vlanske raz- `alitve”. Toda Korošèevo stališèe je bilo, da “Šusteršiè in še kdo pa ne more v stranko na- zaj”. Propadel je tudi dogovor, da naj bi ob novem letu izšla v Slovencu dva èlanka o spra- vi, ker uredništvo ni dopustilo objave Sku- bièevega èlanka z utemeljitvijo, da naj bi ga bil slednji “prepletel s spomini na prejšnje èase in sicer tako, da je bilo za naše raz`aljivo in da bi bili dopis naši nasprotniki v našo ško- do zlorabili”. Neuspeh pogajanj Jeglièa ni preveè potrl. V zaèetku leta 1920 je bil gle- de problema “starinov” optimistièno razpo- )      lo`en: “Sploh pa od teh gospodov nekako 70 % še dejanski z nami slo`no sodeluje, 10 % miruje, le nekako 20 % je še bolj odpornih.”20 Toda škofov optimizem se je razblinil ta- koj, kakor hitro so se zaèele širiti govorice o skorajšnjem povratku zadnjega kranjske- ga de`elnega glavarja, ki je takrat bival v ti- rolskem Voldersu: “Èutilo se je, da se ‘sta- rini’ nekako zbirajo zoper SLS in da bo v ta namen dr. Šusteršiè izdal grozno brošuro. Naši so se pripravili na najhujši odpor. Pre- raèunali so, da bi nekako dvajset duhovni- kov pristalo na to novo stranko, ostali bi bili slo`ni.”21 Ko se je izvedelo, da Šusteršiè pri- pravlja za objavo “grozno brošuro”, se je oèit- no ustrašil tudi Brejc. Albinu Prepeluhu, ki je bil takrat predsednik upravnega odbora ti- skarne, v katerem se je tiskal Šusteršièev Moj odgovor, je Brejc celo “grozil z represalijami”, èe ne prepreèi tiska.22 Medtem ko sta Brejc in Jegliè s skrbjo pri- èakovala vrnitev nevarnega nasprotnika, so “starini” komaj èakali na ponovni prihod “nekdanjega klerikalnega vojvode Sloveni- je”.23 Šusteršiè je tik pred izidom svoje bro- šure 22. marca 1922 v pismu Koblarju iz Vol- dersa nakazal, kakšna bo njena vsebina. Po- jasnil mu je, da je v èasu izgnanstva “v samoti mnogo premišljeval in prekvasil svojo dr`o, poglobil svoje versko preprièanje, svoja verska èustva — a se popolnoma znebil klerikalizma”. Prišel je do spoznanja, da je klerikalizem “škodljiv cerkvi, dr`avi in ljudstvu”. Izrazil je upanje, da ga zaradi te spremembe v nje- govem mišljenju prijatelji v domovini ne bodo zapustili. Priznal je, da je v preteklo- sti katolicizem enaèil s klerikalizmom. Ka- tolicizmu ostaja še naprej zvest, medtem ko naj bi bil klerikalizem “le vprašanje oportu- nitete”. Poudaril je, da je v brošuri vodite- ljem Slovenske ljudske stranke “mnogo pri- zanesel”, èeprav se ve, da so “la`njivci, obre- kovalci in sleparji”. Šusteršiè se je zavedal nji- hove moèi, ki je povzroèila njegovo politièno smrt: “Moj spis je glas iz groba. O`iveti bi me mogla le Vsemogoènost Bo`ja, a to bil èude`, pred katerim bi se priklanjalo vse, ra- zun pisunjcev in farizejev.”24 Šusteršièeva te`ko prièakovana brošura, ki je izšla aprila 1922, se je izkazala za veli- ko preseneèenje, saj je po Jeglièevem prièe- vanju “vse iznenadila, tudi starine”.25 Nek- danji zagrizeni zagovornik avtoritete cerkvene hierarhije v politiènih zadevah je namreè na- padel Korošèevo stranko kot “klerikalno”.26 Še bolj pa je vse presenetilo Šusteršièevo novo geslo: „En narod, ena dr`ava od Jadrana do Èrnega morja!“27 S takšnimi gesli je v bistvu premagal samega sebe. “Starini” sicer morda res niso prièakovali, da se bo njihov “vojvo- da” v novih politiènih razmerah še naprej raz- glašal za privr`enca habsburške dinastije, toda njegovo posnemanje jugoslovanske unitari- stiène formule o enotnem “troedinem” na- rodu in antiklerikalni izpadi so bili vendarle preveè. Proti Šusteršièu ni nastopilo samo vodstvo Slovenske ljudske stranke, ampak je odvrnil od sebe tudi velik del “starinov”, ki so ga še pred objavo brošure prosili, naj poglavje o klerikalizmu izpusti. Med temi je bil tudi Škerbec, ki mu je pisal na Tirolsko prošnjo, naj izpusti poglavje o klerikalizmu in pa del, ki se je nanašal na duhovniškega pisatelja Fra- na Saleškega Fin`garja. Slednji je med voj- no podpiral Krekovo strujo, vendar je odi- gral neslavno vlogo pri aferi Slovenska ma- tica. To društvo, ki je `e od leta 1864 skrbelo za izdajanje slovenskih znanstvenih in lepo- slovnih del, je tik pred vojno izdalo roman Gospodin Franjo, katerega avtor Fran Maselj Podlimbarski ni skrival svojih prosrbskih sta- lišè. Po izbruhu vojne je bila zato Slovenska matica razpušèena, na notranjem ministrs- tvu pa so `eleli prenesti premo`enje na eno od katoliških društev. Krek je takšno ponud- bo odklonil, vendar se je na Šusteršièa obrnila posebna deputacija, ki je `elela prenesti pre- )  # mo`enje na Leonovo dru`bo. Šusteršiè jim je dejal, da je takšne prošnje potrebno pisno utemeljiti. Ko je naposled dobil tudi pisno vlogo, je med podpisniki med drugimi za- gledal Fin`garja. Slednji je Šusteršièu med vojno storil veliko škode, saj je med drugim širil neutemeljene govorice, da je Šusteršiè dosegel premestitev 17. pešpolka iz Ljubljane, ker ga menda eden od vojakov na cesti ni poz- dravil. Vlogo je Šusteršiè spravil v predal in zgodbo je sedaj `elel objaviti v brošuri. Na Škerbèevo `eljo jo je nato izpustil, toda po- glavje o klerikalizmu je v brošuri ostalo.28 V vrhu Slovenske ljudske stranke so se ob tem seveda še naprej trudili prepreèiti Šuster- šièevo vrnitev. A slednji je dobil neprièako- vano podporo Ivana Hribarja, nekdaj ene- ga najveèjih nasprotnikov iz liberalnega ta- bora, ki se je v Beogradu zavzel za njegovo soprogo. Bogomila je v pismu iz Karlovih Vari 23. aprila 1922 Hribarju poslala prisrèno zahvalo: “Po Vašem plemenitem prizadeva- nju sem dobila od generalnega konzulata na Dunaju potni list, ki se mi je bil doslej odre- kal. Štejem si v prijetno in nujno dol`nost, da se Vam, visokocenjeni gospod minister, naj iskreneje zahvalujem, zagotavljajoè, da visoko cenim Vaš fini èut èlovekoljubnosti in praviènosti.”29 Avgusta 1922 pa je naposled beograjska vlada izdala dovoljenje za vrnitev v domo- vino tudi samemu Šusteršièu.30 Ker se je sled- nji odloèil za politièni obraèun z nekdanjimi strankarskimi kolegi, je bil Jegliè zelo vzne- mirjen. Še zlasti, ko mu je tik pred vrnitvi- jo Šusteršiè poslal pismo, v katerem je mr- golelo obto`b na škofov raèun. Jeglièev od- govor je bil zelo oster, v njem pa je podal svo- je videnje politiènega padca de`elnega gla- varja. Novega ni napisal niè, ampak se je spet zatekel h klasiènemu repertoarju obto`b o Šu- steršièevi avtokratièni naravi: “Tekom let ste si pridobili toliko veljave, da smo mislili, da bi brez Vas vse delo v smislu sklepov naših katoliških shodov razpadlo. … @al, ste zad- nja leta, pribli`no od l. 1916, zaèeli nastopati izredno samolastno in avtokratièno. Vso moè ste imeli v svojih rokah, vsi drugi naj bi Vam le pritrjevali. Zaèeli ste trditi, da ste Vi edini voditelj, da ste Vi sami stranka. Kako ste si prizadevali, da bi listi pisali le po Vaših in- formacijah in edino le in favorem Vaše osebe. Kot naèelnik dr`avnozborskega kluba ste z ministrom Stürgkhom politiko delali in vo- dili, kar je poslance silno bolelo. Polagoma se je rodilo in vedno veè verjetnosti dobivalo mnenje, da, celo preprièanje, da presojate in vodite vse le z ozirom na svojo osebo; ko ste proti naroèilu in volji kluba na èuden in skrivnosten naèin postali de`elni glavar, se je odpor proti Vam hitro poveèal … Odvr- nili so se od Vas Hrvatje, vsi obmejni Slo- venci, veèina poslancev in doma je vse kipelo, rasel je v stranki razkol, ki ga je pospeševa- lo Vaše oèitno in neprikrito zanièevanje mla- dih inteligentov … Mene je najbolj pekel raz- dor med duhovniki, kar precejšnje število, morda nad polovico, je šlo za Vami in pre- ziralo navodilo škofovo.” Jegliè je na koncu pisma ugotovil, da Šusteršièa pretekli dogod- ki oèitno še niso dovolj izuèili, zato mu je svetoval, naj konèno prizna svojo krivdo in se umakne.31 A Šusteršiè se tako zlahka ni nameraval vdati. 24. avgusta 1922 je poslal Jeglièu iz Vol- dersa pismo, v katerem je v celoti ovrgel nje- govo verzijo zgodovine razkola v stranki: “Se- veda, priznati objektivno resnico, to bi bilo za Vas istovetno s priznanjem vnebovpijo- èih krivic, katerih ste dele`en kot aktiven sto- rilec in Vi bi bili potem morda kot škof ne- mogoèi. Ker pa oèividno te misli ne prene- sete, ostanete krèevito pri svoji ‘zgodovini’ in rajši zaprete oèi, kot da bi pogledali tja, kjer se vidi objektivna resnica v jasnem svitu. Prav iz srca ob`alujem, da se ne morete vzpeti na piedestal, ki bi odgovarjal Vašemu viso- kemu dostojanstvu, temveè ljubite se kretati )      v ni`avi najmalenkostnejših osebnih spletk pretekle zgodovinske dobe, ki se je za veè- no pogreznila v morje nekdanjosti … Vi zlo- rabljate škofovsko avtoriteto in ste jo zlasti zlorabili proti duhovnikom, ki noèejo in po svoji vesti ne morejo slediti Vašemu pove- lju, da bi podpirali politièno in osebno ne- moralno lopovšèino. Namesto, da bi bili škof, si dopadete v vlogi politiènega priga- njaèa neke moralièno zelo nizko stojeèe dru`- be špekulantov. Prav niè se ne zmenite za vest posameznega duhovnika. Vse hoèete tirani- zirati na necerkvenem polju … Èe hoèete ab- solutno ostati pokrovitelj la`i in krivice, Vam tega ne morem braniti. Ako ne sprevidite, da tudi napram politiènemu voditelju veljajo na- èela resnice, pravice in kršèanske ljubezni in da je moralièno popolnoma brezpomembno, èe je svoj padec sam zakrivil ali ne; èe sma- trate, kakor zveni iz Vašega pisma, obsodbe vreden objekt sovraštva in osvete, ne pa so- vraštvo in osveto samo, je vsaka diskusija z Vami odveè.” Šusteršiè je sicer pismo kon- èal s pozdravi cerkvenemu knezu, a je tudi zapisal, da so zadnji, saj “gredo najina pota za to `ivljenje narazen”.32 Dopisovanja med nekdanjima tesnima za- veznikoma je bilo s tem konec. Sledil je od- loèilni spopad v politièni areni. Enotnost v stranki je bila ponovno na preizkušnji, kar je opazil tudi Jegliè, ki ob vrnitvi nevarne- ga nasprotnika seveda ni nameraval stati kri- `em rok: “Torej zopet razdor med nami in v duhovskem stanu v pohujšanje ljudstva. ... Pisal bom `upniku ¡Matiji¿ Škerbcu, ker on je vodja starinov, in nameravam obedientiae (zaradi pokoršèine) prepovedati vsako sode- lovanje pri tem pokretu, in sicer radi disci- pline v kleru, radi razdora in pohujšanja med ljudstvom.”33 V pismu je Škerbca opozoril, da bo “odloèno storil vse tiste korake, ki so potrebni, da prepreèim razdor med duhov- niki in ljudstvom”, kajti “èasi so resni in zah- tevajo odloèen nastop za enotno smer”.34 Kmalu je škof svoje gro`nje tudi zaèel ure- snièevati. Šusteršièev privr`enec Janez Piber je v pi- smu 6. novembra 1922 Škerbcu poroèal o de- lovanju duhovnikov, ki jim je Jegliè naroèil, naj se vkljuèijo v volilni boj, da bi Šusteršièa diskreditirali. Med drugim so slednjega ob- to`ili sodelovanja s Samostojno kmetijsko stranko, ki so jo liberalci ustanovili kot pro- tiute` prevladi Korošèeve stranke na pode- `elju. Piber je ob tem zapisal: “O ta hudo- bija! Še ne jenjajo, nadaljuje se … to preklets- tvo obrekovanj! Èloveku se kar gabi!” Na udaru se je znašel tudi Koblar, ki so mu Šu- steršièevi nasprotniki oèitali, da “ima ved- no svojo politiko”. Piber je Škerbca še opo- zoril, da je Jegliè celo ukazal, naj se proti nje- mu uvede preiskava.35 A Škerbec se ni dal pre- strašiti. Škofu je odkrito zagrozil, da se za Slo- vensko ljudsko stranko „bli`a dan, ko bomo javno razkrinkali vse te la`i in takrat...“36 Volitve v Narodno skupšèino Kraljevine SHS so bile razpisane za 18. marec 1923.37 “Starini” so se odloèili, da bodo na èelu svoje liste kandidirali Šusteršièa, ki je svojo stranko poimenoval Narodna ljudska stranka. Slednja naj bi se bila po poroèanju Slovenca povezala s Pašiæevimi radikalci, s èimer si je Šuster- šiè, ki je sicer pakt z njimi v javnosti zani- kal, prislu`il kup obto`b o domnevni izda- ji slovenskih interesov. Oèitali so mu, da spa- da med “slovenske reptile, ki se rede od bel- grajskega dispozicijskega fonda”. Tako naj bi sodeloval pri uresnièevanju idealov srbskih radikalcev, ki “stremijo za popravoslavlje- njem, zasu`njenjem cerkve pod re`imom, he- gemonijo srbstva v upravi in armadi ter stop- njema izvedenim iztrebljenjem slovenskega jezika in slovenske kulture”. Šusteršièu je gla- silo Korošèeve stranke poslalo naslednje ned- voumno sporoèilo: “Toda motijo se radikali in tisti, ki mislijo za zlate cekine naše ljudstvo Velesrbom prodati. Še vedno je moral vsak Jude`, s sramoto pokrit, pobrati šila in ko- )  # pita iz naše de`ele. Podle hlapèevske duše se seveda vedno najdejo, da se stvori kakšna stranka re`imskih reptilov.”38 Šusteršièa je napadel celo del hrvaških po- litikov, ki so trdili, da je njegov nastop “ins- ceniran v Belgradu”, dobil pa naj bi bil “na- logo, da paralizira eventualni skupni nastop Slovencev proti politiki Belgrada”.39 Njegovi nasprotniki iz Slovenske ljudske stranke so mu oèitali, da je “srbski hlapec” in “Pašiæev oproda”, ker v svoj program ni uvrstil revizije Vidovdanske ustave. Sumljivo se jim je zde- lo njegovo zagovarjanje “ljudske samoupra- ve”, ki naj bi ustrezala Pašiæevim predstavam samouprave “s kakšnim belgrajskim pandur- jem na èelu”.40 Ob tem pa so seveda vsi Šu- steršièevi kritiki pozabljali, da je bil osovra- `eni “klerikalni vojvoda” v èasu sprejemanja Vidovdanske ustave v tujini in ni mogel nositi prav nobene odgovornosti za Pašiæeve veli- kosrbske manevre po nastanku jugoslovanske dr`ave. Zaradi Šusteršièevih napadov na klerika- lizem so tudi nekateri najzvestejši privr`enci zaèeli dvomiti, ali ni morda njihov vojvoda med bivanjem v tujini odpadel od vere. Celo Škerbec je bil v dilemi zaradi govoric, ki jih je širil Jeglièev krog, a je ob Šusteršièevem obi- sku Tr`ièa spoznal, da te še zdaleè ne dr`ijo: “Ko je tedaj prišel v Tr`iè, je bila njegova prva pot v `upno cerkev, poèastit presv. Rešnje Telo. Priznati moram, da je tudi name nekaj vplivalo sumnièenje njegovih nasprotnikov, ki so podtalno širili govorice, da je vsa Šušter- šièeva pobo`nost le hinavšèina. Skoro sem se bal, da bo sedaj, ko je do`ivel toliko zla rav- no od tako zvanih ‘katoliških’ krogov, njegova pobo`nost uplahnila, pa je bilo narobe res.”41 Narodna ljudska stranka je zaèela 1. fe- bruarja 1923 izdajati èasopis Ljudski dnevnik, ) Brez naslova      ki je v volilnem boju napadal veèinoma Slo- vensko ljudsko stranko in njene prvake. Prvi je sprejel izziv znani liberalni disident Fran Šu- klje, ki je 6. in 7. februarja objavil èlanek z na- slovom Zakaj — nazaj?, v katerem je v `alji- vih tonih napadel nekdanjega sodelavca. Oèital mu je, da je bil ob umiku iz Ljubljane v èa- su prevrata “nezvestemu blagajniku podoben, ki zbe`i z ukradeno blagajnico svojega gospo- darja”. Šuklje se je norèeval iz “kranjskega sa- modr`ca”, èeš da je “v strahu in trepetu po stranskih ulicah v de`elnem avtomobilu po- begnil pred sovraštvom in gnjevom razkaèe- nega slovenskega naroda iz de`elnega dvorca v tujino, tresoè se pred mislijo, da ga ne bi spoznali ter mu beg prepreèili”.42 A Šusteršiè nekdanjim strankarskim ko- legom ni ostal dol`an. S posebnim `arom se je lotil Brejca, ki se je za to prilo`nost poli- tièno reaktiviral.43 Prek svojega glasila je ob- sojal Brejca in druge “klerikalce”, da so “sreè- no razbili slov¡ensko¿ avtonomijo”, nato pa “zadovoljno sedli v ministrske stole v Belgra- du”. Korošèevi stranki je oèital, da je ime- la ministre `e v treh beograjskih vladah, da pa ji kljub temu ni uspelo v nièemer izboljšati polo`aja slovenskega ljudstva. Njene zahteve po avtonomiji je oznaèil za neiskrene, kot glavni cilj prvakov Slovenske ljudske stranke pa utrjevanje centralizma.44 Koblar, ki oèitno še ni pozabil, da se je moral pred dobrima dvema desetletjema od- povedati de`elnozborski kandidaturi v tr`iš- kem okraju prav v korist Brejca, je 4. mar- ca 1923 napisal Šusteršièu zaupno pismo, v katerem je opisal nekaj Brejèevih domnev- nih politiènih spodrsljajev v zvezi s koroškim problemom, ki bi se dali uporabiti v volil- nem boju.45 V zadnjih dneh volilne kampanje je “tu`ni Korotan” postal glavna tema obra- èunavanj Šusteršièevega glasila z nekdanjim predsednikom slovenske vlade. Brejc je v dneh pred volitvami nastopil na številnih shodih in izrabil vsako prilo`- nost za kritiko Šusteršièeve politike.46 Šuster- šièeva stranka je medtem po de`eli trosila vo- lilne letake, na katerih se je v negativnem kontekstu pojavljalo poleg Korošèevega tudi Brejèevo ime. Na enem izmed letakov je bilo tako med drugim mogoèe prebrati nasled- nje obto`be na raèun Korošèeve stranke: “Kdo je ubil slovensko avtonomijo? Dr. Ko- rošec, dr. Brejc in drugi voditelji SLS ... Kdo je kriv velikih davkov? Dr. Korošec, ki je pro- dal Slovence v Beogradu. ... Kadar so na vla- di, so centralisti, kadar so doma, so avtono- misti. Kdo so to? Poslanci Slov¡enske¿ ljudske stranke.”47 Poleg tega je Šusteršiè v Ljudskem dnev- niku 10. marca nekdanjemu predsedniku slo- venske vlade oèital, da se je za razliko od sta- roavstrijske de`elne uprave na Kranjskem, ki je bila izvoljena od ljudstva, Narodna vlada kar “sama postavila, bila je torej uzurpato- rièna”. Brejc naj bi bil tako spadal “med glav- ne uzurpatorje”, ker “ni imel sploh nobenega ljudskega mandata, a je igral v narodni vladi velike uloge”. Pravico razpustiti de`elno sa- moupravo bi imelo samo ljudstvo, ki je iz- volilo de`elni zbor in preko njega de`elne od- bornike. In kljub temu so, je zapisal Šusteršiè, “mo`je SLS sami izroèili vso avtonomijo, slo- vensko in kranjsko de`elno, centralni vladi v Belgradu” in so tudi “po svojem naèelni- ku dr. Korošcu dejansko soustvarili vidov- dansko ustavo”.48 18. marec 1923 je bil dan velikega zmago- slavja za Slovensko ljudsko stranko. Pobrala je namreè kar 21 od skupno 26 slovenskih skupšèinskih mandatov. Za Šusteršièevo stran- ko pa je bil to dan katastrofalnega poraza. Brejc se je tako po volitvah upravièeno hva- lil, da je “vodjo eksklerikalne pomo`ne kohor- te” Šusteršièa, ki naj bi domnevno paktiral s srbskimi centralisti, “polo`il v pesek”.49 Ko- rošec je bil lahko zadovoljen, saj je z izdatno Brejèevo pomoèjo njunega starega nasprotnika dokonèno pregnal s politiènega odra. )  # Poraz na volitvah je Šusteršièa gotovo po- trl. A je vztrajal naprej. O tem prièa tudi pi- smo, ki ga je njegova soproga 29. novembra 1923 napisala zvestemu dru`inskemu prija- telju Turnerju: “Moj soprog je sreèen, da more zopet `iveti v domovini. Sedaj mora de- lati in denar slu`it, kajti naše emigrantstvo je po`rlo naše prihranke … Moj soprog upa, da se bodo razmere konsolidirale in da bode dr`ava po te`kih evolucijah ozdravela in cve- tela. Pri tem zdravem in bogatem materja- lu, ki ga ima Jugoslavija, ne more biti dru- gaèe. Upam, da njegov optimizem ga ne bo varal.”50 Šusteršièu je bilo te`ko priznati, da je politièno mrtev. Svoj boj je nadaljeval. Kmalu se je pokazalo, da tudi na raèun oseb- nega zdravja. Po katastrofi na volitvah v beograjsko skupšèino se je krog Šusteršièevih politiènih somišljenikov še skrèil. Eno od zadnjih ohra- njenih pisem pred smrtjo je 29. julija 1924 na- pisal Koblarju. Povod je bila njegova sedem- desetletnica in med iskrenimi èestitkami je po- litièno mrtvi dr`avnik med vrsticami izrazil ob`alovanje, da Koblarja v èasih svoje velike moèi ni bolj podpiral: “Pozno je sicer, zelo pozno, a gotovo Vam ni nihèe èestital z veèjo prisrènostjo iskrenostjo za sedemdesetletni- co, kot Vam èestitam jaz … Bili ste vedno na- roden bojevnik in zastavonoša. Marsikdo Vas nekdaj ni razumel, `alibog tudi jaz ne. Danes vsi vidimo, da Ste imeli Vi prav. In kar je po mojih mislih najveè; vedno, v vseh okolišèi- nah, Ste bili pravi duhovnik, zgled vsem ver- nikom in nikdar ni mogla pasti niti senca na Vašo Bogu posveèeno osebo, vedno Ste bili uzor duhovnika èloveka in narodnjaka.”51 Jeseni istega leta je zadnji kranjski de`elni glavar do`ivel srèni napad. Od takrat je imel te`ave pri govorjenju, opešal pa mu je tudi spomin. Kljub priporoèilom zdravnikov, da mora poèivati, je z delom v odvetniški pisarni nadaljeval. Po vrnitvi iz tujine je namreè po- treboval kar nekaj èasa, da je slednjo na novo vzpostavil. @elel si je, da bi u`ivala takšen ug- led kot pred vojno, zato je delal še veè, kot mu je dopušèalo zdravje. K njegovi izèrpa- nosti pa je pripomoglo tudi dejstvo, da je mo- ral jemati moèna zdravila, ki mu jih je pred- pisal zdravnik za bolezen ledvic. Ko je `e ka- zalo, da se je izkopal iz te`av pri poslovanju pisarne, ga je 1. oktobra 1925 ponovno zadela kap. Ohromel je po levi strani. 5. oktobra je izgubil zavest, èez dva dni pa je umrl.52 Šusteršiè je na predveèer svoje smrti napisal dve oporoki; eno je namenil soprogi Bogo- mili, drugo pa sinu Feriju. Èeprav je bilo mor- da prièakovati, da bodo njegove zadnje besede v znamenju politike, ni o njej niti ene same besede. Obe oporoki sta predvsem izpoved globoko vernega katolièana, ki si zgolj `eli, da bi veri ostala zvesta tudi njemu najdra`ja soè- loveka. Sinu Feriju je med drugim polo`il na srce naslednje misli: “Upam, da pridem k Bogu, kamor hrepenim in da tam dobim Tvo- jega brata Ivota, pa tudi Bogico in malega Al- fonzka, ki ju ti nisi poznal in ki sta brez vsakega dvoma v naroèju Bo`jem, ker sta odšla èista kot angelja iz tega sveta. Njima je bilo vse pri- hranjeno. Le trdno upam, da je Ivo z njima skupaj, naš ljubi Ivo … Ljubi Ferèi, bodi do smrti zvest sv. Katoliški cerkvi. @ivi, kakor ona uèi, pokoravaj se njenim podukom in ukazom v vseh zadevah vere in morale. Rajši umreti, kot vedoma grešiti! Bodi dober, pošten, resni- coljuben, radodaren za dobro stvar. Zlasti za reve`e imej odprte roke, obiskuj jih po mo`- nosti, zgovarjaj se z njimi, kajti oni so ljub- ljenci Kristusovi, saj je o njih rekel: ‘Karko- li ste enemu izmej teh storili, to ste meni sto- rili!’ … Moli! Zjutraj, opoldan, zveèer — kakor si videl pri meni. Poleg tega misli vedno na Boga. Njegov otrok si, Njegova volja naj se spolnjuje v Tebi!”53 Podobno sporoèilo je zapustil tudi sopro- gi. Naroèil ji je, naj po mo`nosti vsak dan hodi k sveti maši in naj spoštuje Boga: “Èlo- veška pamet je prekratka, da bi vse to razu- )      mela. Jaz pa ti v oblièju smrti povem, da je tako! Ne poslušaj ljudi, ki drugaèe govore, da zakrivajo svojo lastno duševno revšèino. Poslušaj mene, ki govorim iz groba k Tebi, ki te ljubim. V veènost grem z veselim srcem, ker grem k Bogu, ki ga ljubim èez vse. Po- ni`an v prahu, ga prosim odpušèanja mojih grehov. Trdno upam, da mi bo odpustil, ker ga ljubim. Iz sveta grem brez vsakega srda proti komurkoli. V sveèani uri, ko stopim pred veènega sodnika, je vse malenkostno, kar je na tem svetu. Vse obledi in izgine — Bog je tu!”54 9. oktobra 1925 je nekdanjega kranjske- ga de`elnega glavarja na zadnjo pot pospre- mila tisoèglava mno`ica. Obred v ljubljan- ski franèišèanski cerkvi je vodil Gvido Rant ob asistenci številnih duhovnikov. Pogreba so se udele`ili skoraj vsi nekdanji poslanci kranjskega de`elnega zbora, ne glede na stran- karsko pripadnost, med njimi tudi Šuklje, Hribar in Brejc. Prišel je še vodilni liberal- ni prvak Gregor @erjav. Za razliko od naš- tetih politikov, ki so kljub številnim nepo- ravnanim raèunom s pokojnim de`elnim gla- varjem prišli izkazat svoje spoštovanje, ne Ko- rošec ne Jegliè tega nista storila. Tako sta ob Šusteršièevem grobu imela govora Janez Piber v imenu duhovnikov in Franc Drobniè kot predstavnik nekdanjih de`elnozborskih po- slancev. Slednji je govor zakljuèil v solzah. Poroèevalec Slovenca ob tem ni mogel zamol- èati dejstva, da solz “ni mogel zadr`ati mar- sikateri izmed navzoèih, zlasti duhovnikov, ki so v velikem številu spremljali pokojnika na zadnji poti”.55 Zgodovino pišejo zmagovalci. Ivana Šu- steršièa so številni zgodovinarji in publici- sti desetletja demonizirali. Njegov ponesre- èeni poskus vrnitve na politièno sceno v èasu Kraljevine SHS je k temu samo še pripomo- gel. Toda vsaj del kranjskih duhovnikov je tudi po njegovi smrti še vedno prisegal nanj. Januarja 1926 sta Koblar in Škerbec celo spro- `ila akcijo ustanovitve meseènika, v katerem bi objavljali svoje prispevke Šusteršièevi so- mišljeniki.56 Za dovoljenje sta zaprosila ško- fijski ordinariat. Namen èasopisa sta opisala takole: “Njegov namen bi bil vpljivati na iz- èišèenje sedanjih kaotiènih razmer, pojasniti objektivno nekdanji razkol v SLS, kazati pota, ki bi vodila k izboljšanju sedanjih kulturno politiènih razmer. List bi stal na katoliškem kulturnem stališèu. Povdarjamo, da mu ni namen razdirati SLS ali delati v njenih vrstah kako zmešnjavo, ki je itak popolna, ampak le na podlagi objektivne resnice in realnih dej- stev kazati pot h konsolidaciji.”57 Šusteršièevi somišljeniki so bili seveda pre- šibki, da bi lahko še kadarkoli odloèilno po- segli v slovensko politiko. Anton Korošec je s stranko, ki je bila v bistvu Šusteršièeva stva- ritev, nato še poldrugo desetletje suvereno obvladoval slovensko politièno sceno. 1. Na velik pomen Šusteršièevega delovanja v slovenskem katoliškem gibanju sta v historiografiji prva opozorila Fran Erjavec in Matija Škerbec. V zadnjem desetletju smo prièa poglobljenim znanstvenim raziskavam njegovega `ivljenja in dela. Ta prispevek temelji veèinoma na arhivskem gradivu, ki ga drugi avtorji doslej niso pritegnili v raziskave. Prim. Fran Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem (Ljubljana 1928); Matija Škerbec, Pregled novodobnega slovenskega katoliškega gibanja, I-II (Cleveland 1956-1957); Igor Grdina, Nekronani vojvoda kranjski — dr. Ivan Šušteršiè, v: Zgodovinski èasopis 50 (1996), 369-382; Isti, Nekaj opazk o Šušteršièevi politiki pred in med prvo svetovno vojno, v: Zgodovinski èasopis 53 (1999), 351-365; Janko Pleterski, Dr. Ivan Šušteršiè 1863- 1925. Pot prvaka slovenskega politiènega katolicizma (Ljubljana 1998); Andrej Rahten, Parlamentarni boj poslancev Slovenskega kluba proti Bienerthovi vladi leta 1909, v: Zgodovinski èasopis (1996), 357- 367; Isti, Zadnji slovenski avstrijakant. Prispevek k politièni biografiji dr. Ivana Šusteršièa, v: Zgodovinski èasopis 53 (1999), 195–208; Isti, Iz slovenske parlamentarne zgodovine. Politika poslancev Katoliško-narodne stranke v kranjskem de`elnem zboru 1892-1904, v: Tretji dan 28 (1999), št. 258, 124-130; Isti, Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu. Slovenska parlamentarna politika v dunajskem parlamentu (Celje 2001); Isti, )  # Šusteršièi — zgodovina kranjske legitimistiène rodbine, v: Kronika 58 (2010), 443-456; Zvonko Bergant, Kranjska med dvema Ivanoma. Idejno- politièno sooèenje slovenskega politiènega katolicizma in liberalizma na prehodu iz 19. v 20. stoletje (Ljubljana 2004). 2. Anton Bonaventura Jegliè, Dnevnik, kopija, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (dalje: Jeglièev dnevnik, ZRC SAZU). 3. Škerbec, Pregled, II, 70. 4. Ljudski dnevnik, 1.3.1923. 5. Tone Zorn, Iz korespondence dr. Janka Brejca, v: Kronika 19 (1971), 43-44. 6. Prim. Šusteršièevo pismo Josipu Pogaèniku, 15. 11. 1918; Šusteršièevo pismo Antonu Korošcu, 16. 12. 1918, Nadškofijski arhiv Ljubljana, Zapušèina Ivana Šusteršièa (dalje: NAL, ZIŠ). 7. Prim. Ljudski dnevnik, 3.3.1923. 8. Škerbec, Pregled, II, 71. Prim. Ljudski dnevnik, 26. 2. 1923. 9. Maria (Mitzi) Hiller, Familien-Chronik, Arhiv Gregorja Schusterschitza (dalje: AGS). 10. Marko Bajuk, Ivan Štefe, v: Pogledi 28-29 (1999), 22-29, tu 29. 11. Pismo Evgena Lampeta Jo`efu Šiški, 14. 11. 1918, Nadškofijski arhiv Ljubljana, Zapušèina Jo`efa Šiške. 12. Matja` Ambro`iè, Spomini in semeniška kronika 1941-1944 Ignacija Nadraha (Ljubljana 2010), 74. 13. Jeglièev dnevnik, 25. 12. 1918, ZRC SAZU. 14. Slovenski narod, 30. 5. 1919. 15. Dopis Matije Škerbca Revizijski zvezi v Ljubljani, 6. 11. 1925, `upnijski arhiv Kranj, Zapušèina Matije Škerbca (dalje: `AK, ZMŠ). Za dostop do zapušèin dveh pomembnih Šusteršièevih sodobnikov, Matije Škerbca in Antona Koblarja, bi se na tem mestu še prav posebej rad zahvalil prelatu Stanislavu Zidarju in skrbniku `upnijskega arhiva Kranj Stanislavu Istenièu. 16. Prim. Fran Jakliè, Spomini, tipkopis, Arhiv Tadeja Sluge, Zapušèina Frana Jaklièa (dalje: ATS, ZFJ). 17. Ruda Jurèec, Skozi luèi in sence (1914-1958), I-III (Buenos Aires 1964-1969), tu I, 112. 18. Jeglièev dnevnik, 23. 11. 1919, ZRC SAZU. 19. Jeglièev dnevnik, 27. 11. 1919, ZRC SAZU. 20. Jeglièev dnevnik, 11. 1. 1920, ZRC SAZU. 21. Jeglièev dnevnik, 17. 4. 1922, ZRC SAZU. 22. Albin Prepeluh, Pripombe k naši prevratni dobi (Ljubljana 1938), 147-148. 23. Slovenec, 13.4.1922. 24. Pismo Ivana Šusteršièa Antonu Koblarju, 22.3.1922, `upnijski arhiv Kranj, Zapušèina Antona Koblarja (dalje: @AK, ZAK). 25. Jeglièev dnevnik, 17. 4. 1922, ZRC SAZU. 26. Prim. Pleterski, Dr. Ivan Šušteršiè, 456-464. 27. Ivan Šušteršiè ¡Šusteršiè¿, Moj odgovor (Ljubljana 1922), 135. 28. Škerbec, Pregled, II, 67-68. 29. Pismo Bogomile Šusteršiè Ivanu Hribarju, 23. 4. 1922, Narodna in univerzitetna knji`nica, Zapušèina Ivana Hribarja. 30. Slovenec, 15. 8. 1922. 31. Prepeluh, Pripombe, 103-106. 32. Isto, 107-109. 33. Jeglièev dnevnik, 7. 11. 1922, ZRC SAZU. 34. Jeglièev dnevnik, 8. 11. 1922, ZRC SAZU. 35. Pismo Janeza Pibra Matiji Škerbcu, 6. 11. 1922, `AK, ZMŠ. 36. Jeglièev dnevnik, 21.11.1922, ZRC SAZU. 37. Podrobno o tem Metod Miku`, Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917–1941 (Ljubljana 1965), 241-253. 38. Slovenec, 27. 1. 1923. 39. Slovenec, 20. 4. 1922. 40. Slovenec, 4. 2. 1923. 41. Škerbec, Pregled, II, 69. 42. Slovenec, 6. 2. in 7. 2. 1923. 43. Prim. Andrej Rahten, Pozabljeni slovenski premier. Politièna biografija dr. Janka Brejca (1869-1934) (Celovec-Ljubljana-Dunaj 2002), 279-291. 44. Ljudski dnevnik, 24. 2. 1923. 45. Pismo Antona Koblarja Ivanu Šusteršièu, 4. 3. 1923, NAL, ZIŠ. 46. Slovenec, 13. 3. 1923. 47. Letak Narodne ljudske stranke za volitve v Narodno skupšèino Kraljevine SHS, 18. 3. 1923, NAL, ZIŠ. 48. Ljudski dnevnik, 10. 3. 1923. 49. Slovenec, 21. 10. 1923. 50. Pismo Bogomile Šusteršiè Pavlu Turnerju, 29. 11. 1923, Pokrajinski arhiv Maribor, Zapušèina Pavla Turnerja. 51. Pismo Ivana Šusteršièa Antonu Koblarju, 29. 7. 1924, Nadškofijski arhiv Ljubljana, Zapušèina Antona Koblarja. 52. Prim. Bogomilino pismo Abdonu Schusterschitzu, 5. 7. 1925, Abdonovo pismo Ferdinandu Šusteršièu, 25. 10. in 20. 12. 1925, AGS. 53. edatirana oporoka Ivana Šusteršièa, namenjena Feriju, Arhiv Marije Vujasinoviæ. 54. Nedatirana oporoka Ivana Šusteršièa, namenjena Bogomili, ATS, ZFJ. 55. Slovenec, 10. 10. 1925. 56. Pismo Matije Škerbca Antonu Koblarju, 29. 1. 1926, `AK, ZMŠ. 57. Nedatirano pismo Antona Koblarja in Matije Škerbca Škofijskemu ordinariatu, @AK, ZMŠ. )