. številka.
V Ljubljani, v fetrteh, 11. novembra 1915.
XLVI1I. leto.
•
.Slovenski Narod" velja v LJubljani
na dom dostavljen:
celo leto naprej . . • .  K 24*—
pol leta     „ • • • •   • 12*—
četrt leta    „ .....6-—
na mesec   _ . . . .   . 2*--
v npravništvu prejeman: celo leto naprej • t • . K 22#— pol leta     „     ..... 11'— četrt leta    „     ..... 5*50 na mesec   _     ....  . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Gredai&tvo: EnaKova ulica št. 5 (v pritličju levo j telefon št 34.
Izbafa vsak d*n sveder izTzestsi nedelje in praznika.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, to je administrativne stvari.
Posamezna Številka velja 10 vinarjev. ——■
Na pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
za Avstro-Ogrsko:
celo !eto skupaj naprej .
pol leta     „ „    • .
četrt leta    m m    . .
na mesec   „ „   • •
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Nemčijo* celo leto naprej      - • • 3\ 3D'— za Ameriko in vse druge dežele i celo leto naprej  • . • . -K 35.—
K 25-— . 13 — . 6*50 . 2-30
Vprašanjem glede in?era!ov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Upravrištvo (spodaj, dvorišče levo), ZLnUlova Olisa št 5, lelekoa 3tS5'
Odmor u bitk! z
MANJŠI BOJI NA GORIŠKEM. BOMBE NA BRESCIJO.
Dunaj, 17. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Včeraj se na Goriškem niso vršili večji artiljerijski boji. Tudi delovanje italijanske pehote je bilo, primerjano s prejšnjimi dnevi, močno slabejše. Položaj je na celi jugozapadni fronti neizpremenjen. Predvčerajšnjim je metala ena naših letalskih skupin bombe na Brescijo. Letalci so mogli opazovati močne požare. Vsa letala so srečno pristala.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H cifer fml. * *
BORENJE  ZA GORICO.
Četrta bitka pri Gorici je bila dne 16. novembra prekinjena; sledil je odmor, ki pa gotovo ne bo trajal dolgo časa. Italijansko armadno vodstvo hoče na vsak način zavojevati Gorico; značaj sovražnih napadov kaže ta italijanski sklep. Ker Italijani rabijo v silovitem borenju neizmerno množino materijala in ljudi.so prisiljeni, kak dan mirovati. Napad v zadnjih dneh ni bil naperjen neposredno na goriško mostišče, marveč na prostor južno mostišča. Boji dne J5. novembra so se končali, kakor znano, tako, da je bil sovražnik v odseku hriba Sv. Mihaela vržen zopet ven skoro iz vseh jarkov in brezuspešni so bili njihovi bližinski hoji pri Sv. Martinu. Dne 16. novembra se položaj tam ni spremenil. Italijani se torej nahajajo v navedenih odsekih neposredno pred našimi četami, deloma so se mogli v nekaterih naših jarkih še vzdržati.
Sovražna artiljerija ne more obstreljevati naših naisprednejših vrst, ker bi sicer ogrožala svoje lastne čete. Mora se torej omejiti na obstreljevanje prostorov za našimi pozicijami, italijanski ogenj ponehava, kar znatno boljša naš položaj. Vsekakor pa je računati z novo silovitostjo sovražnega napadalca. Italijani so odmor brez dvoma porabili v to, da so spopolnili svoj materijal. Dnevi tega borenja so za naše junaške čete strašno trdi.
Vojni poročevalec »Grazer Tag-blatta« poroča iz vojnoporočeval-skega stana dne 16. novembra: »Italijani bombardirajo Gorico neprenehoma. Mesto bo popolnoma sestreljeno.«
Letalsko bombardiranje Brescie in Verone.
Lugano, 17. novembra. O letalskem bombardiranju Brescie poročajo listi, da so se v noči dne 14. novembra pojavili štirje aeroplani, leteči na Brescio, ali ker je pihal močan veter, so se vrnili. Drugo jutro so se prikazali zopet in eden je ploj nad Brescio v višini nad 1000 metrov, drugi trije so ostali nekoliko oddaljeni od prvega. Obrambni topovi so streljali zaman. Aeroplan je preletel Cole Ronchi in se je skril za trenotek za hribom Maddaleua, nato pa se je v najhitrejšem tempu prikazal nad mestom. Prva bomba je padla pod kripto cerkve San Afra in zadela dva vojaka, cerkovnika, njegovo ženo in dva otroka; ti so bili ubiti, druge, v bližini se nahajajoče osebe, težko ranjene. Letalo je izginilo in je vrglo pozneje zopet bombe na poslopja v raznih mestnih delih. Italijanski letalci so potem začeli loviti sovražne, ki so se dvignili okoli 3000 metrov visoko in odšh nepoškodovani zasledovanju. Italijanski letalci trdijo, da so imeli sovražni areoplani oklope.
Nad Verono sta plula dva avstro - ogrska letalca celo uro, vrgla sta na mesto 20 bomb, ki baje niso napravile velike materijalne škode, ali ubile so mnogo ljudi. Ena prvih bomb je ubila nekega gimnazijskega profesorja, ki je prišel k oknu gledat letalce. Med množico, ki se je zatekla z zelenjadnega trga v poslopje trgovske zbornice, je bil zadet in ubit tudi znani kipar Spazzi. Na druge trge v mestu j? padlo tudi več bomb, tako tudi pri areni in rimskem amfiteatru. Na trgu Pallio je bomba prebila streho neke hiše in ranila štiri sestre. Med žrtvami je nekaj znanih oseb.
Kakor poroča »Secolo«. je bilo pri letalskem napadu dne 15. novembra 38 oseb takoj ubitih, 4S ranjenih. Največ žrtev je zahtevala bomba na zelenjadneni trgu, kjer je bilo ubitih takoj 20 oseb, 20 pa ranjenih. Med žrtvami je tudi trgovec s perutnino Cerman, ki je bil jako znana oseba in zbog njegove mar-kantnosti ga je vsak slikar tega slikovitega trga postavil tako, da se ga na vseh slikah prav dobro pozna. Razburjenost ljudstva se je obrnila zlasti proti armadnemu vodstvu, ker ne skrbi zadostno za obrambo proti topovom. Sovražni letalci so mogli celi dve uri. od 8. do 10. dopoldne, krožiti nad Verono. ne   da   bi bili
mogli italijanski letalci kaj storiti proti njim. Zastopnik Verone v senatu je poslal na vlado jako energično brzojavko, v kateri zahteva potrebne odredbe, da se preprečijo nove nesreče in nesposobne letalce naj se nadomesti s sposobnimi.
Preko Lugana se poroča, da je bilo na Brescio vrženih kakih 10 bomb. Ena bomba je padla na vilo milijonarja Ferrante, ali ni eksplodirala. Ubitih je osem oseb. ranjenih deset, vse od bomb enega letalca, ker so tu druge zadržavali italijanski zrakoplovi. Boj v zraku je trajal nad eno uro. Letala so bila jako velika, so imela oklope in so doslej neznanega tipa.
Moč bombe, ki je padla v Vero-ni na zelenjadni trg in tam eksplodirala, je bila tako velika, da se je razbila granitna plošča, na katero je bomba padla, v male kose. ki so zleteli naokoli s tako silo, da niso bili le tam stoječi ljudje ali ubiti ali ranjeni, marveč da so drobci plošče obtičali v zidovju.
Zadeti so hoteli vojašnice.
Lugano, 17. novembra. Poročevalec »Stampe« v Ver oni priznava, da so letalci hoteli zadeti v prvi vrsti vojašnice. 200 upornih vojakov ustreljenih.
Stockhchn, 16. .iove-mbra. Urednik švedskega socijalno - demokratičnega lista »Arbetetvc se je mudil v Italiji, od koder se je vrnil te dni. V svojem listu opisuje prizor v Flo-renci: tam se je nabrala velikanska množica radovednega ljudstva, ki je došlo gledat, kako bodo ustrelili socijaliste. Obsojence so pripeljali vklenjene, po 20 mož v skupini, skrbno zastražene po vojakih. Imeli so že svoje uniforme; med njimi je bilo tudi nekaj mornarjev. Okoli 200 jih je bilo. Iz prepričanja in sovraštva do vojne so odrekli pokorščino in niso hoteli streljati. Vojno sodišče jih je obsodilo na smrt; odpeljali so jih v Arezo, kjer jih ustrele. Kakor živino, so jih pognali v vagone. Gledalci so kazali malo sočutja.
Cadorna preti z odstopom, ako se Italija udeleži balkanske vojne. Amsterdam, 16. novembra. Kakor poročajo iz Rima. je izjavil šef generalnega štaba glede na agitacijo enega dela italijanskega časopisja za aktivno udeležbo balkanske vojne, da cn odstopi od vrhovnega vodstva italijanskih operacij, ako bi hotela vlada s sedanje fronte nroti Avstriji vzeti kak del tamkajšnjih čet.
ITALIJANSKO URADNO
POROČILO. Dunaj, 17. novembra. (Kor. ur.) Iz vojnoporočevalskega stana:
16. novembra. V Adižki dolini smo razširili in ojačili svojo zasedeno postojanko na pobočju, ki vodi od Zugne Toste proti Roveretu na levem bregu hudournika Leno di Val-larsa. Sovražnik je otvoril takoj silovit artiljerijski ogenj s hriba Ghello in je poslal infanterijo, da nas napade, pa je bila odbita. Poskus sovražnih oddelkov, približati se našim pozicijam v Padolski dolini, je bil zavrnjen, pri čemer je prišlo nekaj vjetnikov v naše roke. V Belski dolini je srečal lastni oddelek pri Luso-ri sovražne čete, katere ie napadel in pregnal Bežeči sovražnik je pustil za seboj puške in municije. Na Kraški planoti včeraj živahen obojestranski artiljerijski ogenj. Sovražna artiljerija je obstreljevala ves dan brez uspeha pozicije, katere smo baš zasedli, da bi preprečila utrditev pozicij potoni naših čet. V odseku Sv. Mihaela je dvakrat zaporedoma z velikimi silami sovražnik napadel naše črte. Vselej ga je ustavil točni hitri ogenj naše artiljerije, slednjič se je moral umakniti z velikimi izgubami.
Giclitti ne prida v parlament.
Lugano, 15. novembra. Kakor se čuje, se prejšnji ministrski predsednik, Giolitti, ne udeleži zasedanja parlamenta, Giolittija niti v Rim ne bo.
Kako pišejo v Italiji o dobavnih sleparijah.
»Tribuna- piše: Citajic Dantejev »Pekel«! Tam mrgoli skopuhov, ponarejevalcev in sleparjev. Današnji dan tudi ni drugače. Kronika o sleparijah pri dobavah v listih je vedno širša. V Toskani, v Romanji, v Pijemontu, povsod sleparijo in goljufajo. Te izsesavalce naj bi se nage pognalo v Alpe. Sodnika zanje ni treba. Javno maščevanje je potrebno! _
Ha Mrn^m oeazetailii i Soči.
V službi na artiijerijskem opa-zovališču. Opazovališče se nahaja v najsprednelši infanterijski črti. Bil je krasen dan, toplo, daleč se je videlo naokoli. Vladal je popoln rnir, zato sem mogel opazovati pokrajino. Sinje Jadransko morje je bleščalo v daljavi, hiše v Gradežu so se svetile v solnčnem svitu. Kar nakrat zapazim nad Gorico vse polno oblačkov, ki jih ustvarjajo šrapneli. Gledal sem skozi binokelj in razločil sem prav dobro letalca, ki je plul proti jugozapadu. Bil je naš letalec. Skoro eno uro je trajal ta prizor, ki sem ga gledal z napeto pazljivostjo. Med tem časom so mi prinesli jedi in pripravil sem se, da jih v miru použijem, la-
čen sem bil pošteno. Tu pa kar nakrat se je otvoril peklenski artiljerijski ogenj na opazovališče. Vsako sekundo je padel strel. Okoli tisoč granat in šrapnelov so poslali Italijani na moje skalnato gnezdo. Opazovalna patrulja je pri prvem strelu skočiia v varna zavetja, zame pa se je sedaj pričel čas opazovanja in trudil sem se, zroč skozi binokelj, naznanjati vsako gibanje sovražne in-fanterije po telefonu na pristojno mesto. V resnici je ta dan jurišala sovražna infanterija štirikrat, jako ljuti so bili juriši, Italijani pa so bili odbiti v spopadih na nož na pest. Neki naš infanterijski nadporočnik je prebcdel v spopadu štiri italijanske infanterisfe in enega oficirja. Izgube Italijanov so bile ogromne. V eni kotanji med skalami je ležalo IS italijanskih mrtvecev in okoli 20 težko ranjenih. Ena italijanska stotniii je bila popolnoma uničena. Boj jc trajal do mraka. Jaz sem dokončal svojo službo in se napotil k bateriji. Luna je posijaia čez polje mrtvih. Opetovano sem skoro padel v jame, ki so jih napravile granate, hitel sem dalje in hvalil Bega, da sem ostal živ v taki nevarnosti. Zasut sem bil osemkrat s kamni in drobci, na vselej sem zlezel* ven in ostal neranjen. Za slovo za ta dan so poslali Italijani za menoj in za telefonistom še cn šrapnelski pozdrav . . .
Pri generali pl Borovcu zmasnalcu o stikih MM,
Iz poročil iz vojnoporočevalskega stana dne 15. novembra:
Na soški fronti se bori avstro-ogrska armada za eno najvažnejših življenjskih interesov monarhije: za ohranitev jadranskih pristanišč in vsega Primorja. Z veliko napetostjo so sledili vsi skozi tedne in tedne velikim bojem v kraškem ozemlju; lahko jc torej presoditi, kako vzneseno so učinkovale besede, katere smo čuli v glavnem stanu zmagovalca ob Soči iz ust njega samega, generala pl. Boroeviča: »T r e t j a bitka ob Soči je končana. Dobili smo jo mi.«
Ne le Avstro - Ogrska, marveč ves svet je poslušal, ko je zadonel ta stavek iz ust zmagovalca vzpričo ameriških, nemških, švedskih, avstrijskih, ogrskih, švicarskih poročevalcev in oficirjev v glavnem stanu. To je simbol za to, da se zavedamo, da pomeni ta bitka v resnici svetovni dogodek.
Naši pogledi se obračajo na zmagovalca, samo ob sebi je iimlji-vo, da se oziramo nanj v teh trenot-kih, ko čutimo veličino zmage in občudujemo zmagovalca.   Značaj Bo-
LISTEK.
mi
pi prijatelji.
Spisal FL G o 1 a r.
(Dalje.)
»Kakšni, kakšni?« je vzrojil ve-letržec. »Vidiš, peruti imajo ped dolge in na jih zlate križe. Strašna žival je to. Joj, uničen sem. Niti podgane ne bo več k meni, kam ste moji kupci, kje je moj denar? Hav, hav! 2iv moram pod zemljo. Jaz in moja žena in moji otroci. Hav!«
»To ne sme biti in zato ne bo nikoli!« je zaklical Andrej B. navdušeno. »V meni imaš prijatelja, in zastonj ne dobim pojutrišnjem svojih dukatov —«
»Oh, in moja Vera, moja uboga žena! Saj jo poznaš. Nekoč si bil zaljubljen vanjo, pisal si ji pesmi, marše in romane, ampak vzela je revica mene, ker je mislila, da ji bom skrben soprog.«
»Vera, moja Verica! Moja čista ljubezen! Kaj je ž njo?« je strepetal Andrej, rdeč kakor kri,« rdeč kakor
sveča.
»Kaj je ž njo? Stradati bo mo-i rala. In tako rada ima melone in palačinke. Tudi konfeti ji gredo jako v slast. In vsega tega se bo morala odvaditi! O moja žena!«
»Vera, Verica!« je vzdihal Andrej, in trpljenja polno je bilo njegovo srce. »Sanje moje mladosti, zvezda mojih noči!«
»O, vse je šlo, vse je šlo!«
»Ne!« je s solzami odgovoril Andrej na prijateljeve vzdihe. »Jaz ti pomagam. Zanesi se name in potolaži Verico! V dveh dneh se vrnem z novci, ali pa me ne vidiš nikoli več.«
Odšel je z gromom, in solze so rosile njegova lica.
»Sapristi. nocoj bo še veselo pri »Zlati liliji«. Vzeti moram par dese-takov več, je smehljaje govoril gospod Jakob Bogataj. »Počiti mora nekaj finilt mark. Ha - ha!« O ti poetje!«
Andrej Vešligaj se je vrnil na stanovanje in se zgrudil na stol. Mislil je na svoje uboge prijatelje in predvsem na Verico, nanjo, ki je bila njegova najlepša in edina pesem. In kakor ga je našla noč, tako ga je našla jutranja zarja in zatopljenega v misli in solze je pozdravil mož s cesarsko kapo in mu naštel polno mizo bankovcev in srebra. Pesnik je zma-šil vse skupaj v žep in odhitel.
»Zdravo, prijatelj, Bog te živi!« Planil je k advokatu Janku Cvetu in ni utegnil niti pogledati, niti ostrme-ti, kako je to, da so se že kmetje poravnali s svojim zastopnikom. Bila jih je polna, dolga, dolga klop in bili so videti najboljše volje.
»Zdravo, prijatelj!« je zaklical še enkrat, »nekaj nujnega!« Stopil je naravnost v doktorjevo sobo in se ni zmenil za njegove očitajoče poglede, niti ni videl lepe gospodične, ki je zardela ob njegovem prihodu.
»I, kaj bi zopet rad?« ga je zelo nejevoljno nagovoril doktor Janko Cvet in pogledal osorno skozi očala.
»Saj veš, denar sem ti prinesel — bo že Kristus razsodil.«
»Ti mora, zoperna, pusti me pri miru in —«
»Prijatelj, denar, bo že Kristus —« je osupel šepetal pesnik.
»Prosim te, pojdi!« je naglo rekel doktor in odprl duri.
»Ni me razumel,« je mislil Andrej na ulici. »Saj ni čudno: Vsi kmetje ga tožijo.
Pri zdravniku in prijatelju Jecaju je naletel še slabše. Tudi tam je bila čakalnica polna bolnikov, kakor da so vsi vstali od smrti. Ali Andrej ni pazil na to in je kakor krogla priletel pred zdravnika:
»Denar sem ti prinesel, bo že Kristus razsodil —«
Doktor Ječaj ga je pogledal: »Ali si nor?«
»Zakaj, ali si pozabil? Včeraj —« je hotel razložiti Andrej.
»Ti, pojdi, pojdi, saj vidiš, da ne utegnem.«
Predno se je dobro zavedel, je stal pred durmi.
Grede mimo veletržcevega komptoirja, se je srečal z njegovimi očmi in se mu nasmejal. Ali pri vratih je naletel na hlapca Janeza, in pesnik je hotel mimo njega.
»Kam?« je vprašal Janez. »K gospodu.«
»H kakšnemu gospodu?«.,
»H gospodu Bogataju. Sicer se mi pa mudi. —«
»Gospoda Bogataja ni doma.» »Človek, saj sem ga videl skozi okno.«
»Ga ni doma.«
»Zadavim te, človek, ako me takoj ne pustiš naprej.«
»Poslušaj, gospod Bogataj mi je naročil, da ga ni doma, ako ti prideš.«
Takrat se je Andreju Vešligaju zabliskalo v glavi. Z levico je segel v žep, zgrabil pest srebra in ga tiho potisnil strmečemu hlapcu, da ne bi vedela desnica, kaj dela levica.
Obrisal je prah s škorenj in je pri tisti priči zapustil mesto svoje slave in ponižanja.
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 18. novembra 1915.
265. štev.
roevića kot vojskovodje je eden najzanimivejših v tej vojni. Pri Grode-ku je bil poveljnik tretje armade, v središču je izsilil sijajno delno zmago, Boroevićeva armada je bila v oktobru osvojila Przemvsl, njej pripada tudi velik del zmage pri Lima-novu. Skozi vso zimo je držal prelaz Dukla, najvažnejšo točko v Karpatih. To je bila šola za velikopotezno defenzivo. Tu si je pridobil najvažnejše duševne predpogoje za tako defenzivo: žilavost in potrpežljive živce.
Meseca maja se je prikazal ob « Soči, najvažnejšemu  delu  novega I
italijanskega bojišča. Tri velike bitke je bila doslej njegova armada ob Soči; s takim uspehom, da je mogel po tretji reči: »Kakor sem dne 24. maja sprejel pozicije, tako so tudi danes trdno v naši rok L«
Največje dosedanje italijansko podjetje se je izjalovilo. Pred hrabrostjo italijanskih čet se mora prikloniti tudi nasprotnik. Celi regimenti so umrli do zadnjega moža — to je priznal tudi general Boroevič z odkrito in s pro-slavljajočo besedo.
Črnogorci ob Limu poraženi.
CRNOGORCI     POGNANI ČEZ LIM. — PRI  JAVORU   IN RA-ŠKL — POULIČNI BOJI V KUR-^ ŠUMLJU.
Dunaj, 17. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Jugovzhodno bojišče.
Ob meji Sandžaka se boreče c. In kr. čete jo vrgle zadnje črnogorske čete preko Lima.
Zasledovanje Srbov se povsod nadaljuje. Proti Sjenici prodirajoča avstro - ogrska kolona je vrgla sovražnika iz njegovih, žilavo branjenih gorskih pozicij severno od Javorja. Nemške čete generala von Kovessa so stale snoči pol dneva hoda od Raške.
V Kuršumlju je prišlo do pouličnih bojev.
Namestnik načelnika generalnega štaba nI. H o f e r. fml.
ZASLEDOVANJE NAPREDUJE NEVZDRŽNO.
Berolin, 17. novembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 17. novembra.
Balkansko bojišče.
Zasledovanje v gorovju je nadalje dobro napredovalo. Srbi ga ni-kier niso mogli posebno zadržavati. Ostaio nam je v rokah 2000 Srbov, 1 strojna puška in 2 topa*
Vrhovno armadno vodstvo.
BOLGARSKO URADNO
POROČILO.
Sofija, 16. novembra. (Kor. ur.) Generalni štab poroča 15. novembra: Na vseh frontah se razvijajo operacije za nas ugodno. Pri napadu na Lebane (20 km jugozapadno Leskov-ca) smo vjeli 170 mož ter ugrabili mnogo vojnega materijala. Boji se nadaljujejo.
SRBSKO    URADNO POROČILO.
Atene, 13. novembra. (Kor. ur.) (Zakasnelo.) Srbski komunike z dne 12. t. m. pravi: Nemški listi so poročali, da je bilo v Kraljevem ugrabljenih 140 topov. Treba je pripomniti, da so bili to popolnoma neporab-ni topovi, trofeje srbskih čet iz srb-sko-turške in srbsko-bolgarske vojne. Izguba teh topov ni prav nič zmanjšala kvaliteto boreče se srbske armade, ki je popolnoma intaktna in trdno odločena, se bojevati do zmagovitega konca proti sovražniku, ki je po zanesljivih vesteh daleko močnejši. Popolnoma napačno je, da je bilo Valandovo danes ponoči od Bolgarov zavzeto ali pa tudi le ogroženo. Veles še ni v posesti zaveznikov. Bolgari pa so tamkaj tako ogroženi, da smemo pričakovati padca tega mesta. Bolgari, ki imajo jako velike izgube, pokopavajo svoje mrliče.
Srbski komunike, dne 14. novembra pravi: Dne 12. novembra so zasedle srbske čete po trdovratnem boju z Bolgari vzhodnji del Tetova ter so vplenile artiljerijo in municijo. Tetovo je prav blizu Skoplja. Dne 13. novembra so prodrli Francozi na bolgarsko ozemlje ter zasedli Kosturino (8 km južno Strurftice). V smeri na Strumico se vrši med Francozi in Bolgari velika bitka.
ČRNOGORSKO  URADNO POROČILO.
Rim, 14. novembra. (Kor. urad.) Črnogorski generalni konzulat objavlja naslednjo uradno brzojavko z dne 13. novembra: Na naši fronti v Sandžaku je nanadel sovražnik naše poziciie energično in z močnimi silami. Mi smo ga na celi črti odbili ter smo se umaknili le v smeri Višecrrad z naše prve na drugo obrambno črto. Sovražnik ie ime! velike izgube.
Dne 15. novembra. Sovražnik je včerai opetovano napadel našo sanriznk-fronto. da bi nas iztisnil iz naših pozicij. Bo! je bil Uut in Je trajal ves dan. Ohranili smo svoje poziciie in prizadeli sovražnika tel-
ke izgube. Pri Troglavu je sovražnik vnovič krepko napadel, pa je bil na celi severni fronti odbit.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
15. novembra. Orijentska armada. V ozemlju pri Rabrovem in pri Krivolaku od časa do časa artiljerijski ogenj. Dne 13. t. m. se je razvilo ljuto bojevanje na levem bregu Črne reke, kjer so Bolgari brez uspeha nadaljevali svoje napade. Naše čete so vpostavile s srbskimi oddelki, ki operirajo v ozemlju pri Prilepu, vedno ožjo zvezo.
Brezupni položaj na Balkanu. Pariz, 17. novembra. Herve zahteva v »Guerre sociale« nujno pomoč za armado generala Sarraila. Od začetka vojne se je zgodilo toliko napak, da je javnost sedaj upravičena, svariti vlado. Ne gre verjeti, da se srbska armada v dobrem redu umika v gore, da bi naenkrat napravila sunek proti avstrijsko-ogrskim in nemškim četam. Srbska armada, ki ji grozi na obeh krilih objetje, se mora umakniti na albcnsko mejo ali pa na Grško. Verjetnejše je, da se umakne na Grško, ker so tam aliiran-ci, ki ji bodo pomagali. Čisto očitno je, da marširajo avstro-ogrske in bolgarske čete na Solun. Če se ne pošljejo kmalu znatna ojačenja v Solun, ne bo nič mogoče pripraviti za odpor in se zgodi hujša katastrofa, kakor je bil padec Anverse za aliirance. Herve končuje svoj članek z vprašanjem: Kaj dela Italija? Kaj dela Rusija?
Bo}! v Makedoniji. Solun, 16. novembra. (Kor. ur.) »Agence Havas«. Po ljutem napadu na Čičevo so se umaknili Bolgari na višine za tem kraiem. Francozi so zasedli Gorenje čičevo. Na fronti pri Krivolaku vlada mir. Na fronti Rab-rovo-Valandovo neprestano delovanje. Angleži so prejeli tu 15. t. m. ognjeni krst. Bolgari so opustili Kosturino.
Slab položaj Srbov na Babuni. Milan, 17. novembra. Poročila
»Corriera della sera« iz Soluna z dne 15. t. m. javljajo, da se je položaj Srbov v gorovju Bobuna vsled napadov treh bolgarskih divizij jako poslabšal. Srbi so morali visočine Kozjak zopet zapustiti.
Srbske izgube.
»Berliner Tageblatt« računa izl gube srbske armade tako-le: 1. srbska armada pod poveljstvom generala Mišića je izgubila 13.500 mož na vjetnikih ter 192 topov, med njimi 17 težkih; druga armada pod generalom Bojovičem 25.700 mož in 80 topov (24 težkih): tretja armada pod generalom Stepanovičem 13.000 mož in 191 topov; četrta armada pod generalom Kurišičem 2000 mož in 14 topov. Skupna izguba znaša torej 54.5000 mož vjetih in 478 topov vple-njenih. Ker se nahaja 40.000 Srbov še od preje v avstrijskem vjetništvu, je izgubila srbska vojska torej že 100 tisoč mož, k temu je prišteti še ogromne krvave izgube, tako, da srbska armada danes ne šteje več kakor 100.000 mož. Še hujše je prizadeta artiljerija, ki je izgubila skoraj vse svoje težke topove.
Zveza  med  francosko  in srbsko fronto.
Iz Ženeve javljajo: Med tem, ko zatrjuje general Sarrail, da se nahaja francoska fronta že v stiku s srbskimi pri Prilepu operirajočimi četami, pravijo privatna poročila, da so Bolgari z ljutimi napadi v prostoru Krivolak-Prilep vsako zvezo dosedaj preprečili.
Ruske čete ob romunski meji.
Iz Bukarešte: Kakor poročajo sem, je dospel general Kuropatkin k ruskim četam, ki so koncentrirane ob romunski meji.
Zakaj Rusija ne nastopi proti Bolgariji.
Bukareški listi hočejo vedeti, da i Rusija proti Bolgariji ne bo nastopila, j ker upa, da se bolgarska armada po t
okupaciji Makedonije nadaljnih bojev ne bo udeležila (?). To naziranje potrjuje baje tudi dejstvo, da so se glavne bolgarske sile obrnile po zavzetju Niša v Makedonijo proti Bitolju.
Bitka v Črnem morju?
Romunski listi poročajo, da je prišlo ob bolgarski obali do bitke med ruskim in turškim brodovjem.
Grfka In ietvenzoezi
Pariz, 17. novembra. Iz Aten javlja posebni poročevalec »Petit Jo-urnala«, da postajajo pogajanja med Grško in četverozvezno diplomacijo vse bolj živahna, a da še niso rodila uspeha. Gre za to, da bi Grška svoje dobrohotne namene, ki jih ima baje za aliirance, natančno določila, zlasti da bi dala natančne izjave glede prevez nejasne obljube dobrohotne nevtralnosti. Dalje da bi pojasnila besede ministra Dragumisa o razorože-nju, ur^lila vprašanja o provijantu in prevozu izkrcanih čet ter preprečila pogostoma primerjajoča se nasprotja zlasti med Grki in med Angleži. Vprašanje o posojilu se je za zdaj odložilo. Grška vlada priznava le, da bi ne bilo v sedanjih razmerah posebno sposobno, če bi aliirance prosila za podporo.
Prvi nasilni koraki proti Grški.
Iz Ženeve poročajo: Angleška vlada je prepovedala, da grški par-niki, ki se nahajajo v angleških pristaniščih, tako dolgo ne smejo odpluti, dokler ne bo grška vlada na zadnjo demaršo četverozveze ugodno odgovorila. Kakor javlja »Matin«, je priplulo pred Solun močno bro-dovje francoskih in angleških križark in monitorjev. Neprestano se izkrca-vajo nove entetne čete.
London, 17. novembra. »Daily Mai!« javlja, da so angleške oblasti v Liverpoolu in v Neweastleu zadržale 90 grških parnikov.
Tajna pogodba med Grško in Bolgarijo?
»Central News« javlja iz Rima: Kralj Konstantin je sklenil v oktobru tajno pogodbo z bolgarsko vlado. Grška se je obvezala, da entente ne bo podpirala, Bolgarija pa ji zato obljublja svojo pomoč pri njenih albanskih načrtih.
Grški minister v Rimu.
London, 17. novembra. »Reuter« javlja: Listi so priobčili brzojavko iz Rima, da je dospel grški minister mornarice admiral Konduriotis v Ne-apolj in potoval dalje v Rim.
Ruske grožnje.
»Times« javljajo iz Petrograda: Ruski krojri zasledujejo dogodke na Grškem z vedur velim zanimanjem. Ako pripravljam kralj K^vn^tantin In njegovi svetovalci nov manever proti Srbom in njihovim zaveznikom, potem ne preostaja četverozvezi ničesar drugega, kakor da opozori atenski kabinet, da se grško glavno mesto ne nahaja izven dosega topov ententinega brodovja.
Francosko brodovje pred Malto.
Iz Rotterdama: »Exchange Te-legraph« poroča iz Pariza, da stoji glasom tja dospelih poročil, pred Malto močno francosko brodovje, obstoječe iz velikih križark.
■
Romunija ostane nevtralna.
»Berliner Tagblatt« javlja: Pe-trogradska »Reč« poroča, da se pogajanja četverozveze v Romunski sicer nadaljujejo, da pa so merodajni ruski krogi prepričani, da ne bodo uspela. Romunija ostane nevtralna.
Svarilo vsem pametnim Romunom.
Iz Bukarešte: Konzervativni »Steagul« objavlja članek, v katerem našteva dosedanje uspehe centralnih držav ter pravi: Se danes vmešati v vojno proti Nemčiji, bi ne pomenilo nič drugega, kakor da hoče Romunija igrati popolnoma podrejeno vlogo. Romunija bi zvezala svojo usodo z znatno zmanjšanimi izgledi četverozveze na konečno zmago. O razdelitvi Avstrije danes ni govora več, in ententa se bori le še zato, da bi zmago centralnega bloka zmanjšala; pa tudi v tem oziru ima na vseh frontah le malo izgledov. Zmaga centralnih držav postaja od dne do dne večja. V teh okolnostih bi bilo naravnost blazno, ako bi se Romunija potavila proti centralnim državam.
Za centralne države.
Bukareška »Epoca« javlja, da Je opažati med romunskimi kmeti gibanje, ki naj romunsko ljudstvo prepriča o pravilnosti vladine nevtralne politike. Na čelu tega gibanja stoji učiteljstvo, vlada pa Je podpira. Razširja se tudi brošura, ki pravi: 70% romunskega prebivalstva so kmeti, ki želijo najboljše odnošaje z Avstrija
Spremembe v romunskem kabinetu.
Iz Bukarešte poročajo: Polurad-no se potrjuje, da izstopita iz kabineta ministra Antonescu in Radovici. Naslednika jima bodeta bivši justični
minister Stelian in brat ministrskega predsednika Vintila Bratianu. Ali odložita svoje portfelje tudi zunanji minister Porumbaru in notranji minister Morcun, še ni gotovo.
Vojna z Rusijo.
POLOŽAJ   NA SEVERNEM
BOJIŠČU.
Dunaj, 17. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče. Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
*    * *
RUSI SO OBSTRELJEVALI KURLANDSKO OBAL.
Berolin, 17. novembra. (Kor. ur.) VVoIffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 17. novembra.
Vzhodno bojišče. Ruski  rušilci  so obstreljevali včeraj Petragge na severni osti Kur-landije in okolico jugo - zapadno od tam. Sicer je položaj neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
POLOŽAJ  NA  SEVERNEM BOJIŠČU.
Tretja velika ruska ofenziva na velikanski fronti je popolnoma razbita. Zadnja ofenziva je bila najsil-nejša na fronti ob Stiru. Pač so bili tudi boji ob Stripi, Ilvi in pri Kormi-nu strahoviti, vendar so v razmeroma kratkem času prenehali, ko je bila prva sila ruskih naskokov zlomljena. Tudi pri Sapanovu, Novo Aleksiencu in severno od Derazna so se vršili ljuti boji, ki pa so kmalu prenehali.
Po protioienzivi avstrijskih in nemških čet na fronti Ikva - Stir, prve dni oktobra, je nastopila kratka pavza; dne 6. oktobra pa se je pričela ob dolenjem Stiru nova borba, ki je trajala tedne in tedne s skoro nezmanjšano silo. Vršili so se obenem boji severno od Dubna in ob Putilovki ter v gozdovih in močvirjih na obeh straneh železnice Kovel-Sarnij. Ko se je pričela ofenziva zaveznikov na Balkanu, so pričeli tudi Rusi z ofenzivo. Strašno je bilo grmenje topov. Rusi so prodrli proti Stiru. Hoteli so tu v boku predretl naše črte. Res so dospele ruske čete na levi breg reke, toda umakniti so se morali zopet zapadno od Čarto-rijska in Kulikovic. Toda Rusi so izvršili generalni naskok na celi fronti, pa tudi ta se je v protisunku razbil pri Lisovi in kraju Galiciji. Zopet so poskusili naskok na Stir na fronti Rafalovka - Čartorijsk. Pri Čaplinu, Zabolotju in Varazu so bili odbiti. Sledili so brezuspešni ruski napadi pri Rafalovki, kjer so dospeli tudi na zapadni breg, a bili zopet vrženi nazaj. Nove čete so dne 17. oktobra poskusile, prijeti naše čete v močvirju, severno od Rafalovke, kar se jim pa ni posrečilo. Samo v prostoru Kulikovice - Novosjelki - Rafalovka je ruska premoč zavzela mostišča ter začela prodirati na zapadnem bregu. Poskusili so tudi, objeti fronto pri Korminu, kar se jim pa ni posrečilo. Sovražnik se je zlasti trdovratno držal pri Čartorijsku na zapadnem bregu Stira, od koder je prodiral počasi proti zapadu. Posrečilo se je Rusom celo, vpogniti fronto zaveznikov. Ko so skušali ruski oddelki, prebiti centrum zavezniških čet, jih je zadel protisunek, to pot iz boka in že napol zmagoviti Rusi so doživeli občuten poraz. Kljub temu niso odnehali. Zopet so prodrli z velikansko silo in zopet je bilo zaveznikom treba, umakniti se z nekaterimi četami. Pa tudi zavezniki so dobili ojačenja in korak za korakom so se morali Rusi zopet umika-
ti. Vrgli smo jih iz Kuklijev in pozneje iz Komarova. Na 4 in pol kilometra široki fronti smo potisnili rusko fronto nazaj in jo vpognili. Vsi ruski protisunki so bili odbiti in Rusi so se začeli umikati na Čartorijsk. Vzeli smo Rudko in višine jugo - vzhodno od Miedvjec. Dolgo je trajal boj za Komarov, Rusi so se branili najprej na zapadni strani kraja, potem je prišlo do srditega pouličnega boja. Iz kraja pregnani, so se držali še na vzhodnji Strani in šele po dvakratnem naskoku so se umaknili na Stir. Vsi ruski protisunki niso ničesar zalegli. Naši so razbili drugo rusko črto na višinah pri Podgacijih ter so vdrli v močno rusko glavno pozicijo na črti Lisovo - Čartorijsk. Potisnili smo Ruse tik na breg Stira. Pri Rafalovki so poskusili protiakcijo ter za nekaj ur zasedli nekaj jarkov. To pa ni imelo nobenih nadaljnjih posledic. Vzeli smo jim jih zopet. Pred nekaj dnevi so iznova poskusili, prebiti našo fronto. Zadeli pa so ob ojačene čete, ki so ravnokar pripravljale veliko akcijo, da zopet za vojuje jo črto ob Stiru. Naš sunek je zadel Ruse odločilno. V begu so morali Rusi na vzhodnji breg reke.
Ruske žrtve za ta ozki del, med čartorijskom in Rafalovko, tekom poldrugega meseca, so bile gromne. Razen mrtvih in ranjenih, so izgubili samo ob Stiru kakih 30.000 vjetih ter 60 strojnih pušk.
Nemški cesar ob Pripjatu.
Nemški cesar je začetkom preteklega tedna obiskal čete v Pripjat-skih močvirjih. Dospel je najprej v Brest Litovsk, kjer je obiskal cita-delo, fort Kovaljevo, Pugačevo in mesto. Vse je danes razdejano in požgano. Mesto, ki je štelo 60.000 prebivalcev, se do 4/5 uničeno, vsa okolica je prazna. Drugo jutro je nemški cesar obiskal fronto pri Pin-sku, kjer je inspiciral več brigad. Nato je cesar obiskal katedralo v Pinsku ter pozicije ob močvirjih.
RUSKO    URADNO POROČILO.
14. novembra. Nemci so poskusil napasti kraj Berzeminde v smeri na Ikskil, naš artiljerijski* ogenj pa jih je vrgel nazaj. V pokrajini Dvinsk in bolj proti jugu do Prip-jata ničesar poročati. Silni boj v okolici vasi Mied\vieze (10 km severo-zapadno od Čartorijska) traja. Sovražni poskus, prodreti proti Stiru, smo s svojim ognjem preprečili. Pri vasi Podgacije (8 km severozapadno od Čartorijska, ljut boj.
15. novembra. Na fronti pri Rigi. severno od jezera Kanger, smo vrgli Nemce zopet 5—6 vrst nazaj. V bližini otoka Dalen v Dvini nad Rigo (8 kilometrov jugo - vzhodno) boji prednjih straž. V okolici Frid-rihštata in Jakobstata ob Dvini vlada mir. Pri Ilukstu se je posrečilo našim četam, priti na več točkah preko žičnih ovir ter zasesti del pokopališča. Težka nemška artiljerija je obstreljevala vas Trisvjati. Na ostali fronti do Pripjata vlada mir. Severno in zapadno od Čartorijska je težka nemška artiljerija dne 13. novembra obstreljevala nekaj odsekov naše pozicije. Oni dan zvečer je sovražnik vzhodno od vasi Pod-gacie prodrl. Boj ob prehodih preko Stira traja. Na nadaljnji južni fronti in v Galiciji vlada mir. Tekom preteklega meseca so vjele naše čete na zapadni fronti 674 častnikov in 49.200 nemških in avstrijskih vojakov ter vplenile 21 topov, 11 strojnih pušk, 18 metalcev min in 3 reflektorje.
ZAPADNO BOJIŠČE.
POLOŽAJ NA ZAPADNI FRONTL
Berolin, 17. novembra. (Kor. ur.) VVoIffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 17. novembra.
Zapadno bojišče. Izvzemši  artiljerijske  boje in boje z minami na posameznih točkah fronte, ni Javiti ničesar pomembnega.
Vrhovno armadno vodstvo. *
FRANCOSKO   URADNO POROČILO.
15. novembra, ob 3. popoldne. V Artoisu in ob Labvrin-thu so trajali infanterijski boji in boji z ročnimi granatami brez prenehanja vso noč. Potrjuje se, da so bile sovražnikove izgube tekom boia 14.
novembra zelo velike. V Champagni so Nemci napadli z ročnimi granatami. Od naših straž ob holmu Tahure napravljene ovire so bile razbite. V Voevru, severno od Cireva, je razdejala od močnega ognja ft naših strelskih Jarkov spremljana eksplozija ene naših min sovražne naprave in saperska dela.
11. ponoči. V Artoisu je trajal artiljerijski boj brez novega infante-rijskega ognja. V bojih ob Labvrin-thu smo šteli pred svojimi strelskimi Jarki 219 mrtvih sovražnikov. Obstreljevali smo vlake na postajališču Rye. V okolici Soissonsa in Bervan-Baca, v Argonih so bili artiljerijski boji danes silnejši. Naše baterije so med Argoni in *Maaso koncentrirale svoj ogenj na nemške naprave severovzhodno od Bethincourta in v Voevru proti neki sovražni skupini min severno od Bethincourta-Regnie-villa. Dognali smo učinek.
Belgijsko poročilo.
Od časa do časa artiljerijski boj na celi fronti, zlasti pred farmo Unio pri Roedeskerquu, Shaobeku, Stuy-vekenskerquu, Lettenbergu in Cae-skerquu, ter pri Noordshoodu in Mer-kevenu.
Angleške izgube. London, 17. novembra. Včerajšnji izkaz izgub navaja 27 oficirjev in 1062 mož.
Še šest let? V vojni debati v angleški zbornici je izjavil poslanec Trevelarii: Sedaj se potrjuje, da bo trajala vojna do izmučenja. Kdor bi menil, da bo taka vojna trajala manj kakor šest let, ta bi bil jako sangviničen. Kako se bo nam in ostalem svetu v tem času godilo? Vojna do izmučenja po-menja za nas kakor za Nemčijo popolno, nepopravljivo pogubo.
Kitchener na potovanju. London, 17. novembra. »Reuter-jev« biro javlja iz Aten dne 15. t. m.: Kitchener je dospel v Mudros. Angleški poslanik v Atenah je tja odpotoval. Doslej ta vest ni uradno potrjena.
Ustavljene pošiljatve živil.
London, 17. novembra. »Daily Mail« javlja iz Novega .Torka, da je ameriška pošta preprečila poskus ameriških Nemcev, pošiljati male zavoje živil na Nemško. Pošiljanje poštnih zavojev iz Združenih držav le ustavljeno, ker ameriške paro-brodne družbe nočejo sprejemati takih zavojev.
Ameriške trgovske ladje.
London, 16. novembra. (Kor. u.) Reuter poroča iz Washingtona: Državni departement naznanja, da ne bo zaprosil nobeno vojujočo se državo, da naj poda zagotovilo, da ne bo zaplenila pod ameriško zastavo plo-večih ladij.
Boj za Carigrad.
Perzija.
London, 16. novembra. (Kor. u.) Drugi državni tajnik, lord Robert Cecil, je izjavil v angleški poslanski zbornici, da so odšla ruska ojačenja v Teheran, da ščitijo diplomate in podanike ententnrh držav. Angleška vlada želi ostati v prijateljskih od-nošajfh s perzijsko vlado, če hoče ta res storiti vse, da prepreči napade na uradne osebe Anglije in zaveznikov.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad. 16. novembra. Glavni stan poroča: Dardanelska fronta: Dne 14. novembra boji v odsekih Anaforta in Ari Burnu. Naša artiljerija je prisilila neko sovražno torpedovko pri Kemikli Limanu, in transportne parnike, ki so skušali pri Ari Burnuju izložiti materijal, da so se odstranili od obali. — S e d i 1-bar: Dne 14. novembra ni mogla napraviti sovražna artiljerija kljub temu, da je izstrelila proti našemu levemu krilu 8000 granat, dasiravno so metali bombe in zažigali mine, nobene bistvene škode. Dne 15. novembra je sovražnik močno streljal z artiljerijo na naše sprednje pozicije v centrumu ter nato naskočil levo krilo naših polkov v centrumu, kar pa smo z lahkoto odbili. Pri drugem poskušenem napadu na drug del te fronte je dospel sovražnik do naših najbolj eksponiranih jarkov, ogenj v boku iz naših sosednjih okopov in protinapad pa sta sovražnika popolnoma pregnala iz teh eksponiranih pozicij ter ga vrgla noter v njegove stare pozicije, pri čemer je imel težke izgube. — Fronta pri Iraku: Naš ogenj je zbil neko drugo sovražno letalo, ki je prišlo nepoškodovano nam v roke. V Tigrisu smo potopili neki sovražni vojni monitor z vsem moštvom. Arabski prostovoljci so presenetljivo in uspešno napadli neko sovražno taborišče, razdrli njegovo brzojavno progo ter vzeli s seboj velik plen. Vplenjeno letalo je dvokrovnik tipa Farman, model 1910, z motorjem 100 konjskih sil in hitrostjo 90 kilometrov.
Težki topovi za Dardanele.
»Lokalanzeiger« poroča iz Luga-na: Italijanski poročevalec Magrini poroča »Secolu« iz Soluna, da so dospeli preko Bolgarske v Carigrad prvi težki topovi, določeni za Dardanele.
Nove železnice v Turčiji. Iz Carigrada poročajo, da je zbornica potrdila izdajo poldrugega milijona funtov za gradbo teh - le železnic: Andora - Erzerum, Erze-rum - obal Črnega morja, Muratli-Rodosto ob Marmarskem morju, stranska proga od železnice Angora-Erzerum do Črnega morja, nadalje Samsun ob Črnem morju - Sivas, Usunkepri v turški Trakiji - Kešav-Marmarsko morje. Železnice Angora - Erzerum je 36 kilometrov že dograjenih.
Vesti iz RriMnHl m.
Pripravnica za učiteljišče se je
imela otvoriti v Trstu, ako bi se oglasilo zadosti učencev. Ker se pa to ni zgodilo, se nameravana pripravnica ne otvori. V »Edinosti« čitamo poziv na gojence goriškega moškega učiteljišča, ki se nahajajo v Trsta, naj pridejo v ulico Sv. Frančiška št. 25 na pogovor o ustanovitvi kur* za za nadaljevanje študij.
Zadeta od šrapnela. iz Pevme se nam poroča: 13. t. m. je bila zadeta od italijanskega šrapnela 221etna mladenka M i k 1 u š iz Pevme.
Tržaško deželno sodišče naznanja, da prvi senat rešuje zopet svoje posle v Trstu.
Umrla žalosti radi obstreljevanja Gorice. V torek popoldne je v Gradcu padla na tla in obležala mrtva Doroteja Zia, žena monterja iz Pu-lja. Doma je iz Gorice. Svojci so pravili, da jo je obstreljevanje Gorice, njenega rojstnega kraja, neizmerno žalostilo in bolelo. Vedno je tožila, kaj bo z Gorico. To trpljenje je povzročilo mrtvoud. Truplo so prenesli v zavod za sodnozdravniško medicino.
Italijanski podaniki v Dalmaciji.
Svetnik Grioni piše v tržaškem listu »II Cittadino di Trieste«, da so imeli italijanski podaniki (regnicoli) lepa službena mesta v Dalmaciji in ugodnost so imeli njihovi mornarji na naših brodovih v našem morju; ribarili so tik obali in oblasti so to dopuščale, da se izognejo protestom italijanskega konzula. Tako so čo-žoti uničevali ribe. Po našem morju je 500 italijanskih ribičev imelo dovoljenje za ribji lov. 3000 italijanskih ladij in trabakulov je imelo posla samo na jugu Dalmacije. Mornarji pa so tudi sekali gozdiče na bregu. Ugodnosti so uživali vsled pogodbe od 11. marca 1906. V bodoče bo država pač podpirala svoje ribiče, svoje mornarje, svoje ladje.
Kavarno »Žita« v Ajdovščini je prevzel g. Peter L u t m a n.
Dnevne vesti.
— Ministrska posvetovanja v Budimpešti. Minister notranjih del, baron Heinold, in poljedelski minister, Zenker, sta bila dne 17. novembra v Budimpešti in sta se ves dan posvetovala z ogrskima ministroma, baronom Ghillanvjem in baronom Harkanvjem, zaradi aprovizacije. Kak uspeh so imela ta pDsvetovanja, ni znano.
— V III. letnike c. m kr. pehotnih kadetnic se za šol. leto 1915./16. sprejemajo še prosilci rojstnih letnikov' 1898. in 1899., ki še niso asenti-rani. Tozadevne prošnje je, če le možno, osebno izročiti poveljstvu pehotne kadetnice najkasneje do 25. novembra 1915. Natančnejši podatki so razvidni iz razpisa in iz predpisov o vsprejemu aspirantov v c. in kr. kadetnice, ki se dobe pri c. in kr. dvorni in državni tiskarni ter pri dvorni knjigarni L. W. Seidel & Sohn na Dunaju. Razpis se lahko vpogleda pri mestnemu magistratu v Ljubljani in pri vseh c. kr. okrajnih glavarstvih.
— Na obvezovališču v goriških gorah. Slovenski častnik, poveljnik pomožnega obvezovališča za našo fronto    v    goriških    gorah piše:
--Včeraj 2. novembra smo tudi
mi prižgali lučice tu gori na grobeh padlih junakov, grobove smo morali izkopati iz snega, ali huda burja jih je kmalu zopet pokrila s snegom. Sedaj domujem že tri dni v mojem novem domu, 50 ljudi je delalo skoro 14 dni na tej bajti, ki je po zunanjosti podobna stari Aljaževi koči v Vratih. Zadnje dneve, ko sem določeval, kako naj se zida, bi kmalu ozebel v noge. Imam tri sobe, eno zase, kjer stojita dve postelji, ena na drugi, ena za kakega obolelega oficirja, v kotu je železna peč, lepo z opeko obložena, nad njo predali za jedi, pijačo in tobak; druga je prirejena za šest postelj, polovica kot spalnica, polovica kot ordinacijska soba. Tudi podstrešje je dobro zadelano, služi kot spalnica 20 bolnikom, je najgorkejša, ker sem speljal gor po dolgem cevi dveh peči. Včasih nas sneg zamede, da si je treba iskati izhoda na prosto skozi okno. Počutim se čisto doma, posebno sedaj, ko je bolj mir, Italijani so po zadnji polomiji menda primrz-nili, da nič ne streljajo, že štiri dni mi niso poslali nobene granate pozdrav. Sedaj v snegu niso toliko nevarne, malo razpršijo sneg in drobci s skalami obtiče po navadi tudi v snegu.
— Za oslepele vojake. Za nameravani deželni zavod za slepe so poslali: Šolsko vodstvo na Drenovem griču, zbirko šolarjev, 37 kron 58 v; upravnišrvo »Slovenskega Naroda« iz listove zbirke, 70 kron in 20 kron; učiteljski zbor c. kr. državne realke .
plače 25 K 08 vin. (drugo); upravni-štvo »Slovenca« 21 K 10 vin., z besedilom: V družbi L. Stiasnvja nabrali Prijateljevi prijatelji v Tržiču za oslepele vojake; č. g. dr. M. Wra-ber, vikar v Celju, po upravništvu »Slovenca«, 12 K; dalje štiri sestre pokojnega župnika v pok. I. Karlina, mesto venca na krsto, 40 K. Bog plačaj!
— Izšla sta seznamka izgub št. 312 z dne 11. novembra in št. 313 z dne 12. novembra.
— Darilo. Tvrdka M. R a n t h v Ljubljani je izročila gospodu županu povodom čOletnice tvrdke vsoto 200 kron za mestne uboge.
— Darilo. Gospa Bezjak, soproga deželnega šolskega nadzornika, je mesto okrasa na Vseh vernih duš dan darovala »Rdečemu križu« 5 K.
— Draginja. Na Dunaju so imeli nemško » nacijonalni in krščansko-socijalni poslanci zborovanje, na katerem so sklenili energično resolucijo proti nastali in vzlic vsem odredbam vedno naraščajoči draginji. Priznali so, da široki sloji že sploh nimajo zadosti hrane,ponekod je celo že sploh zmanjkalo živil in klaje. Zahtevali so: dogovor z Ogrsko, da bo za čas vojne ena monarhija, eno gospodarsko ozemlje in da se odstranijo vse ovire prometu; ustanovitev, skupne centrale za vse potrebščine; brezobzirno kaznovanje dražilcev, ne glede na osebe in njih politično moč; državno podporo za državne nastavljence in obrtnikov in delavcev, ki nimajo zaslužkov. — Sklepi so prav lepi, a koliko tega se bo dalo uresničiti, je težko reči. Ogrska varuje svojo korist s prav železno brezobzirnostjo.
— Ljubljanski škof se je s posebnim pozivom obrnil do prebivalstva, naj bo usmiljeno s primorskimi begunci in naj jim pomaga, kolikor le more
. Naj bi zdaj škofovo svarilo našlo v tistih krajih prijazen odmev. Begunci šo siromaki in zaslužijo vso podporo.
— Mizerija vpokojenih učiteljev. Za spoznanje razmer, v katerih žive vpokojeni učitelji, naj priobčimo nekaj pisem iz tega kroga: Star vpokojeni učitelj piše: Ljubi prijatelj! Po 38. službenih letih sem bil vpokojen z 1020 K. Ker mi ni bilo moči izhajati s to svoto, sem se ponudil še dalje služiti kot suplent. Službenih let imam 46 in dobivam mesečno 85 K. Rehabilitirati se ni dalo. Kam li s to svoto vpokojeni učitelj s 46. službenimi leti! Bolan sem že tri leta, moram pa uživati kar sploh morem dobiti za drag denar. O poboljšku v starih letih, v bolezni in ti strašni draginji ni govora. Zdravnik mi je rekel, da moj pljučni katar ne bi me tako naglo umoril, če bi imel boljšo hrano, a kako? Moke in kruha so nam obljubili, pa še tega ne moremo dobiti, kaj šele sredstva, da bi se močnik zabelil? Kaj pa kurjava? Še za denar, če ga imaš, se ne more dobiti. Star nad 79 let in še s starejšo ženo, ne morem imeti postrežnice, pač pa trpeti. Zimske obleke tudi ni moč napraviti, ker še za hrano ne dostoja. In stanovanje? Saj smo tudi starejši učitelji deželi služili, kakor mlajši, a smo precej zapostavljeni. Ne morem dalje pisati, sem slab. Hvala Ti za svet. — Drugi piše: 22 let sem služboval, potem obolel, šel v bolnico in potem bil vpokojen s 1020 K. S pičlo plačo vzgojil sem tri otroke. Eden je bil na univerzi in zdaj služi pri sodniji brezplačno, drugi je šel po dovršeni gimnaziji k mornarjem, ena je učiteljica, ena še v šolo hodi, doma pa stradamo. Ali bo kaj pomoči? — Tretji piše: Dragi! Gledam v čuden pojav. Trideset let sem opravljal posel" uči-telja-voditelja na težavnih enoraz-rednicah. večinoma s celodnevnim poukom in tremi oddelki obenem, kjer je bilo čez sto otrok v razredu. Da je tak posel težaven, vć vsakdo, kdor je to skušal. A šest provizorič-nih let ni nič vračunjenih, dasi se človek v tem času še bolj trudi, ker se za drugo skušnjo pripravlja. Neka učiteljica ima nekako 20 službenih let in ima večjo pokojnino nego Jaz. To je čuden polav. Tako nekako Je plačilo sveta. Vsak stan gre glede izobrazbe skozi učiteljske roke, a pri nekaterih ljudeh nima in ne bo imel nikdar priznanja. Penzijonfst naj gre — der Moor hat seme Schuldigkeit gethan, er kaim gehen.
— Hrvatska opera v Ljubljani. Kakor znano, se Je v zadnji seji občinskega sveta tudi sprožila misel, ali bi ne bilo mogoče, prirediti letos v Ljubljani gostovanje hrvatske opere. Predsednik Zveze dramatičnih društev, gosp. Govekar, Je dobil sedaj od uprave kralj, hrvatskega gledališča v Zagrebu pismo, v katerem pravi uprava, da iz tehničnih in
gostovanja hrvatske opere v Ljubljanu
— Iz ljudskošolske službe. Sup-lentinja Hedvika Schweiger je nameščena v Poljanah v novomeškem okraju, ker je odšel učitelj Oton Zinnecker v vojaško službo, kandidatinja Mary Lončar pa v Birčni vasi, ker je odšel nadučitelj Fran Hočevar v črnovojniško službo. Absolvirana učiteljska kandidatinja Marija Mat kovic je pri-puščena k brezplačni praksi na nemški deški ljudski šoli v Ljubljani, Cirila G o 1 i a na petrazredni dekliški ljudski šob* v Novem mestu.
— Nove Ciril-Metodove vžigalice. Te dni so prišle v prodajo nove vžigalice Ciril-Metodove družbe. Oblika je ista, samo barve so druge. Mesto dosedanje belo-modro-rdeče trobojnice so škatljice le bledo-modre z belim pasom na sredi, v katerem se nahaja modri napis: Mal položi dar domu na oltar.
— Prodaja špeha in svinjskega mesa po mestni aprovizaciji. Jutri, v petek, bo mestna aprovizacija prodajala na stojnici, na Vodnikovem trgu. svež špeh 1 kilogram po 3 K 90 vin. To pot se bo oddal špeh le onim, ki se izkažejo z legitimacijo vojne prodajalne. Pojutrišnjem, v soboto, bo prodajala mestna aprovizacija ravno tam svinjsko meso, in sicer le prvovrstne hrbtiče 1 kilogram po 4 K 50 vin. Meso bo lahko kupil za domačo potrebo vsakdo. — Na ljubljanskem trgu se je pojavilo tako pomanjkanje špeha in masti, da je mestna aprovizacija primorana, začeti s prodajo tega blaga v lastni režiji.
— Prepoved za prevoz blaga v poštnih    paketih  preko Romunije.
Glasom obvestila romunske poštne uprave ni dovoljeno prevažati blagovnih pošiljatev v poštnih paketih v transitnem prometu preko Romunije brez posebnega dovolila romunskega finančnega ministrstva. Dovolilo, ki mora spremljati paket, je treba dobiti si za vsako pošiljatev posebej potom avstro-ogrskega poslaništva v Bukarešti.
Dijaki Franc Jožefovega gimnazija v Kranju prirede, jutri, v petek, dne 19. novembra, ob 8. uri zvečer, v dvorani Ljudskega doma koncert z izbranim sporedom. Med koncertom bo imel profesor Pirnat govor o temi: * Dijak in vojskac Vstopnine ni, sprejemali se pa bodo prostovoljni prispevki, ki so določeni za vdove in sirote padlih junakov.
Anton Poljšak f. V Šturijah so pokopali gosp. Antona Poljšaka, posestnika v Žapužah in bivšega župana v Šturijah. Poljšak je bil rodoljuben mož, značajen. znan daleč naokoli. Ostal je neoženjen. V svoji oporoki se je spomnil naše šolske družbe. Časten mu spomin!
Nalezljive bolezni na Spodnjem Štajerskem. V zadnjem tednu so razsajale na Spodnjem Štajerskem sledeče nalezljive bolezni: Trebušni legar v Celju 6, v Ptuju in Mariboru po 2 slučaja, v Št. Pavlu pri Preboldu, v Št. Petru v Savinski dolini in Bolehnečicih pri Ljutomeru po en slučaj. Davica: v občini Bratohničici pri Ptuju 2 slučaja, Loka pri Celju, Grušovec pri Ptuju, Sv. Urban pri Ptuju, Kozje, Imeno in Bizeljsko po en slučaj. Otrpnenje tilnika v Loki pri Celju in na Bizeljskem po en slučaj.
Zaprli so v Bruku na Štajerskem agenta Franca Pristernika, ki je rodom iz Gradca in je z več mladimi možkimi iz Bruka in Kapfenberga počenjali vsakovrstne protinravnosti.
Zasačen vlomilec. Brezposelni pekovski pomočnik Valentin Jugo-vic iz Stare Loke, je imel v Celovcu svoje posebno stanovanje, v katerem pa je ponoči prav redkokrat prebival. Policija sr je ogledala njegovo stanovanje in našla tam vse polno% iz različnih vil ob Vrbskem jezeru ukradenih stvari. Jugovic je priznal te vlome in izpovedal, da je v družbi nekega Štefana Bocelle napravil dotične vlome, Bocella pa da je tudi samo tod in tam vlomil in dal ukradene stvari Jugovicu spravit. Jugovic je bfl zaradi teh in drugih tatvin obsojen na dve leti ječe.
Brezimne oglase in šifrirane korespondence v časopisih je hrvatski ban prepovedal in se bodo prestopki te prepovedi kaznovali z zaporom do dveh mesecev in z globo do 600 kron.
Kino Ideal. Danes se zadnjič predvaja izvrstni Nordisk-spored. Posebno izborna je veseloigra: Ljubeči s* dražijo«. V glavni vlogi W. Psilander, ki pokaže svoje zmož-noeti radi pri veseloigrah. — Dalje }e drama: Novi komet«, ki obravnava del življenja profesorja astronomije. — Tudi ostale slike so jako interesantne, — Jutri največja senzacija te sezije: »Smrtni jokej«. Detektivska drama v petih dejanjih.
»Smrtni jockej!« je film, o katerem bo občinstvo še dolgo govorilo
to pozornost izza strani občinstva res zasluži. »Smrtni jokej« je že na film-! ski borzi bil splošen predmet občudovanja, kar je popolnoma umevno pri tolikih senzacijah te detektivske drame. Posebno je poudariti dejstvo, da so oni, ki so že videli ta film, niso opustili prilike, si ga še enkrat ogledati. — »Smrtni jokej« bo predvajal tukajšnji kino Ideal od jutri, petka, 19. novembra, do ponedeljka 22. novembra t. 1.
»Predor«. Že svetovno znani roman B. Kellermannovega se je s tako spretnostjo in vestnostjo kine-matografiziral, kakor se dosedaj še nobeno delo ni tako posrečilo. — Pri tem so naleteli na težkoče, ki jih je le spretna roka režiserja premagala. Velik učinek bo napravil vhod 10.000 delavcev v predor, ki se je, kakor pravi v romanu, milje daleč vjedel v kamenje. — To kolosalno delo se bo predvajalo v kino Idealu od torka 23. do petka 26. novembra.
Razne stvari.
* Sneg na Ogrskem. Tako na jugu kakor na severu Ogrske sneži že od 16. t. m. Temperatura je padla pod ničlo.
* Na bolgarski fronti je padel znani bolgarski komitaš Černopejev, voditelj svoječasnih četaških čet v Makedoniji.
* Kralj Peter. Iz Bukarešte poročajo: Srbski kralj Peter se nahaja na fronti, da se bo boril za Srbijo de konca. Prestolonaslednik Aleksander pa je odpotoval v Cetinje.
* Na angleški vzhodni obali. »Times- pišejo: Beda v mestih angleške vzhodne obali se dan na dan veča. Izgledi so slabi. Nujna je od-pomoč.
* Obsojen anarhist. Vojaško sodišče v Terezinu je obsodilo urednika anarhističnih »Hornickih Listov« Vaclava Traxla na deset let težke ječe.
* Palača Venezia v Rimu in vse premoženje avstrijskih in nemških posestnikov v Italiji naj se zapleni. Tako zahtevajo italijanski listi. Premoženje nemških podanikov znaša štiri milijarde.
* Vsled pomanjkanja mleka so tako v Lincu kakor v drugih gorenje-avstrijskih mestih prepovedali kavarnam in gostilnam popoldne belo kavo, čakolado ali čaj z mlekom. Kava z mlekom se dobiva v kavarnah samo od 6. zjutraj do opoldne.
* Panamski predor so moraTi pred kratkim zapreti. Zgodilo se je to, ker so v kanalu naenkrat nastali mali otoki, vsled katerih je postala plovba nemogoča. Ti otoki so najbrže posledica delovanja vulkanov. Pred prihodnjim letom ni misliti, da bi kanal zopet odprli.
* Srbski ženski bataljon. Kakor poroča »Corriere della Sen*«, se ustanovile vdove padlih srbskih Častnikov poseben ženski bataljon, ki je oborožen s puškami, bajoneti in revolverji. Dosedaj se je priglasilo k bataljonu baje že 400 oficirskih vdov. (»P. L.«)
* Konfiscirano premoženje. Brn-sko deželno   sodišče   je proglasilo konfiskacijo   premoženja bivšega knjigovodje   Josipa  Zamazala iz Brodka  pri  Prerovu. ki je obtožen' špijonaže. Proces proti Zamazalu in; njegovim tovarišem se prične 6. de-' cembra na Dunaju.
* Et tu Hispania! »Correo Esna-niok poroča iz Barzelone. da so tam' pred kratkim opremili več tovaren,i ki bodo izdelovale municijo za štiri-1 zvezo. Tudi izven Katalonije izdelujejo vojni materijal. V Mortagona je tovarna, ki je izdelala že mffijont krogel za puške in pol milijona ročnih granat.
* Kako daleč je Carigrad? Ocf Dunaja je sledeč Donavi do Stanlbu-la 2300 km. Že do Soline, na konca Donave, je 1500 km, od Budimpešte pa 260 km manj. Po železnici je z Dunaja do Carigrada 1500 km, z Bel-grada 940, iz Niša 720. iz Sofije 580. Od Soluna do Carigrada je po železnici 700 kilometrov.
* Izvoz romanskega žita v Avstrijo in Nemčijo. Romunska vlada je dovolila izvoz onega žita, ki ste ga Avstrija in Nemčija že lani nakupili in ki je naloženo na donavskfn tovornih čolnih. Ti čolni bodo odplnli iz romunskih pristanišč v treh skupinah. Nadaljni izvoz žita je dovoljen le, če je nakupljeno v smisla določb nove romunske centralne žitne zadruge.
* V varstvo italijanskih parnikov
je odredil mornariški minister, kn-kor poroča Štampa^, da bodo odslej stražile plovno črto lahke bojne ladje m parnike bodo tudi spremljale take ladje, da se tako uspešno ubranijo podmorskih čolnov. Mogoče pa se pripeti odslej, da bodo podmorski čolni ustavljali m torpedirali trgovske ladje in pa še spremljajoče jiff
Stran 4
* Zopet nekaj, kar posebno karakterizira Italijane. Italijanski mornariški pisatelj Jack la Bolina je stavil predlog, naj se v spodnje dele italijanskih trgovskih ladij vtakne avstro-ogrske vjetnike in sicer odličnejše osebe, tako da, ako bi bila kaka italijanska ladja zadeta, bi bili ti prvi, ki bi poginili. Italijanska vla-4a se ne ozira na ta predlog, marveč ko vodilo boj po priznanih pravilih idobre vojne umetnosti, kakor izjavljajo njeni listi.
Današnji tfst obsega 4 štreni.
, Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
70 vinarjev.
99
Nuisol"
od
[
Bergmanna & Co. Dečin o/L
697
jc in ostane prej ko slej nedosegljiv v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade.
V zalogi v plavi, rjavi in črni barvi. — Cena steklenici K 2*50. Dobiva se pri drog. A. Kane, drog. B. Čvančara, O. Fettich-Frankheim v Ljubljani
I
Keteorologično poročilo.
Visim nad morjem ■',»»•
SreJfl i zračni llak 736 h>id
S : Štuje '
S > mizo-    Jt Vetrovi Nebo
o ; TaBJa   * mm £2
17/|2.pop. 732 2 j 10 „ ! S.zv. 1 7336 1 —2-8
18. ' 7. zj.   7359 -7'0
brezvetr. j jasno si. jvzh. I
si. jug ! megla
Srednja včerajšna temperatura — l'9e. norm. 3*2«.  Padavina v 24 urah   mm 0*0.
Dva mlada gospoda, y elita korespondence s mladimi gospodičnami paradi nabiranja lepih razglednic. Dopisi s* naj pošiljajo na: „Urecfo in gorico", S K 5< Gustoga. Gr. 2. Jf. u. Jf. Jtfarinefetdpost Pola. 2981
licem
vajenca m vet poukov
za čevljarsko obrt. 2983
Franc Lamovšek,
LJubljana Tržaška cesta štev. *n
Sprejme se
2995
strežnica
aa dve do tri ura popoldne
Pojasnila pri  uprav.  »Slov Naroda«.
Večjo množino praznih i   1 ■      •       • v
se odda pri
L. Sebenlk,
Sp- Sfška, Knezova ulica št 220.
2975
Sprejme se takoj priden in pošten
• v
Franc Resnfk9 mizarski mojster
St. Lenaril pri Brežicah,
2949
■
»SLOVENSKI NAROD*, dne 18. novembra 1915.
265. štev.
in prosi ponudeb s cenami tvornici usnja FEIGL, Drosau pri Plznji, Češke.
— Prosi se za nemško korespondenco. —
LUUBLtJANA • KOMENSKEGA ULICA 4
&™&***m&im*4}*FR. DERGANC
z opravo je na prodaj«
Konj je v 5 letu, 14 V2 pesti visok, šimel, lahke ogrske pasme. Vprašanja na
L FursflSer, RoMcn, Gorenj.
3001
■&0
'■m
500 kron!
Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, obtisčanci v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Ela balzamom. Lonček z garancijskim pismom 1 K, 3 lončki K 2-50, 6 lončkov K 4.50. £emeny, Koftfce (Eaaaa) I Poatfaeh 12 22, Ogrsko. 2884
Kapi se dobro ohranjen 3003
klavir m planino
Ponudbe na uprav.  »Slov. Naroda«.
Zemtna ponudba.
Inteligenten mlad gospod z dežele 3 letnimi dohodki crez 10.000 K se želi seznaniti s veselo, dobrosrčno gospico ne-omadeževane minulosti. Gospića blagega značaja is ugledne rodbine, ki ima ve-selje do trgovine in gospodinjstva ter lastno imetje, kojega vrednost se prosi navesti, ima prednost. Tajnost častna zadeva, zato vse anonimno v Jcoš. — Besne ponudbe pod „ Ljubezen vir sreče/ 2926* do 23. nov. na upr. „81. NarS
Zahvala.
1: Volni kreme - zrezki :
(Kriaaa Kraaia^ehaittaa)
iepokvar!jiva fina jed, nudi lep zaslužek. — II karton St kesev X 4-—. Razpošilja najmanj 3 kartone po poŠti. 2934
i Brna d t w LJnblJu!, poiU 7.
lalaga it detel«: aTowotny, Bnaa|aka eaala.
Majhen trgovski volk
na 2 ali 4 kalasa že rabljen no kopi. Ponudbe na tvrđko :
Fr lillt UoMIniit Mestni tr$ll.
litem
Izvežban sem v vseh v sodno pisarno spa-dajočih stvareh, zlasti v zemljiški knjigi. — Spiejmem pa tuđi vsako drugo pisarniško delo. — Ponudbe na upravništvo »Sloven. Naroda« pod »postranski lasluiek 3000".
brivski pomočnik
so pod lako ugodnimi pogoji aprejmo takoj pri 2991
0. Fettih * Frankheitn v Ljubljani.
! Protojalcem časopisov!
pyKlelne 6sterr.
Uclk5 - Zcitang". s
Nalbogatefšl ln najzanimivejši, nalceaelsl dunaj. časopis obsega vsak dan:
natofta vol poručila, icogo norosti. Z napetozan. romana.
BOaT" Pojasnila in poiskasae  številke radovolj no od unrave „Klslne osterr. Volks-leltnngDunaj L, Wollzeile 22. Pošiija se samo prodajalcem ne pa tudi privatnim.
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom nepričakovane smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega in predobrega soproga, očeta, nečaka in svaka, gospoda
Ivana Toporiša
o. kr. sod. svetnika, predstojnika c kr. okrajnega sodišča, predsednika mestne hranilnice Itd.
izrekamo tem potom vsem svojo najiskrenejšo zahvalo.
Zahvaljujemo se najtopleje gg. kolegom pokojnika, zastopnikom raznih uradov, korporacij in društev, gospodom pevcem za ginljivo petje pred hišo žalosti in ob grobu, kakor vsem prijatelem in znancem, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetic, ter sploh vsem onim, ki so ga v toliko obilem številu, izkazajoči mu posledno čast, spremljali k večnemu počitku.
Ovčjo volno
vseh vrst in vsako množino
kupuje po najvišjih cenah
!117
J. GR0BELNIK,
LJUBLJANA, MESTNI TRG it. 22.
RUDOLFOVO. 16. novembra 1915.
3002
Žalujoči ostali.
NajstarejSa, v Ljubljani ie 49 let obstoječa
restavracija ji ur
i
usoja si p. n. gostom vljudno naznanjati, da je bila neljubo primorana vsled obratnih zaprek, točenje tega svetovnoznanega piva za nekaj časa prekiniti.
S točenjem izključno samo tega dobro vležanega zimskega prazdrof-plzenfca pričelo se je v ponedeljek dne 15. novembra t 1. P. n. goste opozarja se posebno Še na točenje specijalitete
I
čil«***, -i
metliško portogalko k la Bordoaaz
ls mrzlo 1 nhinjo oa vsa-
» 2982
in na izborno gorko kem času.
Važno za vsakoga, zlasti za begunce.
Dao 20. novembra 1815 L f. v soboto dopoldao ob 9. ari prodado m polom Javne dražbo najprej 2986
v Sodni ulici štev. 12
(Staretova hiSa v pritličju, desno)
več postelj i oolo posteljno opravo, mizo, omaro, stoli la draga klina oprava, preprogo, zavoae, veliko porcelansko posodo, krožnikov, skled, kablajske posodo la oprave, več moiUta kompletalk oblok, zimskih sakonj, kožahaaflh kratkih snkeaj, čevljev, ilvalal stroj la plaalao — vse v najboljšem stanju.
Nato se proda v SRosnftovl nllcl h. M. IS nekaj lesa za kurivo, lesena lopa, različno železno ročno orodje in pisalne mize.
Z odličnim spoštovanjem
Amalija SchmiBt, restavraterka.
-I
Uradniško hranilno društvo v gradcu.
za novo otvorjeno XVIII. sekcijo
uradnikom, profesorjem, učiteljem, nmlrovl|enctm i. t. d. ob najugodnejših pogojih. Takoj uplačljivi. Ročni predujmi do 240 K. Nikakih predstroškov.
Hranilne vloge
od vsakogar Z dnevnim Obrestovanjom brez rentnega davka po
5
5
1! 0 2
ob 60 dnevnem 0 odpovednem roku.
01 brez odpovedi za po |0 vsak čas dvlgljive zneske,
Vloge: 6,500.000 E. Jamstvo v deležih: 15,800X00 K. Število članov 6300. Več v razvidih! Tiskovine in poštne položnice zastonj.
Pojasnila daje brezplačno vsak ponedeljek in petek med V*3 in V:4 popoldne:
Josip Kosem v Ljubljeni, Krakovski nasip itev. 22.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najra2novrstnejših kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje  in  smrt z manjšajočimi se
vplačili.
^________ _ _ tete
•s ■ «a.  Vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  •*. ■ Sesemi fondi S 71,946.392-16. — Izplačane odškodnine in kapitalno B 149,150.178-29.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
- V»a pojasnila dajei--
Generalno zastopstvo v Mul
čigar pisarne so v lastni ban-:   čni hiši , ;
v Gosposki ulici štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceni  takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
PosorI Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.
SlROLIN^Roche
Je dobi v vse/i lekarnah
Prsne boleznif oslovski kašelj, naduha.
Kdo naj jemlje Si mlin ?
1. Vsak, ki trpi na frajnem k&šlju.
lažje je obvarovali se boiexni,nego |o zdraviti. !L Oseba s kroničnim k a/arom bronkijev, ki s Sirolinom ozdrave.
influenci.
3. Vadusl j ivi, katerim Sirofin znatno olehča naduho*
4. Skrofuzni otroci, pri kaferih uči n kise Sirelln z. ugodnim vspehom na splošni pocufek.
y0
IDE
Petek 19. Sobote 20. Medelja 21. rOMdoliok 22.
Smrtni jockey.
■jjteoa«aaaaHi t ■a^aaaaaaaa te ■■|pr—awajteajte
Um|« koal kasate, v • teka.
PREDOR
tim
NaJvMji
lagraB|» po stevltam r« v • aafaajk.
Torok 13. Broda 24. Četrtek 25. Potek 26.
■
L8MD
53
9970
724424
1727
55
4