YTJ-ISSN-0350-4697 slovenski čebelar S Letnik LXXXIV — Leto 1982 LETO 1873 — PRIČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM slovenski čebelar Dr. Jovan Kulinčevič: Dosežki v genetiki in selekciji čebel . . . 129 Franc Kolenc: Čebelarjeva opravila v maju ..........................135 Mirko Pavlin: Naši znani čebelarji 138 Anton Kuk: Moje izkušnje z vair- roozo ...........................143 Franc Sivic: Zanimivo srečanje . . 148 inž. Jože Babnik: Ob izidu knjige »Čebelarstvo«...................1-19 Anton Fabjan: Čebele in elektronika 150 Radoslav Konstantin: Z mitraljezom ob panju .......................151 France Vardjan: Inkarnatke je vedno manj........................152 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Jože Kočevar: Čebelarska razstava v Semiču.......................153 ZA ČEBELARSKE KROŽKE Martin Mencej: Mentori čebelarskih krožkov govorijo o usposabljanju mladine za čebelarstvo .... 155 Franci Batagelj: V čebelarskem krožku...........................157 Beti Černigoj: Kako sem začel če-belariti.......................157 OSMRTNICE BILTEN MEDEX Franc Strumbelj in Tanja Medved: Zbor čebelarjev kooperantov, Ročni luknjač, Cene čebeljih pridelkov za leto 1982, Pogoji nabave oplojenih matic in matičnikov, Sodelovanje s čebelarskimi krožki in čebelarskimi društvi. SLOVENSKI ČEBELAR GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE St. 5 1. maj letnik 84 CONTENTS J. Kulinčevič: The results in genetics and bee selection.................129 F. Kolenc: Beekeeper’s occupations in May ..............................135 M. Pavlin: Our renowned beekeepers ..................................138 A. Kuk: My experience in variroa 143 F. Sivic: An interesting meeting . 148 J. Babnik: On publishing the book »Čebelarstvo« (Beekeeping) . . . 149 A. Fabjan: Bees and electronics . . 150 R. Konstantin: With a machine-gun near a bee-hive......................151 F. Vardjan: Clover is running short 152 FROM SOCIETY LIFE Jože Kočevar: Beekeeping exhibition at Semič..........................153 FOR BEEKEEPING SOCIETIES M. Mencej: Mentors of beekeeping societies talk about the qualifying of young beekeepers..................155 F. Batagelj: In a beekeeping society 157 B. Černigoj: How I started beekeeping ..................................157 OBITUARIES MEDEX BULLETIN F. Strumbelj, T. Medved: The cooperative beekeepeirs’ meeting a punch The price list of the bee products for 1982 The conditions of purchasing fecundated bee queens and queencell cups Cooperation with beekeeping circles and societies Slika na naslovni strani: Rojevi matičnik. Foto: Franc Sivic Front page: Swarn queen-cellcup. Photographer: Franc Sivic n 35686 DOSEŽKI V GENETIKI IN SELEKCIJI ČEBEL DR. JOVAN KULINCEVIÖ Iz posvetovanja v Polju 1982 UVOD Insekti so najbolj množična skupina živih bitij na zemlji. Vendar sta le medonosna čebela in sviloprejka v gospodarskem pomenu zanimivi za človeka. Že od davnine se je človek zanimal za čebelje produkte in bil od njih bolj ali manj odvisen. Težko je ugotoviti, od kdaj natančno se človek ukvarja s čebeljimi pridelki. Čeprav danes odvisnost človeka cd njih ni več tako občutna, so med in drugi čebelji pridelki za moderno kmetijstvo in prehrano prebivalstva vedno bolj pomembni. Modernizacija v kmetijstvu, posebno pa kemijska sredstva, ki jih uporabljajo, močno zmanjšujejo opraševanje v naravi. Brez čebel bi, posebno pri nekaterih poljedelskih rastlinah, težko dosegali zadovoljive pridelke. Pomanjkanje hrane je danes svetovni problem. Lahko si predstavljamo, koliko bi lahko medonosna čebela prispevala k povečanju kmetijskih pridelkov, če bi pri selekciji čebele izkoristili vsaj del moderne genetične tehnike, ki jo danes uporabljajo pri vzreji in odbiri domačih živali. Posebno velja to za našo državo, ki ima, na splošno vzeto, velike uspehe pri odbiri poljedelskih rastlin in domačih živali. Vseh teh uspehov pa v čebelarstvu niso izkoristili. Olajševalna okoliščina pri selekciji čebel je njihova genetična raznovrstnost. Pri različnih rasah, tipih in rodovih opazimo velike razlike v obnašanju, ki jih lahko z večjim ali manjšim uspehom s pomočjo selekcije pojača-mo ali preusmerjamo. So pa tudi težave, ki so, posebno v preteklosti, preprečevale hitrejši na- predek v genetiki in selekciji čebel. Predvsem velja to za matico, ki se pari med letom in z več troti in daleč od panja. Nad tem dogajanjem nima čebelar nobenega nadzora in nobenega vpliva. Večkratno parjenje matice z večjim številom trotov onemogoča zanesljivo ocenjevanje vrednosti matice in uspešnost ali neuspešnost čebelje družine v celoti. V zadnjih petdesetih letih so z uvajanjem umetnega osemenjevanja dane večje možnosti za genetiko in selekcijo čebel. boljše Čebele Nerealno bi bilo pričakovati, da bomo s kakršnokoli selekcijo enkrat za vselej dobili »super čebelo«, ki bo zadovoljila vse čebelarjeve zahteve. Pričakujemo pa lahko, da bo čebelarska znanost s pomočjo sodobnih genetičnih spoznanj vzredila boljše rodove ali variante čebel. Vsak čebelar ima svojo predstavo o tem, kakšna naj bi bila ta »boljša čebela«. Največ je takih, ki bi želeli, da bi čebela prinašala veliko več medu, kot ga prinaša zdaj. Čebelarji začetniki si želijo čebele, ki sploh ne bi pikale. Tam, kjer imajo veliko ‘težav s čebeljimi boleznimi, bi želeli, da bi vzredili čebelo, ki bi bila odporna proti določeni bolezni ali proti več boleznim hkrati. Nekateri čebelarji bi želeli čebele, ki se hitro razvijejo zgodaj spomladi zaradi akacijeve paše, drugi pa čebele s poznejšim razvojem, če se njihova glavna paša prične pozneje. V zadnjem času pridobivamo vse več čebeljih pridelkov (matični mleček, propolis, čebelji strup in vosek). S selekcijo bi lahko pridobivanje 'teh produktov močno povečali. Predvsem velja to za specializirano čebelarsko pridelavo. Prav tako lahko selekcija čebel veliko pripomore pri opraševa-nju posameznih poljedelskih rastlin. Pri tem so že dosegli določene uspehe. Kot vidimo, je mogoče vzrediti ča-belo z določenimi zaželenimi lastnostmi. Da bi nam uspelo, moramo poiskati primeren večji ali manjši kraj (ločen od drugih čebeljih območij), kjer bi lahko selekcija potekala nemoteno. Znano je, da je selekcija drago in dolgotrajno delo. Ce čebeli kake lastnosti pretirano povečamo, lahko zaradi tega izgubi nekatere druge dobre lastnosti. Da bi lahko nadzorovali napredek v selekciji, posebno še ekonomskih lastnosti čebel, jih moramo meriti (količinsko). To pomeni, da moramo stalno in natančno opazovati in primerjati čebelje družine na terenu. To delo pa je odvisno od razmer v naravi, ki se menjajo vsako sezono. Veliko je vplivov, ki jih je |elo težko nadzirati. Pa vendar je ta način merjenja omogočal napredek v selekciji. To se kaže predvsem v povečani beri medu. Mnogo bolj natančno lahko merimo različne lastnosti pa tudi delovne sposobnosti čebeljih družin v laboratorijih. V začetku prejšnjega desetletja so na ta način opravili meritve v The Ohio State University, Columbus, Ohio. Ob tej priliki so testirali čebele na odpornost proti virusni bolezni, znani pod imenom paraliza čebel. Postopek teh merjenj je opisan v več delih (Kulinčevič in Rothenbuhler 1973, Kulinčevič, Thompson in Rotherbuh-ler 1974. leta). NAČINI SELEKCIJE ČEBEL V praksi so do zdaj pri selekciji čebel kontrolirali parjenje matic na tri načine: 1. prosto parjenje ob selekciji po materini strani, 2. uporaba izoliranih predelov za parjenje matic in trotov (plemenilne postaje, 3. umetno osemenjevanje matic. V prvem primeru izberemo čebeljo družino oziroma matico, ki ima določene dobre lastnosti. Iz te dobre matice se bo izlegla generacija mladih matic. Te matice se bodo prosto parile s troti v tem območju. Se pravi, da nimamo nobene kontrole po očetovi strani. Poleg tega se matica pari z več troti. Tako dosežemo določen napredek v selekciji čebel, vendar to ni način, ki bi omogočal vrhunske dosežke v pogledu produktivnosti v čebelarstvu. Vseeno pa je bolje, kot pa ne delati ničesar. Plemenilna postaja omogoča določeno stopnjo kontrole nad izvorom trotov. To je odvisno od boljše ali slabše izoliranosti kraja, kjer poteka parjenje. Včasih so mislili, da je kraj dovolj izoliran, če je 4—5 km oddaljen od drugih čebel. Danes vemo, da troti letijo mnogo dlje. Tudi sicer je težko poiskati tak odročen kraj, ki je marsikdaj odvisen od razgibanosti terena. Umetno osemenjevanje omogoča popoln nadzor nad izvorom trotov. Umetno pa osemenjujemo samo v znanstvene namene, medtem ko prva dva načina uporabljajo v širši čebelarski praksi. SELEKCIJA NA ODPORNOST PROTI HUDI GNILOBI ČEBELJE ZALEGE Prvi so pričeli uporabljati plemenilne postaje za matice v Evropi. Vendar so zabeležili uspehe v selekciji v tridesetih letih v ZDA. Park je z dvema sodelavcema zbral 25 čebeljih družin iz raznih krajev Združenih držav Amerike. Te čebele so bile odporne proti ameriški gnilobi. Poleg teh so izbrali še šest okuženih čebeljih družin, ki so bile občutljive za ameriško gni- Kletke za laboratorijsko testiranje čebel delavk. Te čebele se izležejo v inkubatorju, nakar jih prestavimo v kletko za testiranje. V kletki je košček satja, ki ima celični relief samo na eni strani. V taki kletki imamo vedno po 50 čebel. Tako je možno meriti različne lastnosti čebel delavk lobo. Nato so odbrali še nekaj kontrolnih čebeljih družin, ki so jih okužili s to boleznijo. Do konca sezone so bile vse čebelje družine (okužene, občutljive in kontrolne) mrtve ali hudo poškodovane. Tudi od 25 odpornih družin jih je pomrlo 18'. Samo 7 čebeljih družin ali 28 %> ni kazalo znakov bolezni. Iz tabele št. 1 lahko vidimo, kako se je odpornost s pomočjo selekcije povečevala in dosegla leta 1949 98 °/o. Drug poizkus, da bi dobili odporno čebelo proti hudi gnilobi čebelje zalege, so pričeli leta 1954. Izvajali so ga s pomočjo umetnega osemenjevanja matic (Rothenbuhler 1958). Ena od lastnosti, ki je prispevala k odpornosti proti hudi gnilobi, je bilo dejstvo, da so čebele delavke odporne linije nagonsko zelo hitro čistile umrlo in gnilo zalego iz celic. Spore Bacilus larvae so se v prebavnem traktu odpornih larv zelo težko in počasi razvijale. Tabela št. 1. Napredek v selekciji proti hudi gnilobi čebelje zalege (Vale in Rothenbuhler) Zap. St. Leto St. okuženih družin Zdrave družine konec sezone v “/o 1 1935 25 28 2. 1936 27 33 3. 1937 114 71 4. 1938 111 81 5. 1939 148 92 6. 1940 89 78 7. 1941 59 86 8. 1942 90 73 9 1943 89 76 10. 1944 55 98 11. 1945 66 98 12. 1946 101 92 13. 1947 37 81 14. 1948 68 71 15. 1949 62 98 SELEKCIJA NA INTENZIVNOST ZALEGANJA IN VEČJI PRIDELEK MEDU Cale in Gowen (1956) sta raziskovala vpliv intenzivnosti zaleganja matice na pridelek medu. Vzredili so in-nato pa merili heterozni efekt pri hibridne linije, da so jih pozneje križali, bridih. Stopnja inbridinga pri različnih linijah se je gibala od 56,7 do 65,8 odstotka. Z analizo so ugotovili prisotnost heteroze glede na intenzivnost zaleganja in bere medu. Pet do šest Fi matic je bolj intenzivno zalegalo od svojih staršev, štiri pa so bile boljše od najboljšega roditelja, kar zadeva pridelek medu. Če bi zaleganje jajčec izrazili v odstotkih, potem bi se ta gibal od 105 do 166 °/o v primerjavi z najboljšim roditeljem, kar pomeni povečanje v poprečju za 35,5 %>. Pri Fi matici je pridelek medu znašal od 96 do 129 °/o, kar je bilo za 14,7 °/o več kot pri najboljši starševski družini. Inbridne linije so v tej genetični študiji pokazale razlike tako v speci- fični kot v splošni sposobnosti kombiniranja. Kaže, da je bila vendarle aktivnost genov tisto, kar je bilo v splošni kombinacijski sposobnosti bolj važno za pridelek medu kot intenzivnost zaleganja. Vrednost heterozisa pri vzreji čebel je odvisna od tega, če je nazorno razvidno, da so hibridi uspešnejši kot tiste čebele, ki niso bile podvržene selekciji in križanju. Na podlagi takih primerjav so vzredili znane ameriške hibride čebel starline in midnite. Tako kot pri koruzi imamo tudi tukaj lahko enojne in dvojne hibride. Ko govorimo o križanju čebel, so znani hibridi, ki nastanejo s križanjem ekotipov ali posameznih geografskih ras. S tem se je veliko ukvarjal dr. F. Ruttner v Zvezni republiki Nemčiji in dr. L. Bornus iz Poljske. SELEKCIJA ITALIJANSKE ČEBELE V IZRAELU Cohen in sodelavci (1978) so od leta 1962 do 1974 izvedli selekcijski program, s katerim so hoteli ugotoviti, ali je mogoče s sistematično selekcijo povečati produktivnost italijanske čebele, ki so jo leta 1949 uvozili v Izrael, da bi zamenjala domačo palestinsko čebelo. Podatki, ki so jih dobili po 13 letih testiranja potomstva odbranih matic, so pokazali zelo dober genetični napredek pri povečanju pridelka medu. Po drugi strani pa selekcija na plodnost matice ni dala pričakovanih uspehov glede delavnosti čebeljih družin pri pridelku medu. Vendarle menijo, da boljša plodnost matice pri zelo zgodnjih pašah lahko dobro vpliva na produktivnost čebel. Tabela 2. Povpreči letni pridelek medu in število zaleženih celic pri testiranih čebeljih družinah Leto Donos medu Celice zalege št. št. čebeljih družin kg št. čebeljih družin št. celic v tisočih 1. 1962 28 33,9 2 29,5 2 1963 21 27,2 21 26,0 3. 1964 16 43,9 15 25,6 4. 1964 16 40,9 18 21,2 5. 1966 34 49,9 12 17,8 6. 1967 36 53,8 36 22,9 7. 1968 46 41,8 46 27,9 8. 1969 78 39,9 77 29,8 9 1970 84 48,9 81 28,7 10. 1971 72 56,8 66 25,8 11. 1972 60 57,3 57 31,9 12. 1973 33 65,3 32 33,8 13. 1974 36 43,1 36 32,4 Skupno 562 48,0 499 28,2 Selekcijski diferencial je znašal v 13 letih 17,5 kg medu, kar pomeni, da se je produkcijski potencial povečal za 4,7 kg letno. Čeprav območje parjenja ni bilo popolnoma izolirano (5—6 km), je bil napredek očiten, na zalegi pa tudi ni bi- lo opaziti znamenj inbridinga. Ker je dednost pri sposobnosti na- biranja medu (h») statistično izračunana in znaša 0,54, pomeni, da je v tem primeru selekcija uspešno sredstvo, da dosežejo čebelje družine večje učinke pri nabiranju medu. Pri selekciji na boljše zaleganje matice je bil vpliv dednosti veliko manjši (h2 ~ 0,10) in zato itudi pridelek medu ni bil večji. SELEKCIJA NA ODPORNOST Čebel proti virusni paralizi (Hairless-Black Syndrome) Kulinčevič in Rothenbuhler (1975) sta prvič, z uporabo laboratorijskega testiranja v kletkah, vzredila odporne in neodporne linije čebel proti virusni bolezni čebelje družine. Do tedaj so mislili, da samo ena vrsta virusa povzroča to bolezen odraslih čebel (Bailey s sodelavci 1963). Kulinčevič in drugi (1969) pa so dopuščali možnost, da je teh virusov, povzročiteljev paralize, več. Pozneje so ugotovili, da je temu res tako. Medtem pa so odkrili pri čebelah 14 oblik virusa. Ta program so začeli s tremi čebeljimi družinami, ki so imele naravno oplojene matice. Te družine niso kazale nobenih znamenj virusne okužbe. To seveda ne pomeni, da v teh družinah ni bilo virusov v latentni obliki. Iz teh čebeljih družin oziroma matic so vzredili nove matice in trote. Z umetnim osemenjevanjem in s spermo enega trota so dobili nove rodove čebel, ki so jih nato testirali na občutljivost in odpornost proti virusnemu ekstraktu, ki so ga dobili od okuženih čebel. Ekstrakt v sladkorni raztopini so dajali mladim čebelam v laboratorijskih kletkah. Opazovali in beležili so znake bolezni in umrljivost čebel. Ta preizkus je trajal 14 dni. Nato so na osnovi ugotovitev odbrali tri najod-pornejše in tri naj občutljivejše matice za nadaljnjo selekcijo. Tako so s selekcijo po štirih generacijah dobili genetično odporne in neodporne linije čebel proti virusni paralizi. Čeprav je bila ta selekcija opravljena izključno na osnovi laboratorijskih testov, so te čebele v naravnem okolju pokazale enake rezultate, kot so jih ugotovili že v laboratoriju. Pri selekciji je izredno pomembna izbira vzrejnega materiala. SELEKCIJA NA POVEČANO ZBIRANJE SLADKORNE RAZTOPINE V LABORATORIJSKIH RAZMERAH Ce vzamemo iz čebelje zalege (v laboratoriju) vzorce mladih čebel, jih prenesemo v laboratorijsko kletko in jim damo 20 ml sladkorne raztopine v razmerju 1 : 1 (prostorninsko), opazimo, da čebele delavke iz različnih čebeljih družin potrebujejo različno dolgo, da prenesejo sladkorno raztopino na košček sata, ki je pritrjen na steno kletke. Ponovni poskusi iz istih čebeljih družin so dali podobne izide. Čebelje družine, iz katerih so gruče po 50 čebel hitreje jemale sladkorno raztopino v laboratorijskih kletkah, so tudi v naravi dosegale večje bere medu (Kulinčevič in sodelavci, 1974). Na podlagi tega spoznanja so izvedli selekcijski program (5 generacij) na hitro in počasno jemanje sladkorne raztopine v laboratorijskih razmerah. Na ta način so vzredili linijo čebel, ki so se obnašale povsem različno (Ruthen-buhler in sodelavci, 1979). Med selekcijo so primerjali obnašanje čebel različnih linij v laboratoriju in v naravi. V drugi generaciji selekcije,so se obnašale čebele v naravi v skladu z obnašanjem v laboratoriju. V četrti generaciji pa tega odnosa ni bilo več. To pripisujejo dejstvu, da je bila ta se- lekcija izvedena izključno na podlagi rezultatov, ki so jih dobili v laboratoriju in da je ta enostranskost razlog za različno obnašanje čebel v laboratoriju in v naravi. To metodo testiranja čebel delavk je sprejelo več avtorjev v Kanadi, ZDA, Zahodni Nemčiji, Finski in Belgiji- selekcija Čebel na daljšo ŽIVLJENJSKO DOBO V čebelarski literaturi se občasno pojavijo prispevki, ki poudarjajo pomembnost dolžine življenja čebel delavk v čebelji družini. Menijo, da obstajajo v tem pogledu razlike med različnimi geografskimi rasami čebel. Prav tako vemo, da obstajajo razlike v dolžini življenja čebel delavk znotraj ene rase. Kulinčevič in Rothen-buhler (1974) sta s pomočjo laboratorijskih kletk prišla do ugotovitve, da je ta razlika precejšnja in da je na primer znašala pri čebelah delavkah italijanske rase 30 do 45 dni med 21 čebeljimi družinami. Upoštevajoč pomembnost življenjske dobe čebele delavke med čebeljo pašo, so pričeli v čebelarskem laboratoriju (Bee Laboratory — The Ohio State University, Columbus, Ohio) selekcionirati, da bi s pomočjo genetike prišli do linije čebel z daljšo in krajšo življenjsko dobo. Postopek v selekciji je bil podoben kot pri selekciji na odpornost proti virusni paralizi in pri laboratorijskih poizkusih pri jemanju sladkorne raztopine. V drugi generaciji selekcije so dosegli občutno (statistično) razliko med linijo čebel z dolgo in linijo čebel s kratko življenjsko dobo (Kulinčevič in Rothenbuhler). Dokazali so, da se tudi življenjska doba čebel delavk s pomočjo selekcije lahko spremeni. Milne (1980 A, 1980 B, 1980 C) je s kombinacijo merjenja dolžine življenja čebel, njenega nagona po zbiranju sladkorne raztopine in po merjenju teže čebeljega telesa razvil metodo, po kateri naj bi se ravnali kanadski čebelarji pri selekciji čebel na pridelek medu. Ta avtor je našel povezavo med temi tremi elementi in pridelkom medu na čebeljo družino. SELEKCIJA NA DRUGE LASTNOSTI pri Čebelah Znano je, da čebelarji v praksi sami selekcionirajo na barvo čebel. Posebno je bilo to izraženo v ZDA pri italijanski čebeli. V Nemčiji so bili posebno pozorni na kubitalni indeks kril, v južni Ameriki pa v zadnjem času namenjajo vso skrb temu, da bi zmanjšali napadalnost iz Afrike uvoženih čebel. Drecher je selekcioniral v dveh smereh na število krilnih kaveljcev. Ta eksperiment je nadaljeval Concales prek mnogih generacij čebel. To delo je leta 1974 prikazal Kerr. Rojivost čebeljih družin je velika ovira za velike pridelke medu. Tudi ita lastnost se lahko s selekcijo menja. To je dokazal Drecher (osebno poročilo), ko je selekcioniral v obeh smereh na rojivost in nerojivost. Iz tega kratkega pregleda selekcijskih raziskav je razvidno, da se lahko mnoge lastnosti medonosne čebele genetično menjajo, kar lahko pripomore k povečanju in napredku čebelarstva. Seveda ne moremo računati s stoodstotnimi uspehi in v zelo kratkem času. Selekcija je drag in dolgotrajen proces, pri katerem lahko znanost odigra odločilno vlogo. LITERATURA 1. Bailey, L., Gibbes, A. J., and Woods, R. D. 1963. Two viruses from adult honey bees (Apis mellifera Linnaeus) Virology 21, 390—395. 2. Cale, G. H„ Jr. and J. W. Gowen. 1956. Heterosis in the honey bee (Apis mellifera LJ) Genetics 41: 292—303. 3. Cale, G. H., Jr. and W. C. Rothenbuhler 1975. Genetics and breeding of the honey bee, in The Hive and the Honey Bee pp. 127—184 DAD ANT and Sons, Hamilton, Illinois. 4. Cohen, R., Bar., G. Alpern and R. Bar-Anan. 1978. Progeny testing and selecting Italien queens for brood area and honey production. Apidologie 9, 95—100. 5. Kerr, W. E. 1974. Advances in cytology and genetics of bees. Ann. Rev. En-tomol. 19: 253—268. 6. Kulinčevič, J. M., Stairs, G. R., and Rothenbuhler, W. C. 1969. A disease of the honey bee causing behavioral changes and mortality. J. Invertebr. Pathol., 14, 13—17. 7. Kulinčevič, J. M., and W. C. Rothen-buhler. 1973. Laboratory and field measurements of hoarding behavior in the honey bees. (Apis mellifera L.). J. Apic. Res. 12: 179—182. 8. Kulinčevič, J. M., V. C. Thompson and W. C., RothenbuhJer. 1974. Relationship between laboratory tests of hoarding behavior and weight gained by honeybee colonies in the field. Am. Bee J. Ill: 93. 9. Kulinčevič, J. M., and W. C. Rothen-buhler. 1975. Selection for resistance and susceptibility to hairless-black syndrome in the honeybee. J. Invertebr. Pathol. 25, 289—295. 10. Kulinčevič, J. M., and W. C. Rot-henbuhler. 1981. Two-Way selection for length of life in the honey-bee (Apis mellifera) XXVIIIth International Congress of Apiculture, Acapulco, Mexico p. 87. 11. Milne, C. P., Jr. 1980 ai. Laboratory measurement of honey production in the honeybee. 1. A model for hoarding behaviour by caged workers. J. Apic. Res. 19: 122—126. 12. Milne, C. P., Jr. 1980 b. Laboratory measurement of honey production in the honeybee. 2. Longevity or length of life of caged workers. J. Apic. Res. 19: 172— 175. 13. Milne, C. P., Jr. 1980 c. Laboratory measurement of honey production in the honeybee. 3. Pupal weight of the worker. J. Apic. Res. 19: 176—178. 14. Rothenbuhler, W. C. 1958. Genetics and breeding of the honey bee. Ann. Rev. Entomol. 3: 161—180. 15. Rothenbuhler, W. C. 1964. Behavior genetics of nest cleaning in honey bees. IV. Responses of F, and backcross generations to disease-killed brood. Am. Zoologist 4: 111—123. 16. Rothenbuhler, W. C., Kulinčevič, J. M. and V. C. Thompson. 1979. Successful selection for fastand slow hoarding of sugar syrup in the laboratory by the honeybee. J. apic. Res. 18: 272—278. ČEBELARJEVA OPRAVILA V MAJU FRANC KOLENC Pravimo, da je maj mesec mladosti, kar velja še posebno za čebeljo družino. Čebele so v tem času skoraj na vrhuncu svoje moči in v panju je polno mladih čebel, ki pričenjajo delati. To so čebele delavke, ki bodo ob dobri paši, ko bodo stare nad 20 dni, napolnile medišča. Čebelarji bomo ravno iz te generacije točili konec maja in v juniju, če jim bomo omogočili pašo s prevozom ali pa bo ta na stalnem mestu glede na vrsto rastlinstva, ki je v trikilometrskem pasu okoli čebelnjaka oziroma stojišča nakladnih panjev. Kaj vse bomo morali delati čebelarji in na kaj je treba še posebej paziti? 1. Še naprej bomo pospeševali razvoj čebeljih družin z dražilnim krmljenjem za bližnjo glavno pašo. 2. Načrtno in strokovno bomo širili prostor čebeljim družinam, pri AŽ panju s prestavljanjem pokrite zalege v medišče in pri nakladnih panjih z zamenjavo vrstnega reda naklad in dodajanjem naklad. 3. Preprečevali bomo rojilni nagon z dodajanjem satnic v gradnjo, z izrezovanjem gradilnega sata, skrbeli za ravnotežje pokrite in odkrite zalege s širjenjem prostora itd. 4. Redno bomo pregledovali čebelje družine vsakih 10 dni in beležili posebnosti v zvezek ter hkrati očistili podnico. 5. Skrbeli bomo, da bo v AŽ panju vsaj 4 in več kg medu; če ga ne bo, bomo čebele krmili glede na to, da je v maju poraba hrane največja. 6. Iz močnih čebeljih družin bomo vzgojili mlade matice bodisi strokovno ila pa s pokritimi rojevimi matičniki tistih družin, ki se bodo pripravljale za rojenje zaradi premajhnega prostora v panju. 7. Proti koncu maja si bomo pripravili rezervne družine z mladimi maticami. Lahko pa jih pripravimo začasno tudi s starimi, ki smo jih z nekaj sati odstranili iz gospodarskih panjev, katerim smo dodali mlado oziroma v njih iz pokritih matičnikov vzgojili drugo matico. 8. Nastavimo osmukalnike za cvetni prah, če imamo v programu čebeljih pridelkov tudi nabiranje cvetnega prahu. 9. Tisti čebelarji, katerih čebele imajo varroozo, naj pridno izrezujejo pokrito trotovsko zalego iz gradilnih satov in jih sproti pretopijo v vosek. 10. Posebna skrb velja čuvanju rezervnega satja pred voščenim moljem. 11. Čebelarji, ki bodo prevažali, se bodo pripravili na prevoz čebel in postavili ob cvetočo oljno repico svoje premične čebelnjake, kjer bodo točili med oljne repice, čebelarji ob morju pa bodo točili med akacije. Še bi lahko našteval, pa naj bo za zdaj dovolj. V enem čebelnjaku ali na enem stojišču se vse čebelje družine ne razvijejo do enake moči, zato bomo pozorni na družine, ki zaostajajo za najmočnejšimi. Tem bomo pomagali z nekaj zaleženimi sati in mladimi čebelami iz rezervnih družin. Pokrito zalego s sati lahko vzamemo še izredno močnim družinam, katerim ne moremo več širiti prostornine, in jih dodamo šibkejšim. Slabiče smo odstranili že v aprilu z združevanjem družin ali z dodajanjem celih rezervnih družin. V maju vse cveti in takrat imajo mlade čebele, stare od 12 do 18 dni. močno razvite voskove žleze im stalni dotok medičine jih sili v gradnjo satja. Tega čebelar ne sme zamuditi. Gra-dilni sat, ki smo ga že prej vstavili na kraj panja, bo dal znamenje, da so čebele pripravljene na gradnjo satnic in takrat naj čebelar vstavi ob zalego eno ali dve satnici. To maj bosta predzadnja sata, ali predzadnji sat, za katerega smo pripravili mesto tako, da smo prestavili pokrito zalego v medišče, če Plemenilčki iz stiropora so dobri za vzrejo matic Na višku sezone, ko so dovolj živalni, jih lahko uporabimo kot rezervne družinice Vzreja matic s cepljenjem ličink je v svetu najbolj razširjena je imela določena družina že zaleženih 8 ali več satov. Čebelar, ni nima varrooze, izrezuje deviško satje iz gradilnika vsakih 5 dni, ko je komaj zaleženo, ali pa so žrke stare do tri dni. Čebelarji, pa, ki imajo varroozo, pa izrezujejo trotovski gradlni sat vsakih 18 dni, ko je zalega pokrita in so troti že zabubljeni. Tako zalego prerežemo in iz sata z udarci izbijemo zalego v večjo posodo z vodo. Tako skoraj izpraznjeo satovje prekuhamo oziroma takoj pretopimo v vosek. Pri občasnih stalnih pregledih čebelar sam oceni, katere panje mora natančneje pregledati vsakih 10 dni in katere samo kontrolno. To ugotovi po obnašanju čebel in m6či čebelje družine. Vsekakor pa so občasni pregledi potrebni, saj mora čebelar vedeti, kakšno je stanje vsake čebelje družine, če je zalega zdrava, če so znaki rojenja, če so pogoji za gradnjo satnic in če ima družina dovolj hrane, kar je najvažnejše. Čebelar ne sme dopustiti, da bi imela čebelja družina v plodišču prazne ali suhe sate. Skoraj vse celice naj bodo polne zalege, medu in cvetnega prahu. To je važno posebno za neprekinjeno enakomerno zaleganje matice in za polnjenje medišča ob pričetku paše. Ko se pojavi tudi skromnejša paša in v plodišču ni suhih sa- tov, so čebele primorane polniti medišča in tako bomo točili tudi ob slabi paši. Če pa je plodišče suho, bodo čebele najprej napolnile z medom plodišče in šele nato, če bo paša še trajala, medišče. Čebelar bo ob skromnejši, pa tudi ob dobri paši ob eno slabo točenje. Vzrejevalci matic trdijo, da čebelarji z vzrejo matic po naravni poti iz rojevih matičnikov pospešujejo roji-vost krajnske čebele. Vemo, da pretežna večina čebelarjev menja matice z rojenjem ali pa jih vzgoji iz rojevih matičnikov. V tem mesecu je lahko dobiti roj e ve matičnike, iz katerih na razne načine v prašilčkih od dva do 8 A2 satov vzgojimo mlade matice. Če se odločimo za zamenjavo matice in želimo vzgojiti mlado matico iz rojeve-ga matičnika, moramo vedno ugotoviti, iz kakšnih nagibov se je določena čebelja družina odločila za rojenje. Če ima matičnike in želi rojiti družina, ki ni dovolj živalna in ni do zadnjega kotička panja nabita s čebelami, potem je jasno, da je izredno rojiva in iz njenih matičnikov ne bomo vzrejali matic. Drugače pa je, če se je čebelja družina v AŽ panju, v katerem ni mogoče več širiti prostora, razvila do take moči, da ji je panj pretesen. Pri tej je bil prostor tisti, ki jo je prisilil v rojenje. Rojevi matičniki takih družin pa so po moje primerni za vzrejo mladih gospodarskih matic, ker je bila določena čebelja družina primorana rojiti, imela je izredno rodovitno matico, čebele so bile delavne in tako imajo matičniki vse dobre lastnosti. Iz njih bomo dobili dobre matice. Pokrite matičnike iz teh panjev previdno izrežemo in jih vsadimo v pripravljene prašilčke. Če jih vsadimo v prašilček, pripravljen iz čebel drugega panja, zavarujemo matičnik z matičnico. Ko se matica v prašilčku izleže in zaleže sat ali dva, zamenjamo staro matico z mlado. Matičnike lahko uporabimo še za direktno zamenjavo za staro matico v gospodarskem panju z vcepljenjem maitičnika. Ce to napravimo nekaj dni pred glavno pašo, imamo dvojno korist. Prvič smo dobili mlado matico, drugič pa smo za nekako 10 dni pred glavno pašo in med njo prekinili zale-ganje in s tem sprostili čebele, da so se usmerile predvsem na nabiranje medičine. Odpadlo jim je za nekaj dni delo s krmljenjem ličink in s tem do-našanje vode in cvetnega prahu. Panj, v katerem smo zamenjali matice z vsajenim pokritim matičnikom, je treba po osmih dneh pregledati in ugotoviti, če so čebele morda potegnile zasilne matičnike in če se je matica izlegla. V tem času se posebno hitro razvija voščena vešča, ki uničuje rezervno satje, ki ga še nismo nastavili v medišča. Tako satje najlažje očuvamo dalj časa v hladnem prostoru tako, da ga vsakega posebej obesimo na drog, kjer ga prevežemo z vrvico ali žico. Viseči sat je gibljiv in se ne dotika drugih. Zato ga voščena vešča veliko kasneje napade in še ito ne prav močno. Čebelar ima v viseče sate vedno vpogled in ko ugotovi, da ga je napadla voščena vešča, ga zažvepla v primernem prostoru, v zaprti omari, v pokritem čebru ipd. NAŠI ZNANI ČEBELARJI MIRKO PAVLIN — SEMIČ 1. Kakšen je bil začetek vašega čebelarjenja? Živali in naravo, zlasti pa čebele, sem vzljubil že kot kratkohlačnik med zadnjo vojno. Ko se je vojna začela, sem imel 10 let in tudi že dva kranji-ča. Oče mi je napravil čebelnjak in proti koncu vojne sem že imel v njem panje raznih mer, med njimi ekspor-tovce in AŽ panje. Med vojno so bila na srečo dobra, medovita leta lin tako sem že lahko poskusil sladki dar narave, kar mi je dalo še več poguma. V moji rodni vasi, to je v Vodicah pri Gabrovki, prej nii bilo čebel. S čebelami se v našem bližnjem in daljnjem sorodstvu ni nihče ukvarjal. V sosednji vasi je živel starejši čebelar. K nje- mu sem vedno z veseljem zahajal in dobil skromne, toda zelo koristne nar svete. 2. Kako ste se učili čebelariti in kakšne težave ste imeli kot začetnik? Po vojni me je oče poslal v kmetijsko šolo na Malo Loko. Tam so na mojo srečo imeli tudi lep čebelnjak, v njem pa 30 AŽ panjev. Čebele je oskrboval neki učitelj iz Šentlovrenca na Dolenjskem. Vodstvo šole je kmalu spoznalo, da imam veselje do čebel in tako sem postal pomočnik pri vseh opravilih v čebelnjaku. Po končani šoli so me zaposlili na tem posestvu in mi določili delo sadjarja in čebelarja. S tem so se tudi začele težave, kajti mlad človek misli, da se pridobi zna- Tudi opazovalni panj je pri hiši. Čebele v njem zelo radi opazujejo otroci nje kar na mah. Uvidel sem, da sem na začetku poti in da bo potrebno še veliko znanja, predvsem prakse. Leta 1953 je Slovenski čebelar objavil razpis za vpis v dveletno čebelarsko šolo v Ljubljani. Sprejeli so me in sem se usposabljal za poklic čebelarja. Povem naj, da sva postala čebelarja samo dva iz te šole, vsi drugi so šli v druge, lažje poklice. Sošolec, tudi zelo nadarjen in priden fantič, nekje s Primorskega, Ivan Gril, je kmalu zapustil domovino in se naselil v daljni Avstraliji. Tam je ustanovil lepo čebelarsko »mini farmo« in imel odlične uspehe, žal pa tudi nesrečo. Ko se je odpravljal na čebelarski sestanek, je v prometni nesreči umrl. Mene so takoj po končani šoli posla- li k družbenim čebelam v Metkovič v dolino Neretve. Naj povem, da so tam odlične razmere za čebelarstvo, rekel bi, pravi eldorado. Tam sem čebelaril dve leti s še starejšima čebelarjema Lojzetom Jakšičem in Nikom Grabrijanom; oba sta iz Kočevja. Bila sta mi dobra prijatelja in svetovalca. Če me vprašate po začetnih težavah, bi rekel, da je vsak začetek težak. Ker sem pa optimist, sem vse težave premagoval z dobro voljo in delovnim poletom. 3. Kaj priporočate mladim čebelarjem začetnikom? Čebelar začetnik naj bo skromen, delaven in pogumen. Začne naj z manjšim številom čebeljih družin v panjih, ki mu jih svetujejo starejši, izkušeni čebelarji. Učijo naj se tehnologije čebelarjenja predvsem za tisti panj, za katerega so se odločili. Opazujejo naj življenje čebel in si znanje stalno izpopolnjujejo. Naj se organizirajo v čebelarsko organizacijo, tam sodelujejo in pomagajo drugim čebelarjem. Poznam primere, ko so bili začetniki res pogumni in delavni in so postali dobri čebelarji, pa tudi take, ki so kmalu ugotovili, da s čebelami ni nič. Pri itakih ljudeh res ni nič, če mislijo, da bodo čebele kar v kante nosile med. Brez muje se še čevelj ne obuje! 4. V kakšnih panjskih sistemih ste čebelarili in kakšne izkušnje imate? Čebelarim v 10-satnem A2 panju in 10-satnem LR panju. Oba tipa panja sem že pred dvajsetimi leti začel temeljito preizkušati.Vedno sem mislil, da bom pač obdržal tistega, ki se bo bolje izkazal. Oba tipa panja sem izpopolnjeval, tako da imam danes 150 A2 gospodarskih družin in 70 nase- ljenih LR panjev in rezervne družine, ki pripadajo takemu številu panjev. Povem naj, da sem obdržal oba tipa panja samo zato, ker sem imel v obeh dobre uspehe. LR panjem štejem v slabo to, da so naklade težke za prekladati in da niso primerni za prevažanje. Je pa res, da je opravljanje družin v LR panju veliko lažje kot v AŽ panjih. 5. Kakšno čebelarsko opremo imate in kje ste jo nabavili? Če me vprašate po čebelarski opremi, naj povem, da sem se kar za silo opremil. Imam vse nujne pripomočke: od kasetnega točila na električni pogon do izdelovalnika satnic. Oprema je sodobna in dokaj prikladna. Imam jo od naših domačih izdelovalcev, nekaj pa tudi iz Nemčije in Avstrije. 6. Katere čebelarske pridelke pridelujete in kakšen je vaš poprečni pridelek? Pridelujem med, cvetni prah, propolis, vosek, matični mleček in čebelji strup. Čebelji pridelki so močno odvisni od vremenskih in pašnih razmer, vendar čebelar lahko veliko vpliva na količino pridelka. Večletni poprečni pridelek medu brez prevažanja je pri meni okrog 18 kg na panj; imel pa sem letno že 72 kg na gozdni paši. 7. Kako preprečujete rojenje? Z rojenjem nimam posebnih težav, zato ker redno obnavljam matice in selekcioniram, poskrbim, da imajo družine dovolj prostora v rojilni dobi. 8. Kako spomladi pospešujete razvoj družine? Za spomladanski razvoj poskrbim že jeseni, zato tudi nimam zimskih izgub. V drugi polovici marca dam vsaki družini 3 kg sladkorno-medene-ga testa. Drugega opravila spomladi pri čebelah nimam, dokler družine niso tako močne, da jim nastavim satje tudi v medišče. 9. Kaj naredite z voščnami in kalco si zagotovite satnice? Pokrovce od pokritega medu, pre-zidke in satje gradilnikov kuham in topim sam. Satnice izdelujem sam iz lastnega voska. Za kuho in izdelavo satnic imam svojo opremo. 10. Ali sami zrejate matice in kako? Za izmenjavo matic načrtno skrbim že dolga leta.V ta namen strogo odbiram rodove najboljših lastnosti. Za zrejo matic in dodajanje sem do zdaj uporabljal 4- in 5-satne prašilčke. Za osvežitev krvi pri čebelah sem vedno skrbel tako, da sem vsako leto dobil iz drugih rojev nekaj družin ali matic. V letošnjem letu načrtujem širšo zrejo matic (1000) v plemenilnikih sistema LR, kakršne sem videl na 28'. mednarodnem kongresu čebelarjev v Acapulcu v Mehiki. Potovanje v Mehiko mi je delno omogočila DO Medex, za kar se ji zahvaljujem tudi na tem mestu. 11. Na kakšen način zamenjujete matice in kako pogosto? Matice zamenujem tako, kot sem že omenil: z dodajanjem 4- ali 5-satnih pražilčkov in dodam matico na satu z družinico. Dodajam tudi v matični-cah. Matice zamenjujem redno vsako drugo leto, če se pokaže slaba, pa tudi prej. 12. Ali vozite čebele na pašo in katero? Povem naj, da sem včasih veliko vozil na razne paše po Jugoslaviji. Zadnjih 10 let nisem peljal nikamor, ker sem se usmeril na druge čebelje pridelke. Računam pa, da bom še prevažal na pašo. 13. Kako točite med in kako preprečujete rop? Med točim na klasičen način, obvezno v zaprtem prostoru in največ na enem mestu, kjer imam vso opremo za točenje. O ropanju vem to, da je treba paziti, da do tega ne pride. Če se pa Stojišče mojih LR gospodarskih panjev kje pojavi, je to zakrivil čebelar sam. Vedeti je treba, da so čebele ustvarjene zato, da nabirajo med oziroma nektar in da ga nabirajo tam, kjer ga najdejo, pa čeprav v shrambi, če jim je to omogočeno, ali v sosednjem panju ali čebelnjaku. 14. Kateri je največji problem, ki ga imate v čebelarjenju? Problemov v čebelarstvu ni malo. Vedno je treba iskati novih rešitev, nove in lažje načine čebelarjenja in si seveda prizadevati za večji pridelek. Problem bo nastal, ko se bo varrooza razširila na vsa čebelarstva. Računam, da bo zatiranje ite bolezni terjalo najmanj dvajset odstotkov več dela kot zdaj. Pridelek pa zato ne bo večji. Velike težave in probleme delajo razni strupi, ki jih uporabljajo v kmetijstvu. Še druge težave so, ki tarejo čebelarje, vendar se na tem mestu ne da vsega napisati. 15. Kako zazimite čebele? Zazimujem vedno močne družine. Zadnji pregled družin opravim v drugi polovici avgusta ali še v začetku septembra. Če se pojavi slabša družina, jo likvidiram, ker vem, da je vzrok zanjo slaba matica, ki ne sodi v čebelnjak. Na njeno mesto dam takoj družino iz rezerve. Za rezervo imam 7-satarje. Čebelam pustim za zimsko zalogo do 5 kg medu, dokrmim pa še do 10 kg sladkorja. Krmljenje sklenem v drugi polovici septembra. V A2 panju zazimujem v plodišču. Me-dišče pokrijem s tanko plastjo časopisnega papirja in z 2 cm debelim stiroporom. To zadostuje za dobre družine, v panjih pa ni vlage, kar je zelo važno. LR družine prezimujem v eni nakladi, prosto stoječe. Na vmesni pokrov, ki služi tudi za pitalnik, pa položim debelejšo plast časopisnega papirja ali izoprem. V tako zazimljenih panjih čebele dobro prezimijo, ker ni vlage niti prepiha. 16. Ali je pri vas dobro organizirano prerečevanje in zdravljenje čebeljih nalezljivih bolezni? Lahko rečem, da je malo čebelarskih organizacij, ki bi dovolj skrbele za preprečevanje in širjenje nalezljivih bolezni. Trenutno je najbolj problematična varrooza. Ne smemo pa podcenjevati drugih bolezni, ki niso nič manj nevarne. Predvsem je to huda gniloba; tudi nosema ni nedolžna stvar. Za nosemo lahko rečem, da je pobrala ali oslabila že mnogo čebeljih družin, tudi zato, ker čebelarji niso mogli kupiti zdravil. Fumagilina preprosto ni bilo in če ga še za spomla- dansko krmljenje ne bo, bo marsikdo lahko ob čebele. Tega pa čebelarji ne bodo krivi sami. Za čebelarsko društvo Semič naj povem, da smo že leta 1980 organizirali pregled drobirja za vse člane. V letu 1981 smo dali drobir v pregled samo nekateri, vendar gledamo, da je zajeta celotna površina našega območja. Letos bomo pričeli preventivno zdraviti zoper varroozo. Za zdravilo bo poskrbelo društvo. Menim, da bi morala biti veterinarska služba bolj agilna pri preprečevanju in zatiranju nalezljivih čebeljih bolezni. 17. Kako naj bi bilo po vašem mnenju organizirano pospeševanje čebelarstva? Za pospeševanje čebelarstva bi morali skrbeti prav vsi čebelarji: za izboljšanje pašnih razmer, za močne in zdrave družine, za izobraževanje članov in ne nazadnje za podmladek itd. Ko se je pojavila varrooza tudi v Jugoslaviji, so se nekateri razpisali na vse mogoče načine in naredili paniko pri čebelarjih. Kaj so ti ljudje naredili zoper to nadlego, pa vemo. Čebelarji so zdravila sami uvažali iz Japonske. Take in podobne stvari ne sodijo v napredek čebelarstva. Mislim, da bi moral biti nekdo bolj odgovoren in delati organizirano za napredek tudi tistih čebelarjev z manjšim številom panjev, saj vemo, da je vsake čebelje družine škoda, če propade in ni važno čigava je. Mislim, naj bi delovne organizacije, ki predelujejo čebelje pridelke, ali republiške čebelarske zveze imele učitelje, čebelarske strokovnjake, ki naj bi na terenu učile mlajše čebelarje v njihovem čebelnjaku pridobivati npr. matični mleček ali kak drug čebelji produkt. Prepričan sem, da bi se tak način izobraževanja bogato obrestoval. To naj bi bilo nekaj novega. Potujoči čebelarski učitelji so bili že v stari Jugoslaviji in sad njihovega dela je bil zelo zadovoljiv. 18. Kakšne naloge naj bi pri pospeševanju čebelarstva imela čebelarska organizacija? Kakšne naloge naj bi pri pospeševanju čebelarstva imela čebelarska organizacija, sem v glavnem že povedal. Omenil bi še, da so poleg vsega moralno dolžne skrbeti za podmladek, or-ganizrati čebelarske krožke po šolah in pomagati članom krožka pri težavah, s katerimi se srečujejo. Čebelarski krožki naj bodo v ponos čebelarjem in čebelarskim organizacijam. Mislim, da je zelo malo čebelarjev, ki mislijo drugače. 19. Kakšne članke in injormacije si želite v Slovenskem čebelarju? Revija Slovenski čebelar prinaša zelo zanimive reči iz čebelarskega sveta. Zame je zanimivo vse, kar piše o čebelah. Mesečna navodila so za začetnike prava poslastica, čeprav se ta bolj ali manj ponavljajo, ker ne morejo biti iz leta v leto drugačna. Strokovnih člankov sicer ni nikoli preveč, lahko pa rečem: če bi se čebelarji držali in delali po navodilih, ki jih prinaša Slovenski čebelar, bi zagotovo imeli še boljše uspehe. 20. Ali ste za svoje delo na področju čebelarstva prejeli kakšno priznanje? Za delo s področja čebelarstva sem dobil priznanje DO Medex, red dela s srebrnim vencem in red Antona Janše II. stopnje. ČEBELARKAM IN ČEBELARJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ ZČDS MOJE IZKUŠNJE Z VARROOZO ANTON KUK Kot bomba je treščilo med slovenske čebelarje obvestilo v 3. številki »Slovenskega čebelarja« le*ta 1980: Prva ugotovitev varrooze v Sloveniji. Kakih 14 dni prej pa sem dobil to obvestilo osebno, ker so ta parazit našli ravno v mojih vzorcih. Obvestilo mi je prinesel veterinarski inšpektor OŠ Kočevje. Z njim pa je bil tudi čebelar, katerega je enako žalostno obvestilo čakalo le nekaj dni kasneje. Tudi pri njem so namreč ugotovili varroozo. Skoraj nič nismo vedeli o škodljivosti tega parazita. Le čebelar, ki je doživel to kot jaz, ve, kako dobrodošla bi mu bila vsaka pomoč strokovnih služb pri zatiranju varrooze, tega že vsemu svetu znanega, a pri nas šele v letu 1980 ugotovljenega čebeljega parazita. Sledila je odločba o prepovedi preseljevanja, odtujevanja in nabave čebel. Prepovedali so tudi dovažati čebele na območja, ki od okoliških območij niso oddaljena več kot tri kilometre. Čebele sem redno prevažal, sitalen čebelnjak pa sem imel v Cvi-slerjih, le kak kilometer oddaljen od čebelarja, ki ni član našega društva. Tudi ta čebelar je zvedel, da so pri meni ugotovili varroozo- Zaradi ljubega miru se s čebelami tudi nisem več vrnil v svoj čebelnjak. Določili smo drug kraj, ki pa je za čebelarjenje slabši. Z menoj je prevažal tudi takratni in sedanji predsednik društva. Težko je razumel, da pri njem niso ugotovili varrooze. Bil je vztrajen in je kar večkrat zaporedoma poslal vzorce, dokler niso ugotovili bolezen tudi pri njem. Kje vse bi bili morda z vestnejšimi pregledi ugotovili varroozo že takrat ali celo prej, govore podatki, da so jo le nekaj mesecev pozneje našli na Primorskem, Gorenjskem, Štajerskem in v Ljubljani in to kar v 46 čebelnjakih. Koliko časa so čebele že živele s tem parazitom, preden je bil odkrit? Ali so vsi ti čebelarji prevažali v iste kraje? V letu 1979 sem s tovarišema čebelarjema iz Kočevja prevažal v Belo krajino v Dragatuš in Zapudje, v Slavonijo v Novsko, Raič in Medari, v občino Ogulin na območje Modruša in v Josip dol in v Liko v Medak. Za prezimovanje pa sem si določil dolino Kolpe, in sicer Grintovec, od koder sem tudi poslal vzorce. Pred prevažanjem čebel smo redno pošiljali vzorce čebel in drobirja na veterinarski zavod Slovenije. S potrdili smo odšli na pot v prepričanju, da imamo zdrave čebele. Ni nam bilo vseeno, kam jih postavljamo. Ustavili smo se le tam, kjer smo od veterinarskih inšpekcij dobili pismena potrdila ali pa ustna zagotovila, da tam ni kužnih bolezni. Kljub previdnosti pa smo vendarle nekje staknili varroozo. Zdaj se ne moremo premakniti z mest, ki smo jih določili sporazumno z veterinarsko inšpekcijo pri SO Kočevje. Dobili smo navodila, da naj dimimo panje z lističi folbexa, na dno panja pa polagamo namaščen papir, na katerem bi se dalo ugotavljati odpadle varroe. Nihče ni imel prakse, prepuščeni smo bili lastni iznajdljivosti. Nad zamaščen papir sem pod nosilce satnikov potiskal posebej za to narejene mreže, ki naj bi onemogočale čebelam stik s pomaščenim papirjem. Prvi poizkusi dimljenja so pokazali, da čebelam smrad po tehnični masti ali nafti ne prija, ker so se zelo razburjale. Kljub mreži so našle vsako najmanjšo špranjico in končen rezultat je bil nekaj mrtvih klopov in uši ter 100 do 150 zamaščenih čebel na pomaščenem papirju. Papir sem začel mazati le ob robovih kake 3 cm na široko in rezultat za čebele ni bil tako porazen. Pri štirikratni uporabi enega lističa folbexa sem izgubil pri 60 panjih 3 maitice, tovariš Ivan Grajš pa, ki je na panj uporabljal kar dva lističa folbexa, da bi bil uspeh večji, je bil pri sedemkratnem dimljenju ob 40 matic. Ker sem ugotovil, da nimam nobenega uspeha, sem nehal pliniti. Po navodilih smo začeli pliniti šele v začetku maja, ko je temperatura dosegla 15° C, ker drugače verjetno ni uspeha. Zato sem v letu 1980 šele sredi junija nastavil sate v medišče. Precej sem izgubil, želel pa sem vsaj nekaj točiti. Do tedaj sem redno izrezoval trotovino, ki so jo čebele po svoji volji gradile ter kadil in kadil kar vse leto, toda ne več s folbexom, temveč s cigaretnim dimom ali z dimom drevesnih gob v kadilniku. V začdtku ni bilo uspeha, če izvzamemo nekaj uši. Prvi primerek var-roe sem dobil šele po 8 dneh. Ugotovil pa sem, da varroa odpade od čebel, kadar se razburijo. Pri naslednjih pregledih nisem več uporabljal folbexa. Rezultat je bil boljši, kajti do jeseni sem potem dobil kakih 10 primerkov varroe v 60 panjih z 10 in 11 sati. Nihče pa se ni več in se tudi zdaj ne zanima, kako uspešno je zatiranje. Ker se prvotna mreža, ki sem jo izdelal tako, da sem napravil okvir iz 4 mm varilne žice v velikosti panja, (za 11-satar 45 x 41 cm), nanj pa točkovno privaril mrežo z gostimi karo okenci v izmeri 5x3 mm, ni najbolje obnesla, sem jo v letu 1981 izpopolnil. Pod isto mrežo sem nabil letve, široke toliko, da so izpolnile prostor med mrežo in dnom panja. Odprto sem imel le zadnjo stran, da sem ob vsakem času lahko izvlekel podloženi karton, pri čemer me čebele niso več motile. Prednja letev pa je za 1 cm pomaknjena od prednje stene, da so čebele lahko izletavale. Pri tej izpopolnjeni mreži sem nemoteno delal, ker pri izvlačevanju kartona nisem več prišel v stik s čebelami. Ponovno sem ugotovil, da varroe odpadajo od čebel, ko so vznemirjene. Pri delu sem imel vedno marljivo pomočnico, ženo. Rezultat zatiranja je bil vselej uspešen, čeprav sem zdaj uporabljal le puhalnik z drevesno gobo in cigaretni dim. V nekaterih panjih res nisem dobil nobene varroe, zato pa sem jo našel v drugih od 1—5 primerkov, v nekaterih pa kar od 20 do 25. Na odpadlem drobirju sem tudi ugotovil, da dobim varroe vedno bolj ob krajih, medtem ko so bile na srednjih satih redkejše. Naj bi bilo to znamenje, da jim ne prija prevelika toplota? Napravil sem preizkus: s strani panja sem vzel po dva sata, iz sredine pa štiri. Samo za čas preizkusa sem te sate zamenjal. Stranski sati so prišli v sredino. Po dimljenju sem na sredini podloženega kartona dobil nekaj varroj, kar mi je dalo misliti, da so se mi pri prvem dimljenju zadržale na straneh panja ali pa padle na rob stranskih letvic- Ta domneva je bila pravilna. Da bi se še bolj prepričal o učinkovitosti svojega zatiranja, sem napravil še en preizkus: iz panja, v katerem že dalj časa nisem zasledil varroe, sem vzel srednji salt in ga dal na kozico. Na ta sat sem ometel s kartona s čopičem 10 primerkov v drugih panjih nabranih varroj in jih vrnil v panj. Čez dobrih pet minut po upora- medex ljubljana, Jugoslavija letnik leto številka VIII 1982 bilten ZBOR ČEBELARJEV KOOPERANTOV Čebelarji, ki imajo z našo delovno organizacijo sklenjene samoupravne sporazume in pogodbe o združevanju dela ter čebelarskih osnovnih in drugih delovnih sredstev zaradi trajnejšega pridelovalnega sodelovanja in kooperantskega razmerja, so se zbrali na občnem zboru, kjer so obravnavali rezultate lanskoletnega dela in sprejeli načrt pridelovanja čebeljih pridelkov za leto 1982. Kooperanti so potrdili zaključni račun, pregledali delovne rezultate posameznikov in analizirali težave, s katerimi so se srečevali med letom. Preteklo leto je bilo zadovoljivo glede na količino pridelkov kakor tudi glede tinančnih rezultatov. čebelarji, ki so imeli sklenjene pridelovalne pogodbe, so po zaključnem računu dobili delež od dohodka za vse oddane količine medu po 2 din/kg ter za matični mleček 500 din/kg. Čebelarji so bili že med letom deležni raznih ugodnosti. Dobili so na primer sladkor po ceni, kakršno je plačal hp Medex tovarnam sladkorja, matice po znižani coni, povrnjene stroške za veterinarske zdravstvene usluge, obveščeni so bili o medenju in še to in ono. Čebelarji so dobili velika sredstva kot brezobrestne avanse za pridelavo, delavci na domu so dobili akontacije osebnih dohodkov, drugim kooperantom so bili plačani prispev- ki za zdravstveno invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Pomembne ugodnosti so tudi dolgoročni krediti za panje, čebelnjake in čebelarski material, ki jih je dodeljeval hp Medex iz svojih sredstev po obrestnih merah G do 8 %> letno. Ne samo delež dohodka nad akontacijskimi cenami, tudi druge storitve, ki finančno pomenijo velik izdatek in ne bremenijo čebelarjev, so ugodnosti, ki so jih bili čebelarji deležni. Način sodelovanja, ki se je uveljavil zadnja leta, nam je dal mnogo koristnih izkušenj in je dobra podlaga za nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov delavcev hp Medex in združenih čebelarjev pri skupaj organizirani pridelavi čebeljih pridelkov. Na zboru smo sprejeli načrt pridelave za leto 1982, ki pomeni precejšnje povečanje v primerjavi z letom 1981. Načrt predvideva, da bomo pridelali 1600 ton medu, 3 tone medu v satju, 30 ton cvetnega prahu, 1 tono matičnega mlečka, 1,2 tone propolisa in 25 ton čebeljega voska. Številke so visoke; treba se bo močno potruditi, da bomo to dosegli. Potrebe po izdelkih na osnovi čebeljih pridelkov so velike, obveznost imamo, da povečamo izvoz, zato bodo napori za zadostno pridelavo, za izpolnitev in preseganje načrta naša osnovna naloga v letu 1982. ČEBELARKAM IN ČEBELARJEM ČESTITA ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ medex ROČNI LUKNJAČ Le malo je tistih čebelarjev, ki vrtajo luknje v satnike s pomočjo električne vrtalke s štirimi ali več glavami. Pretežna večina še vedno prebija luknje z ročnim luknjačem. Zato je dober luknjač zelo koristen pripomoček čebelarju. Pospeševalna služba DO Medex je uvrstila med tiste pripomočke, ki jih je potrebno izboljšati, tudi ročni luknjač. V prispevku vam predstavljamo novo izvedbo izboljšanega luknjača. Na njegovi konstrukciji smo opravili naslednje izboljšave: — Izboljšan je tečaj vzvoda (nova izvedba), 1 — Izboljšano je ležišče udarnega vzvoda (izdelano je iz profilnega železa), 2 — Izboljšana je prijemna ročka (ravna ročica zamenjana s kroglo), 3 — Izboljšan je nastavek za satnike (po-jačan nosilec), 4 — Vsi deli luknjača so galvansko zaščiteni (prej barvani). Prepričani smo, da boste z novim pripomočkom zadovoljni. Če pa boste odkrili pomanjkljivosti, vas prosimo, da nam jih sporočite, saj se zavedamo, da ni nobena naprava tako popolna, da bi je ne bi bilo mogoče še izboljšati. Pospeševalna služba DO Mcdex CENE ČEBELJIH PRIDELKOV ZA LETO 1982 Delavski svet hp Medex je na seji dne 1. 3.1982 sprejel cene čebeljih pridelkov za gospodarsko leto 1982. čebelarjem, ki imajo sklenjene pogodbe o združevanju dela, čebelarskih osnovnih in drugih delovnih sredstev zaradi trajnejšega pridelovalnega sodelovanja in kooperantskega razmerja v hp Medex, in čebelarjem, ki imajo sklenjene pogodbe o pridelovalnem sodelovanju, bo hp Medex med letom obračunaval pridelke po akontacijskih cenah. Z zaključnim računom bo izdelan obračun, čebelarji bodo udeleženi na delu dohodka, odvisno od prispevka v dohodku delovne organizacije. Od drugih čebelarjev, ki nimajo sklenjenih pridelovalnih pogodb, bo hp Medex odkupoval čebelje pridelke po dokončnih odkupnih cenah. Cene čebeljih pridelkov so naslednje: Vrsta čebeljih pridelkov 2 M t>J0 -.3 C OJ c m S a* C o •3 o o G c 4*1 0) -a S < ° O u MED hoja žajbelj smreka gozd 150.00 150.00 130.00 130.00 130.00 150.00 150.00 130.00 130.00 kostanj 130,00 akacija 120,00 120,00 lipa 120,00 120,00 dalmatinski 120,00 120,00 cvetlični 100,00 100,00 oljna repica 90,00 90,00 sončnica 90,00 90,00 MED V SATJU brez boxuzov I. 220,00 — brez boxuzov II. 190,00 z boxuzi I. 250,00 z boxuzi II. 220,00 CVETNI PRAH CP —; osmukani, mešani 240,00 CP — osmukani, sort. kostanj 280,00 CP — izkopanec 300,00 MATIČNI MLEČEK matični mleček I. 12.000,00 matični mleček II. 11.000,00 PROPOLIS propolis I. propolis II. propolis III. propolis IV Čebelji vosek čebelji vosek I. 2.250.00 2.000.00 1.900.00 1.600.00 320,00 1 800,00 1.600,00 1.500.00 1.300.00 320,00 CENE VALJAJO: za čebelarje s proizvodnimi pogodbami za ostale za med od 1.1.1982 od 1.3. 1982 za med v satju od 1. 6.1982 — za cvetni prah od 1.1.1982 — za matični mleček od 1. 5. 1982 — za propolis od 1. 3. 1982 od 1.1. 1982 za čebelji vosek od 1.3. 1982 od 1.3. 1982 Cene čebeljih pridelkov so v poprečju višje od lanskega leta pri medu za 27,5 %>, pri matičnem mlečku za 20 %>, pri propolisu za čebelarje s pridelovalnimi pogodbami za 10,5 °/o in pri vosku za 6,6 %>. Cene cvetnega prahu so ostale nespremenjene. POGOJI NABAVE OPLOJENIH MATIC IN MATIČNIKOV Obveščamo čebelarje, da imajo možnost nabaviti kvalitetne matice in matič-nike po ugodni ceni. Vsa pismena naročila za matice bomo sprejemali do 31. maja 1982, za vse nadaljnje matice pa najmanj 30 dni pred načrtovano dobavo. Matice bomo pošiljali po vrstnem redu poprejšnjih naročil in plačil na naš žiro račun, št. 50100-601-10404. Matice in matičnike bomo praviloma odpremljali dvakrat mesečno od konca meseca maja dalje. O odpremi oziroma prevzemu matic vas bomo pravočasno obvestili. Prevzem matic bo po pošti, na željo čebelarja pa tudi v našem skladišču, Linhartova 49/a v Ljubljani. Matičnike bodo naročniki prevzeli izključno v našem skladišču. S presežki matic in matičnikov bomo ob določenih dnevih oskrbovali čebelarje prek naše trgovine CM, Miklošičeva 30, Ljubljana. 25 matičnikov skupno s pasivnim inkubatorjem prevzem osebno 880.— din 980.— din oplojene gospodarske matice iz odbranih rodov pošta ali osebno 200.— din 250,— din Vse informacije v zvezi z maticami in matičndki lahko dobite po telefonu št. 061/311-545, interni tel. 46 vsako sredo in petek od 11. do 13. ure. Pospeševalna služba SODELOVANJE S ČEBELARSKIMI KROŽKI IN ČEBELARSKIMI DRUŠTVI Vedno znova ugotavljamo, da slovensko čebelarstvo ne gre po poti razvoja tako hitro, kot si želimo. Res je, da se interes za čebelarjenje zadnja leta povečuje, vendar na raznih shodih čebelarjev ugotavljamo, da se med čebelarje vključuje vse premalo mladih. Čebelarstvo se razvija predvsem pri čebelarjih, ki jim je to osnovna dejavnost. Ti povečujejo število gospodarskih panjev, izpopolnjujejo tehnologijo dela in večajo obseg pridelovanja raznih vrst čebeljih pridelkov. Potreba po povečanju obsega čebelarjenja nas vzpodbuja, da smo začeli namenjati več pozornosti predvsem mladim kadrom. Človeku je treba zbuditi smisel za čebelarjenje; doseči je treba, da človek že v mladih letih čebelarstvo vzljubi, da se že mlad odloči delati s čebelami. Da bi lahko to dosegli, imajo posebno nalogo, poleg čebelarjev in čebelarskih društev, osnovne šole, ki prve oblikujejo mladino. Ni naključje, 'da so organizirani čebelarski krožki na šolah. Zveza čebelarskih društev Slovenije s posebno komisijo za mladi naraščaj, z organiziranjem republiških srečanj in tekmovanj mladih čebelarjev vzpodbuja mlade čebelarje za aktivno vključitev v čebelarsko delo, pomaga pri ustanavljanju krožkov in krožke tudi materialno podpira. Krožki pri osnovnih šolah so gotovo najprimernejša oblika vzgajanja mladih in mesto, kjer dobi otrok prvo spodbudo. Uspeh dela je močno odvisen od čebelarskih društev, od mentorjev, ki vodijo čebelarske krožke in dajejo mladim prvi konkretni pouk o delu s čebelami. Uspehi usposabljanja mladine v krožkih zavisijo v največji meri od mentorjev. Da to vedno ni na višini in zadovoljivo, je razumljivo, ker vsi nimajo ustreznega pedagoškega znanja. Zato bo treba temu vprašanju posvetiti več pozornosti. Hp Medex se vključuje v delo krožkov in društev tako, da sodeluje pri organiziranju čebelarskih srečanj z denarnimi prispevki, čebelarskim društvom pomaga z denarno podporo za delo društev, krožkom pa poklanja predvsem pane in druge čebelarske potrebščine. Poleg finančnih prispevkov pomaga z organiziranjem predavanj. V letu 1981 je hp Medex prispeval finančna sredstva in čebelarski material skupno v znesku 292.545 din čebelarskim krožkom pri osnovnih šolah: Radenci, »Simon Gregorčič« Kobarid, Barje, Kmetijski šolski center Rakičan, Bakovci, Grosuplje, Dvor pri Žužemberku, srednješolski center Murska Sobota, »France Prešeren« Črešnovci, »Anica Černej« Mokole, »Tončke Čečeve« Lesično, Rogatec, Semič, »Anice Rotdajč« Grad in čebelarskim društvom: Selnica ob Dravi, Šmihel — Pliberk, Krško, Ajdovščina, Videm — Dobrepolje, Velenje, Semič, medobčinska zveza čebelarskih društev Murska Sobota. bi cigaretnega dima sem na podloženem kartonu dobil 8' od 10 dodanih zajedalcev. Kar prilično dober rezul-tat. Zazimil sem močne družine. Tudi čez leto bi jim nihče ne prisodil, da je z njimi kaj narobe. Ko sem v lanski pomladi obiskal znanega čebelarja pri delu v čebelnjaku, mi je ta v šali izjavil: »Prinesite še meni kake pol kile varroj, da bom imel tako močne družine, kot jih imate vi, ki imate varroozo« Imel je oslabele čebele, tudi točil ni kot drugi, edino zadoščenje, ki ga je imel, je bilo, da nima varrooze in da čebelari sam v tej okolici. Varrooza nam je dala dodatno in neprijetno delo, vendar se pri vestnem nadzoru da zadržati tega parazita tudi s takimi primitivnimi sredstvi in pa z rednim izrezovanjem trotovine v zmernem, neškodljivem številu. Napravil sem še nekaj poskusov. Žive varroe sem dal v stekleničke. Po prvem pregledu čez 4 ure so bili živi še vsi primerki. Počakal sem še nadaljnji 2 uri in ugotovil, da so bili tako izpostavljeni primerki čez 6 ur vsi mrtvi. 2ivo čebelo sem približeval, držeč jo za krila, varroam na kartonu. Sele ko sem se približal na 5—6 mm, je varroa bliskovito skočila na čebelo, bolje rečeno izginila, kajti nisem je videl skočiti, le ni je bilo več. Na čebelah je nisem še nikdar zasledil. Take poizkuse sem delal še večkrat in skoki niso bili nikdar daljši. Zaradi Strahu nekaterih čebelarjev, da čebelarjenje sploh ne bo več mogoče, sem želel prikazati, kako se da s primitivnimi sredstvi, ki so nam na razpolago, držati na vajetih tega parazita. Najboljši način, ki sem ga opisal, je zatiranje oziroma iskanje spomladi in jeseni, ko je v panjih najmanj zalege. Take so moje izkušnje, želel pa bi, da objavite tudi prispevke drugih čebelarjev, ki tega zajedalca zatirajo drugače, kar je morda še uspešneje. Omenil bi še to, da bom zaradi pridobitve prostora v panjih, mreže izpod satov vzel ven meseca aprila ali maja, odvisno od toplote, vrnil pa jih bom v oktobru. S SIMPOZIJA O OPRA5EVANJU V SONČNI MOLDAVIJI OLDRICH HARAQSIM Čebelarski raziskovalni zavod v Dolu, ČSSR Dandanes je prišlo v navado, da se strokovnjaki shajajo na posvetovanjih z namenom, poročati o izsledkih svojega dela in da bi razpravljali o napredku v metodologiji, presodili nastale probleme, si izmenjali izkušnje in načrpali novih pobud za nadaljnje delo. Taka srečanja, strokovno jih imenujemo simpoziji, so mejniki v razvoju strok. Vsak strokovnjak vam bo potrdil, da se na simpozijih sklepajo trajna osebna prijateljstva, ki so strokam praviloma zelo v prid. Tudi med čebelarji se je že davno uveljavilo prirejanje podobnih srečanj. Eno zadnjih je bil mednarodni simpozij o opraševanju kmetijskih entomofilnih rastlin, ki ga je v dneh od 1. do 4. septembra 1981 priredilo ministrstvo za kmetijstvo Moldavske socialistične republike pod pokroviteljstvom Apimondije v Kišinevu. Udeležilo se ga je 186 specialistov iz 12 držav, pretežno iz držav vzhodne Ogledali smo si tudi plemenilno postajo in pleme--nilčke Evrope. Na simpoziju so prebrali 39 strokovnih referatov iin 6 znanstvenih poročil, prikazovali pa so tudi diapozitive in kratke filme. Glavno mesto Moldavije Kišinev, kjer je potekal simpozij, je pozdravilo udeležence simpozija še v začetku septembra z vročim in sončnim vremenom, kakršno je v škodo kmetijstva gospodovalo v tej črnomorski pokrajini vse leto. Kraj je bil izsušen in je hlepel po dežju. Kišinev ima okoli 600.000 prebivalcev. Leži v dolini majhne rečice, desnega pritoka reke Dnestr. Simpozij je potekal v poslopju gledališča A.S. Puškina. Odprl ga je minister za kmetijstvo Moldavske SSR Michael F- Lupašku. S kratkim pozdravom se mu je pridružil tudi predsednik Apimondie prof. V. Harnaj-Med simpozijem je v Kišinevu sočasno zasedalo predsedstvo Apimondie. Oba govornika sta poudarila pomen opraševalne dejavnosti čebel v modernem kmetijstvu. »Povečanje pridelka entomofilnih rastlin je posebno pomembno za moldavsko kmetijstvo, za eno najproduktivnejših sadjarskih območij SSSR. Prav zato so simpozij o opraševanju priredili v Kišinevu,« je poudaril minister Lupašku- Znanstvene referate in poročila s simpozija lahko razvrstimo v nekoliko tematskih skupin. Z organizacijo opraševainja entomofilnih rastlin s čebelami in s pravnimi normami so se v svojih referatih ukvarjali Wegtphal (NDR), Podolskij (SSSR), Kodon in Astaloš (CSSR) in Malaiu (Romunija). Iz tega, kar so povedali, je bilo razbrati, dar pravne norme podpirajo prispevek čebelarstev k povečanju kmetijskih pridelkov in v večini dežel za ta prispevek plačajo. Obseg prevoza čebel je v posameznih deželah seveda različen. Presenetljivo je, kako malo uporabljajo pri prevozu moderno nakladalno tehniko. Njena uporaba je v čebelarsitvu za zdaj malo rentabilna, toda zelo potrebna. Samotarske čebele in čmrlji sodijo med dobre opraševalce kmetijskih rastlin in zato so jim na simpoziju tudi posveltili pozornost (Blagoveščen-skaja, Grebennikov, Zinčemko in Nazarov). Karakteristično za njihovo raziskovanje je, da so ga vodili zooceno-logično, to je, ugotavljali so karakteristiko opraševalcev, njihovo populacijsko dinamiko, plemenski ustroj, ak-tivnosit na cvetovih, florokonstantnost in vrednotili so njihov pomen za celotno rastlinsko kulturo. Na obsežnem ozemlju SSSR živi nekoliko zemljepisnih ras medonosnih čebel. Torej imajo sovjetski raziskovalci možnost primerjati opraševalno dejavnost posameznih ras. O kavka-ških čebelah je že davno znano, da dobro oprašujejo travniško deteljo. Ave-stisjan, Gubin im Coj so ugotovili, da opravljajo enako temeljito delo pri opraševanju tudi karpatske čebele. Nimajo sicer tako dolgega jezička kot kavkaške čebele, toda enako intenzivno obiskujejo cvetove detelje. Avtorji pa so ugotovili, da so karpatske čebele univerzalne j še opraševalke entomo-filnih rastlin; to pomeni, da zmorejo poleg detelje izkoristiti tudi druge vire paše. Presenetljiva je ugotovitev, da je stepska čebela (srednjeruska) slabša opraševalka nemške detelje, ki je predvsem stepna rastlina. Bilaš in sodelavci so ugotovili, da so srednjeru-ske čebele dobro specializirane za opraševanje ajde. V ČSSR in v SSSR poteka selekcija čebeljih vrst z nagnjenostjo k specializiranemu opraševanju kmetijskih entomofilnih rastlin. V ČSSR so izbrali vrsto kranjske čebele, ki obiskuje bob in travniško deteljo. V SSSR so izbrali vrsto kavkaških in karpatskih čebel, specializiranih za zbiranje cvetnega prahu z metuljnic. Srednje-rusko čebelo plemenitijo za opraševanje ajde. Izbor in poskusi dokazujejo, da je specializacija čebel za posamezne rastline dedna lastnost, razmeroma ustaljena in za kmetijsko prakso pomembna (Bilaš in sod.). Iz prebranih referatov je videti, kako zelo skrbijo v mnogih državah za povečanje pridelka oljinic, predvsem oljne repice. Čebele povsod upošteva- jo kot faktor plodnosti semen oljne repice in sončnice in priporočajo čebele kot opraševalce cvetočim oljnicam (Plemenjev, Farkaš). Presenetljivo je bilo, da na simpoziju v Kišinevu ni bil nobeden od referatov namenjen problematiki varro-oze s stališča nomadskega čebelarstva. Toda govorili so o tem problemu v odmorih. Strinjali smo se v tem, da mora biti veterinarska oskrba proti var-roozi zanesljiva, hitra in prožna, da bi se preprečila resna gospodarska škoda v kmetijstvu in da se okužba ne bi več širila. Na čebelarskih simpozijih je v navadi, da so na zaključku ekskurzije. Imeli smo dvodnevno ekskurzijo po Moldaviji. Prvi dan smo obiskali sadne nasade medkolhozmega združenja »Pamjat Iljiču« nedaleč od mesta Tiraspol. Mladi nasadi so se upogibali pod letino sadja: jabolk, hrušk in breskev. Vodo za napajanje daje reka Dnestr, prehrano rodovitna humusna zemlja, opraševanje pa čebelarstva iz bližnje in daljne okolice. Čebelarjem za opraševanje plačajo. Poleg tega pa si lahko kupijo tudi do 300 kg sadja po režijski ceni. Kako nam je prijalo sadje, ni potrebno navajati, zlasti, ko so ga ponujale moldavske lepotice. Drugi dan je bila ekskurzija proti severu od Kišineva, do vinskega sov-hoza Romanešti. Sovhoz ima poleg prostranih vinogradov tudi sadovnjake in lastna čebelarstva za njihovo opraševanje. Obiskali smo plemenilno postajo, ki se je začela razširjati. Od sončne Moldavije smo se ločili s tolažilnimi občutki, da začenjajo v kmetijstvu resno ceniti opraševalno dejavnost čebel. UGODNO PRODAM skoraj novo, malo rabljeno kovinsko stiskalnico za vlivanje satnic 30 X 40 cm (nemška znamka (GRAZE) Rudi Triller, 64202 Naklo, Pivka 31 ZANIMIVO SREČANJE rNZ. FRANC SIVIC Nedavno je na ZČDS prišlo pismo iz Beograda, ki ga je napisal Kosta Jašmak. Pismo, v katerem nas pisec prosi za podatke o razširjenosti me-dovitih rastlin v Sloveniji, je uredniški odbor prepustil meni, da nanj odgovorim. Na srečo pa se mi pisanja ni bilo treba lotiti. Nekaj dni kasneje sem namreč odpotoval po opravkih v Beograd in tam sem našel tudi priložnost, da sem se s piscem tega pisma osebno seznanil. Kosta Jašmak me je obiskal proti večeru v prostorih hotela Turist, kjer sem imel rezervirano sobo. Bil je to krepak sedemdesetletnik, poln energije in idej. S seboj je prinesel svojo prvo knjigo, ki jo je bil v samozaložbi izdal pred približno desetimi leti. Naslov knjige je Medonosno bilje. To knjigo sem dobro poznal in jo svoj čas tudi koristno uporabljal pri izdelavi serije diapozitivov o medoviti flori Jugoslavije. Nisem pa vedel, da je pred nekaj leti izšla v založbi Nolit dopolnjena izdaja z istim naslovom, vendar v luksuzni izvedbi in s številnimi barvnimi slikami. Zdaj pripravlja že tretjo izdajo. V njej naj bi bilo še več slik. Zanimiva novost pa bo zemljevid Jugoslavije s podatki o razprostranjenosti najvažnejših medovi-tih rastlin. In ravno zaradi tega zemljevida so avtorju potrebni tudi podatki o medovitih rastlinah v Sloveniji. Bil sem nekoliko presenečen, ko mi je tovariš Jašmak povedal, da sploh ni čebelar. Kot upokojeni oficir je dolga leta delal v uredništvu Jugoslo-venskog pčelarstva kot tehnični urednik. Spoznal je, da čebelarji sicer razmeroma dobro poznajo čebelarsko tehnologijo, mnogo premalo pa čebelarsko botaniko. Njega samega so zanimale rastline že od otroških let, ven- dar mu vojaška služba ni dovoljevala, da bi se jim bolj posvetil. S toliko večjim veseljem in zagnanostjo se je začel ukvarjati z njimi zdaj, na starost, ko mu časa res ne manjka. Preden se je lotil pisanja knjige, je preštudiral vse, kar mu je bilo o medovitih rastlinah dosegljivega v domači in tuji literaturi- Nato je začel sistematično preiskovati različna območja v Srbiji, Črni gori, Hercegovini in v Makedoniji in ugotavljati, katere me-dovite rastline rastejo v tistih krajih. Rezultat teh študij in potovanj sta obe že prej omenjeni knjigi. Naj mimogrede omenim njegovo ugotovitev, da so več kakor polovico njegovih knjig doslej prodali v Slovenijo. Potem ko je že izšla prva knjiga, je včasih srečal na samotnih pa-siščih južne Jugoslavije kakšnega čebelarja iz Slovenije, ki je pripeljal tja svoje panje na osnovi podatkov iz njegove knjige. Takšna srečanja so mu bila v potrdilo, da je na pravi poti in da opravlja koristno delo za našo čebelarsko skupnost. Geografska karta o razprostranjenosti najvažnejših medovitih rastlin v Jugoslaviji je kajpak velik zalogaj. Tega se tovariš Jašmak zaveda, zato se je nadvse skrbno lotil dela. Povezal se je s številnimi čebelarskimi društvi po vsej domovini in tudi z mnogo botaniki. Čaka ga še veliko potovanj, saj želi nekatere podatke iz starejše literature osebno preveriti na terenu, če še držijo. V imenu slovenskih čebelarjev sem mu obljubil pri njegovem nesebičnem delu vso pomoč in mu za začetek podaril naj novejšo slovensko knjigo — ČEBELARSTVO, v kateri bo našel veliko koristnih podatkov o pašah v Sloveniji. Kasneje pa mu bom poslal še karto o razprostranjenosti gozdov ozi- jo pripravljamo ob pomoči kolegov iz roma medovitih dreves v Sloveniji, ki ljubljanskega gozdarskega inštituta. OB IZIDU KNJIGE ČEBELARSTVO IN2. J02E BABNIK Čebelarska literatura v svetu je dokaj obilna. Skoraj ni žuželke, o kateri bi bilo napisanega toliko knjig kot o čebelah. Med vso to množico knjig ne manjka tudi slovenskih del. Skoraj vsakih deset do petnajst let v zadnjem stoletju je izšla tudi na našem knjižnem trgu obširnejša knjiga o čebelah. Prav v začetku letošnjega leta je Časopisno založniško podjetje »Kmečki glas« izdalo knjigo »ČEBELARSTVO«. Na skoraj 400 straneh so naši znani čebelarji dali osnove in strokovne napotke za sodobno čebelarjenje. Avtorji te knjige so: Franc Javornik, Lojze Kastelic, Anton Kranjc, Janez Mihelič, Edi Senegačnik, Jurij Senegačnik in Uroš Vidmar. Knjiga vsebuje biologijo čebel, ki je osnova za razumevanje vseh nadaljnjih strokovnih sestavkov. V poglavju o gojenju čebel sta obravnavana oba panjska sistema, tj. AŽ kot li-stovni panj z omejeno prostornino in LR kot nakladni panj. Poleg pridelave vseh čebeljih pridelkov je dokaj podrobno opisan vsak čebelji pridelek, njegova sestava in uporaba. Osnova za uspešno čebelarjenje je poznavanje paš. V knjigi so obširno opisani izvori nektarja in cvetnega prahu. Glavni poudarek je na domačih slovenskih pašah, opisane pa so tudi paše zunaj naše republike, pomembno za prevaževalce. Na koncu govori knjiga o problematiki čebeljih bolezni, škodljivcev ter o zastrupitvah pri čebelah. Knjiga ima zelo lep slikovni del do- mačih avtorjev. Knjiga »Čebelarstvo« bo izpolnila vedno prisotno vrzel, ki se pojavlja posebno pri mladih čebelarjih in če-belarjih-začetnikih. Na enem mestu je zbrano vse potrebno strokovno znanje za uspešen začetek kot tudi za nadaljnje delo v čebelarstvu. Omenjena knjiga bo tudi nečebelarjem v veliko oporo pri spoznavanju te pomembne kmetijske panoge. Za vsakega začetnika bi bilo zelo koristno, da bi našel v knjigi tudi osnove čebelarske ekonomike. Spoznal naj bi se z osnovnimi stroški za panje, vrednostjo čebelje družine, ceno čebelnjaka, potrebnim osnovnim orodjem in inventarjem. Čebelarje tudi zanima poraba časa za oskrbo čebel, poraba sladkorja in končno, kakšen poprečen pridelek lahko pričakuje v slovenskem poprečju in kakšen, če se uvrsti med redne prevoznike. V tako zbrani čebelarski enciklopediji bi moral dobiti mesto tudi čebelar. O čebelarju amaterju ali čebelarju, ki mu je čebelarstvo dopolnilna dejavnost, bi kazalo napisati tudi nekaj vrstic. Čebelar namreč z vsem svojim znanjem in izkušnjami zelo veliko vpliva na razvoj in ekonomičnost čebelarstva. Poleg tega bi morali v to knjigo vnesti tudi osnove čebelarske morale. Ta je mnogokrat važnejša od vseh zakonov in pravilnikov, ki urejajo razmere v čebelarstvu in med čebelarji. Ob koncu želim, da bi bila knjiga čvrsta opora mladim čebelarjem in da bi prispevala svoj delež k obstoju in napredku slovenskega čebelarstva. ČEBELE IN ELEKTRONIKA ANTON FABJAN Čebelnjak sem postavil ob hiši za vasjo v upanju da si medved ne bo drznil priti vznemirjat čebele tako blizu vasi. Toda, ker je medved v kočevskih gozdovih kot del inventarja, je bilo to upanje napačno. Nekega dne sem prejel obvestilo, da se je ob čebelnjaku potikal medved, da pa čebelam za zdaj ni storil nič žalega. Ob tem sem se spomnil, da drugi obisk medveda morda ne bo tako miroljuben in da je potrebno takoj nekaj ukreniti. Razmišljal sem, za kakšne varstvene ukrepe naj se odločim. Iz pripovedovanj sem vedel, da razne ograje, okovje in bodice medveda ne zadržijo kaj prida. Odločil sem se, da bom čebele zavaroval z elektroniko. Izdelal sem dva električna pastirja, okrog čebelnjaka pa sem napeljal dvo-žično ograjo. Vsako od obeh žic je napajal njen pastir. To je bil varnostni ukrep za primer, če bi odpovedal eden od pastirjev. Ker so baterije za pastirje zelo drage, sem za napajanje pastirjev uporabil odslužen, a še primerno dober 12 V avtomobilski akumulator. Kmalu se je izkazalo, da sem ravnal prav. Nekega dne je medvedu resnično zadišal med. Prihlačal je do žice, a naprej ni šlo. Kar se je dogajalo ob žici, nisem videl; bili pa so tam sledovi. Žica je bila nepoškodovana, trava in zemlja pa sta bili na moč razkopani- Bil sem zadovoljen, da se je srečanje tako končalo in nič več me ni skrbelo. Kmalu pa so se začele druge itežave. Akumulator je bilo potrebno vsakih nekaj dni polniti, jaz pa sem bil od čebelnjaka oddaljen 20 km. V čebelnjak sem napeljal omrežno 220 V napetost in izdelal polnilec za akumulator. Ker se v čebelnjaku nisem nikoli dolgo zadrževal, sem imel s polnjenjem kljub temu težave. Polnilca si namreč nisem upal pustiti priključenega brez nadzora, ker nisem nikoli zanesljivo vedel, kdaj se bom spet vrnil. Iz zadrege sem si pomagal tako, da sem se spet zatekel k elektroniki. Tokrat sem izdelal napravo, ki mi je lahko vključevala in izključevala polnjenje akumulatorja, kakor sem nastavil časovne presledke. Ker sem razmišljal tudi o možnosti pridobivanja čebeljega strupa, sem omenjeni pro-gramator, če sem ga primerno programiral, lahko uporabljal tudi za draženje čebel pri poskusnem pridobivanju čebeljega strupa. Tako se mi je polnilec avtomatično vključeval in pastirji so nemoteno napajali varnostno žico okrog čebelnjaka. V zvezi z varstvom pa sem razmišljal še nekoliko dalje. K že omenjenemu programatorju sem dodal še nekatere dodatke. Ko sem vse to povezal, sem dosegel še kar solidno zavarovanje pred medvedom. In kako vse skupaj deluje? Če bi se medved skušal približati čebelam podnevi, bi naletel na ograjo iz bodeče žice, v kateri se vsako sekundo pojavljajo električni sunki, ki jih proizvajata dva pastirja. Ko pa se zmrači, posebna naprava poskrbi, da se vključi programator. Ta pa poskrbi, da se občasno polni akumulator in da se občasno prižgejo močne žarnice, ki osvetlijo okolico čebelnjaka. To se dogaja vso noč do zore. Tedaj se programator samodejno izključi in čebelnjak brani le še ograja, ki je pod napetostjo. Ta sistem zavarovanja je doslej deloval že eno leto brez posebnih težav. Zaradi popolne avtomatike mi ni treba skrbeti za nič drugega kot za nivo kisline v celicah akumulatorja in za zamenjavo pregorelih žarnic. Tudi med- ved se je doslej držal v spoštljivi razdalji in ni silil v čebele. Trenutno pa razmišljam o konstrukciji enostavnejših in boljših pastirjev za varstvo pred medvedom. Na osnovi prejšnjih izkušenj sem izdelal tudi majhno elektronsko napravo za pridobivanje čebeljega strupa. Napravo bo poganjala majhna 9 V baterija, vendar o tem kdaj pozneje. Z MITRALJEZOM OB PANJU Mlad čebelar sem, saj so minila šele štiri leta, odkar sem začel skromno čebelariti. Takrat sem kupil samo dva nova panja, vrste A2, s po desetimi sati. Ker je bila za moje razmere večja investicija neizvedljiva, mi je prijatelj posodil nakladni panj z istimi merami, kot ga ima A2. Po tem vzorcu sem izdelal deset nakladnih panjev. Poleg teh sem sam naredil tudi pet prašilčkov. Prvo družino sem s pomočjo starejšega čebelarja preselil v panj iz kostanjeve votline. Skrbno sem jo opazoval ter dohranjeval s sladkorno raztopino. Družina se je lepo razvijala, vendar sem hotel dobiti še nekaj rojev. Povprašal sem pri znancih čebelarjih, toda tisto leto so čebele zelo malo rojile. Tako sem dobil samo dva roja. Leta 1980 sem našel v starem panju še eno družino in tudi to preselil v svoj panj. Tega leta sem se včlanil v čebelarsko društvo Koper ter naročil revijo Slovenski čebelar, v kateri najdem veliko uporabnih prispevkov izkušenih čebelarjev. Odkar sem član tega društva, vsako pomlad pošiljam mrtvice in drobir v pregled. Trenutno imam sedem družin. Kot začetnik sem s pridelkom kar zadovoljen, saj mi je vsaka družina dala po dvasjet kilogramov medu. Ko sem spomladi 1981 vtiral satni-ce v satnike, je bil pri meni tast Ernest Krt iz Sečovelj, ki mi je povedal naslednjo zgodbo iz vojne: »V partizane sem odšel kot sedemnajstleten fant 9. 9.1943 in bil vključen v trinajsto Goransko divizijo. Ve- čino časa smo se zadrževali v Gorskem kotarju. Časi so bili hudi, predvsem nam je primanjkovalo obleke in seveda hrane. Kdor je bil borec te divizije, se bo spomnil, v kakšnih razmerah smo se borili, saj smo ostali brez hrane tudi po teden dni. Neke noči, aprila 1944, smo napadali ustaško vas blizu Ogulina. Bil sem mitraljezec. Med napadom sem opazil majhno stajo. Medtem ko je pomočnik stražil, sem zavil vanjo, seveda v pričakovanju, da bom našel kaj hrane. Mislil sem, da bom staknil vsaj kakšen krompirček. Prižgal sem vžigalico in opazil »kašete«. (Po opisu sklepam, da je šlo za nakladalne panje — op. pisca)- Z bajonetom sem odprl pokrov, vzel sat ven ter kar z roko pometal čebele stran. Satje in med, kar vse skupaj sem jedel kot polento- Pri tem sta me pičili samo dve čebeli, ena pod pazduho, ena pa v ustnico. Najedel sem se, napolnil porcijo ter jo odnesel pomočniku. Zanimivo je, da nisva imela nikakršnih težav s prebavo, celo želodec naju ni bolel. Med me je okrepil, tako da sem brez hrane vzdržal še nekaj dni.« Zanimalo me je, če je panj zaprl, pa je odvrnil, da za to ni bilo več časa, ker je napad še potekal. »Naredil si torej kot medved, med si pojedel, panj pa pustil odprt,« sem komentiral. Hotel sem izvedeti še, če je bila v satovju žica, vendar je rekel, da je ni videl, pod zobmi je pa tudi ni čutil. S čebelami pa moj tast še danes ni prijatelj. Meni namreč, da živalim, ki jih ne moreš zvezati, ni dobro hoditi blizu. Radoslav Konstantin INKARNATKE JE VEDNO MANJ FRANCE VARDJAN Inkarnatka je bila svoj čas zelo priljubljena za zeleno gnojenje in za krmo. Za inkarnatko je sledila rana koruza, zelje, krompir, saj ena pesa, v vrtnarstvu rdeča pesa, korenje, por in zelena. Ker sodi kot detelja k zračnim, dušik izkoriščajočim metuljnicam, zapušča z dušikom zelo bogato zemljo. Za inkarnatko so nenavadno dobro uspevale sorte rane koruze (cinkvatin). Sodobne hibridne koruze, ki jih moramo saditi zgodaj, so krive, da kmetje inkarnatko zanemarjajo; vedno bolj jo opuščajo. Za čebelarja je to zelo velika škoda, kajti inkarnatka je bila zelo medovita in je izpolnila vrzel med pašo na sadnem drevju in med lucerno in črno deteljo. Razvojna doba inkarnatke je zelo kratka. Sejemo jo v avgustu. Dobro prezimi in v maju že cvete. Ko začne odcvetati, jo podorjemo za zeleno gnojenje. Za podorom pa sledijo zgoraj naštete kmetijske rastline. Torej je inkarnatka večkrat koristna, ker da dober prirast v dobi, ko zelene krme primanjkuje, ker izboljša strukturo tal, ker poveča količino dušika v tleh in daje bogato čebeljo pašo. Zanimivo je, da niso vse čebele sposobne izkoristiti med detelj, ker je nektar globoko v cvetu. Izjema je naša kranjska čebela, ki je prilagojena na deteljno čebeljo pašo. Detelja se je samoniklo prilagodila sesalnemu organu kranjske čebele in nastal je znan rod »kranjska črna detelja«, ki je imela do nedavnega dober sloves pri pridelovalcih v vsej Evropi. Naše semenarne so jo s pridom izvažale in njeno seme še vedno išče tuji trg. Med inkarnatke je svetel. Sadnega in grozdnega sladkorja je približno enako (41 do 49 %), sadnega sladkorja je malo (6,9 do 8,1), ravno tako pesnega (0,1 do 0,7 ^/o). Okus je zelo zmeren, brez kake značilne arome. Pelod je biološko zelo učinkovit, saj je nenavadno bogat z dušikovimi spojinami (5,0 do 5,35 °/o). Količina nektarja (sladkorja) je odvisna tudi od sort. Tetraploidne inkarnatke in druge detelje dajo 2- do 3-krat več sladkorja kot diploidne. Vrednost paše je lahko genetsko pogojena, torej ni cilj žlahniteljev doseči le veliko krme, ampak tudi več sladkorja na hektar. OBVESTILO ČD Ljubljana obvešča svoje člane in ostale udeležence minulih predavanj, da bo nadaljevalni praktični del potekal po naslednjem razporedu: 1. Vzreja in preleganje matic — v soboto, 15. maja 1982 v Vzrejnem centru Ljubljana, pri živalskem vrtu ob Večni poti. Nazorni prikaz bo izvajal tov. D. Švara. Praktični prikaz bo ob vsakem vremenu. 2. Prognoza gozdnega medenja — v soboto, 5. junija 1982 v Kočevkih gozdovih. Nazorni prikaz bo izvajal tov. I. Grajš. Zaradi zahtevnosti prognoziranja — pot po gozdovih je predvidena na razdalji ca. 40 km, zato bodo poslani iz ČDL le trije čebelarji. Za ČD Ljubljana — vodja za vzgojo in izobraževanje inž. Boätjan Roblek 7-z dniMßenega zioijenja ČEBELARSKA RAZSTAVA V SEMIČU Mnogim čebelarjem, vinogradnikom in drugim obiskovalcem vinske razstave v Semiču je še danes v dobrem spominu 25- in 26. april lanskega leta, ko smo čebelarji čebelarskega društva Semič predstavili širši javnosti dejavnost društva, zgodovinski razvoj čebelarstva in nasploh približali občanom čebele in čebelje pridelke. Razstavo nam je uspelo organizirati ob vsesplošnem razumevanju članov društva, posameznikov, ki so rade volje odstopili svoje eksponate, in ob pokroviteljstvu delovne organizacije Me-deks, ki je vsestransko podprla našo dejavnost. Društvo v Semiču je pravzaprav mlado, saj bomo letos praznovali šele petletnico svojega obstoja in organiziranega dela. Zato smo toliko bolj veseli našega uspeha, ki smo ga dosegli s čebelarsko razstavo. Do ideje, da bi lahko svojo dejavnost pokazali tudi javnosti, smo prišli na IO društva. Ko smo organizatorjem »Vinske razstave« nakazali svoj predlog, so ga sprejeli z odprtimi rokami in dobili smo zeleno luč za svojo nadaljnjo akcijo. Ni bilo lahko, kajti zavedali smo se odgovornosti, ki je stala pred nami. Poti nazaj ni bilo. S trdno voljo in z željo, da nam mora uspeti, smo se prijeli dela. Sešlo se je celotno društvo. Vsak član je dobil nalogo, ki jo je moral izpolniti. Seveda je slonelo največje breme na pripravljalnem odboru in izvršnem odboru društva, zakaj spregledati nismo smeli nobene podrobnosti. Razstava je potekala po določenem programu v okviru prireditev vinske razstave. Na prireditveni prostor so opozarjali velik napis, svojevrstni pa- nji in čebelarska točilnica, ki so uspešno privabljali obiskovalce. Razstavo je kazalo obiskati. Vsakemu obiskovalcu smo ob ogledu podarili značko čebelarskega društva Semič- V razstavnem prostoru so bili vsakomur na voljo člani društva, ki so strokovno razlagali posamezne eksponate in povedali še kaj več o čebelarstvu. Takoj na začetku je razstavljala DO »Medex« svoje izdelke in literaturo, ki jo lahko ponudi čebelarjem in drugim interesentom. Sledila je zgodovina čebelarstva skozi stoletja s svojo literaturo in podobami naj večjih mož iz čebelarske stroke. Marsikoga so očarale panjske končnice znanega čebelarja Lojzeta Kastelica. Na razstavnem prostoru so prikazovali diapozitive o čebeljih boleznih in škodljivcih. Poleg vsega omenjenega ni manjkalo najrazličnejših vrst panjev, čebelarskega orodja, čebeljih pridelkov, raznih notic in podatkov, ki so ponazarjali bistvene elemente s čebelarskega področja- Panoji s slikami so na svojevrsten način demonstrirali vsakodnevne prizore iz čebelarskega sveta. Lahko rečemo, da je razstavni prostor prikazoval v besedi in sliki vse, kar naj bi vedel vsak deloven človek, da bi lažje vrednotil pomen čebelarstva tako v naravi kot v širši družbeni skupnosti- Da bi dali razstavi in dogajanjem v zvezi z njo pravi praznični pomen, smo najzaslužnejšim čebelarjem, ki so v preteklih letih veliko prispevali za napredek čebelarstva na območju Semiča in Bele krajine, podelili posebna priznanja za dolgoletno delo. Obiskovalci, ki so bili na slavnostni seji in podelitvi priznanj, so lahko za sklep poslušali predavanje o pomembnosti čebelarstva in si ogledali film o var-roozi. Obisk naše razstave je bil izredno dober, saj smo zabeležili več kot 2500 obiskovalcev. Posebej smo bili veseli organiziranega obiska učencev COŠ Semič, čebelarjev čebelarskega društva iz Šentruperta ter Krke iz Novega mesta, vidnih predstavnikov DO »Medexa« in ZČDS ter skupščine občine Črnomelj. Prav je, da omenimo tudi čebelarsko točilnico. Ponujala je slastno domače pecivo, ki so ga pripravile gospodinje, ter razne medene pijače, izdelane po receptih čebelarjev našega društva. Čebelarska razstava je prikazala veliko zanimivega za vsakogar. Delali in pripravljali smo jo z željo, da bi prikazali obiskovalcem vsaj del čebelarjevega vsakdanjika in vsaj tisto, kar je bilo mnogim neznano. Prepričani smo, da nam je z našo zamislijo uspelo, kajti obisk na razstavi je potrdil veliko zanimanje javnosti za čebelarstvo in čebelarsko dejavnost. Ob tej priliki bi se radi ponovno zahvalili vsem organizacijam, društvom in posameznikom, ki so nam pri organizaciji razstave pomagali z denarjem, nam posodili dragocene eksponate in z osebnim delom prispevali k realizaciji in izpeljavi te čebelarske prireditve. Jože Kočevar Republiška veterinarska uprava sporoča o stanju čebeljih kužnih bolezni za čas od 1. 4. do 15. 4. 1982 VARROOZA V občini Ajdovščina v 5 čebelnjakih, Brežice v 1, Celje v 6, Cerknica v 1, Črnomelj v 3, Domžale v 6, G. Radgona v 6, Grosuplje v 6, Jesenice v 1. Kočevje v 5, Koper v 3, Kranj v 7, Lj. Bežigrad v 2, Lj. Moste v 4, Lj. Šiška v 9, Lj. Vič v 9, Logatec v 1, Maribor v 31, Metlika v 2, M. Sobota v 24, N. Gorica v 31, N. mesto v 4, Ptuj v 2, Radovljica v 9, Ravne v 3, Sevnica v 2, Sežana v 4, Škofja Loka v 4, Šentjur v 1, Tolmin v 13, Trebnje v 3, Titovo Velenje v 3, Žalec v 1 čebelnjaku. Skupaj v 212 čebelnjakih PRŠIČAVOST V običini Celje v 1 čebelnjaku, Cerknica v 1, Domžale v 1, II. Bistrica v 1, Lj. Moste v 2, Lj. Šiška v 1, Lj. Vič v 1, N. Gorica v 2, Postojna v 1, Sežana v 6, Sl. Gradec v 1, Šk. Loka v 1 čebelnjaku. Skupaj v 19 čebelnjakih HUDA GNILOBA ČEBELJE ZALEGE V občini Brežice v 1 čebelnjaku, Celje v 1, Dravograd v 1, Idrija v 3, Litija v 2, Maribor v 10, Postojna v 5, Ptuj v 2, Sl. Bistrica v 3, Trebnje v 1, Zagorje v 1 čebelnjaku. Skupaj v 30 čebelnjakih £Z popust. Prosimo vas, da se predhodno informirate ali imamo zaželeni predmet na zalogi. E. M. FUCHS OGLASI Kupim 10 rabljenih AZ panjev Franc Cerar, Ponoviška 9, 61270 Litija PRODAM 15 naseljenih AZ panjev ali samo čebele s satjem Jože Felicijan, Veliki Podlog 37, Leskovec pri Krškem PRODAMO večje število hramčkov in plemenilčkov sistema »Zander«, vse v dobrem stanju. Ogled: Ciril Jalen, Rodine 18, 64274 Žirovnica. ZČDS, Cankarjeva 3, 61000 Ljubljana KUPIM rabljeno točilo in kombiniran mizarski stroj, po možnosti z rez-karjem. Štefan Pozderec, Melinci 3, 69231 Beltinci PRODAM 2 AŽ panja z družinama. Čebele so zdrave. Gregor Drolc, Rezijanska 16, Ljubljana, telefon 263 870 PRODAM več rojev meseca maja in junija. Janez Čuden, Prečna 3, 64264 Bohinjska Bistrica PRODAM 16 novih naseljenih AZ panjev na 10 satov in čebelnjak za 2^ AZ panjev, primeren za vikend. Florijan Pogačar, Rečiška cesta 26, Bled PRODAM, zaradi slabega zdravja, 30 čebeljih družin. Prodam tudi skoraj nov čebelnjak za 36 panjev, v katerem je predprostor s približno 5 m'2 površine. Peter Grabnar, Moravče, Vegova 11 List izhaja vsakega 1. v mesecu Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Cankarjeva c. 3/II. Telefon: 210 992. Izdajateljski svet: Dušan Švara, predsednik; člani: Franc Magajna, Martin Mcncej, Janez Mihelič, Fani Osojnik, A. Marija Sedej, Joško Slander in Janez Terlep. Uredniški odbor: Janez Mihelič, Dušan Švara, Jože Babnik, Lojze Kastelic, Martin McnccJ, Franc Javornik, Franček Slvic. Odgovorni urednik: Dušan Švara Glavni urednik: prof. Janez Mihelič Tehnični urednik: Matija Hočevar Lektor: prof. Danica Bizjak Olavni in odgovorni urednik Biltena — Medex — exp.-imp. Franc Strumbelj. Letna naročnina za nečlane 400.—, za tujino 500.—, za člane čebelarskih organizacij drugih republik 400.— dinarjev. Cena za posamezno številko je 40.— dinarjev za tujino 50.— dinarjev. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Reklamni oglasi: cela stran — G000 din, pol strani — 3500 din, četrt strani — 2000 din. Trikratna zaporedna objava 20 % popusta. Splošni oglasi: beseda 10 dinarjev. Člani imajo pravico do enega brezplačnega oglasa v tekočem letu, do 20 besed. Za vsako naslednjo besedo doplačajo po veljavni tarlri 10 dinarjev. Članarina znaša 300.— din in 2 din od panja, s članarino je plačan tudi Slovenski čebelar. St. žiro računa pri SDK v Ljubljani, Miklošičeva c.: 50101-678-48636. Devizni račun št. 50100-620-107-010-30960-943. Revijo sofinancira RSS. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 421-1/74 Je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. Tiskala tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana v 7.800 izvodih. Rokopisov ne vračamo.