Za ves mesec Din 12"- DECEMBER 1 N Zedinjenje 2 P Bibijaua 8 T Franc J 4 S Barbara Б Č Saba 6 P Nikolaj 7 S Ambrož 8 N 2. adv. 0 P Delfina 10 T Melhiad © Л S Damaz 12 C Aleksand. 13 P Lucija 14 S Konrad 15 N 3. adv. 16 P Evzebij 17 T Lazar C 18 S Gracija n 19 C Urban 20 P Evgenij 21 8 Tomaž 22 N 4. adv. 23 P Viktorija 24 T Adam in E. 25 S Božič 26 Č Štefan 27 Г Janez Ev. 28 S Ned. otr. 29 N Pred n. let. 30 P Evgenij 31 T Silvester „GLAS NARODA" LJUBLJANA — NEBOTIČNIK Uprava: Gajeva L Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 28. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6Д O I. AS Št. 220 izhaja vsak dan V Ljubljani v nedeljo, dne 8. decembra 1935 Današnja številka vsebuje: Sankcije v teoriji in praksi Italijani bombadirajo bolnišnice Mussolini o sankcijah Da ne bo narodne sramote Glas slovenskih otrok Zaščita kreditnih zadrug Gospodarstvo Abesinije .......................... ■"■miHMiii Rokopisov ne vračamo Leto I. Nenadna italijanska letalska ofenziva Sam cesar sodeluje pri obrambi mesta Desiie, London, 7. decembra. Agencija Reuter poroča o včerajšnjih dogodkih v Vzhodni Afriki: Italijanska letala so izvršila včeraj v treh poletih prvi veliki napad na Desije. Na mesto je padlo na tisoče bomb in so na mnogih krajih nastali požari. Okrog 40 vojakov in civilnih oseb je bilo ubitih, 32 pa ranjenih. Ko so cesarju, ki se je mudil v Desiju, sporočili, da bližajo italijanska letala, se spočetka ni hotel umakniti v protiletalsko zavetišče. Toda njegovi svetovalci so ga končno le pregovorili in mu dopovedali, da je njegovo življenje dragoceno za državo in bi bilo nesmiselno postavljati se nevarnosti, predvsem pa izpostaviti državo katastrofi. Cesar je tedaj zapustil palačo, v katero so kmalu pozneje udarile bombe in jo vnele. Pri naslednjih dveh napadih je cesar sam sodeloval pri obrambi mesta. Obiskoval je ranjence in skušal je pomiriti one, ki so pobegnili i-z zavetišč, kakor tudi one, ki so ostali v mestu. Abesinska obramba Po vesteh, ki so prispele iz Addis-Abebe po radiu iz Desi ja je sedaj v Desi ju okrog 25.000 ki so ga včeraj v treh poletih napadla italijanska letala in ga napol razdelala Tudi ameriški bolnišnici niso prizanesla... Veliko ogorčenje v USA Addis-Abeba, 7. decembra AA. Po še nepotrjenih vesteh o bitki pri Nolu zapadno od Makale se je s to bitko pričela italijanska ofenziva. Vse kaže, da bo prišlo sedaj resnično do odločilne bitke. Abesinska vlada je mnenja, da bi se lahko italijanski letalski napadi kmalu onemogočili, če hi prepovedali izvoz petroleja v Italijo. Z ogadenske fronte ni nikakih novih vesti. prebivalcev. Italijanska letala so spremenila mesto v pravi pekel. Celi okraji so v razsulu. Protiletalska obramba je bila takoj v polni akciji. Z vso intenzivnostjo so obstreljevali letala g topovi in strojnicami. Letala so z bombami uničila ameriško bolnico. Neka ameriška bolničarka in šef bolnice sta ranjena. Tudi druga dva letalska napada srta povzročila mnogo človeških žrtev. Splošno prevladuje prepričanje, da bodo Italijani sedaj, ko so postali gospodarji skoro vseh Tembijenskih gora prehiteli Abcsince in sami pričeli z ofenzivo. Mnogi spopadi prednjih straž dokazujejo, da sta srednji in zapadni italijanski armijski zbor v stalnem kontaktu z nasprotnikom. Napad tudi na Gondar Po nekem drugem radiotelegramu je včeraj dopoldne 6 italijanskih letal napadlo z vžigal-nimi bombami Gondar. Tudi tam je več poslopij pogorelo. Štiri žene in dva otroka sta bila ubita. Večje število prebivalcev pa je dobilo hude opekline. Abesinski protest Abesinska vlada je brzojavno protestirala pri mednarodnem Rdečem križu zaradi bombardiranja bolnice v Desiju, Id ga kvalificira kot barbarsko dejanje. Bolnice so prezaposlene z delom okrog ranjencev, da bi mogle skrbeti še posebej za njihovo zaščito proti letalskim napadom. Med ranjenci je tudi posebni poročevalec agencije Havas G o i 11 o n, ki je dobil zelo hude poškodbe. Po vesteh, ki prihajajo iz severne in južne fronte so letala izvršila linde napade na razna abesinska taborišča, vasi in mesta. Tudi papež posreduje t Brez upanja v mimo rešitev Sestanek Hoare-Lavat prinese razčiičenjel Dunaj, 7. decembra, u. Današnja »Reichspost« piše, da bo sv. oče posredoval v itali-jansko-abesinskem sporu. List pristavlja, da papeževa akcija ne bo političnega značaja, ker se bo sv. oče vzdržal vsakega posega v podrobnosti tega spora. Hoare v Parizu London,-7. decembra, n. Zunanji minister Hoare je davi odpotoval v Pariz. Rim, 7. decembra. AA. Angleški poslanik Drummond je danes opoldne obiskal Mussolinija. Sestanek z L avalom Pariz, 7. decembra, r. Hoare in Lavai se sestaneta jutri bržkone okrog 15. ure. Politični krogi predvidevajo, da bodo njuni razgovori trajali dober del popoldneva. O sestanku bo vsekakor objavljen službeni komunike. Za razgovore v ostalem ni do- ločen nikak uradni program. Kakor zatrjujejo politični krogi bosta govorila bržkone o rezultatih dela kolonialnih strokovnjakov, torej o načrtu osnove za nadaljnja pogajanja, če se bosta o tem načrtu končno sporazumela in ga eventualno spopol-nila, bo načrt takoj predložen Mussoliniju in abesinskemu cesarju v odobritev. Vsekakor bo moral biti načrt tak, da ga bodo lahko sprejeli tudi pri DN. Gotovo se bosta razgovarjala tudi o prepovedi izvoza petroleja v Italijo, vendar ni verjetno, da bi se našli v tem pogledu kaki novi elementi, ker se najbolj interesirane države-izvoznice še niso docela jasno izrazile o tem vprašanju. Verjetno je, da bo Hoare obvestil Lavala tudi o korakih angleške diplomacije v Berlinu, ki so imeli namen pripraviti teren za eventualno sklenitev letalskega pakta in konvencije o razorožitvi v zraku. Lavai pa bo dal Hoaru podrobne informacije o sestanku kancelar j a Hitlerja s francoskim poslanikom v Berlinu. Sankcije v teoriji in praksi (K problematiki čl. 16. pakta DN.) Jean R e y, avtor znane knjige «Komentar pakta DN», je objavil v biltenih «Telefrancea» zelo zanimiv članek o členu 16 pakta DN in o njegovem izvajanju v sedanjem italijansko-abesinskem sporu. Članek je izšel pod naslovom «Čl. 16 pakta DN» in se glasi: Prvič v zgodovini DN se izvaja čl. 16. Slepi bi bili tisti, ki ne bi v tein primeru o priliki italijansko-abesinskega spota videli tistega, za kar gre, in to je usoda enega izmed glavnih poroštev kolektivne varnosti. Da bomo stvar boljše razumeli, se moramo za trenutek vrniti k rojstvu čl. 16.; to nam bo omogočila najti pot za kanaliziranje razplamtelih strasti v korist miru. Leta 1919., ko so začeli pripravljati pakt, sta se kazali dve tendenci. Države, ki so se smatrale v večji nevarnosti, so hotele zagotoviti DN čvrsta sredstva za akcijo. Tako sta Belgija in Francija skušali okrepiti besedilo in stilizacijo načrta, ki je pozneje postal čl. 16. Po drugi strani so pa države, ki so mislile, da so v manjši nevarnosti in so se bale, da ne bi zaradi reševanja drugih morale lepega dne vskočiti v novo pustolovščino, skušale omejiti vnliv tega, kar je pozneje dobilo ime sankcij. Če danes čitamo čl. 16. objektivno, se moramo zgroziti nad njegovo strogostjo. Striktno izvajanje tega člena ne obvezuje samo članic DN, da takoj »pretrgajo vse trgovinske, finančne in druge zveze z državo, ki je kršila pakt,s temveč zahtev takšno pretrganje zvez tudi med to'državo in vsemi drugimi državami, naj so že članice DN ali ne. V tistem času, ko so sestavljali ta pakt, so mislili, da se bodo v DN združile vse države z veliko materialno močjo. Ko se je pa izvedelo, da bo USA ostala zunaj DN, se je že zdelo nemogoče, da M se čl. 16. integralno izvajal. Kakšna je bila sodba Anglije in nekaterih do-miniono"? Balfour ie dal v tem smislu potrebna pojasnila v svetu DN leta 1920. Prvi dve skupščini DN sta ublažili oziroma napravili elastič-nejši čl. 16. ter pripravili obenem tudi način njegovega :zvnianja. Ta prizadevanja so privedla do sprejetja nekaterih direktiv, ki so jih izglasovali 4. oktobra 1921. Te direktive so one, ki vodijo organe DN v sedanjem sporu. V duhu DN ie, pravijo te direktive med drugim, da poskuša že v samem začetku preprečiti vojno in ohraniti mir z gospodarskim pritiskom. Po teh direktivah bo vse odvisno od razmer, ki bodo narekovale potrebne ukrepe. Postopno pa je treba preiti k strožjim ukrepom. Naposled so leta 1921. odnehali od prekinitve vseh odno-šajev, ker se DN omeji na io, da želi dosego sporazuma, ki naj omogoči sodelovanje tudi tistih držav, ki niso članice DN. Kdo naj odločuje in izvaja sklepe? Formalno besedilo čl. 16. so precizirale že direktive iz leta 1921. Zato so Manice DN obvezane posamič izvajati čl. 16. Organi DN imajo torej edino nalogo organizirati in koordinirati akcije posameznih članic DX, To ie zelo važno v primeru neuspeha DN kot celote, da imajo članice DN pravico do po-samoznostnih akcij na podlagi čl. 16. To načelo je služilo n. pr. tudi za enega izmed temeljev nedavno sklenjenega francosko-sovietskega pakta in češkoslovaško-sovjetskega pakta. A to so samo posamezni primeri; ugotovitev, da je pakt kršen, ima za normalno posledico izvajanje čl. 16. pod okriljem DN. Intervencija DN ni samo poroštvo za njegovo moč in daljnosežnost, temveč je tudi poroštvo za zmernost in obzirnost, kar je zelo potrebno, če vpo-števamo raznolikost interesov. čl 10. in direktive iz leta 1021. imajo na umu akcijo sveta DN. Toda baš v italijansko-abesinskem sporu vidimo, da se je skupščina DN pridružila svetu DN. To ni prazna potreba, ie pa pametna politika, ker tako vse članice DN prevzamejo svoj delež odgovornosti. Ni naš namen na dolgo popisovati mehanizem, ki se izvaja leta 1935. Vemo. da more svet DN imeti tehniško komisijo kot pomožni organ. Ustanovil se je odbor za koordinaciio, kjer so vsi zastopani in ki izdaja sklepe. Ta koordinacijski odbor. imenovan tudi »konferenca članic DN?, je izvolil ožji odbor, imenovan »odbor osemnai-stihc, ta odbor pa je izvolil več tehniških pododborov. Naposled ne gre pozabiti tudi dela tajništva DN, ki je posebno veliko, kadar gre za ankete in pripravljanje tekstov. Nič ne bi bilo lažjega kakor rogati se mnogoštevilnim komisijam in podkomisijam, toda kdor bi se rogal, bi pohabil, da je politična akcija v mednarodnem zivlienju možna samo tedaj, če razpolaga s no-. bui,,,; upravnimi in tehničnimi organi. F.den izmed rezultatov sedanie krize je omogočanje pm. '9,niranja čl. 16., oziroma niegov°ga izvajanja. la kriza nas na uči še druge stvari. Tako n. pr da nj nikaka utopija, če imamo v primeru kršitve pakta z vojno v kolektivno inter-venciio. Dalie ne gre o tei intervenciji soditi površno. Očividno je pa to. da so abstraktne Problemi pomorske konference London, 7. decembra, n. Listi poročajo, da bo japonska delegacija na pomorski raz-orožitveni konferenci zahtevala znatno redukcijo števila matičnih ladij za letala, nizkih vojnih brodov, redukcijo njihove tonaže, kakor tudi tonaže križark in sploh ukinitev blindiranih križark po 10.000 ton. Zedinjene države bodo zahtevale, da se določi minimalna tonaža za oklopne vojne ladje na 35.000 ton. Vse kaže, da bodo Američani glede križark v marsičem popustili. Vztrajali pa bodo pri svoji zahtevi, da se najvišja dopustna tonaža križark zniža na 7.000 ton. Francija in Italija si bosta skušali izgovoriti po dve veliki oklopni vojni ladji po 35.000 ton. Izrazili bosta pripravljenost reducirati tonažo za te ladje, vztrajali pa bosta glede omenjenih štirih ladij, ki so že v gradnji. Tudi Italija smatra, da je treba podmornice ohraniti. pravne formule nezadostne, ker dado samo temelj, na katerem ;e treba graditi na konkreten način mednarodni red in mir. Skušnja je pokazala, da ni moči od vseh držav zahtevati enak prispevek in da koristi posameznih v tem ali onem sporu niso zmerom enake. Gre za to. da se preprečijo ekstremni ukrepi, pa tudi za lo. da se ne kompromitira kolektivna akcija. Zato je DN v zadnjih 10 letih sprejelo sistem, ki je hkratu čvrstejši in človekoliubnejši od prvotnega sistema iz leta 1919. Potrebno je najprej, da se napadenec more braniti z vsemi sredstvi. Dalje je treba, da države, ki so ne- verjetno je, da Italija ne bo zahtevala nevtralizacije Sredozemskega morja in Gibraltarja, kakor se je to spočetka‘trdilo. Vse 'kaže, da bodo nastale največje težave na konferenci zaradi nasprotstev med Ameriko in Japonsko. Lahko bi se zgodilo, da zaradi njunih popolnoma različnih stališč, konferenca sploh ne bo imela nikakega uspeha glede omejitve v oboroževanju na morju in da se bodo pogajali večinoma o strateških vprašanjih in z utrdbami na Tihem oceanu. Vprašanje zase bo vsekakor ponovna oborožitev Nemčije. Francija bo za vsako ceno zahtevala, da se določi neko razmerje med njeno pomorsko vojno silo in nemško. Ker je med Nemčijo in Anglijo že dosežen sporazum. po katerem ima Nemčija pravico zgraditi vojne ladje v določenem razmerju napram angleškim silam na morju, je jasno, da bo v danem primeru treba določiti novo razmerje tudi med angleško in francosko vojno mornarico. posredneje prizadete, tako n. pr. sosede, intervenirajo na energičen način. Ta solidarnost bo pa mogla biti učinkovila samo tedaj, če se poprej organizira. Odtod pakti za Vzajemno pomoč ilokarno. Francija in Mala Antanta, nedavni dogovori s Sovjetsko Rusi jo). Naposled mora celota vseh organiziranih narodov nastopiti zoper napadalca s svojo čvrsto finančno in gospodarsko močjo. To je tisti mehanizem, ki danes obstoj: Miroljubne države naj ostanejo zveste teinu sistemu in naj bodo prepričane, da se terjajo od njih samo najpotrebnejše žrtve, potem bo vsak napad vnaprej obsojen na neuspeh. Napetost v Franciji popušča Pariz, 7. decembra. Ö včerajšnjem glasovali ju v poslanski zbornici poroča agencija Havas: Glasovanje se je vršilo enostavno po običajnem redu. Za vlado je glasovala večina radikalov. Od 156 radikalno-sociali-stičnih poslancev se jé pet vzdržalo glasovanja, 40 pa jih je glasovalo proti. Razprava se je pričela v atmosferi splošnega popuščanja napetosti in položaj za vlado se je od trenutka do trenutka vedno bolj jačil. Proti vladi je snoči glasovalo: 10 komunistov, 97 socialistov, vsa nova delavska zajednica, 10 članov socialistične zveze, 31 radikalnih socialistov, 53 radikalov levičarjev in 11 neodvisnih levičarjev. Debata v angleškem parlamentu London, 7. decembra, n. V spodnji zbornici se je včeraj nadaljevala debata o zunanji politiki. Delavski poslanec Greenfield je stavil zbornici znani predlog delavske stranke o spremembah odgovora na prestolni govor in je svoj predlog v daljšem govoru utemeljeval. Izrazil se je za ojačen j e avtoritete DN in opozarjal na resne dogodke na Kitajskem. Konservativni poslanec Sandis je govoril o bližnji pomorski razorožitveni konferenci in poudaril, da ni pričakovati, da bi Japonci pristali na razmerje 3 : 5. To je nov resen problem, ki bo lahko povzročil v mednarodnih odnošajih še velike težave, če ga v poslednjem momentu ne bodo znali rešiti. Vsekakor se Angliji ni treba več bati Amerike glede gradnje novih brodov. Anglija napram Ameriki nima nikakih nasprotnih interesov, pač pa je pričela Japonska prekriževati angleške račune na Kitajskem ih na Daljnem vzhodu sploh. Polkovnik Moore je opozarjal na italijansko-abesinski spor. Poudaril je, da ves svet zahteva njegovo takojšnjo likvidacijo. Čim pa bo ta spor rešen, bo nasta o vprašanje o reviziji mirovne pogodbe, ki postaja vedno bolj aktualna, ker je vsemu svetu zmerom bolj jasno, da se morajo iz mirovnih pogodb odstraniti vsi razlogi za maščevanje, na katero se pripravlja mnogo držav. število mrtvih London, 7. decembra. Reuter poroča ir. Xew-Yorka: Po podatkih, ki so jih zbrali Američani je pri letalskem obstreljevanju Desiai našlo smrt okol. 500 ljudi, nevarno ranjenih pa je 200. Mislijo, da tudi te številke niso še dokončne. Vremenska napoved Napoved za danes: Prevladovalo bo oblačno na vzhodni polovici, a deloma oblačno na zapadni polovici. Malo dežja in snega bo najbrže mestoma. Sobice vzhaja ob 7.03, zahaja ob 15.56. Badi ..A'.V/i'Ak zaprek naš list v ponedeljek ne izide. Uprava »Glasa Naroda«. Politični utrinki Dobroto moramo poživiti in dvigniti Zadnji »Kmetski list« pravi v članku »Miklavž je umrl« med drugim tole: »Kaj nas čaka, nihče ne ve, in mi ne maramo biti preroki, kaj pa je že bilo, ve vsakdo, kdor se le malo ozre po zgodovini. Zgodovina vseh dob pa nas uči, da ljudstvo prinaša neznosna bremena samo do neke meje. Saj nam ni treba segati nazaj v davno dobo Kitajske, Babilona, Egipta in Rima, ni treba nam omenjati stisk, ki so dovedle do francoske revolucije. Dovolj je, ako se razgledamo po dobi, ki smo jo sami doživeli in jo še doživljamo. Vedno in od povsod zveni isti nauk o loku, ki poči, če je preveč napet. Sedanji rod je doživel toliko gorja, da si ne želi ničesar boij kakor miru in znosno ureje-ivgn življenja. Ako pa hočemo to doseči, ne smemo dopuščali, da bi dobrota pred našimi očmi umirala in da M beda in pomanjkanje ljudi pretvarjala v zvezi. Dobroto moramo ohranili, jo poživiti in jo dvigniti. Če bomo to dosegli ali ne, je odvisno od nas samih.« Učite vse narode ! V članku »Cerkev in politika« piše zadnji »Kmetski list« o odnosu cerkve do političnih strank in navaja najmarkantnejša mesta o tem vprašanju iz govora banjaluškega škofa Gariča iz leta 1928. po umoru kmetskega voditelja Stjepana Radiča. V nadaljnem izvaja člankar: »Cerkev mora stati nad strankami, nad razredi, stanovi in iznad njihovih borb za vsakdanje življenje. Cerkev ne more in ne sme ostati v službi ene stranke. Ne more in ne sme postati njena dekla, kortez, agitator in priganjač. ,Učite vse narode!1 je rekel Kristus, in ne vse stranke, ki so od danes do jutri.« Politično gibanje v Dalmaciji Kakor poroča zagrebški »Obzor« 7. t. m., je politično gibanje v severni Dalmaciji v zadnjem času jako živahno. V Biogradu na moni se nahaja že nekaj dni narodni poslanec Josip Silobrčič. Im'1 je nekoliko političnih sestankov, na katerih je govoril o aktualni politični situaciji v državi. Opozarjal je tudi narod na potrebo snovanja podružnice »Sloge« in dela na kulturno-prosvetnem poiju tega društva. Narod je z velikim umevanjem poslušal svojega zastopnika in izrazil željo, da se »Sloga« ustanovi tudi v Biogradu na moru. Poleg tega je zastopnik Silobrčic obiskal tudi ostale kraje svojega sreza, kjer je povsod imel daljše konference. Odmevi božičnih čestitk dr. Mačka Upravno sodišče v Dubrovniku je razpravljalo o pritožbi Frana Škera, avtolastnika iz Dubrovnika. Leta 1933. je bil kaznovan a 10 dnevnim zaporom, ker je v dubrovniškem srezu delil božične čecftt^e dr. Vladka Mačka. Škerl je bil s kapetanom Ivom šiševičem in Grgom Iličem ter Nikom Pavlinom obsojen od sreske oblasti. Pritožil se je na bansko upravo, ki pa je pritožbo odklonila. Nato je vložil pritožbo pri upravnem sodišču. Upravno sodišče je prvotno obsodbo razveljavilo. V utemeljitvi nagtaša, da je banska uprava postopala nepravilno, ker ni podala rešitve v zakoniti obliki in je ni dostavila obtožencu. Delovanje Nezavisnega jugoslovanskega kluba Beograd, 7. decembra, b. Nezavisni Jugoslovanski klub narodnih poslancev, ki mu predseduje prota g. Milan Božič, je sklical ga ponedeljek 9. decembra plenarno sejo svojega kluba. Na tej seji se bo razprav« Ijalo o notranje politični situaciji ter o vprašanjih delovanja kluba. Argentinski poslanik predal poverilna pisma Beograd, 7. decembra, b. Argentinski poslanik dr. Ricardo Olivera, akreditiran na našem in romunskem dvoru, je izročil danes ob 12. uri v roke NJ. Vis. kneza namestnika Pavla v svečani avdijenci akredi-tivna pisma. Temu aktu je prisostvoval tudi predsednik kraljevske vlade dr. Milan Stojadinovič. Shod JRZ v Daruvaru Beograd, 7. decembra, b. Z brzovlakom sta odpotovala danes zvečer iz Zagreba v Daruvar minister za šume in rudnike gospod Djura Jankovič in minister za kmetijstvo g. Svetozar Stankovič. Oba ministfa bosta govorila na jutrišnjem političnem shodu, ki ga priredi tamkajšnja organizacija JRZ. D. Cvetkovič pri Aci Stanojeviču Beograd, 7. decembra, b. Kakor smo doznali, je odpotoval predsednik poslanskega kluba JRZ g. Dragiša Cvetkovič, ki se je nahajal nekaj dni v Skoplju, kjer je imel s svojimi političnimi somišljeniki konferenco, v Knjaževac, kjer je obiskal tamkaj se nahajajočega predsednika izvršilnega komiteja JRZ g. Aco Stanojeviča.__ ft/avocafie knjige Kmetijske Matice Tudi USA protestira? Veliko ogorčenje v Ameriki Washington, 7. decembra. Reuter poroča, da ee z zanesljivostjo ni Se moglo dognati, ali bo ameriško zunanje ministrstvo vložijo protest zaradi bombardiranja Desija. Na vsak način bo ministrstvo najprvo počakalo na uradno potrdilo o bombardiranju ameriške bolnice v De-siju. Današnji »Newyork Times« ostro obsoja obstreljevanje Desija in pravi, da so Italijani bombardiral; tudi tamkajšnjo amensKo boima-nieo. Pri obstreljevanju Desija je našlo smrt mnogo nevojakov, žensk in otrok; to je vzbudilo v Ameriki precejšnje ogorčenje. List mi-slisli, da ni izključeno, da bo vlada USA uradno protestirala v Rimu V Waslüngtonu baje pristojni krogi že proučujejo pravno, politično in moralno stran tega vprašanja. Ko) po je v žehtniku? Nekdo Vom je natresel Črnino vanj. Gospe Ivonka pa miri neveščo dekle: Črno voda je merilo, kako je oprano perilo. Čim temnejša voda, tem lepše je perilo oprono. Terpentinovo milo Zlatorog da vedno temno vodo, zato pa je s tem milom oprano perilo lepše kot novo. Lepo duhti in iz njega kar puhti po snagi in svežosti. Mussolini o sankciiah Rim. 7. decembra. Za današnjo sejo italijanskega parlamenta je vladalo v vsej javnosti izredno zanimanje. Iz okolnosti, da so vse italijanske radijske postaje napovedale njen prenos s primerno okvirno reportažo, so politični krogi sklepali, da bo predsednik italijanske vlade dal na tej seji važne politične izjave. Iz njega objavljamo izjavo glede sankcij: Vprašanje sankcij in njihove poostritve mi daje priložnost, da dam nekaj političnih izjav. V teh zadnjih urah se je politično ozračje nekoliko poleglo. Dolžan pa sem vas vse svariti pred predčasnim optimizmom. Tudi če bi se pogajanja začela, še ne bi pomenilo, da se bodo tudi srečno končala. Pozvali so nas, naj povemo, kakšni so naši c::ji. Svoje zahteve smo sporočili francoski vladi že it. oktobra. Toda mesto konkretnih razgovorov, so prišle sankcije. V svojem govoru od 2. oktobra eem protestiral proti vsaki misli na sankcije. Naše protisankcije so absolutno moralne in logične. Nato je Mussolini omenil francosko javnost in francoske bojevniške organizacije, ki so se izrekle proti sankcijam. Omenil je Belgijo in dejal, da so tudi v drugih državah nastopili proti sankcijam. Vsem tem hočemo ohraniti svoje sedanje in svoje bodoče,simpatije. (Zbornica je sprejela Mussolinijeve besede z viharnim pritrjevanjem.) Včeraj so padle v angleški spodnji zbornici besede, ki morajo odjekniti tudi v tej zbornici. Zunanji minister Hoare je govoril o fašistični Italiji in dejal, da Velika Britanija ni proti njej. Jemljemo na znanje, da si angleški zunanji urad želi močne Italije, fašistične Italije, Italije, ki bo zmožna zavzeti svoje mesto tako v Evropi kakor v svetu. 14 lei že delamo na tem, je nadaljeval Mussolini z rahlim ironičnim poudarkom. Toda Italija ne more biti močna v Evropi, če ni rešeno vprašanje varnosti njenih kolonij v Vzhodni Afriki, če njene zahteve ne pridejo do veljave. Italijanski narod posluša besede, sodi pa po dejanjih. Zdaj kakor 12. decembra je stanje take, da lahko nastopijo usodne izpremčmbe. V 16 letili obstoja Društva narodov niso po-k-enili sankcije proti nikomur. V angleški spodnji zbornici je padla opomba, da jih tudi v bodoče ne bodo proti nikomur odrejali. Samo sedaj, samo proti Italiji, ki je storila za civilizacijo in kulturo toliko, naj bodo v veliavi. Tisti, ki so jih odrejali, so se zmotili v svojih računih. Zmotili so ee, ko so mislili, da bodo z njimi ranili italijansko gospodarstvo. Niso upoštevali duha odpora in požrtvovalnosti, ki je pripravljen na brezmejne žrtve. Mussolini je nato očitaje omenil, kako so druge države po svetovni vojni vodile kolonijalne vojne z orožjem. Hočem izjaviti, je nato nadaljeval Mussolini, da rešitev ni drugače mogoča, kakor s popolnim priznanjem naših pravic. Boriti se hočemo do končne zaslužene zmage! Zbornica je sprejela Mussolinijeva izvajani» s ponovnim viharjem navdušenja in ploskanja. Poslanci so začeli prepevati fašistične pesmi. Mussolini je med tem zapustil dvorano, predsednik zbornice pa je takoj sejo zaključil in sklical prihodnjo za torek 10. decembra ob 15. uri. Pomirieme v združeni o&ozkiii Brez dr. Dragoljuba Jovanoviča Beograd, 4. decembra.. b. Med združeno opozicijo se je že dalj časa opažala ne-soglasnost, ki je zavzemala vse večji razmah. Med političnimi krogi se je zatrjevalo, da se bosta dr. Dragoljub Jovanovič, ki je vodil samostojno politiko proti in tenci j am šefov srbijanske opozicije Ljube Dovidoviča in Joče Jovanoviča, in dr. Dušan Boškovič, ki je bil izvoljen 5. maja v dveh okrajih za narodnega poslanca, opolnomočila od demokratov in zemljoradnike v in prišla z nekaterimi poslanci celo v sedanjo Narodno skupščino. Da se notranji spori defini- tivno razčistijo, je sklical šef bivše demokratske stranke g. Ljuba Dovidovič za danes dopoldne sejo veljakov združene opozicije. Današnje seje, ki sé je vršila dopoldne, so se udeležili: Ljuba Dovidovič, Joca Jovanovič, bivši minister Milan Grol, bivši predsednik Narodne skupščine Ivan Ribar, odvetnik Božidar Vlajič in Milan Gavrilovič. Dr. Dragoljub Jovanovič na to sejo ni bil povabljen. Na konferenci se je razpravljalo poleg vprašanj notranjega položaja v združeni opoziciji tudi o politični situaciji v državi. Nadzorstvo nad sumljivimi vini Beograd, 7. decembra. AA. V svrho olajšanja in čim učinkovitejše izvedbe kontrolne službe v zvezi z zakonom o vinu je kmetijsko ministrstvo izdalo odlok, da bodo kontrolni organi, to je vinarski nadzorniki in njihovi pomočniki, odslej jemali manjše količine sumljivih vin in vinskih izdelkov v svrho analize in presoje po strokovnih odborih. Po tem odloku se bo od vsakega sumljivega vina (sem spadajo tudi specialna vina) Jemali po štiri enake poskušnje v steklenicah po 0'7 dl namesto enega litra kakor doslej. Ođ ostalih sumljivih izdelkov vinskega izvora (kis itd.) se bodo Jemale po tri enake poskušnje v steklenicah po pol litra. Olajšave hotelski industriji Beograd, 7. decembra. AA. V zvezi s snočnjlm odlokom ministrskega sveta o uredbi o olajšavah hotelski industriji za podpiranje tujskega prometa izvemo, da je finančni minister sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo predlagal uredbo na osnovi čl. 3 finančnega zakona za leto 1934/35, nodaljšanega s členom 7 o proračunskih dvanajstinah. To je uredba o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo v svrho pospeševanja tujskega prometa, s katero se dovolijo hotelom, restoranom m pansionom, ki se odpro v roku treh let od uveljavitve te uredbe in ki ustrezajo vsem pogojem iz čl. 3 zakona o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo 13. julija 1930, ugodnosti, navedene v tem členu, in ugodnosti iz točk 2 in 4 S 2 in 4 istega zakona. Osebne vesti Beograd, 7. decembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra П. z ukazom kr. namestništva in na predlog prosvetnega ministra je premeščena učiteljica meščanske šole Melanija Ceranié Iz Celja na drugo mešano meščansko šolo v Zagrebu^ Vseulpioi. tir. Ivan Prijatelj -lestdesetletaik šestdesetletnico našega literarnega zgodovinarja in esteta vseučiliškega profesorja dr. Ivana Prijatelja bodo proslavili njegovi številni učenci in spoznavalci z izdajo posebne spominske knjige trajne vrednosti, že po svoji zunanji obliki in opremi bo enakovreden drug naših najlepših knjižnih izdaj, kar smo jih imeli doslej, še mnogo višja pa bo njena notranja, duhovna cena, ki ne premine nikdar. Na čelu vsega dela bo on sam — jubilant v svoji pristni življenjskosti nalik ponosen kažipot, kolikor največ se je mojstru Jakcu posrečilo od-podobiti duševni profii njegovega nevsakdanjega obraza. Zatem sledi temeljit opis življenja in dela slavljenčevega, dokler končno ne spregovori zopet sam v svojih klasičnih »Duševnih profilih slovenskih preporodite-Ijev«, ki bodo znova vnemali srca ob čopu in Prešernu. Kdo je globlje doumel njiju dramo, rast in veličino kot le on?! Ta in taka knjiga ni zgolj priložnostni spominski dar, nego trajen spomenik naše srčne in duhovne kulture. Zato naj ne bi bilo na-šinca, ki ne bi imel te knjige za svojo, kar prav slehernemu omogoča nizka nabavna cena, ki je v subskripciii 50 Din, dočim bo pozneje višja. Naroča se pri gg. poverjenikih v vseh srednješolskih mestih Slovenije in pri slovanskem seminarju universe v Ljubljani. Starček pod avtom Celje, 7. decembra Ko- je v petek posestnik Kokole« Janez, ž<-71 let star iz Velikih Širij pri Zidanem mostu, gnal kravo s sejma iz Sevnice proti domu, ga na cesti med Zidanim mostom in Rimskimi To pticami povozil neki tovorni avtomobil, ki je vozil sejmarje. Kokotcu je počila lobanja, «lob» pa je še druge poškodbe, , posebno po desi1 : nogi. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, ven dar je malo upanja, da bi ostal pri življenju. DR OETKERiEV VAHIUNOV SLADKOR Br. dr. Juraj Slavik. ieškoslovaški konzul v Varšavi. Te dni je bil imenovan za češkoslovaškega konzula v Varšavi II. podstarosta ČOS br. dr. Juraj Slavik. To imenovanje odličnega sokolskega delavca ima v teh težkih časih, ki so nastali med dvema slovanskima državama, posebno obeležje. To je tudi veliko priznanje Sokolstvu, da je bila poverjena taKo važna naloga enemu izmed njegovih vidnejših članov. Briz dvoma bo br. dr Slavtk kot star sokolski borec mnogo steni, da se p ol^sajo razmere in utrdijo vezi med obema slovanskima narodoma. Br. dr. Slaviku k visokemu odlikovanju čestita tudi vse jugoslovansko Sokolstvo 1 Na zdar t Dr Milan H odia — predvojni Solcai. O novem "predsedniku češkoslovaške vlade, starem prijatelju našega naroda, prinaša zadnji Vestnik Sokolsky, glavni organ ČOS, naslednjo vest: »Br. dr. Milan Hodža je vstopil v Sokola 1897 v Budimpešti. Sokolskemu delu _se je posvetil v toliki meri, da so ga slovaški Sokoli izvolil za svojega častnega člana. Leta 1911 60 ga naprosili, da jih je zastopal na izletu hrvatskih Sokolov v Zagrebu. Članek nato omenja velike zasluge, ki jih_ ima br. dr. Hodža za sokolsko misel, zaključuje pa svoj članek br. Miklas: »Za nas Slovake je posebno veselje, da moremo dati nasi ljubljeni domovini Slovaka, Sokola na čelo naše vlade.« Glavna skupščina ČOS bo v dneh 14. m lo. t, m. v Tvrševem domu v Pragi. Sokol L, Ljubljana-Tabor obvešča vse svoje članstvo, katero še ni poravnalo svoje članarine, da to stori čimprej, najdalje pa do 15. decembra t.1. Storite svojo dolžnost in poravnajte svoje obveznosti napram društvu pravočasno, sicer bo uprava vsakega neplačujočega član» moral» z 31, decembrom t.l. črtati. te se hotete poročiti in imate dekle še tako radi... pa le nara mati poroke ne dopusti ■.. je na svetu velik križ za nesrečnega ženina . . . O tem Vam bodo povedali veselo povest v Georg Aleksander Ш Renate Müller • Adolf Wohlbrück in stara mati: Adela Sand rock v sijajni nepozabni duhoviti veseloigri Ženin v nepriliki Premiera bo v ponedel jek v kinu UNION Maribor Д Narodno gledališče. Nedelja 8. decembra ob 15. uri: »Poljska kri«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Malomeščani«. Premiera. — Ponedeljek 9. decembra: Zaprto. — Torek 10. decembra ob 20. uri: Koncert bolgarskega tenorista Ivanova. Red C. Д Narodno strokovna zveza, podružnica v Mariboru poziva članstvo in somišljenike, da se udeleže sestanka, ki bo danes ob pol 10. uri v zborovalni dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9 Tli. Za članstvo udeležba strogo obvezna. Д Svinjski sejem. Na običajen svinjski sejem v petek je bilo pripeljanih le nekaj komadov. Cene so bile: i leto stari prašiči kg 2-40 do 2-80 Din za živo težo. Kilogram mrtve teže 5 do 6 dinarjev. Д Prijeta vlomilca. Mariborska policija je včeraj aretirala 351etnega kleparskega pomočnika Ivana Kozarja in njegovo pri-ležnico Ivano Enčlčevo, ki jih je že dolgo zaman iskala Kozar in Enčičeva sta začetkom novembra vlomila v stanovanje šoferja Mohameda Turka v Frančiškanski ulici in odnesla za okoli 5000 Din obleke, perila in posteljnine. Ukradeno blago sta' nato previdno razprodala za nizko ceno po mestu. Pri zaslišanju na policiji sta oba priznala krivdo in jih je policija izročila sodišču. A Obsojen goljuf. Pred mariborskim sodiščem je sedel na zatožni klopi 281etni trgovski pomočnik Albin Saša iz Prevalj. Saša je bil silno podjeten v svojih poslih, s katerimi pa je prišel navzkriž z oblastmi. Izdajal se je za prekupčevalca in je na račun kuonin izvabil od nekaterih posestnikov več tisoč dinarjev. Drugim je zopet obljubljal posredovanje za službo in je na račun raznih taks oškodoval oredvsem male ljudi za prav lepe denarce. Pri razpravi je vse grehe skesano priznal, dejal pa je, da je bil h goliufijam prisiljen, ker je že več let brezposeln. Obsodili so ga na 1 leto in 6 mesecev ječe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. A Lutkovni odsek Sokola I poziva vse brate in sestre, ki se zanimajo za lutkovno gledališče, da se udeleže sestanka, ki bo danes v nedeljo 8. t. m. ob pol 10. uri v čakalnici oh vhodu v vojašnico Kralja Petra ’ Onevi naših lovcev. Danes in jutri zborujejo v Ljutomeru lovci iz vse Jugoslavije. Na zborovanju bo obravnavanih mnogo važnih zadev. Med drugimi uvedba obveznega zavarovanja lovcev, nova lovska terminologija, prilagoditev organizacij novemu lovskemu zakonu. Namesto sedanjih podružnic bodo osnovana samostojna lovska društva, na sedežu banovine pa bo tudi sedež zveze vseh samostojnih organizacij. — Jutri v ponedeljek bo v loviščih grofice Zichi v Beltincih velik lov, ki se ga bodo udeležili zborovalci. Д V omari se je obesil. Dne 3. decembra sta prišla zakonca Pungračičeva v Slovenski Bistrici pozno domov. Bila sta na nekem godovanju, kjer sta se že pred drugimi ljudmi prepirala. Ko sta prišla domov, je prepir prešel v pretep in je morala žena pobegniti pred svojim možem 331etnim invalidom Francem Pungračičem. Ko se je čez nekaj časa vrnila, pa je našla moža obešenega v omari. Mož, ki je bil že mrtev, se je najbrže v duševni zmedenosti odločil za žalostno smrt. Д Ne pričaj po krivem! Zaradi krivega pričevanja sta bila pred mariborskim kazenskim senatom obsojena Hinko K. na 8 mesecev in Rudolf R. na 1 leto ječe. Д V zlato svobodo. Z ozirom na ukaz o amnestiji je bilo danes iz mariborske kazni'niče odpuščenih 31 kaznjencev, ki so bili obsojeni do 1 leta ječe. Lepa slika je praktično in trajno božično darilo. — Priporoča se FOTOATELTE M. JAPELJ. MARIBOR, Gosposka ulica 28 Д Grajski kino. Danes največji in najboljši Hans Albersov film »Variete«. Z njim igrata slavna Annabella in Hörbiger. Danes ob tl. uri dopoldne matineja ob globoko znižanih cenah. Dva filma v enem sporedu: »V imenu zakona« in »Zakon pragozda«. Д Kino Union. Danes film ljubavnega čara in prekrasnega petja, prvi film z naj-bolišim tenorjem sedanjosti Benjaminom Giglijem in Magdo Schneider »Ne pozabi me«. — Danes v nedeljo ob pol 11. uri dopoldne in v ponedeljek ob 14. uri zadnjič film za mladino »Janko in Metka« in Mi-cky-m'ška po znižanih cenah. A Krznarstvo Železnik, Maribor, Kopališka ulica, se priporoča. Da ne bo narodne sramote Poziv slovenski javnosti iz Celja Celje, 7. decembra. Zaradi strakarstva smo Celjani za marsikaj otopeli in postali brezbrižni. Ko bi se nekoliko bolj brigali, bi od sebe lahko odklonili marsikatero škodo in sramoto ter bi posebno v narodnem gospodarstvu lepo napredovali, namesto tega pa povsod zaostajamo ter padamo. Tako je pred časom prešla slovenska hiša v nemčurske roke, potem je neka slovenska trgovka prodala lepo trgovino s porcelanom od-,tarodeli tvrdki, ki nam ni naklonjena in podpira v prvi vrsti naše odpadnike in tujce. Ta čin je neodpusten narodni greh, kateremu bi se bili z dobro voljo lahko izognili. Sedaj je, kakor znano, na prodaj Majdičeva trgovina z železnino. Ali prepustimo tudi to našim narodnim nasprotnikom? Pokojni Peter Majdič je iz narodnega principa ustanovil to slovensko trgovino in ko bi pustili, da bi sedaj prešla v tuje roke, osramotili bi njegovi dediči pokojnikov spomin, slovenski trgovci bi se pa onečastili s svojo brezbrižnostjo ter bi dokazali, da so nerodni ali celo nezmožni. Zato rotimo vse Majdičeve dediče, naj oddajo to pod- jetje v slovenske roke, naše narodne trgovce in denarne zavode ter vso slovensko javnost pa pozivamo in zaklinjamo, naj rešijo našemu narodu to podjetje, ki nam je v Celju potrebno. Poskrbijo naj, da pride trgovina v prave roke, da si pridrži sedanje odjemalce ter pridobi še novih z vljudnim občevanjem in solidnimi cenami. V našem Celju je samo nekaj pristno nemških trgovin, vse druge pa so naše in na žalost tudi nekaterih naših renegatov, ki grabijo naš denar, da nas potem v zahvalo prezirajo ter nam povsod škodujejo. In tudi tega bi moralo biti konec! Zato bi bilo prav, ko bi se zopet oprijeli gesla «Svoji k svojim», ki nam je pred vojno delalo čudeže. Iniciativo za to naj bi dali naši trgovci sami in naša slovenska javnost jih bo gotovo podpirala. Nehajmo to-raj z našo nerazumljivo narodno mlačnostjo in brezbrižnostjo, zaradi katere se nam naši odpadniki smejo ter vedno drznejše dvigajo svoje uporne in kljubujoče glave proti nam, ki jih redimo! Srčno želimo, da bi naš glas ne ostal glas vpijočega v puščavi! :?>■ TVORNICA CIKORIJE žrtev zbesnelega bika Zagorje, 7. decembra. Nedavno se je pri Sv. Urhu nad Zagorjem pripetila smrtna nesreča, ki je zahtevala za svojo žrtev posestnika Kovača Jakoba. Domači bik je gospodarja pri napajanju podrl na tla in ga z vso silo pritisnil čez prsa ter mu zlomil štiri rebra. Tudi lobanjo je imel prebito in je zaradi teh poškodb umrl. Vdova pokojnega Kovača je sedaj žival prodala tukajšnjemu mesarju Dolancu Leopoldu. Včeraj popoldne je mesar bika usmrtil. Bik je bil pravi plemenski in je tehtal okoli 800 kg. Moški box, vis. 125 Bin Smušarski . . 260 „ ; Ženski, moderni 135-165 n Otrožji, neprem. 65-90 ” Prodaja čevljev ,pri Pollai len* preje Dunajska testa 23 sedaj Kolodvorska ulica 11. Kako so aretirali vlomilca v rajhenburško baziliko Rajhenburg, 7. decembra. Poročali smo že, da je bilo vlomljeno v našo cerkev. Glavna zasluga, da sta bila vlomilca tako hitro prijeta, gre v prvi vrsti g. Sajevcu Milku, ki je s svojo bistroumnostjo in prisebnostjo obvestil oblasti in tudi sam sodeloval pri aretaciji vlomilcev. Oba vklenjena vlomilca so v torek 3. decembra ob 11. uri prepeljali v spremstvu senovskih orožnikov v zapore celjskega sodišča. Na postaji se je zbralo vse polno domačinov, katere je gnala radovednost, da vidijo drzna roparja. Ljudstvo se še vedno nahaja pod groznim vtisom strašnega ropa in skrbno zaklepajo svoje domove, da jih zopet ne preseneti kak nepridiprav. Telefon 33-87 Adolf WohlbrStk, Hansi Knoteik in Fritz Kampers v nepozabni Johann Straussovi opereti Cigan baron Zibajoči valčki, besneči čardaš, romantična zgodba V dopolnilo Foxov zvočni tednik Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. pri v ponedeljek ob 7. in 9. uri Zailane cene: Din 3-50, 4-50, 5-50. ti-50, balkon 8 Din Predelana aparatura V torek: Pol dO SPCa Sestradani otroci v nezdravih razredih Na šoli v Rajhenburgu je že dolga leta pomanjkanje učiteljskih moči. Razredi so radi tega prenatrpani in mora učiteljstvo poučevati v nekih razredih po 70 do 80 učencev. Na ta način sta na tej šoli preobremenjena dva razreda. Potrebna je vzporednica k drugemu in četrtem razredu. Otroci imajo radi splošnega pomanjkanja skrajno slabo hrano, poleg tega pa morajo še po 4—5 ur presedati v tesnih prostorih, ki glede higiene nikakor ne ustrezajo zakonskim predpisom. Da .je v takih razmerah ogroženo zdravje otrok, kakor tudi učitelja, bi bilo odveč govoriti. Tudi kar se učnega uspeha tiče, moramo priznati, da ne bo dosegel iste višine, ki bi jo sicer v normalnih razmerah vzgojitelj z lahkoto dosegeL Prosimo oblasti, da se že vendar uredi to prepotrebno vprašanje, ki ni baš v korist izobrazbi in napredku naših bodočih gospodarjev. Ce ne že % državno namestitvijo, naj se vsaj iz podpor bednoetnega fonda namestijo potrebne učne močil Triumfalen zaključek turneje harmonlkarčkov ge. Ravnik v Pragi Praga, 7. decembra. Jugoslovanski opolnomočeni minister Proto je priredil včeraj sprejem češkoslovaških novinarjev. V svojem govoru je naglasil, da je sodelovanje češkoslovaškega tiska z diplomatskimi zastopniki Jugoslavije izredno prisrčno. Razložil je nato bodoče naloge vlade dr. Stojadinovića. Sprejemu so prisostvovali senator Pihl, zastopniki tiskovnih uradov držav Male antante ter poročevalci praških in podeželskih češkoslovaških in nemških listov. K sprejemu so bili povabljeni tudi mali harmonikarji iz Maribora, katerih turneja se je baš triumfalno zaključila v Pragi. Proizvajali so nekoliko točk s svojega repertoarja. Franc Grafenauer umira Ljubljana, 7. decembra. Bivši koroški poslanec Franc Grafenauer je na smrtni postelji. Danes popoldne je prispela brzojavna vest iz Brda pri Šmohorju v Ljubljano, da je bivši poslanec g. Franc Grafenauer smrtno bolan in da je pričakovati vsak čas katastrofe. Ptui Tatvina kolena. Kokolju Alojzu, posestnikovemu sinu iz Krčevine, je bilo izpred Narodnega doma ukradeno kolo znamke Waffenrad, tov. št. 3,925.587, evidenčna številka pa 2-61.065-25. Gasilska in reševalna služba. Od 8. do 15. t. m. opravljajo tednsko gasilsko službo vodnik Močnik Štefan, rojnik švager Ivan, gasilci Avgust špat, Horvat Martin, Brunčič Simon, Stress Franc in Hoiker Adalbert. Reševalno službo pa vršijo šofer Širec Franjo, rojnik Kmetec Jože ter gasilca Somer Konrad in Fi-jan Rudolf. Nesreči. 21 letni Tump Franc, posestnikov sin iz Gorišnice, je pri nalaganju svinje na voz padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. — 15 letni viničarski sin iz Drakovcev pa se je pri cepljenju drv vsekal v stopalo leve noge. Smrtna kosa. V javni bolnici je umrla v cvetu mladosti, stara koma, 23 let Topolovec Alojzija, posestnikova hči iz Nadol pri Žetalah. Sožalje! fimo meifo Občni zbor olepševalnega društva je na pobudo župana g. Pavčiča sklican za torek 10. decembra v prostorih hotela Windischer. Ker se bo ta občni zbor pečal tudi z ostalimi, za napredek Novega mesta važnimi vprašanji, je treba, da se ga Novomeščani v čim večjem številu udeleže. Kino »Dom« v Novem mestu bo predvajal danes (v nedeljo) ob 15., 18. in 20.15 uri zvočni veleiilm »S.O.S. Ledenik«. V glavnih vlogah : Lem Riefenstahl. — Predigra: Para-mountov zvočm tednik. Vse oglase, voščila za božične praznike in novo leto itd. za »Glas Naroda« sprejema za Trbovlje naš zastopnik Josip Misle j, Trbovlje II št. 22. Trbovlje Danes ob 16. sokolska akademija po znižanih cenah. Prijava borcev - dobrovoljcev s severne fronte. Vojaški urad občine Trbovlje poziva po nalogu polkovne okrožne komande v Celju vse one borce, ki so se kot dobrovoljci borili po preobratu na naši severni meji v dobroveljskih edinicah generala Maistra, poručnika Malgaja, majorja Lavriča, kapetana Kneza, Martinčiča in drugih, odnosno pod komando podpolkovnika Uzorinca in Perka v Prekmurju in Medji-murju, da se javijo najkasneje do 10. t. m. v pisarni vojaškega referenta občine Trbov-lje, kjer bodo podali potrebne podatke. Kruh ali moko? V občinski mladinski kuhinji so opustili delitev kruha. Namesto prejšnjega vsakodnevnega hlebčka dobivajo sedaj otroci mesečno 9 kg krušne moke. Ker se je proti tej izpremembi čulo nekaj kritik in je celo neki ljubljanski dnevnik trdil, da tudi starši prizadetih otrok niso zadovoljni s to rešitvijo, se je obrnil Vaš dopisnik na pristojno mesto, da lahko o tem obvesti objektivno našo javnost. Do izpremembe je prišlo zaradi zahteve pekov, da se zviša cena kruhu. 2a 36 dkg težak izpečen hleb- Naš pravi domati izdelek! ček kruha so prejemali 95 par. Zahtevali so zvišanje cen za 15 par pri hlebčku. Občina, ki zaradi znižanega proračuna že tako ne prenese nobene nove obremenitve, je bila prisiljena pekom zaradi njihove zahteve odpovedati dobavo kruha, če bi se občina ne zatekla k tej spremembi, bi imela še 120 tisoč dinarjev letno izdatkov, za katere ni kritja. Tak je dejanski položaj. In tudi prizadeti starši otrok, ki prejemajo moko, so s to rešitvijo docela zadovoljni. Drugi družabno-prosvetni večer priredi v sredo ob 19. uri v Delavskem domu podružnica Delavskega glasbenega društva »Zarja« s sodelovanjem kina »Delavski dom«. Spored obsega enodejanko »Sumljiva oseba« in filmsko dramo »Obsojen, da ljubi«. Zagone Nezgoda. Na semanji dan pretekli ponedeljek se je na Lokah pri Zagorju prevrnil v cestni jarek neki težko naložen tovorni avto. šofer se je hotel na ozki cesti umakniti, pa je zadel v kup gramoza in se prevrnil. Na srečo ni bilo smrtnih žrtev. Osebne vesti. Prometni uradnik Rustja Alojzij je premeščen iz Zagorja na železniško postajo Rakek, prometnik g. Segnila iz Zagorja v Rimske toplice. Iz Rimskih toplic v Zagorje je premeščen prometni uradnik Greisch Alojzij, želimo jim na novih službenih mestih obilo sreče in zadovoljstva! Ralhenburg Denar je ukradel in pobegnil. Neki posestnik v Kozjem je izročU nekemu ISlet-nemu fantu 600 Din z namenom, da jih odda po čekovni položnici na poštnem uradu. Fant pa se ni vrnil in je z denarjem neznanokam pobegnil. Oblasti so že o tem obveščene in iščejo pobeglega mladinskega tatiča. Poroka. V zakonski stan sta stopila splošno znani trgovec in posestnik g. Miklavčič Franci in gdč. Bogovič Dragica, hčerka znanega gostilničarja in posestnika V Brežicah. Čestitamo! Osebne vesti. Ravnatelj meščanske šole v Senovem pri Rajhenburgu g. Osterc je premeščen na deško meščansko šolo v Trbovlje. Na tukajšnjo meščansko solo pa je imenovan g. Zavrl Albin, ravnatelj meščanske šole v Trbovljah. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri A Nedelja, 8. decembra ob 15. uri: »Uboga Ančka«. Mladinska predstava. Premijera. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: »Vesela božja pot«. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. uri Nedelja, 8. decembra ob 15. uri: »Mam-zelle Nitonche«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: »Traviata«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Šentjakobsko gledališče Začetek ob 20.15 Nedelja, 8. decembra: »Skandal pri Bart-lettovih« (Vzorni soprog). Radio Nedelja. 8. decembra. Ljubljana: 8.00 Napoved časa, poročila, objava sporeda, 8.15 telovadba, 8.45 koncert citraškega krožka »Vesna«, 9.45 versko predavanje (dr. M. Opeka), 10.00 prenos iz Maribora, 1100 pre- : v nos iz Splita, 11.30 Ura domače glasbe Radijski orkester, 12.00 problem strokovne vzgoje in zaposlitev našega naraščaja, 12.10 napoved časa, objava sporeda, obvestila, 12.20 reproducirana glasba, 15.00 kmetijsko predavanje: burnita in negovanje kokoši (inž. Wenko B.), 15.20 Mladinska ura: po Sv. Miklavžu (g. Fr. Lipah, član Nar. gl.), 15.50 reproducirana glasba, 16.00 gospodinjska ura: jajce v gospodinjstvu (ga. Albina Travnova), 16.50 Radijski orkester, 17.15 razvoj slovenske drame, 19 30 nac. ura, 20.00 napoved časa, poročila, objava sporeda, 20.15 operne arije s spremljevanjem Radijskega orkestra, 21.30 prenos iz Zagreba, 22.00 napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, 22.15 lahka glasba (prenos iz kavarne Nebotičnik)1.. nevni dogoi X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo v našem radiu poročilo: Mesečni politični pregled. Prenos iz Beograda. X Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje mesto sanitetnega referenta pri sreskem načelstvu v Logatcu v lastnosti uradniškega pripravnika za VIII. položajno skupino. Prosilci morajo imeti pogoje § 3 in 4 zakona o uradnikih za sprejem v državno službo ter poleg tega dovršeno zdravniško pripravniško dobo (staž). Prošnje vložite pri kr. banski upravi Dravske banovine v Ljubljani do 15. decembra 1935. X Narodno obrambni sklad društva Bran-i-bor. V Begunjah pri Cerknici je bilo nabranih 73 Din, v Brezovici pa 170.75 Din. X Z »nabiralnim dnem«, ko so mestni uradniki in uslužbenci prodajali kupone po 1, 5 in 10 Din v prid mestnim revežem, je naslovil predsednik mestne občine gospod dr. Ravnihar na več uglednih in premožnih meščanov kakor tudi denarnih zavodov pisma z vljudno prošnjo, naj se spomnijo z večjim denarnim prispevkom ali pa z darili v naravi »Pomožne akcije«. Na ta pisma se je že odzvalo več strank z večjimi ali manjšimi zneski v denarju, nekateri pa so poslali blago za obleko in perilo, drugi spet moko in razna živila. Pričakuje se, da se bodo dosedanjim darovalcem pridružili še ostali. Pomagajmo vsi lajšati revežem trdote, ki jih prinaša s seboj neizprosna zima! X 170.000 Din za god! Bariča Polašek, rojena Lasica je stara 60 let in živi za zagrebški periferiji v mali sobici, kjer ima postavljen skromen gašperček. Njen mož je bil v preišnjih časih nadzornik nekega velikega posestva, na stara leta sta pa prišla v Zagreb. Živela sta od pomoči svojih otrok, obenem je pa Iv. Polašek tudi branjevec, da sta za silo izhajala. Te dni je bil njen god in za vezilo je dobila iz Amerike sporočilo, da je podedovala 170.000 Din, od vsote pa takoj sprejela 85.000 dinarjev. Denar ji je zapustila njena sestra Marija v Ameriki. Takoj sta se zakonca Polašek odločila, da zapustita Zagreb in si na de-deželi kupita mio posestvo . X če hočeš vesel, čvrst in zadovoljen biti, moraš vedno »Naš čaj« piti. X Gostilne v mesnieh. Tudi ljubljanski gostilničarji so se vedno branili, da bi mesarji prodajali top1 ; jedila. Sedaj je tudi zagrebška gostilničarska organizacija sklenila, da se bo z vso silo branila proti temu, da bi mesnice konkurirale gostilnam. Gostilničarji zahtevajo, naj se prepove prodaja toplega mesa vsem, razen gostilničarskih in podobnim podjetjem. Prepove naj se tudi kuhanje in prodaja vročih klobas, vročega pujska in tudi sendvičev ter žemljic s šunko ,zlasti aj bo pa prepovedana prodaja kruha in peciva. Nasprotno pa Gostilničarji zahtevajo, naj dobe gostilničarji pravico klanja pujskov in jančkov. Dijaški internat v Ljubljani sprejme v popolno oskrbo nekaj nižješolcev. Cene zmerne. — Nadzorstvo. — Pomoč pri učenju. — Ponudbe na upravo lista pod „Dijaški internat“. X Trije sinovi — očetovi morilci. Pred zagrebškim velikim senatom se je pričela razprava proti 40 letnemu Nikoli, 39 letnemu Josipu in 32 letnemu Janku Jakiču, čaš, da so šli za svojim očetom v namenu, da ga ubijejo s kamenjem in palicami, kar so tudi v resnici storili. Zagovarjali so se, da je oče zapravljal posestvo in celo njihovih žena ni pustil pri miru, sestra je pa zagovarjala očeta in bremenila svoje brate. Razprava je bila prekinjena. _ X Izjava. Glede na razne tendenciozne govorice, ki se širijo o stališču podpisane Zveze društev privatnih nameščencev k vprašanju razširjenja pokojninskega zavarovanja privatnih nameščencev na vso državo, izjavlja podpisana Zveza: 1. da podpira akcijo privatnega na-meščenstva izven Slovenije in Dalmacije, da pridejo dò svojega pokojninskega zavarovanja, 2. da mora sloneti organizacija vsedržavnega pokojninskega zavarovanja na načelu teritorialne decentralizacije v več samostojnimi in neodvisnimi zavodi z lastno upravno in finančno samoupravo, 3. da naj ostane kot eden teli zavodov tudi Pokojninski zavod v Ljubljani i nadalje z dosedanjim delokrogom in premoženjem, zbranim v teku svojega nad 25 letnega poslovanja, 4. da odklanja centralizacijo vsedržavnega pokojninskega zavarovanja, v katerega naj bi se vključil tudi ljubljanski Pokojninski zavod, z edinim nosilcem, četudi bi bil sedež njegov v Ljubljani. Na seji upravnega odbora Pokojninskega zavoda, ki bo dne 10. t. m., bodo člani, ki pripadajo podpisani Zvezi, izjavili v tem smislu in jo utemeljili. O tem bomo poročali v naši reviji »Organizator«. — Zveza društev privatnih nam. Joško Zemljič, predsednik. X Mati in sin sta skoraj ubila očeta. Ana Macanović je rada pila, njen mož Fabijan je bil pa varčen, trezen ter dober človek. Večkrat je opozarjal svojo ženo, naj ne zapravlja denarja za pijačo in nikdar ni bilo miru v hiši. Svoje matere vreden je bil tudi 201etni sin Nikola, ki ga je mati kmalu pridobila, da ubijeta očeta. Pred kratkim so se že na vse zgodaj zjutraj pričeli prepirati. Ana je skočila iz postelje in najprej nasula svojemu možu paprike v oči, nato ga je pa pričela pobijati z valjarjem. Mož se je kmalu onesvestil, a žena ga je tolkla še dalje po glavi z valjarjem, nato pa še s kladivom in polenom, da je bil Fabijan v kratkem po vsem telesu v ranah. Zadnje njegove vzklike na pomoč je pa slišala neka ciganka, ki je ženo in sina toliko oplašila, da je mož ostal vsaj pri življenju, vendar je pa popolnoma nesposoben za delo. Sodišče v Osijeku je Ano obsodilo na 7 let, sina Nikola pa na 3 leta robije, a drž. tožilec se je pritožil zaradi prenizke kazni. Poh išttfo moderno, solidno v najlepši Izdelavi po najnižjih cenah spalnice od Din 2500‘— naprej nudi Vam tvrdka Ivan Praznik splošno strojno mizarstvo S-« Ljubljana, Zavrti 9 X Šmarnica je vzrok... V Gornjem Selkov-cu pri Glini je Ivan Zgurič svojemu sosedu pomagal pri klanju. Ker pa kolin ne sme biti brez pijače, se je nakresal šmarnice in pijan šel še domov večerjat. Skregal ee je zaradi večerje in pričel razbijati krožnike. Ko ga je pa vzel oče v roke, da pijančuje in postopa, je potegnil dolg nož in skočil za svojim bratom Mikom. Ta se je komaj rešil, toda Ivan se je vrnil in porinil nož — očetu v srce. Vse to se je odigralo brez besedi. Šele, ko se je oče zrušil na tla, je sin videl, kaj je storil in je hotel očetu pomagati, toda oče ni odgovoril več besede. Ivanu so se udrle solze, vendar prepozno, saj solze še niso obudile nikogar od smrti. Drugi dan je nesrečni sin dejal, da se ne spominja 'ničesar. Neprestano se prejokuie in kolne nesrečno šmarnico, da ga je napravila za morilca očeta, ki ga je najraje imel od vseh svojih otrok. X Po šestih letih ljubezni — nož. Jožo Be-lač je že sest let hodil z Ivko G robotkovo. Imel je tudi otroka z n io, ki je umrl. Jožo ji je vedno obetal zakon, češ, da jo bo vzel, ko odsluži vojake. K vojakom je šel v Novi Sad in zadnjič je bil na dopustu doma. Ivkin brat ga je spomnil na obljubo, ki jo je dal njegovi sestri. Jožo je spoznal, da gre zares. Hotel se je izmuzniti, a v jel a ga je na kolodvoru in se peljala z njim. Prepirala sta se vso pot, končno je pa voiak postal besen in jo jel pretepati po Slavi z bajonetom. Ko je opazil kri, je hotel skočiti iz vlaka, kar mu je preprečil sprevodnik. Na drugi postaji so nezvestega ljubimca že čakali orožniki. X SITAR & SVETEK - Štampiljke in etikete — Graverstvo — sedaj na Marijinem trgu štev. 8. X Blasnikova »Velika Pratika« za leto 1936. je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. Blasnika nasi. Ljubljana, Breg 10 in v vseh večjih trgovinah. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res praktičen in zanimiv. — Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modrih«. X Medicama »Kranjec«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 51, se priporoča za miklavževa in božična darila. Priznani najboljši keksi, medenjaki in slaščice. Na drobno in debelo. X Štampiljke naročamo seveda vsi samo pri tvrdki Teodor Rabič, Ljubljana, Miklošičeva 13. X Novo otvorjena tovarna pohištva Malenšek, Dravlje 174 se vljudno priporoča. Glej oglas. parfumerija „IBIS" poprej Uran, Mestni trg 11, priporoča svojo nanovo sortirano zalogo kozmetičnih preparatov in toaletnih potrebščin svetovnih znamk, Tokalon, Houbigant, Coty, Leichner itd. Točimo tudi odprto kolonjsko vodo in parfume v vseh dišavah po nizkih cenah. tiubliana DNEVNA PRATIKA Nedelja, 8. decembra. Katoličani: Brezmadežno spočetje bi. Dev. Marije. Pravoslavni: 25. novembra, Sv. Kliment. DEŽURNE LEKARNE Dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 18. DANAŠNJE PRIREDITVE Lutkovni oder Sokola Ljubljana-Vič »Mar-buel« ob 16. v Sokolskem domu. * Ignacij Mihevc. Danes ob 2. popoldne spremimo izpred mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu viš monterja mestne plinarne Ignacija Mihevca, ki se je pred vojno in tudi po vojni z največjo požrtvovalnostjo udeleževal v socialno demokratski stranki in je bil pod županom dr. Peričem tudi občinski svetovalec ljubljanski. Nace Miheve je pa spadal tudi med nase najduhovitejše žurnaliste ter napisal posebno mnogo h umo ri y ti čn 0-3 a ti r i čn i h člankov za najrazličnejše liste, a svoje povesti je najraje priobčeval v slovenskih ameriških listih. Zadnj'a leta se je posebno udejstvoval v organizaciji ljubljanskih mestnih uslužbencev ter vsakokrat izpregovoril le pošteno, možato besedo. Pri tem udejstvovanju ža svoje tovariše ga je tudi dohitela smrt. Bil je na posvetovanju pri magistratnem direktorju g. Jančigaju, kjer mu je prišlo slabo. Kazalo ni nij hudega, vendar so ga pa morali prepeljati v bolnišnico, kjer mu je prišlo slabo. Kazalo ni nič hudega, pred 66 leti rojen na Vrhniki in je spadal med najboljše prijatelje svojega rojaka Ivana Cankarja. Mnogo je videl sveta in od povsod prinesel v svojo domovino polno izkušenj, ki jih je ob vsaki priliki uporabil v pomoč svojemu bližnjemu. Poleg vdove zapušča tudi družino, ki je med njimi najbolj znan inž. arh. Mihevc kot eden najodličnejših učencev mojstra Plečnika. Poštenjaku Nacetu Mihevcu najtoplejši spomin ! * Klub ljubiteljev cvetlic. Iz dosedanjega odseka ljubiteljev dalij, ki je deloval pod predsedstvom g. Plevčaka pri ljubljanski podružnici SVD, je minuli teden nastal nov odsek z mnogo širšim programom, ki bo skrbel predvsem za naše cvetličarstvo. Postaviti se hoče na najširši temelj, da iz njega zraste organizacija, kakršno smo potrebovali že dolgo časa. Na splošno zahtevo dosedanjih članov je predsedstvo sprejela znana strokovnjakinja pisateljica ga. Andreja Klučenkova, v pomoč ji bodo pa kot tajnik g. Srečko Rozman, Vinko Plevčak in Egon Planinšek seveda pa tudi vsi dosedanji člani, zlasti pa vsi strokovnjaki ljubljanske podružnice SVD. Klub ima redne sestanke vsak prvi torek v mesecu ob 20.30 v posebni sobi znane restavracije pri »Sokolu«. * Izjava Propagandnega odseka D. Esperant-skega društva v Ljubljani k noticam Esperat-skega kluba v »Jutru«, »Slovencu« in »Slovenskem narodu« z dne 7. dec. 1935. Ker se našemu D. Esperantskemu društvu očita, da ne obstoja, izjavljamo, da je obstoj društva dovoljen od kr. banske uprave z odlokom II-2775-2 z delovanjem za vso dravsko banovino. Ne ra- zumemo tega izpada Esperantskega kluba, saj smo v noticah in v vabilu dovolj jasno naznačili, da proslavo 76-letnice rojstva dr. Zamea-hoffa priredi v soboto 14. t. m. ob 20. uri v hotelu »Metropol« naše D. Esp. dr., ne pa Esperantski klub. * Ljudska univerza v Ljubljani. V ponedeljek dne 9. t. m. bo predaval g. dr. Josip N a g y, prof. kornere, visoke šole v Zagrebu o temi : Od Jadrana do Kanarskih otokov. (II. del od Gibraltarja do Kanarskih otokov.) Predavatelj bo pokazal mnogo skioptičnih slik. Pričetek bo ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Vstop je prost. * Razstava L. Kazimirja in njegove gospe je odprta še danes v nedeljo. Prireditev je ve-lepoučna tudi za vse, ki imajo posla s «črno umetnostjo» v splošnem. * Dobro hrano po zelo nizki ceni dobite v Novi ljudski kuhinji, Vošnjakova ulica štev. 4. Elegantne moške ženske in športne čevlje dobite le pri Me Mo. Liillim, KitleSiim tesli 3S ! Na željo se izdeluje tudi po meri Celie □ Planinsko predavanje. Pod okriljen SPD Celje predava v četrtek 12. t. m. zvečer ob 20. v risalnici meščanske šole znani avstrijski alpinist Ferdinand Krobath iz Beljaka o letošnji ekspediciji na Kavkaz. □ Celjsko gledališče. Prihodnje gostovanje ljubljanske drame bo v torek 17. decembra ob 20. Vprizorili bodo dramo »Izdaja pri Novari«. □ CMB podružnica v Celju bo proslavila 14. decembra SOletnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo v mestnem gledališču slavnostna akademija. □ Sveži grobovi. 5. decembra sta umrla v bolnišnici 601etna šolska slu gin j a Kidrič Rozalija iz Rogaške Slatine in pa 85 let stari Legvart Martin, dninar iz Vojnika-okolice. — 6. decembra je umrla v 74 letu starosti Terezija Grobelnik, vdova po užit. revidentu. Pokojnica je glavno skrb v življenju posvetila vzgoji svojih 6 otrok, ki so danes že vsi preskrbljeni. Pogreb bo danes ob 15. izpred hiše žalosti na Trgu kralja Aleksandra št. 5 na okoliško pokopališče. — V bolnišnici je 7. t. m. umrl 461etni posestnik Primožič Franc iz Šmartnega ob Paki. — Na Slomškovem trgu št. 5 pa je umrla Jevšenak Katarina, 74 let stara občinska reva iz Celja. Vsi naj v miru počivajo! žalujočim tudi naše sožalje! И To so cene za Vas! ženski plašči od Din 160- naprej. Hubertusi po Din 240'—, 290-—, 320'—. Kolbczen, Celje. Manufaktura-konfekeija. "X v... Javna zahvala Vsem cenjenim nakupovalcem, ki so nakupovali v moji trgovini v času, ko sem imel odpovedan lokal, vsled česar bi moral preseliti trgovino, se tem potom za izkazano zaupanje in naklonjenost najtopleje zahvaljujem. Obenem sporočam, da ostanem še nadalje v istem lokalu kot dosedaj in sem vsled tega zalogo povečal in zatožil z najnovejšim blagom, ki ga bom prodajal kakor dosedaj tudi v bodoče po znano nizkih in reklamnih cenah. Celje, dne 8. decembra 1935. Kolbezen Franc, Celje manufakturna, konfekcijska in modna trgovina ; O tem bi ti morda laže več povedalo tisto bitje, ki te je iz Francije spremilo semkaj. — Demon? — Da, demon. — In kaj ima ta s teboj ? To je ono bitje, ki ga nisem nikdar iskal niti pričakoval, ki pa je nastalo kot plod mojega poskusa. Prosim te draga sestra, prizanesi mi s temi vprašanji. Pojasnil in pokazal ti bom vse, kar je meni jasnega in dostopnega, reči ti pa moram samo to, da stojim tu pred problemom, ki ga sam nisem niti iskal, niti ga ne razumem. Kolikor dalje sem s teboj, toliko manj vem o tebi. — Tega sem se bal, čeprav sem vedel, da ne more »iti drugače. Ako si dovolj trdna, ti zdajle predstavim &v°jo nevesto. . V čem je obstojal poskus. To je težko povedati, cepiav je bilo v računih in načrtih popolnoma preprosto. Hotel je pač doseči nekaj, kar je bilo dotlej dosegljivo samo domišljiji v pravljicah. Inženjer Podumjin je sestri podrobno razložil * svojo zamisel. Kakor Arhimed ji je s palico risal i osnutke svojih načrtov v pesek in se potem razočarano nasmehnil: — Vidiš, Nataša, če sedaj stopim na te črte, je risba v trenutku spačena in skažena. Tako se je zgodilo meni. Hotel sem podreti, razkrinkati in razgaliti kot prazno podmeno marsikaj, kar nam tisočletja velja za dogmo. — Da, Nataša, hotel sem v temelj zadeti tisti strašni piedestal, ki kroti človeško svobodo in tvorno silo. O, Nataša, grlica moja, kako veličastna je -bila zame ta misel. Podreti vsa obzidja, vse plotove in stati v stetu z zavestjo svobodnega tvorca: Nisem prišel iz rok tega ali onega kot sad njegovega nepojmljivega igračkanja, ampak sem stvor vesoljstva, ki je na milijone let snovalo, preden je našlo samo sebi suvereno bitje. Sem človek in bog, sem v atome zgoščena sila vesoljstva, ki lahko vodi, ukazuje in ustvarja! Inženjer Podumjin se je tako razvnel, da so mu lica vročično zagorela. Bil je kakor odmaknjen od zemlje, kakor breztelesno bitje, ki živi le v misli in volji, Natalija pa je zadrhtela in se prekrižala kakor jo je bila naučila stara Tatjana: — Jens, kaj si storil ! — Kar sem moral, Nataša. — In kaj poreče k temu Bog, tvoj Stvarnik? Jens je prebledel: — Kakor vidim, sva daleč vsaksebi. Brat je z dolgim pogledom pobožal sestro. To so bili trenutki bolestne,'neme izpovedi in tožbe. — Ne govoriva za zdaj več o tem! je dejal in skušal preiti v vsakdanje kramljanje, vendar se mu je beseda zatikala in je bila brez zvoka in soka. O čemerkoli je govoril, je bilo vse tako medlo in brezoblično, kakor da govori po naročilu o rečeh, ki so mu neprijetne. Tudi Natalija ni mogla nič kaj prida povedati. Končno je namignila: — Ali o tvoji izvoljenki še vedno ne smem nič vedeti? — če res želiš — ■— Mislim samo, če te s tem ne bom žalila. — Nikakor ne, samo tako — — No —? •— Morda boš neljubo razočarana. — Kar smatraš ti za vredno, bom spoštovala tudi jaz. — Ne gre za to. Mislim le, da si si morda predstavljala čisto drugače nego bo odkrila resničnost. — Govoriš kakor menda v laboratoriju. Ne bodi no vendar zmeraj samo inženjer, dragi bratec, ko vendar veš, da nisem tehničarka. Brat se je nasmehnil. Trenutek naj Nataša počaka. -Takoj se vrne in jo spremi k nevesti. To so potem bili za Natalijo trenutki neskončne večnosti. Nebroj misli ji je rojilo po glavi, ko je ostala sama v tisti vrtni uti, kjer je nekoč Inge priznala Jensu svojo ljubezen. Zdelo se ji je, kakor da je padla na začaran svet, kjer človek ob nobenem koraku ne more niti slutiti, kakšno presenečenje ga lahko doleti v naslednjem trenutku. (Konec.) Zaščita kreditnih zadrug Kmetijsko ministrstvo je na osnovi uredbe o zaščiti kmetskih kreditnih zadrug in njihovih zvez dovolilo odlog plačil naslednjim kreditnim zadrugam: 1. Hranilnici in posojilnici v Majšpergu иа 6 let od 18, oktobra 1935 dalje, odlog velja za dolgove nastale pred 10. jun. 1935. obrestna mera sa stare vloge odrejena na 2 odstotka. 2. Ljudski hranilnici in posojilnici v Mirni peči za 6 let od 16. oktobra 1935 dalie, odlog velja za dolgove pred 5. majem 1934, obrestna mera 2 odstotka. 3. Hranilnici in posojilnici v Semiču za 6 let od 16. oktobra 1935 dalje, odlog velja za dolgove pred 30. amilom 1934, obrestna mera 2 in pol odstotka. 4. posojilnici v Slatini za 6 let od dne 22. oktobra 1935 dalje, odlog velja za dolgove pred 2. avgustom 1935. obrestna mera 2 odstotka. 5. Hranilnici in posojilnici v Slivnici v Celju za 6 let od 24. oktobra 1935 dalje, odlog velia za; dolgove, nastale pred 24. avgustom 1935. obrestna mera 2 in pol odstotka. 6. Hranilnici in posojilnici v Sv Jakobu ob Savi za 3 leta od 16. oktobra 1935 dalje za doteove n re d 22. junijem 1934. obrestna mera 2 odstotka. 7. Posojilnici v Sv. Križu ori Kostanjevici za 6 let od 24. oktobra 1935 dalje, za dolgove pred 29 avgustom 1935, obrestna mera 2 in noi odstotka.. 8. Kmetski hranilnici in posojilnici uri Sv. Tomažu v Ormožu za 5 let od 16. oktobra 1935 dalje, za dolgove pred 14. julijem 1934. obrestna mera 3 odstotke. 9. Hranilnici in nosoiilnici v št. Jerneju za 6 let od 22. oktobra 1935 dalje, za dolgove ured 30. malem 1934. obrestna mera 2'7o. 10. Hranilnici in posojilnici v št. Runertu za 5 let od 16, oktobra 1935 dalie, za dolgove pred 29. maje ml934, obrestna mera 2 odstotka. 11. Hranilnici in posoiUnici v Vidmu za 5 let od 16. oktobra 19^5 dalie, za dolgove pred 8. majem 1934. obrestna mera 20/e. CFossmdarsIr© nesti = »Službeni list« kraljevske banske uprave Dravske banovine objavlja v 98. št. od 7. t. m.: Pravilnik o opravljanju pregledov zadrug (zvez) in o skladu za opravljanje pregledov. — Tzpre-membe in dopolnitve pravilnika za uporabo uredbe o zaposlovanju tujih državljanov. — Tolmačenje o družbah z omejeno zavezo. — Oprostitev turističnega propagandnega materi-j ala iz Madžarske od uvozne carine. — Podaljšanje veljavnosti spominskih znamk kralja \ Aleksandra I. — Uredbo zasebnega kliringa z Nemčijo. — Pristop Češkoslovaške k pariški konvenciji o Antidiiteričnem serumu. — Pristop Poljske k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del. — Ratifikacijo revizijskega zapisnika o statutu stalnega mednarodnega sodišča — po Etiopiji. — Ponovno ratifikacijo fakultativne odredbe iz statuta o stal. mednarodnem sodišču po Grčiji. — Ratifikacijo zapisnika o pristopu Ameriških združenih držav h konvenciji o stalnem mednarodnem sodišču ■— po Panami. — Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. — Razne objave iz »Službenih novine. = Kolinska tovarna hranil d. d. v Ljubljani bo imela v soboto 21. t. m. izredni občni zbor, na katerem bo sklepala, o povišanju delniške glavnice z 2 na 4 milijone dinarjev in izpre-membo pravil. = Občina Metlika-okoliea razpisuje mesto blagajnika, ki mora imeti najmanj 4 gimnazijske razrede in vee pogoje po uredbi o občinskih uslužbencih. Varščina znaša 10.000 Din, začetna plača pa 7.000 Din letno. Prošnje je vložiti do 15. januarja 1936. — Podražitev olja. Ker so cene sirovi n na splošno poskočile, je sorazmerno porasla tudi cena olja. Olje se prodaja sedaj v trgovinah za življenske [Kvtrebščine po 12 Din liter, kakor to sporočajo iz zagrebških trgovskih krogov. = Pregled in žigosanje meril in mer. V Službenih nov inali je bila objavljena uredba o prvem in začasnem pregledu in žigosanju mer, priprav za merjenje sodov, steklenic in posod, z 22. novembrom je ta uredba stopila v veljavo. — Sesta mednarodna razstava perutnine, golobov in zajcev v Novem Sadu je bila zaključena z velikim uspehom Na razstavi so bili izbrani najlepši eksemplarji zajcev, ki bodo na spomlad razstavljeni na splošni mednarodni razstavi v Tipskem. CURIH, 7. decembra. Beograd 7'02, Pariz 20'3375, London 15'1350, Newyork 3Q8'25, Bruselj 5Г90, Madrid 42'20, Amsterdam 209"35, Berlin 12420, Dunaj 57'—, Stockholm 78'30, Oslo 76'30, Kopenhagen 67'80, Praga 12'79, Varšava 5815, Atene 2'90, Carigrad . 2'45, Bukarešta 2'50, Helsingfors 6"69, Bueyos-Aires 0'8450. Nakup in prodaja nepremičnin H Preskrba posojil H Nakup in prodaja hranilnih knjižic in vrednostnih papirjev ADAMIČ ALBIN, Ljubljana fthesiniie (Odlomek iz. brošure Abesinija«, ki jo je napisal prof. dr. V. Šarabon.) Abesinec je v prvi vrsti poljedelec in živinorejec. Med pridelki so na prvem mestu koruza, pšenica in proso. Potem pa kava, tobak, bombaž, kože, črevesa, nojeva peresa, slonova kost, gumi, vosek. Nerodno je le, da ima vsega tega svet v izobilju. Z bombažem je posejala Japonska v letih 1930. do 1935. okoli 300.000 ha sveta. Gozda ni dosti, vobče namreč. Samo tropskega lesa je precej (trdi les), po obronkih gora pa uspevajo datljeve palme, akacija, oljke, brinje, lavor, sikomore, fige itd. Na ambah naletimo tuintam na jelov gozd. Največ gozda je na jugu države in v okolici jezera Tana. Skupno je z gozdom pokritih v Abesiniji samo 7".Wo. Les se porablja samo za drva in pa kot stavbni les, na izvoz lesa vsled transportnih težkoč in večje domače porabe v doglednem času ni misliti. Število goved cenijo na 3 do 4 milijone. O številu mul nimamo nobenih podatkov. Abesinsko rudarstvo Zelo mnogo se govori o abesinskih rudah, in so razni učenjaki in raziskovalci večkrat prav nasprotnega mnenja. Našli so ležišča zlata, platine, železa in bakra; platine dobivajo v zadnjih letili povprečno po 200 kg — pri svetovni produkciji 7000 kg — naplavljenega zlata je pa samo v Modrem Nilu toliko, da bi mogli uvrstiti Abesinijo med najvažnejše dežele zlate produkcije. Slišimo tudi, da je v Abesiniji dosti premoga in petroleja; glede petroleja je nastalo mnogo dvoma, pa menda, dvomi ne bodo držali. Azbesta, žvepla in kalijeve soli je v Abesiniji polno in prav tako tudi navadne soli, ki pa ni enakomerno razdeljena. Obrt izdeluje le domače pridelke, industrije je še prav malo. Industrija čaka na izkoriščanje vodne moči, ki jo cenijo na 4 milijone konjskih sil. Izvoz i nuvoz Uvoz in izvoz sta majhna, kar je spričo bornega življenja domačih, slabih transportnih sred- stev in oddaljenosti Abesinije od svetovnih trgovskih polov prav umljivo, isto moremo reči tudi glede izvoza, pri čemer moramo še posebej poudariti, da ravno ono blago, ki ga Abesinija največ izvaža — kava, kože, vosek — na svetovnem trgu ne more konkurirati; tudi so cene v zadnjem času izredno padle, pri kavi, n. pr. od leta 1928 za tretjino. Prodaja se res skoraj ne izplača. Pri uvozu so ua prvem mestu Japonci; uvažajo zlasti ceneno sivo platno, iz katerega si delajo A bes inči togi podobne plašče ali srajce — šame, ženske pa pajčolanu podobne ovoje. Abesinec gleda v prvi vrsti na nizko ceno in ne na kakovost. Uvoz tekstilnega blaga, zlasti bombaževine, je znašal v zadnjih letih dve tretjini do štiri petine vsega uvoza. Japonska' je že nekaj let sem izrinila Zedinjene države kot glavnega dobavitelja tekstilij; ona je skoraj edini dobavitelj cenenih bombaževih tkanin in dobavlja od vsega uvoza približno polovico. Druge dobaviteljice so Francija, Anglija, Zedinjene države, Belgija itd. Pošilja pa Abesinija svoje izvozne predmete v Anglijo, Francijo, Italijo, Zedinjene države, Nemčijo itd. Trgovski promet Trgovina se je popolnoma prilagodila zemljepisnim razmeram in življenjskim navadam prebivalstva, zlasti pa potujočim trgom, ki imajo največji pomen. Trgovina na drobno je oskrbovana od 50 do 70.000 potujočih trgovcev. O težkočah prometa naj povemo še tole: Kolo- nijalno blago se more iz drugih dežel poslati na svetovni trg mnogo preprostejše, zanesljivejše in hitreje kot iz Abesinije, ker so dežele produkcije zvezane z izvoznimi pristanišči po normalnih in cenenih prometnih potih moderne vrste in se jim zato tudi ni treba bati tolikšnega rizika glede cen in valute. Kako drugačna je v tem pogledu Abesinija! Edina abesinska železnica Džibuti—Addis Abeba se mora še danes boriti s karavanami velblodov in v višjem svetu s karavanami mul. Pridejo zraven še stroški za preskrbo z vodo itd. »Abesinija je preveč oddaljena od svetovnih prometnih potov.- Trgovska bilanca Zanesljive statistike o zunanji trgovini Abesinije nimamo. Neka angleška statistika pravi, da znašata uvoz in izvoz skupaj letno le 300 do 400 milijonov dinarjev: dobro je vsaj to, da je izvoz izdatno večji, kot uvoz. da je trgovska bilanca torej vsaj aktivna. Kako majhna je zunanja Irgovina Abesinije. nam kaže že primerjanje z zunanjo trgovino Jugoslavije, ki nikakor ni posebno velika, pa gre vendarle v milijarde dinarjev. Ogromna večina abesinske zunanje trgovine, se vrši po železnici Džibuti—Addis Abeba, povprečno 70 do 85°/o, včasih tudi do 90fl/o. »Celo v najbolj ugodnem slučaju ne moremo računati s hitrim izrabljanjem naravnih abesinskih zakladov. Tri so ovire: Neugodni prometni položaj, potreba ogromne glavnice za namakanje, za ceste itd. in pa pomanjkanje pripravnih delovnih moči.« lirediiev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: LOJZE ZAJC, Ljubljana. Gledališka ulica 7. Telefon 38-18 MODERNA IZDELAVA — NIZKE CENE Дј^Ј Pohištvo M*^l^r»S€?gc Ljubljana, Dravlje 174, „Pri slepem Janezu“ ЈаЈјЈРЈЕ Sai* INSERÌ RATTE v dnevniku »GLAS NARODA« Kaj se toliko mučiš? vzemi in naenkrat boš imela čiste in bleščeče parkete, vsak madež bo pa Izginil. Zahtevajte ga povsod ! = U V /ih Cena škatlji . , . Velika škatlja . . Odprto po kg . « Glavna zaloga : R. HAFNER, Ljubljana, Telefon 35-65 Din 10 — Din 18’— Din 24'— Celovška c. 61 ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi tvrdka A. & E. SKABERNÈ LJUBLJANA MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, lo iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja slane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu PERUTNINO, piščance, pitane z mlekom, pular-de, kapuue, purane itd. po nizkih cenah. Prednaročila za praznike — prodajalna Kmetijske družbe v Ljubljani, Igriška ul. 3 (za Dramo). Telefon 37-55. ZIMSKA JABOLKA, najskrbnejše sortirana, za takojšnje uživanje (zlata parmena, voščenke, kanadke itd.) in pozne sorte po konkurenčnih cenah. Pri večjem odjemu znaten popust. Oglejte si razstavo Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3. Telefon 21-05. KISLO ZELJE, REPO, sarmo, prvovrstno po brezkonkurenčni ceni. vsako množino, dobavlja Homan, Sv. Petra cesta št 81, tei 8539. PEČ'I ZARJA najboljše, najcenejše nudim, obzidavam vse vrste Luteovih peči. štedilnike, oblagam kopalnice, mesnice s keramičnimi ploščicami. K ovce, Ljubljana, Tvrševa c. 47. POPOLNOMA BREZPLAČNO dobite ponatis »Za človeško življenje« od dr. Löbla, ki Vas v obliki romana seznani s sladkorno boleznijo in sifilide. V pol leta izšlo v 16 jezikih. Pišite nam še danes! »Družinski tednik«, Ljubljana, Tyrševa 29./g. TRGOVSKI LOKAL in stanovanje se odda v najem v industrijskem kraju Naslov pove uprava »Glasa Naroda :. KNJIGOVODJA-BILANCIST, popolnoma sanio-etojen, razne «eterne, obenem samostojen korespondent za slovensko, srbohrvaško, nemško, italijansko in francosko korespondenco. Dober upravnik in vodja pisarne ali poverjenik. Strogo vesten in natančen z dobrimi referencami, želi premenili pod skromnimi pogoji svoje mesto 6 1 januarjem. Cenj. ponudbe pod »Stroka postranska stvar. POHIŠTVO HAINOVEISI MODELI — VELIKA IZBIRA ERNAM 6 ARMAR ST. VID NAD LJUBLJANO Presenečenje za vsakega so nove tipe „ORION“ radio aparatov Vsi aparati sprejemajo poleg normalnih in dolgih valov tudi kratke valove. Vsi aparati imajo veliko, razsvetljeno skalo z napisanimi imeni postaj. Vsi aparati so opremljeni s TVNGSRAM-BARIUM elektronkami. — Popolna selektivnost. Glas Je povsem naraven. Nihanja glasu so izravnana. Vse aparate je dobiti na ugodna meseina odplačila. .RADIO1 reg. zadruga z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 S Malo sode bikarbone in kuhinjske soli in v trenutku imate sintetske mineralno vodo, toda komur je kaj za zdravje, mu je najboljša pijača 4 srcem Umrla nam je danes ob pol 6 popoldne naša zlafa mamica, gospa Leopoldina Vlaj vd. Kalan soproga trgovca Pogreb bo v nedeljo, dne 8. decembra 1935 ob 2. uri k folcine izpred mrtvašnice Leonišča Stara pot štev, 2 na Evst-i-:«ijSk0 ookonališče. “'iško pokopališče. V Ljubljani, dne'ti, decembra 1935. Miško, soprog; Danica, Pavle, otroka; Lea, snaha; Marija, Dušan, Vita, Pavle, Janko, vnuki. vezane, oreh furniran po nizkili cenah, najmodernejše izdelane, otomane m modrece dobite pri tvrdkah llitas-Mlar lalfsra ulica štev. 12 Telefon 28-10 POZOR! POHIŠTVO preprosto kakor tudi najfinejše, po najnižjih cenah, nudi : Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov Ljnhljana Vegova ol. 6. Hranilne knjižice prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje 1 Priložite znamko! Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12 Telefon 38-10 Najprimernejše darilo za Božič je lepa knjiga! ARIJ ANA, vez. v platno . . Din 32'— POZNA OSVETA, vez. v pl. 30'— FARNMOR, vez. v platno u 35'— V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, kart 46"— PESMI O KRALJEVICU MARKU, kart „ 24'— VUVUTUVAINJL FU ZVEZDI VEČERNICI, kart. . . . ” 12'— V razvedrilo in zabavo vam nudimo tole izber: Okras za vsako knjižnico je šest v platno vezanih knjig pod na* slovom : Ivo Šorli IZBRANI SPISI. Kdor ljubi lahko in zabavno čtivo, ki se pa tudi ne izogiblje resnih življenjskih vprašanj, temu bodo izbrani spisi Šorlija res užitek. Dosedaj so izšle 4 knjige, zadnji dve knjigi izideta v kratkem. Cena posameznemu zvezku Din 60*—, vsej zbirki v obsegu 6 knjig pa Din 320*—. Vse tu navedene knjige oddamo tudi na obročna odplačila, če presega znesek Din 120’—. * Važna za vse pridobitne kroge: industrij-ce, trgovce, obrtnike in za urade je pravkar izišla knjiga »ZAKON O NEPOSREDNIH DAVKIH«. Knjiga, ki je pravkar izšla in vzbudila v vsem slovenskem svetu največ zanimanja, je 348 strani obsegajoče delo uglednega učenjaka univ. lAI-Z.r.fcC' ». 1 . , V / w- ,1 / 1 ' . , 3 ». . v. e , . . profesorja dr. Milima Vidmarju „MOJ POGLED NA SVET“. V platno vezana in na finem papirju tiskana velja Din 120'—. Vsakdo si lahko uredi lastno malo knjižnico, če si naroči klasična dela naše »Male knjižnice«. Dosedaj so izšli tile zvezki : J osili Jurčič: SOSEDOV SIN Dr. B. Škerlj: ČLOVEK . . vez..................... H. Beecher Stowe: STRICA TOMA . . . J. Г. Goethe: EGMONT . Horatius Flaecus: PISMA, SATIRE IN PESMI . . Vsa zbirka v obsegu 10 knjižic stane Din 80'—. Din 10'— „ 12'-„ 20'— KOCA 12 — 12 — 10'— Knjigo je spisal priznani strokovnjak na tem polju g. Sušeč Štefan, načelnik finančnega oddelka kraljevske banske uprave v p. Knjiga obsega 552 + XVI strani in velja v celo platno vezana Din 160"—. Tiskarna Merkur izdaja tudi v posebni zbirki »Z AKONI IN LREDBEs vse važne zakone. Na zahtevo Vam pošljemo brezplačno seznam. Pišite še danes na KNJIŽNO ZALOŽBO TISKARNE MERKUR LJUBLJANA, GREGORČIČEVA UL. 23 Oglasi v „Cjlasa nacoda" itnafa siguten uspeU ! Kmečki magacin Ljubljana, Krekov trg št. 10 (nasproti mestnega doma), Vam nudi najboljše zimsko manufakturno blago po izredno nizkih cenah. Obiščite to trgovino!in prepričajte se Za sneg in brozgo! Za dame Otroške 39’— 49*- Za gospode Damske 29-—. Otroške 25 — 29 — АжшЖжж Ц-Л m Izdaja »Narodna prosveta« v Ljubljani, zadruga a. e. z., predstavnik 1 Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0- Mihalek. Vsi v Ljubija*1’ GLAS SLOVENSKIH OTBOK - »efelja, 8. »II. 1935. - Sl a. Očka in mati pregledujeta darila Udje, 2. decembra. Draga teta Meta! Danes Ti pišem prvič. Zelo mi ugaja list »Glas naroda«. Najrajši ga prebiram. Najbolj mi ugajajo pisma Tvojih malih. Zato Ti tudi jaz pišem. Veš, teta Meta, sedaj je pri nas zapadel prvi sneg. Vsako leto sem ga bil zelo vesel, samo letos sem ga zelo žalosten. Drugikrat sem se smučal in sem bil vedno prvi v smučanju, čez vsako strmino sem skakal, oj to je bilo veselo. A letos gledam žalosten druge, ker meni so se polomile smuči. Zato Te prosim, svetuj mi, kje bi dobil druge lepe in močne smuči. Prav lepo Te pozdravlja Jeršin Alojz, učenec I. razr. viš. nar. šole v št. Juriju, Udje št. 2, p. Grosuplje. Draga teta Meta! Tudi jaz se danes prvič oglasim. Z veseljem berem »Glas slovenskih otrok«. Ker sem majhna, Te prosim, da mi pošlješ knjigo s slikami. Prisrčno Te pozdravlja Darinka Poljšak, učenka II. b razreda v Laškem. Češnjica 3. dec. 1935. Ljnba teta Meta! Ne bodi jezna, ker se šele danes prvič oglašam v tvojem listu, ki je meni zvest prijatelj. Lepo te prosim, da me brez zamere uvrstiš v svoj kotiček. Ves tudi jaz z velikim veseljem prebiram Tvoj list Glas slovenskih otrok, ki mi še posebno ugaja, prav posebno pa še dopisi malih. Prosim Te tudi, če mi pošlješ kako lepo knjigo, za katero bi Ti bila vedno hvaležna. Z nado pričakujoča, da mojega pisma ne za vržeš, ampak ga uvrstiš v svoj krog. ...................................................„lili"“....Hill'...1111 = 1111.....„II..........""""Hlinil'...-Illlllll"1... Marijana žel jezno va-Kokalj : Radovedno sonce Končno je vendar vzkliknil: »Zdaj!« in žarki so se zaleteli v v'ata. »No, no,« saj mi jih boste še podrli,« je pogodrnjal dobrovoljno vratar in jih odprl, žarki so planili proti zemlji. Vodil jih je žarek, ki je odkril nesrečnega bratca. Naglo so prisl j ali v ječo. Veselo so pozdravili bratca in začeli greti železo na oknu. »Neznosna vročina!« so tožili meščani in si že v zgodnjih jutranjih urah brisali znoj. žarki so pa pritiskali in pritiskali. Drevje v bližini jetnišnice je rjavelo, trava se je sušila, cvetje je pole-galo ožgano. Zavladala je taka vročina, da so ljudje drli k vodi se kopat in hladit. Pomagalo ni. Voda je usihala, pesek je bil razbeljen. »Kakor v peklu!« so zdihovali ljudje in padali po cestah. Železne vrtne ograje so se topile, žlebovi po strehah so se vili, zemlja je pokala. Popokali so pa tudi okovi na rokah nočnega žarka in Gašperčka. Bila sta prosta. Sončni žarek je skočil skozi okno, a kako rešiti Gašperčka. žarki so prislonili razbeljeno lestev in Gašperček je s trudom zlezel na tla. Pekle so ga bose noge in tudi hoditi ni mogel radi vročine. »Pa ga pustimo,« je dejal nepotrpežljivo najmočnejši žarek. »Ne, ne,« je rekel nočni žarek, »on je moj prijatelj!« »Pa naj bo tako, kakor ti hočeš,« je menil spet najmočnejši žarek, četudi ni razumel, kaj pomeni imeti prijatelja. Gašperček je s težavo kobacal po razbeljenih asfaltnih ulicah. Za mestom je bilo široko polje in v polju letališče. Napotili so se tja. Pilot je ležal v senci hangarja in se nemirno premetaval, žarki so ga obkolili in mu zapovedali: »Prepelji Gašperčka v dolino Save, kjer so rudniki.« Pilot se je upiral. Pa so za-žugali žarki: »Ti bomo pa zažgali tvoj zrakoplov!« In že so se zapodili v kopico sena, ki se je takoj vnela. Pilot se je hudo prestrašil, sprožil svoje letalo in Gašperček se je odpeljal v dolino Save. Pri odhodu se je od žarkov lepo poslovil, ki so se razkropili na vse strani. S svojim prijateljčkom žarkom se je pa celo poljubil, ko str. c: prisegla večno zvestobo. Gašperček se je vozil visoko pod oblaki. V njegovi bližini je plaval njegov prijateljček žarek. Prehitro je minila vožnja v letalu in že sta z nočnim žarkom korakala proti temnemu gozdu, kjer sta počivala in čakala noči. Prve zvezde so še migljale, ona sta pa še vedno ležala v gozdu. Izgubila sta pogum in se nista uprla med ljudi. Postajala sta vedno bolj žalostna. Gašperček je zajokal, čeprav ni vedel sam zakaj. Tudi nočni žarek se je cmeril, ker se je bal sonca. Kako bo hudo, če ne bo on opravljal vestno svoje službe. Toda on je samo majcen žarek, svet je tako velik, noč pa tako dolga. Najraje bi se skril tako, da ga ne bi našli njegovi bratci. Svoje misli je povedal tudi Gašperčku »Le skrij va se!« je dejal Gašperček. »Ti se bojiš jeze sonca, jaz pa hudobnosti ljudi. Poiščiva si primerno pribežališče.« Noč je bila temna in žarek je svetil Gašperčka. (Dalje) Te lepo pozdravlja Stare Cilka, učenka osnov, šole, češnica imi^giiiwiiiitSiiiiiiiiiiigpiiiiiiiiiiigjiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiSEiiiiiiiiiiiìirriiHii Mail božjja Miklavževe radosti ............""n,„MM""'"1... Na mladih njivah Osiala je sama... Domača postaja. — Izstopila je. Nekaj težkega je napolnilo Jolandino dušo. Kako lep je njen rojstni kraj. še sedaj v jeseni. Polja so bila prazna, opustošena. Nič več cvetja, ki jo je tako razveselilo, ko je stopila na domačo grudo. Vsako cvetko posebej je poznala, za vsako je imela prijazno besedo. Toda danes? — Tako čudno, mrtvaško se ji je zdelo. Kamor je pogledala, je videla smo — smrt. V farni cerkvi so zazvonili zvonovi. Sama sebi ni mogla verjeti. »Cernu zvonijo sedaj zvonovi?« še nekaj ovinkov in Jolanda bo doma. Na holmu je stal Jolandin dom. Lep je bil v vsej svoji preprostosti. Gozd ga je obdajal. Spomnila se je tistih srečnih ur, ki jih je preživela v njem. Stopila je izza zadnjega ovinka. »Kaj bi to pomenilo, koliko ljudi? Pa ne da bi...« Ni mogla skončati, že ji priteče naproti soseda: »Jolanda, Jolanda, mati je umrla, mati...« Ni mogla skončati. »Mati!« — obupen krik — »saj to ni mogoče, zakaj mi niste tega povedali preje?« Z vso sapo je hitela proti domu. Stopila je v sobo. Mati je ležala mrtva in bleda na mrtvaškem odru. Stopila je k nji, ter zaihtela: »Mati, kaj sem storila, da se tako kruto maščuje nad menoj usoda. Sama, čisto sama sem ostala na tem božjem svetu. Mati, kam se bom sedaj zatekla? Kaj mi je dom brez tebe, kaj svet? Zakaj si tako kmalu odšla. O neusmiljena bolezen — jetika, ti si nam zrušila dom, pobrala si mi vse, sedaj vzemi še mene, kaj naj še iščem na svetu? Srečo? — Blazno ! « — Pokleknila je in dolgo molila za materino dušo. Polmrak je silil skozi zamrežena okna v sobo. Polmrak tih in sanjav — Jolandi je uspaval težke spomine. Strmela je skozi okno proti gozdu, ki je stal žalosten in otožen. — Njena duša je prisluškovala suštenju gozda, prisluškovala, kako vrhovi zdihujejo, kako plakajo; Jolanda je slišala v njih šumenju le težke vzdihe, le bridko jokanje. 1 1 »Ah gozd, prijatelj moj, v tebi sem preživela skoro vso mladost, ah tl me umevaš, ti si mi ostal še zvest, vdan... Z gozdom je vzdihovala njena duša, z gozdom plakala — plakala zaradi temne Jolandine usode. Prišel je dan težke ločitve. Velika množica se je vila za ubogo Logarico, ki je tako trpela. Jolanda je počasi stopala in se ni mogla misliti, da stopa zadnjikrat za naj dražjim bitjem. Globoka, pregloboka je bila jama za njeno dobro mater. Težke lopate prsti so se vsule na rakev. Jolanda je zajokala. Z njo so tudi zajokali zvonovi. Jolandino jokanje In pesem zvonov se je združilo v eno samo harmonijo in se vzdignilo v vsemirske višave. »Ali je to njena mati zaslužila?« Dolgo v noč je stala ob grobu. Nihče je ni motil, nihče preganjal, saj je ostala sama, čisto sama —---------- Franja Wlta'vsky, Celje: Naša L «marche! Pri nas imamo kanarčka dva, vsak svojo pesem peti zna. Kakor hitro se prebudim, že pri kletki spet stojim. Včasih bi še rada spala, pa me zbudita ptička mala: eden poje prav po svoje, drugi kot da kliče ime moje. Hranim ju po navadi jaz, s tem si delam kratek čas. če me prvi kljune, ga karam: Grdi ptič! Drugi se huduje: »Meni ne boš dala jesti nič?« Taka sta naša ptička dva, moja mala ljubljenca. Rezilca loka... ............................. Draga teta Meta! Oglašam se prvič v Tvojem listu. Zelo rad prebiram »Glas naroda«, najrajši pa sport in »Glas slovenskih otrok«. Doma sem iz Tacna, ki je moj rojstni kraj. Tacen leži v vznožju šmarne gore in Save. Pozimi je moje najljubše drsališče na šmarni gori. Vem, da je teta Meta zelo dobrosrčna, in dobro vem, da mi pošlje kakšno darilce za Miklavža. Lepo Te pozdravlja Medved Milan, Tacen 56, pošta št. Vid nad Ljubljano. To ie veselje! BLAS -nAROO' Pred prvim snegom Avstrijska poštna oprava je e L decem brom tekočega leta dala v promet nove poštne znamke s slikami raznih avstrlj skih vojskovodij. Od leve na desne se vrste zgoraj: Princ Evgen Savojski, feld-maršal Laudon in advojvoda Kari, spodaj pa: Radecky, viceadmiral Tegett hoff in feldmaršal C. v. Hötsendorf, pod čegar poveljstvom je izkrvavelo v zadnji svetovni vojni tudi premnogo slovenskih fantov in mož. •— Ali ne bi bilo tn dl pri nas v Jugoslaviji primerno kaj takega. Naša zgodovina je dovolj Jo naška in slavna, da bi to zaslužila! Mali pri ieii Meti Draga teta Meta! Danes se prvič oglašam v Tvojem prijaznem kotičku. Ker bo kmalu I. december, Ti pošiljam pesmico. živela Jugoslavija živela Jugoslavija, tl naša premila, mili dom treh rodnih bratov, Srba, Hrvata in Slovenca! Minulo je že leto dni, odkar te je zadela strašna bolečina — zločinska roka ti je vgrabila vladarja, našega predobrega kralja, premilega nam vladarja. Ti, naš mali Peterček, prisegamo Ti zdaj zvestobo, da bomo s Tabo izvrševali oporoko Tvojega milega očeta: čuvajte Jugoslavijo! Te prisrčno pozdravlja Sevnik Majda, Učenka IV. razreda osnovne šole Zg. Tuhinj. Skaručna, 27. novembra. Draga teta Meta! Prvič se oglašam v Tvojem ljubem kotičku, čitam ga pa redno vsako nedeljo. Zelo se mi dopade. Ko tako prebiram Tvoja pisma, sem uvidela, da nisi tako gromozansko huda kot so nekatere tete. Zbrala sem vso korajžo, saj sem »Ska-ručankac, vzela papir in pero v roke ter Ti napisala teh par vrst, obenem pa po- prosila za knjigo, ker strašno rada čitam. Draga teta, ali se spominjaš na povest o »Srčni Skaručanki«?, Ako jo morda še nisi slišala, Ti jo bom pa prihodnjič napisala. Svoji teti pošilja sliko in jo lepo pozdravlja Nuška Vodé, II. r. osn. šole, Skaručna nad Ljubljano. Preserje, 1. decembra. Ljuba teta Meta! Tudi jaz čitam vedno »Glas slovenskih otrok«. Zato Te prosim, da tudi moje pismo prijaviš v ta list. Danes 1. decembra smo proslavljali narodni praznik v šoli in v Sokolskem domu. Pri proslavi so bili govori in deklamacije. Komaj že čakam, da bi prišel sv. Miklavž, da bi mi prinesel smuči, da bi se šla smučat v Rakitno. Tudi Tebe, ljuba teta, povabim, da se prideš smučat, da gremo v Rakitno, ker je lep teren za smučanje. Prisrčno Te pozdravlja Košir Cirila, učenka II. razr. viš. nar. šole v Preserju. Draga teta Meta! Tudi jaz se Ti danes šele prvič oglašam v Tvojem kotičku, čeravno ima naš atek že tri mesece naročen »Glas naroda«. Vedno sem odlašal, ker nisem upal, da boš tudi mene uvrstila med Tvoje majhne dopisovalce. Ker pa vsako nedeljo čitam pisma otrok v »Glasu slovenskih otrok« ter vidim, da njim pridno odgovarjaš ter tudi obdariš z lepimi mladinskimi knjigami. Prosil bi Te tudi jaz. mogoče imaš tudi za mene katero. Imam tudi 41etno sestrico, katera se tudi zanima za Tvoja pisma, čeravno še ne zna čitati, vendar ima veliko zanimanje za knjige. Naučil sem Jo iz moje »Tretje čitanke« pesmico »Miklavževska«, katero bo deklamirala sv. Miklavžu. Prosim, mogoče imaš zanjo tudi kako slikanico. Te pozdravljata Dušan in Darinka Šercer, Glince — Tržaška cesta 15. Vič, dne 2. decembra 1935. Draga teta Meta! Danes se Vam prvič oglašam v Vašem listu. Nocoj sem vse »Glase slovenskih otrok« prečitala, pa sem videla, kako radi obdarite svoje male, če Vam kaj lepega pišejo. Veste, teta Meta, tudi jaz bi rada stopila v vrsto Vaših malih. Opisala Vam bom moj rojstni kraj. Doma sem iz Bohinja, in sicer iz Češnjice. Ker v naši vasi ni šole in ne cerkve, hodim v Bohinjsko Srednjo vas. šola stoji na griču blizu farne cerkve. Farnega patrona imamo sv. Martina. Skoraj vse deklice in dečki iz 4. in 5. razreda smo zapisani v Marijin vrtec. Poleti smo imeli v vrtcu tombolo. V Bo- hinj pride zaradi svežega zraka veliko tujcev. Za drugo poletje vabim tudi Vas, da me pridete pogledat. Boste videli Savico, katera teče skozi Bohinjsko jezero in dalje k Vam v Ljubljano. Prav lepo Vas prosim, da me uslišite, ne da bi vrgli moje pismo v koš. Prosim, da mi pošljete kako lepo knjigo ali pa škatljico, za katero Vam bom zelo hvaležna. Prav gorko Vas pozdravlja Minka Dobravc, učenka osnovne narodne šole v Bohinjski Srednji vasi. Češnjica, 2. decembra 1935. Draga teta Meta! Danes Ti pošiljam sliko v obliki svetega Miklavža. Ako Ti dopade in če je mogoče, jo pusti ponatisniti od tistih gospodov stavcev v Merkurjevi tiskarni, če so tako brihtni, da bomo lahko v nedeljo ugibali, če ne drugače, saj v spominu, kako se je obnesel sv. Miklavž pri Tebi, teta Meta. Kakor lahko posnameš po sliki, vidiš, ima sv. Miklavž polno bisago, a za koga, to je veliko vprašanje. Prilagam tudi na bisagi malo križanko, katero naj si mladi bralci in bralke dobro zapomnijo in vedno nanjo obračajo. Vodoravno: 1. Kje? 2. francosko ono, 3. nepridiprav in 4. žensko krstno ime. Od zgoraj navzdol v 1. in 3. vrsti dobijo priljubljeno ime. Te pozdravlja Ela Oblakova iz Ljubljane. Draga teta Meta! Zopet Ti pišem, kajti pozabila sem Ti v zadnjem pismu omeniti, da se 1. de- cembra preselimo. Res smo se preselili v hišo Jenko v Zg. šiško. Hiša je nova in še nima številke. Tu je prav prijetno, ker stanujemo nasproti šole. Sedaj bodem imela več časa Tebi pisati in komaj pričakujem Tvoje naloge, za katero sem Te prosila. Bodi mi od sestric in brata, posebno pa od mene prav prisrčno pozdravljena. Alma Šuflaj, Zg. šiška, hiša Jenko. Ljuba teta Meta! že zopet se oglašam v Tvojem kotičku. Sedaj Ti pa hočem povedati, kako smo pri nas proslavili prvi december, že v soboto smo okrasili sliko našega mladega kralja. V nedeljo prvega decembra, po sveti maši se je pa zbrala vsa šolska mladina okoli nje. Najprvo je imel g. upravitelj kratek govor, potem so bile razne deklamacije otrok. Med njimi sem bila tudi jaz. Potem smo jaz in druge deklice zapele nekaj lepih pesmic od Nj. Vel. kralja Petra II. Potem smo se počasi razšli z mislijo v srcu, da bo prišel čas, ko bo zasijalo solnce svobode vsem našim brator in sestram onkraj meje. Tako se je proslava končala. Praviš, da si že stava, zato Ti prav na uho povem, klali bomo prašiča, in če kal rada klobase ješ, Te povabim na koline. Zelo rada bi vedela, koliko štejejo Tvoja leta. Ker vedno omenjaš o svoji veliki starosti. Kaj pa sv. Miklavž? Prosim Te, da me priporočiš njemu. Za danes kočam in Te prav lepo pozdravljam. Marica Križman, učenka osn. šole, Tržič L Struge na Dolenjskem. Tetina pošta Miklavž je pustil pri teti Meti tele pozdrave: Gerdol Milček dobi knjigo Engelbert Gangl: »Zbrani spisi za mladino« 7. zvezek; Janežič Majda prejme Narodne pesmi za mladino in knjigo »Da ste mi zdravi, dragi otroci«; Pave Franc dobi knjigo Ivo Trošt »Moja setev«; Košir Danilo prejme »Kralj zlate reke« in pesmarico »Narodne himne«; Vida Kosme! knjigo »Marko Senjanin«; Katica Sarjaš prejme »Da ste mi zdravi, dragi otroci« in knjigo »Po lepi Sloveniji«; Ela Oblak prejme Bevkovo »Pastirci« in »Narodne pesmi za mladino«; Roman Kralj dobi »Sijaj, sijaj, solnčece«; Jeršin Alojz »Peterčkove poslednje saje« in »Narodne pesmi za mladino«; Darinka Poljšak knjigo »Kralj Peter I. Osvoboditelj«; Medved Milan »Kresnice« in »Da ste mi zdravi dragi otroci«; Sevnik Majda »Kralj Honolulu« in »Narodne pesmi za mladino«; Nuška Vode »Kralj zlate reke« in slikovnico »Dan Sokoličice«; Košir Cirila »Marko Senjanin«; Dušan Šercer »šolski radio«; Darinka Šercer pa »Kralj zlate reke«; Minka Dobravc »Moja setev«; Marica Križman »Takih pet za mladi svet«; Alma Šuflaj leseno vazo, umetno obrtni ročni izdelek. Upam, da bodo tetini prijatelji in prijateljice z malimi darili zadovoljni in da bodo svoji teti Meti oprostili, ker jim Veseli harmoniltarii uaiics ni mogia posebej odgovarjati na njihova pisma. Treba se je priporočiti Božičku, da ne bo zaostajal za Miklavžem, ampak da ga bo po možnosti še prekosil. Zato ima uboga stara teta Meta polne roke dela in komaj pisma prečita, ne utegne pa pisati odgovorov. Kdaj pozneje se bo že še našel čas tudi za to. Bo pa takrat odpisala bolj na dolgo in bolj toplo. Vsi, ki so ji doslej stali zvesto ob strani, naj ostanejo v njenem krogu in naj privabijo vanj še nove vrste svojih tovarišev in tovarišic.