222. številka.
Ljubljana, v sredo 29. septembra 1897.
XXX. leto.
Icbaja vsak dan ivcifr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejem an xa arst r o-op ers ke dežel« za vse leto 15 gld, za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta .'i glđ. 80 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 ki.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko ve?, kolikor pefitnina zna.vi Za oznanila plačrde se od Stiristrpne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrut tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi njj se izvolć frankova    — Rokopisi se ne vračijo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trga St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo poSdjati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari.
„Desne roke" grofa Badenija.
Odkar ao izšle znane jezikovne naredbe ter so aačeL cpczicijcnalni Nemci • svojimi cbstiukcijoz-cimi sredstvi delati nered v Cislitvaniji, zatrjevali ao vsi slovanaki časopisi jadaako: da so jezikovce naredbe le izgovor, le krink« rogoviluječim Nemcem, ki v rr niti ae eaiatrajo naredb važnimi, da, ki so celo overjeni o ničnosti teb naredb. Nemci robne na shodih in v parlamsnta v istini samo vsled tega, ker so v večini Sloviai, ne pa oni; vse kričanje radi jezikovnih naiedb pa j« le komedija, katere nihče več ne verjame.
Da ce slovanski časopisi niso metili, dokaznje sadaj vedno dobro poučeni in todi s vladnimi krogi zvezani „P e s t e r Lloy du, ki je prinesel v članka ,P» x Bohenoiae" odkrito izjavo, da so bile jezikovne naitdbe le slepilo, Is pesek voči Cehov.
Birokracija avstrijska je znala prav mačehi* avellistično vso atvar prirediti tako, da niso imeli vsled jezikovnih naredb C« hi prav nobene koristi, Nemci pa ludi ni bene škode. Z navidezno brezobzirnostjo do Nemcev, s katerimi se niso vrnila prej nikaka pogajanja, je izdala vlada jezikovne naredbe, boteč s tem privezati Čehe nase ter jib pridobiti za nagodbo z Ogersko. Ta navidezna breiofczirnost do Nemcev, ali do voditeljev čeških Nemcev, do Sihle-siigrrjH, Lipperta in tovarišev pa je imela tndi svoje macehiavelliatične vzroke. Jezikovne naredbe — pravi „P. L." — niso bile nikdar resno mišljene, nego so bile izdane 8 tisto reservatio men I-'-n, ki se js iskatala v vsej svoji kemedijantski neodkrite srčnosti že 14 dnij pozneje v famozni izvrševalci naredbi justičnega ministra grefa Glefs-pacba, v naredbi, ki je fakr&tu podrla vse ono, kar so naredbe Badenija sezidale. Izvrševalce naredbe so bile povstm nemožne; marsikatere določba v njih pa to bile naravnost monefrozne in nespametne, Avstrijska birokracija je hotela jezikovne naredbe vsekakor sesljati ad absnrdnm, zato jim je stavila v praksi nepremagljive ovire. Čehi so bili torej z jezikovnimi naredbaaii očividno preverjeni.
Tu se je zopet iskazala resnica besed, izgo-
vorjenih na vseslovenskem sbeda : nobena vlada ni Slovanom toli nevarna kakor avstrijska birokracija, ki se kaže že od nekdaj vsakemu političnemu na-prtdkn mej s'ovanskimi narodi kar najbolj sovražna.
Kaj pomagajo že toli pravične odredbe tega ali onega ministerstva, ako je meč avstrijske b;ro kracije tako velika, da more izjaloviti že v naprej vsak uspeh?
1". tako se strinjamo s trditvami „ Pester Llovđa", ki pravi, da je „za Avstrijo pač najbolj t sede o dejstvo, da js od nekdaj že ne vladajo resnične vlade in deželna predsedstva, nego da jo vlada ona Lrtzcsebna, nevidna in nepiijemljiva postranska vlada birokracije, ki je slična velikanskemu polipa in ki oklepa s svojimi eosalkami ubogo Avstrijo čim dlje cpasnijše."
Ako naj se iapremeni v Av&triji res zistem na dobro Slovanom, treba pred vsem korenitih izpre mirrb v birokraciji. Pri korena treba izrezati to bofezin avstrijskega upravnega Življenja, sicer crtane navzlic slovanskim večinam in navzlic še toli pra-vicoljubnim ministeretvom vse p;i starem.
,,Šolski dom" v Gorici.
Veda in omika, osebna poštenost in značajnost je prava podlaga napreoku vsakega ljudstva. To merilo je treba tudi vzeti v roko, ako hočemo oceniti napredek tu ali tam. In ako to storimo ter si naf,\nko ogledamo ednošaje in razmere na Goriškem, moramo pripoznati, da napredujejo Goričani istinito navzlic vsem oviram in zaprekam, ki se jim delajo od ljutih in zagrizenih nasprotnikov in drugih merodajnih činiteljev.
Razumni in previdni voditelj goriških Slovencev, g. dr. Gregoičič, je pa tudi dobro poznal ono točko, kjer je treba nastaviti vzvod, đa ee povzdigne pravi napredek njegovih rojakov. V mesta goriškem je videl na stotine mladine slov. starišev, ki je tavala brezposelno po mestu ter se poizgu-bovala v mlaki moralnega propada. Zato je kljub velikim oviram osnoval v Gorici slov. ljudsko šolo, ki se je vedno bolj Širila in je danes postala že
LISTEK.
Š a h - m a t.
(Novela. —- Spisal Iv. N. Vrtnik.) (Dajje.)
»No, soproga inženerja že menda nima onega instinkta ; saj se je njen mož vedel tu, kakor bi bil še samec Včeraj sem iivedela, daje oženjen. Me se nisva mogli dovolj načuditi."
..Ti je li sam dejal to?«1
„Kaj šel Mani ni nikdar ugajal; zato tudi nisem hotela občevati ž njim. — To aanimivo novico sem pa izvedela iz neke dopisnice, katero mu je pisala soproga . . . Ker vem, da nisi mp'enkostna, in me gotovo ne ovadiš, avo ti prepisa!8
A*a ja pač videla črno na belem, a čitati ni mogla; slov in so kar skakale in plesale prsd njenimi očmi. A ponavljala si js vedno in vedno, da mora ostati mirna. Zavidniiti naj ne opazita, kako strasno trpi I — Sicer pa jo hočeta le skušati , to vse je ostudna laž, katero sta si izmislili, da utc lazita pretkanki svojo radovednost. — Pa ne! Ničesar ne bodeta izvedeli! Prav mirna hoče biti; celo posmehovati se jima hoče.
Položila je listek zopet na mizo, a kmalu fckia ee j« *ačefu — kr.kcr nevcdS i^ull ž nji  , I
počasi ga je zmučkala in cbrVžtla v reki. — Postajala je Čedalje živahnejša; a humoijem je šibala svoji obiskovalki, kateri sta se v zadregi pogledo-va,:, Češ: kaj nama je atoriti?
K ■•■•a!u sta se poslovili. — Obe sta bili raz
kačeni. Vea popoldan sta že snivali o tragediji, katero bo povzročila njiju novi -    Tončka je v svoji
pioveliki skrbnosti vtaknila tudi steklenicico vonjave
vede v žep, kajf; bila je preverjena, da se Ana onesvesti. — A nič vsega tega!   Ostala je mirna;
celo iogala se jima je . . . Dasi sami dobri igralki v življenju, zdelo se jima je vendar uprav nemogoče, da Ana ne bi bila iskrena . . . „Ne, tako 8»morata-jevanjs je ne možno!' sta dejali obe.
— BPa nad vse je vzvišena! Vsako stv-mora pobijati. — Si li čula, kako je govorila o moški zvestobi ? — Zdi i* mi, da se je vse naučila iz kako knjige."
aBHa, h\, v: -ga je ženska kriva, pravi; moške zagovarja le zato, da se jim bolj prikupi.""
— .Da, vrnkega hoče vloviti v svoje mreže, ne ljubi pa nikogar I"----
Da bi bili čuli tedaj zlobnici Ano, bili bi s svojim uspelem izvestno zadovoljni. — Jedva js bila eama, omahnila je obupana na stol Toliko zatajevanje jo jo strašno utrudilo . . .
„Ksko brezumna ecm!   Test zlobnim oprav*
košato drevo, s katerega zajema goriška mladina krasnega sadu za svojo prihodnjost. A v društvu z drug'ini plemenitimi rodoljubi osnoval je tam tudi slov. obrtno šolo za dečke in za deklice in namerava osnovati še druge potrebno učne zavode, ki bodo vsem gori-ikiin Slovencem v korist in ponos.
Za vse to je pa treba mno^o novcev; le „Slogani* zavodi in otroški vrti na Goriškem stanejo preko 10000 gld. na leto, in vse te stroške pokrivajo goriški in dru;^i slovenski rodoljubi z radodarnimi doneski. Kdor pazljivo sledi požrtoval-nosti goriških Slovencev v tem oziru, ki stavijo tiho in radovoljno pri" vsaki priliki svoj davek na žrtvenik domovine, mora pač pripoznati, da to ljudstvo zasluži in more dočakati boljšo osodo, nego je ona, ki mu je odmerjena sedaj.
Ker pa je poslopje „Sloginih zavodov" svojina italijanska, za katero more plačevati „Sloga" veliko najemšoino, a je vrh tega se vedno v nevarnosti, da ostanejo označeni zavodi brez postrešja, sklenili so prvoboritelji goriški zidati „Solski dom", kar je hvalevredno ter neobhodno potrebno.
Toda tako poslopje stane mnogo, in ker orna-gujej« že goriški P'ovenci pod b-emenom tolikega narodnega davka, je pač umevno, ako pri poročamo tudi mi vsem Slovencem in rodoljubom, da pribiti' na pomoč našim bistom na jugu, ki bijejo ljut boj za svoj obstanek na skrajni meji naše mile domovine.
Darove sprejema predsednik društva „Šolski dom", g. dr. Gregorčič, ali denarničar proi. Ivan Berbuč. —__
W LJubljani*) 29. septembra.
Grof Badeni in obstmkcijonisti. „SIcwj Po!skieu piše : Ako pametnejši in previdnejši član« mej levičarji niso doslej Čutili, da so sokrivci ekscesov nacijoualcev, ker so k vsemu le molčali, čutiti morajo to sedaj, ko so dospele stvari do skrajnosti in ko je moral ministerski predsednik 8 samokresom v roki braniti evojo neomadežavaao čast nappr-': možu, ki oe je ket državni poslanec vedel tako kakor se vedejo pculični pobalini. Ako ne izjavijo sedaj previdnejši elemen*: mej Nemci —
Ijivkam bi bila za hip tkero verovala . . . Joj, kako žalosten bi bil moj Ferdo, da me čuje! — Kako sem mogla le za trenutek dvomiti nad njegovo iskrenostjo I —
„Tu imam čo prepis one dopisnice!--Ha,
lažnjivki! Vsa sta si sami izmislili! Vem, skušati sta me hoteli. Gotovo eta se že veselili, kako sa In m pred njima zvijala v neznosnih bolečinah! Da, to bi jima bila največja slast. — Fej, na *^ko okruten na*'n sta hoteli izvabti iz mene sladko tajnost! A ni se jimn posrečilo 1 Ostala som vsaj na videz povsem mirna.
„Ia vendar je v .is k*r vrelo po meni, ko seno ču1*1, kako grdo ga opravljata. Je-li som prav storila, da cam molčala? Z^kaj jima ninrra pokarala vrst? — Včaiib sem sanjala kaj neprijetnega; dasi nisem prazno verna, vznemirjal me je tak sen pa več dni. Kav vedno sem morala misliti nanj. Tudi trlo dopisnica je za me nekak tak cea. Lehkim srcem prisežsm, da ne verujem ničesar ... a vendar, vendar sem razburjena. Zato napišem šo danes pis;no njemu. Vse mn ohnhnem. Morda bo nekoliko hud, a vendar rm lepo potolaži, da zabim ts koj te grde sanje."
*
Sto li že kdaj opazovali lahkot t tlega metulja, ki i* ie'i<*\ s* nežflo ove tko, i«i nritrsnil žaron/po«
ne đa bi zapustili svoje opozicijo — da take do godke obžalu.ej), ako se poakrbe, da ee ne rušijo etične  podlage  kmstitucijonalizma in parlamentarizma, te laj moramo prorokovati, da razpade kmalu centralni   parlament v sedanji eo'tfv'i  in s svojimi s daojimi atributi. Razpad parlamentarizma je neizogiben, ako se mu i:pod maknejo etične podlage. — AkojeBSIowo Polskie" deb' r prorok,  poten je razped  parlamenta gotov. Nemci ne bodo n;kdar izrazili obžalovanja, da bo tako gazi vsaka mc rala v parlamentarnem življenju, in eurovesti nemških cfcstrukcijonistov se ne ublaže same od tebe nikoli.   Saj je značilno za liberalno čaBDpisje, da je samo jeden liberalen časopis grajal \Vclfa rsdi  njegovega  surovega, pobalinskega vedenja, do'im se voi drugi strinjajo ž njim, t.-r da ga celo parlame&tatci a la Gross, Menger, Funke, Pergelt in  dr. tkušajo  v surovosti posnemati. — Tudi .Linzer Volksblatt" piše, da se parlamentarni odnešaji ne mi njo  več vzdržati in da so dospele stvari do razp:ida.   Zato jj katol. narodna stravka omsčila v poslednji klubovi  seji  svoje stališče in povdarila vnovič rvoju zahteve.   Vas to je združila v epcmeniii,  katero izroči parlamentarni komisiji. Parlamentarna k. misi.s ima v četrtek sejo, morda v notranjem minitderstvu.
Mladočeški strankarski shod. V p^nediljek so imeli ialad.češki drž. in dež poslanci v Pragi shod, ■a katerem sc po zjedinili glede predlogov z t v torek vršeči ee ih d čeških zanpnib mož. Shoda, ki je trajal cd 3—7 are popoludje, so je udeležilo okoli 70 poslanosv. Predendaik je bil vodja m^ido-Češkega eksekativneg* komiU-.a, dr. S k a r d a. O i-idu rhoda, ki ji bil zaupen, so izla'« poBlanci naslednji ktmucikć: Predsednik se je spominjal umrl.-b članov, Gustava Eima in Julija G r e g r a, katerih spominu na čast so prisotni vstali. Nito je oznanil pr«ds*Jn k namen shoda ter je stavil v imenu eksekntivnega komiteja glede formalnega ob* ravnavauja konferenčnih točk tele predloge: O vseh predlogih okssiutivnega komiteja naj se vrši le jtdna debata. O posameznih predlogih naj h j posebej glasuje. Vi'k govornik sme govoriti k večjemu deset m nit. Ti predlogi so b li sprejeti. Referent ekaeku-tlvnega komi'eja, dr. iirold, je poročal potem o korakih Mladočehov v zadnjem zasedanju ter je utemeljeval resolucijo, ki naj bi se predložila za-u. ni m možem. Debate, ki je trajala štiri t; -e, se je udeležilo do dva.aet govornikov. Resolucija, obstojema iz štirih delov, je bila skoraj sog'aiuo sprejeta. Kon no so sklepali poslanci glede bodoče državno-z^orske obravnave o avstrijsko-ogereki nagodbi.
Češko poljski zaupni shod v Moravski Ostravi V veliki dvore ni .Narodnega doma" seje ziralo v cedeljo nad G00 ljudij iz čeških in poljskih delov Slezija ter vsi češki i a poljski poslanci Šlisije. Najprej so poslali cvsarju adanostno brao javko, nito so poslanci dr. Stradil, dr. Gruda in dcželn'j8oiai avetaik Hraby v češkem, poslanci Sw'szy, C enciala in dr. Michejda v poljskem jeaiku lazjasnjevali aarodne razmere v Sleziji ter odločno protestirali proti sklepom nemškega ljudskega shoda v Tfcš nu. V saislu govorov poslancev so bile jedso
ljub ter pokušal njen med? — A kmalu se ga je zasitil, preširno se vzdignil v zrak, di si poišče novib, lepših cvetk in slajšega medu — In se vam li ni v takih prilikah kar nehote* osilila misel na nekaternike, ki delajo prav tako?
.Po cvetkah ti veicl frfraS,
li arebljeS med iz sladkih CaS;
A ko s cveta na cvet hitiš.
L i a 1 a t i 5, kak spomin pnatll?"
Pretekel je skoro meaec dnij. Aaa je nestrpno čakala] ca Ikak odgovor svojega ljubega, a ne duha ne sluha ni bilo o njem. — Kako strašao je trpela, more razumeti le oni, ki je kdaj že sam obapaval nad ljubljenim bitjem, ki je v povračilo za brezmejno ljubav prejel — prezir. —■ Početkom je bila v narvosnih skrbeh, češ: „Isvestno je obolel, sam leži kje, zaman stega roke po svoji Anil Tako daleč sem od njega, on pa morda — umira."
Srce jej je krvavelo. Pozno v noč -e bdtla, a kadar jej je spanec zatisnil oči, tedaj je sanjala atrašne priore. S daj je videla svojega dragega že mrtvega. Drogič zopet s'a se sprehajala ob br^gu S-ive; kar mu je zdrsnila noga in izginil je v va lovih peneče se vede. — Zopet jedenkrat je stopila v sobo svojega Farda, a kaj je videla tu? Na njegovi strani js sedela mlada gospa, ki je imela v naročju ljubeznivo dtte  . . Srce jej jo odrvenelo ;
glasno sprejeta resolacije. ki izražajo prej vse« pa p;'na češko-poljsko solidarnost v Šlaz'ji, ki zahtevajo jadnakopravnoat v uradu in šoli, podržavljenje Oparskega češkega in Tešinakega poljskega privatnega gimnazija pa ustanovitev češko-poljskih učiteljišč in obrtnih šol. Zlaati pa se je zahtevalo, da se na slovanskih ljudskih šolah odpravi nemški učni jezik. Sprejela se js tudi rejolucija, ki odobrava politiko desnice ter obroja nemško obstrakcijo, zajedno pa zahteva, naj slovanski poslanci v Šiezijskam deželnem zboru odslej odločnejše ia breiobsirnejšs zahtevajo slovanske pravice. GtliŠki poslanec ii skupine StojaLvvakega, dr. Danielak je izraad shodu svoje somišljenstvo. S pesmijo BŠa nam Poljska ni propala!" se je zaključil shod.
Gladstone, k<ježe tolikrat obsodil orijentsko politiko E trope, izrazil se je tuli pri mirovnem Bklepa Turčije i Grčijo jako ogorčeno. BDaify Co.ro-ničlo" objavlja Glada it onejevo p smo, v katerem pravi: 100.000 Armencev so Turki pomorili, a E vropa ni storila ničesar, da se taka zlodejatva več ne dogode, nego se je potegnila cslo za — mordea. Turčija je sedaj močnejša kakor kdaj po Krimski voj a i. G.-čija ni bila kot kraljevina še nikdar toli šibka. Vsega tega jo kriv evropski koncert, t. j. mejsebojna zavist in nezaupanja mej velevlastmi.
Radi egipčanskega vprašanja. Angleži sa čutijo v Egiptu kakor bi bili dona. Tema ss je uprl sultan kot sucerći Egipta ter je v noti, ras-pcslani vsem velevlastim, zahteval, naj angleške čete z*pu-.te Egipt, kajti v deželi vlada sedaj popoln mir in nadaljna prisotnost Angležev le draži domačine. Na to željo sultanovo se je od&vala najprej Rusija s cirkularno noto, v katiri je zahtsfo sultana podpirala. Egipt naj ostaae samostojen pod turško sucereniteto in Sueški kanal naj bode zopet prost, kar nujno želi vsa E rropa. Vlasti se snidejo po svojih zastopnikih na konferenco v Cirigradu ali v Peterburgu da rešijo koačao egptov *ka vprašanje. Vzrok vsemu pa je neprestano prodiranje Angležev proti Cbartumu in njihovo oblastno vedenje napram domačinom in turški« uradnikom.
Dopisi.
8 Koroškega, 28 septembra. (N a j n o • vejši naši prijatelji?) Prilika mi je bila že zadnjič dana, ko sem Vam poročal, da se naša nemška katoliška stranka a vso odločnoitjo upira pripoznasju resolucij vseslovenskega shoda. daniti najmanj ne koketira ž njimi, „saj smo Slovenci po številu tako majhen narod nasproti mogočnemu nemškemu naroda, pa toliko ugodnost j ho.'emo in zahtev uf a vi eno " Tako je pisalo glasilo te stranke, »Karntaer Zutung", katero podpirajo tudi nekateri Slovsnoi. Ooilo senzacije pa je provzročil strupeni dopis ii Celovca v dunajskem „Vaterlanđo* z dne 24. Bept Dobro n«m je znana oseba, ki je napisala one „ša-šmarijeV To je glasoviti nemški baron MandotfT kateremu so Ža povsod slovo dali, in ki sedaj nima drugega opravila, kakor da pisari danajskemu listu , Vnter"aodu". Oglejmo si tedaj nekoliko njngov do pist Napis mu j • K ljubljanskemu kongresu; Ve ltko-S:ovenija, 50 službenih let. Kaj pravimo mi k temu? Nič? popolnoma nič, saj smo že navajeni rakih sent mentalnih f aa. G. dopisnik pripoveduje mej iiugim, da je nemška konservativna stranka
ko se je oglasil inžener: „G!ej, Ana, to je moja ženka in tu moj sini" Se jedenkrat je pogledala ljubko sliko, potem si je zgrudila osveščena na tla. Prestrašena je planila is s-a po konci.
„To ni Is prazen sen, to je gola istina," je bropela po vs m životu drhte*.
„I).afi dolgo sem sa branila nesnosni misli; sedaj ne morem več. — Oi me je goljufal; nikdar me ni ljubil, bila sem mu le v zabavo." —
Postala je divja.
, Sedaj Šale vem, zakaj mi je vedno tako toplo prigovarja), naj obraniva razmerje za se . . . Fej, neznačajni malovredneži! — Takega človeka sem ljubila?!! Jaz sem ga ljubila?!
Skočila je iz postelje ter obapio begala po sebi sen in t.a
bJj Ii mogoče? Jeli mogoče? — Ne, ne, saj ni ras, to bi bilo prestrašno, prekruto!   A vendar!
— Oaa dopisnica, katerej nisem hotela verovati,
— njegov molk — in čs motrim vse njegovo vedenje: li ni dokazov dovolj ? Vse je torej le — varka ?!
— Ljubezen, zvestoba, — vse — nič?! Vse laž-njivo, — puhla pena! ? Proklet bodi lopov ! Komu naj bi še verovala, kaj naj mi bo sveto, ko mi je nesramno lagal ou, katerega sem ljubila, kateremu sem brespogojno zaupala?! V glavi ee mi vrti, nekaj me grize, — mraz in vročina me spreleta-
jedina naša zaštitnica.  KI j ss k tarna ne smeje? Sedaj smo jo spoznali po najnovejši iajavi njenega zvestega pristaša barona Maadirff». N.česar dobraga nimamo pričakovati od nje.   Ča nas taka stranka, ki stoji na katoliški prjilagi, tako tebi in mani nič napada in v ozadje devlje, potsm ni mislit*, da bi mi i njo še simpatisovali. Kar se tiče petdesetletnice dež. predsednika, glede katar« nam oneajeai dopisnik nredbaciva, da je neumastio, da ravno mi Slovenci Sjhmidt-Zabišrovvj nismo hvaleSai, čsš, da je on, čeravno ne v narodnem, vendar pa v s o-o i j a 1 n s m osiru veliko pomagal, je res pomilovanja vreden   ta  baron,   ki  tako   korenito posna naše težnje.  Koliko je vendar storil ta preblaga-rodni deželni predsednik? Sto  in sto grl vpije: Niči  Mi naj  bi takega moža  vzeli v mročje in nosili,   ki  nam  je  toliko   krivic provzročil? Mar ni daželni predsednik sam največ kriv, da ko-roški Slovenci šs sedaj  nimamo šol v materinem jeziku?   O  drugih   velikih . krivicah,   katere |e večinoma le on provzročil ali pa provzročiti pomagal, niti ne govorimo, ker so se že neštetokrat premi« vale. Djpisnik pravi, da jo imel dež. predsedaik vedno dobro voljo za vse prebivalce, pomisliti je pa treba, da dobri volji navad ao sledi tudi dejanje, tega pa on nikoli ni pokazal.   Šj za to se ni pobrigal, da bi so dravski breg na državne ali deželne stroška primarno uravnal, da morajo sedaj ubogi prebivaloi   iz gorskih  krajev sami  in na svoje stroške hoditi v djlino gradit, da jim vođa ne odasss  še  one   pedi   zenlje,   katero imajo. Kaj ni to dolžaost dežele ii države? Toda država se ni pobrigala za te — slovenske — prebivalce,   ker ta  .slavni"   deželni predsednik ni zinil besedice na merodijnem mejta. Ooilo slučajev bi lahko še ntvedli, kjer nam deželni predsednik ni  bil sama nenaklonjen nego naravnosb sovražen.   Ia Slovenec naj bi vslsd t^ga pokladal lavorikovih vencev k nogam teaia „nspristranskemu* dež. pradsednika? Naj bi mu poljuboval roko, katera ga je ve .krat eb2atao tepla?   Obrnimo ss od njega proč in pokažim i mu hrbat I Tu i ko o S jh rnidt-Z>biš:ovih „velikih" zaslugah za koroške Slovanes ! G. dopisniku v „Vattrlandu" saveda ne smemo v zlo štet', da nam pnporola deželaaga predsednika tako toplo, kakor Čč svoj j >s h. ker vemo, di je ta dopisoik-baron prav za prav lakaj pradsodnika-barona. Lakajski baron že ve, kje ga čevelj žuli. Nadalje čveka v svojem dopisu nekij o vseslovenskem shoda, trdeč, da so želje Slovenoev neizpol-njive. Treba je samo d bo voljs in vsi gospodje, ki so v zvezi z nemško katoliško stranko koroško, bodo menda že prpoznali, da smo Slovenci jedaa-kovredni z ostal mi narodi v A/striji, vsaj plača davek slovenskega kmeta isto kar nemškega in tudi duša slovenskega kmeti ima tja priti, kamor nemška. Končno pravi dopisnik, da naj bodo koroški Slovenci prepričani, da nobeden na s -etu nima za nje tako globoko vkoreninjenega čutstva pravičnosti v sebi,  kakor ravno nemški kmserv&tivci. Kako farizejski je vender to.   Prav hvaležni smo vam gospod baron za ta dopis v danajskem MVa-terlandu", ste se vsaj z vašj stranko vred pokazali zopet v pravi loči, tako, da se bodo Slovenci vedeli v bodoče ravnati.
Ljubljanske zdravstvene razmere I 1896.
(Iz poroCila mestn3ga fizika dr. Kopt i vej
Ugodne zdravstvsne razmere deželnega stolnega mesta Ljubljane v letu 1895. trajale so v polnem obsega tudi v 1896. leta, da izboljšal« so se celo izdatno.
t5aST" Dalje v prilogi. ~WM
vata; — bolna sem na duši ia telesa. — Do jutra le šs zdihuj, ls joči in tarnaj, a potem se moraš kazati mirno, zadovoljno, srečno! Nihče naj ne sluti, kolika poniževanja je prestala Ana! — Čema neki? Rogali bi se mi! Nekateri bi me milovali, a prav tega ne trpim I . . . Zavida naj ms vsakdo, — obžaluje — nihče 1 — Skoda, da ne bo mogel nihče hvaliti moje igralske umetnosti, ker n« bo nihče vedel ia njo." —
Iz praij as jej je iz vil globok vzdih. Krčevito je začela plakati . . .
RMoj Bog, kako sem ga ljubila! — In ta ljubezen mi je dijah. veliko duševno moč. Postala bi mu bila krepostna, plemenita, požrtvovalna dražica. Da bi ležal mrtev pred menoj, lažje bi mi bila
sveBta si, da me je resnično ljubil do smrti.--
Tako pa si moram reči, da ms je kruto — varal. Jeli vedel, kako vroče ga ljubim?' A s to ljubeznijo sem izgubila vse, v s s. — Sedaj ne čutim več v sebi kreposti, biti dobra. Vsako hudobijo bi lehko izvela . . . Ljudje pravijo, da je žena angelj ali pa — hodiš. In res je to! čema te solze? Jih je h vreden? — Saj ga sovražim, zaničujem 1 . . ."
Tedaj pa se je spomnila, da je vse zaničevanje zapeljivca ne reši — sramote, in iznova js obupano plakala ter kovala načrte, čudne načrte.. • (Dalje prih.)
Prilog« „Slovepskemp Narodu" St. 222, Ani 29. septembra 1897.
Naravno in neprisiljeno da se ta ngcdna okolnost tolmačiti zopet z izrednimi življcnakimi raz merami, ki so vsled usodepo.ne potresne katastrofe nastale v našem mesto in ki so v preteklem leto pričele polagoma isgabljev^ti svoj provizorni Koštaj, ter dobivati stalnejšo, na zdravstvene razmere na šega prebivalstva pa tem bolje upljivajočo obliko.
V tem obzira omeniti jo v prvi vrsti veliko število onih poslopij, v katerih se je gnetlo prebi valatvo v zadnbiih in nezdravih prostorih ter v istih našlo pierano smrt. K sreči izginilo je mnogo takih zgradb, ki so b lo gner.da tubeikuLze in skrcfuloze, za vselej s površja, ter so se vsaj deloma že nado.-i« -ti.e s poslopji, ki ustrezajo najmodernejšim hig:jeuičniin zahtevam.
V tem ozira je opozarjeti na Lingarjsvs ulice, sv. Petra ceeto, Kolodvorske in Gospod<ke ulice, na Stari trg itd. in konatatovati n zadoščenjem, da bode še znatno štetilo takih, vsem poskusom tam« nacije nasprotujočih utrdb umaknilo se napredujoči regulaciji mesta.
Kdor je imel priliko obte vati v takih revnih stanova ij.h, bil si je takoj svetit, kako neugodno so morala upljivati na človeško zdravje, kdor pa si je Ogledal tak objekt za časa podiranja in kdor je svojo poaornost obračal trobnelemu in zadohleom stavbinekemu m&terijalu, njegovemu mrtvaškemu duhu ali celo z gnojnico napojenim tlom, moral se je čuditi, da je oplob bilo mogoče h* ali v takih prostorih. In če tudi iz daleka ne vsa, pila so vsaj najslabša teh slabih stanovanj kot žrtev potresa in regulacije, in z njimi uaj ugme tudi možnost, da so zdravi reditelji vkljub vse zdravniške pomoči vzredili pet do šest, ali pa še več ekrofulozuih otrok. Iz podrtin te ietinite človeške bede mj ne razvije nova Ljubljana, ob jed nem p*, naj se po mladi in bujno prospeva njeno zdravje, dokler ne izginjo zadnji sledovi naše mesto stigmatuu.oče vlek umrljivosti v I- d tuberkuloze, in to bi bil getov najlepši uspeh onih milijouov, katere so po žrli potres in njega na- 1 dai.
Lato 1895. prisililo je prebivalce  koti označenih hi'-, da ho si pulska!) prebivališča v barakah, po z no   pa v voJH^n<cah, v dežt-lni bolnici   v ca-krami itd.   Leta 1896. pa je it našel če tudi ie majhen dol  prebivalcev prostora v novo ->gr»jp.ih, zdrav.h Btanrva^ib,   tako da so se   stanovanja za silo večinoma lahko izpraznila.   Seved* stanov»sj» za dtlavce še rjikakor ne zadostujejo in tem težje ss prnaliiiB dogotOvljSOJS delavskih hiš, kHtere uradi dot no dtudtvo, in tem ttžje s* prčakujejo m d-lj n sklepi   tob*< ci v,a erbija v tej  z i o   , kaiti v t«a vprteai-ju   jave..r.h  j   m if a oblina   veeki-ko na javno dobrodelno, t  fc'-r pri vami podjetnik: hIi še kulenti ue morejo nikakor   odpnmcoi še vedno cb 8toj«čewn poia*njkar»ju delavski) stanovanj.
Ako  » •• U iniO  h tli       ,u.'  ».   »i-- • :»ti;!. » :i de lavca na 300 ^li   (znaten del delavskega stanu pač ne doeeže tu svote 1) in ako računi u.. šesti del |dače za stanarmo, potem je pač umevno, da jp z i žirom na določila novega stavninskviga r«-de, po katerih ao podstrešna in podz. moljnk* stanovanja »k<rsj po poluoma izključena in po katerih mota vsako st« novauje obt-e.eti vsa) y d io sob) m tuhin.o itd. zgradba ti.ki h stanovanj za letno najemnine 50 gl. pač popolnem neuiogoČH.
Z druge strani mora magistrat delov. -ti n* to, da se polagoma anan:rrjo ia izboljšajo šp obstoječa, brsz izj»mn nezdrava delavski-, s'aiiovanj-, in tako velikemu delu naš h delavcev ne preostaja nič dru zega, nego iskati zavetja v okolici, kjer sedaj še smejo obBtati cena stanovanja, ki pa imajo vse ODO nedostatke, kakor ljubljanska.
Da po do sedai rečenem posfane nmevno, kake so bile utanovanjnke razmere I 189G. v naftom nus'u, kjer se |e število delavcev silno pomnožilo (pri okr. boln ški blagajni ljubljanski bilo je zavarovanih okolo 8000 delavcev!), naj bodo omenjeno, da so si tukajšnji stavbinski podjetniki pomagali s provizo ričoimi barakami, katerih zdravs vena naprava je več a*i manj zadostovala pohlevnim zuhta^am.
Kuko bi bilo »icer ra< goče, da se vkljub naj neugodnejšm vremanakim razmeram in vatad tega izredno m»jhaemu saelniku v vs*h teh prenaool-nenih stuno^anjj'i ni opazil v>iki jed.n slniuj iufekci jome bolezni iu so tudi sploh zicavstvsae razmera v ietib bilo precej povoljne ? Nasprotno se morajo opazovalca teh stanovanj za silo jezit* lasje, če s' isti* ogleda iz m- r-Iičm-ga ia požarno policijskega stališča.
Za srednji s'a.u naših cMavcev (k tem je Stoti obrtne ponicčatke, železurško slniabnikt, kskor spra vodnike itd), ki.tera zmorejo za stanovanje ietn.h 90 gld. ali 100 pld., — prenarbela so se stanovanja v vzornih delavskih bičab. Ž>Lbog stoje" t)b'fie na zemljiščih, katera bi is bigijenrčaih rszloguv ne bila snu 'a nikoli parcelirati sn zazidati kakor n pr. v Prulih, na Ktr Im-ki zemlji itd   (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V L ] u b i j a 9 i   29. septembra. — (Prijatelji slovenskega gledališča)  Ž s včeraj smo i menili, da vse lože za slovenske pred stavs še vedno niso oddane. To ni debro snam^nje za pribodnjost. No da bi radi tega obapavali. Prav letos se je azkazaia ptž.tvovalnobt narodnega občin-
stva — ali naj rečemo aekatarih narodnih gospodov, kateri morr.jo pri vsaki priliki biti plačnik. ? — kajti dobilo se je zagotovilo, da se z izrednimi prispevki p. krije siari dolg ,D:aort. društva* in se je v ta namen nabrala tudi znatna svota. Vzpričo taki pcžrtvovulaoeti so ni ničesar bati, a žalostno ie videti, da ljudje, ki hočejo veljati za narodne in ki hočejo v javaosti igrati važno ulogo, ne stoie čisto nič za naše gledališče. Tak je na prime dež. primarij dr. Vinko Gregorič. Mož bi lahko imel lužo, a no samo da je nima, celo k „Diam. društvu" ni pristopil, dasi jo bil povabljen, celo revnih 2 gid. društvenine ni hotel plačatt l Tudi Koblarja iščemo zaman mej člani „Dram. društva". Vzlic temu se drzaeta miž* v svojim umazanem lističu inteodanci še groziti. Prepričani smo, da bodeča v »D.hurju" skušala slo venskemu gledališča kar mogoče škodovati, ia da bodota pri tem plemenitem delu hodila reko v roki z našo u.- d.. • „L*ib. Zsitan^". Ta uradni list, ki dela za nemško gledališke največjo reklamo, doslej slovanskega gledališča še ocenil ni in se vede, kakor da 6<otenakega gledališča v Ljubljani niti ni. Kako malenkostno nagajivo je uredništvo „Laib. Ztg.1, svedoči naslednja, na sebi smešna ali značilna do godb-ca. Intendsnca je dostavila uredništvom ljubljanskih dnevnkov legitimacijo za prosti vstop k vsem predstavam. Iz posebne obzirnosti je odkazala „Laib Ztg." kar dva in šb foteljsk« eedeža, a sto rila js grozno napako, da ni poslala   ligitinucij v
n v * mi. To je uredništvo uradnega lista smatralo za izraz aezadostaega spoštovanja in radi tega ni botelo vzprejeti leg>timacije/ d ičim sta jo oba druga di v7>:h.. bt9ć ugovora sprt jela, ne da bi se čut la užaljena. Ve^o, d* uredništvo aLt>b. Ztg." ni bilo vedno tako rahločutno, in prepričani smo, da bi trdi sedaj ne b lo tako oblastno, ko bi ne iimdo instruecij čedalje očitnejše se kaže, da je prezidi jdua pisarna c kr deželne vlade tinti kraj, kier ss j« uieduištvo ,Laib Ztg" na»zeio sedanje svoje o^abnoeli in svoje a-.iipai.je proti slovonsk^mu g'e dal A u. Bodi že kakor kol.! ,I.<!>. Z:g." postopa napram s'ovenskemu gt^dališju tako, k^kor da bo čejo gospodje — boj Doslej je vodetvo slovenskega K ■• dali 4 živelo z nemškim v mru, dasi je ča-ib b lo tr<ba vhke po*"-pazljivosti, u će bodejo gospod e
h j,  noj ga imajo!   O.volih ga  bomo b poročili o
nemških predstavah
— (Nova sezona) V p-tek, dne 1. oktobra so začne nova  sezona  naš«ga gl*d*lisća za khtero je intendanca  sestavila   bc g*t m jako raznovrsten, \8am  ipravičeoim   zahtevam   ustrezajoč program. Že ta program,  za   čigar dejansko izvršitev je vse preskrbljeno in pripravljeno, k»že jasno, da se naše gledališče  povzdiguje  sioei počasi,  a aigurno na v«dno višji niiu, in da vzlic vsem denarnim stiskam v umetniškem oziru č*dalje lepše  napreduje. Sezona  h"   Otvori  b   ki. n.čoo veseloigro,   s slavnim ^Trgovcem  beneški m".   Ž-» ime uajve.jega dramatičnega pisfatelja vseh časov, že ime S h a kespeare kažu, ksko rammeva vodstvo našega gledališča svojo nalogo.   »Trgovec beneški" je naj iotere8r\ntoejša V8eb Shakespearovih veseloiger, delo polno poetičnih krasot in jako zanimivega dejanja, t -U. , da po vsi pravici zavzen>a jedno najodhčaej šib ineat  v svetovni knjževncsti.   Izmej Shakespearovih iger ne „Trgfivec beneški"  poleg  .11 trn Ida"   in  nHomea in Julije"   najčešće predstavlja in jo na repertoarju vheh gledališč, katera poznajo in ispolnujejo svojo um tuiško nalogo. Ne dvomimo, da doseže to delo  tudi  na  našem odru največji uspeh,   toliko  bolj,   ker   je  vestno   in natančno naučeno in pripmvljeno.
— (Desetlet.iioa kluba slovenskih bici kliatov „Ljubljana" J Danes zjutraj priOele so se vstopnice za dirao razprodajami. Povpraševanje po njih je jako živahno in se jo žrt v trdku dopoldneva razprc^d-lo mn»igo lot :n sedežev. Kdor žsli terej šd knk sede/, ali pa ložo, rbme naj se v kratkem do gg. J. Lozaij a ali F. Saša r k a. — Gosp. fuuhcijonarji, kateri so bili tako prijazni m sor vpr.-jei za dirko od o ibora jim naloženi posi 1, prosijo ne, da se izvolijo gotovo potruditi jutri iu pojut'i•njem, t. j. v četrtek, dne 30. t m., in v petek, dae 1. oktobra, ob 5. uri popoludoe na dirkališče. — V četrtek, dne 3 0. t. m., vrši se ob 8. uri zvečer sastanek vseh v Ljubljani bi vajočih članov kluba v svrho pot/:enka, kako se bede vrš 1 kor so in kake skupine ee bodo aranže-vale L 2.-1: spodaja k&viiraa v BNarodaeoj domu". — Klub ofi.i.- ot svojim člauom proti poprejšnji povrnitvi vseh ••<» loi / '-• •.-»••' jo imel pri naročitvi, lepo izdelane okrasku \r, umetnih ovstuO. Napravil ji^ je dunajski Cyh, g Fcrd. Ny.^ti.ny. Ubrati si more vsakdo okrasek s posredovanjem blagajnike,
g. Frana Gombača; spravljeni so okraski v klubovi sobici v „Nar. doma". — Prijave na korso vzprejema tajnik, g. Fran Souvan ml. in vsak član dekoracijskega odseka, oziroma tudi blagajnik. — Prijave za skupni obdd dne 3. oktobra naj se pošiljajo tajniku. — Zanimanje za desetletaicokl nba slovenskih biciklistov .Ljubljana" je jako živahno. Včeraj je bil zaključek prijav. Prijavilo se je 32 dirkačev, vsak izmej njih k več točkam. Rainn domačih došle so prijave ia Trata, iz Celja, iz Gorice, iz Zagreba in iz Prage. Iz Zagreba pridejo vsi znani hrvatski championi, iz Praga nas poBetita češka prvaka Kolesa in Kopf — Darilo za dirko se bodo izpostavila v petek, soboto in nedeljo pri gg. GriČarju in Mejaču, katera sta bila toliko prijazna in sta klubu odstopila za omenjene dneve jedno svojih izložb. — Zlobni neprijatelji so raznesli vest, da misli odbor dirko in slavnost zopet preložiti; temu nasproti konstatujemo, da so vse priprave Že dogotovljene, in da se gg. dirkači tudi žo vsak dan trenirajo. Naša parola bode torej v nedeljo, dne 3. oktobra t. 1.: Kvišku, vse na dirkališče!
— (Blagoslovljenje zvonov za mestno župno cerkev pri Sv Jakobu) se je vršilo danes, jutri dopoludne pa se zvonovi prepeljejo iz Samas • Bove tovarae ia am obeaijo v zvooik.
— (Fotografije   gledališkega osobja) so razstavljene v izložbi g. Vasa Petričiča   na   M st nem trgu. Fotografije bo jako lepe in obujajo mnogo zanimanja.
— (ObstrakoiJ8ke dopisnice) a primerno alegorično podobo iu napisi sliinw g mit der Spra cben-Verordnuug" — »Einig und stark, deutsch bis i m h Mark" ponujajo se v razprodajo tudi — slovenskim trgovcem. Vrli nemški rodoljubi, ki usi Ijnjejo te karte, pač vedo, da denar ne diši, a hvala Bogu, mej slovenskimi trgovci ni kukavic, da bi prodajili te kart« !
— (Izpred oeljskega porotnega sodišča) O (govorni uradnik „Siov. Goupodarjt*1'. Fer a, je bil pri včerajšnji obravnavi o tožbi vsJtd žaljenja na č»sti rhtofbe oproščen.
— (Južnostajerska hranilnica" v Celji) sklenila )>■ dne 28 t. m. pri svou plenarni seji, da cbrestuje tudi zanaprej vloge po 4°,0 in da ne bode odtegnila strankam od obresti nobenega di«ka, tako ti d; rentnega davka ne; drtlje da obrestuje vloge cd vsak ga 1 vlogi sledečega meseca in da prevzame hrauilničue knjižice druz h hranilnic ne da bi prenehalo obr-Btovanje. Vsakemu se pošljejo položni liHtki , tako da se vLga brei poštnih troškov.
— (Iz Gradoa) se nam poroča, da je onda umrl obče /nam k tO jaški mnjster gospod Mihael Razlag Pokijn.k je bil doma iz IjatotaerHkcga okraja, a dasi je, žitel v poneaičenem mes'u bil je vedno vrl •      i , .k  Naj v mira počiva!
— (Umrl) je v ponedeljek, dne 27. t. m., v D brli vesi na Korošknoa ondotni prost č. g. Ivan M a r i n i č v starosti 65 let. Pokojnik je bil vzorni duhovnik in vrl narodnjak ter zvezdoslovec. Naj v mirn počiva!
— (Iz celovške okolioe) se nam poroča: Veliko zauimania jeobuhlo, ko se je raznesla vest, da je na novi HamberAki cesti relief-s^omemk dež. predsednika Scbmidt Za' i- ■( m.i razbit To je epo mine k na tisti imenitni (!) ceiti, za kojo si je baron Scbmidc po mnenju okrajnega glavarja IMac Nevina :< 1 ko za8log pridobil, daairavno je Htala ogromnih stroškov in pa sedaj se je izogiblje vsak in rajše vozi po stari cesti, ker je nova jako neukretno ii-peljana. Pred kakima dvema letoma bile so one velike ceremonije, o katerih je „Slov. Narod* svoj čas obširno p-sal, ko je bil ta epominek odkrit. — Minuto nedeljo se je peljalo mnogo radovednih ljudij, da se prepriča o istinitosti te novice. In res! Glava predsednikova je čez polovico udarjena s krampom, sedaj so jo že doli sneli. Kdo je to prouzroči! nam ni znano. „Freie Stimmenu so v polni sapi zavpile, da je to sad vednega hujskanja preti „zaslužnemu" dežolnomu šofu in pa posledica zadnjega vseslovenskega shoda. Mi dvomimo o tem, da bi Blovenska roka provzročila to pobalistvo, ker s tem 8e vender ne bodo popravile neštete nana prizadete krivice, pač pa je mogoče, da je to najbrž delo strupenih sovražnikov naših, ki hočeje s tem vso krivdo lepo zvaliti na Slovence. Saj sa poznamol
— (Atentat na namiljeno sestro.) V na deljo dopoiudne, ko so šle v Gonci usmdjene sestre iz stolne cerkve, je neki Jak« b Ussai v ulici Dreossi večkrat z mvclverjem ustrelil na jedno izmej njih. Izprožil je pet strelov proti sestri Anakliti in jo zadel v desno stegno. Napadalca so takoj zaprli. Govori se, da je bil svoj čas pet let v istem zavoda, kakor napadena usmitjenka.
— (Izjemno stanje na Primorskem ) Tiste sloveneke mladen če iz goriške o<ulica, kateri niso 28. marca hoteli k nabora na živinski trg v Gorici, kamor j h je glavarstvo sililo, da bi ne šli skozi mesto, nego so se vrnili domov, je okrajno glavarstvo kar po vrsti kaznovalo. V županiji Solkan je bilo obsojenih 22 fan'ov po 25 gld., 11 po 20 gld., 1 po 30 gld, skopaj 806 gld ; v ia-paniji Trnovo 11 po 20 gld, 1 po 30 pld., 1 po 10 gld, skupaj 2G0 gld. ; v žapaaiji Čdpovan 4 po 20 gld., 2 po 30 gld., skopaj 140 gld.;  v žu-
patrji Grgar 8 po 20 gld. 6 po 30 gld., 1 po 50 gld.. skupaj 300 gld. Vsi fanti skupaj morajo plačati gli.be 1590 gld.
* (Dvobojem še ne bo koneo!) Š« predno je miribterski predsednik pozval poel. Wolfa na dvoboj, dr govorili so se bili poljski po lanci, d* snmarifnih žaljf-nj poljskega narrda ne h do več trpeli. Pcel. Vladimir Gi iev/ofz, ritmojrter v p., je v petek mpj seio poslanska zbornice poiekal \V<lfa, in ron sporrčil, da poljski ptslanci ne bodo več žaljen j potjsktga naroda paščali nekaznovanih, ampak d« bedo za vfako žaljenje firisi* zadoščenja z oroden*-, toliko bolj, ker niti p Ijski niti drogi slovanski poslanci Nemcev nikdar kolektivno ne žal>jo. Wolf je odgovoril, da ima vrečo kri, na kar mu je G ifwoRz rekel, naj se kroti in mirnejše »erJe Wolf je na to pretrgal razgovor in rekel: S cer sem Vi-m z veseljem na dispozic jo na kar je Gni»w<sz odgovoril: Jaz Vam tudi, a ne z veseljem
* (Potopljeni parnik „Ikaa) so dviguili v I! ški luki v i i.hJ. Ijrx zvvčer. D<iguiii ao tudi že i> kaj mrtvecev, kmete in tudi n I \<u* dnbovnika. Zntrjuje se, da j" bil sicer i-*vr».tn' kapitan „I**«-ob času kaiamrrf« vinjen. AngleAka ladja (Tbyiia" je odji drala v Bucelouo. Dr. A M-oy r in njegova žeta Hta h' tela  na   <!. n  katastrofa z BIkoa odpe
I jat i se sa R »kvj. S uča pa ju je v ?...d j-iu hipu zadržal. Dr. Mufj-.r je podani 100 gld. družinam ponesr* čercev.
* (Najstarejši veteran iz vojne proti Francozom) je A-g si S bmidt v Volg-st« na Pcim rt* n»k« m Sa*il je 11. ffbrnvaria 1897 1. svoj 102 rojstni dan Rojen je bil 1 1795. ter se 1. 1813 >n 1814 prostovoljko boril prot Fiaucozom. Avgust Schmidt je Se preoej k.ep- k vidi pa skoro nič več.
* (Realizem na gledališkem odri) Sve tovncslavui   gedtdiAki   umetnik   Ermete Zacconi igra Bed a j na Dan;:ju    Zacc ni  se umisli v vs.ko nlogo t li živo da igra vsako ulogo tako naravno, da so vsi poslušalci v dno duio prešanjem. Ljudje, ki vidijo Zaccouija,  s-,  tresejo  od strahu n«, vseh udih  plakajo cd sočutja iu obapavajo.   Zacooai je valik umetnik in najslavnejši nositelj dramat čuega realizma, ustavljajočera se patetičnemu kladcizmu. Prvi igralec dvornega gledal sVa, slavni   pl. Son nentha), da je bil toli navdušen radi igre Zacco-nije, da mn je prihitel  za  kulise  čestitat z bese dami : .Divim se Vam — Vaše igranje je  <sa  n s katastrofa!"
* (Jubilej kralja Oskarja norvežanskega) ee praznuje v Knstijaniji jako sioveauo. Po velikem ljudskem sprevodu je kralj nagovoril raz balkon svoj- palače občinstvo. Ponedeljek zvečer je bil* velika razsvetljava, v prostorih prostolidaveks lože pa je bd sjaien m^činaki r:ea, k a ter i ga se je udeležil tudi kralj. Norveški kralj Ojkar je tudi pesnik in pisatelj rer sološno sirau<a'i'ea mož.
* (Strašen čin v italijanski kaznilni i) V Genovi je neki redar umoril jetnika Furua. Preiskava je dokazala, da je Fora umrl vsled nečloveških udareov na pri«. R»di te^a je igubilo službo vel ko v e- b uradnikov policije proti katerim se je začela solna prtiskftva. Sploh je znano, da se goda v italijanskih kaznilnicah skoraj prav take policijske krutmti. ka^or v k!e-ikdni Španiji.
* (Logika Indijancev.) M,rki <f Lome pi«e o svojem po*ov. n,u tudi aordu. e: B.i je strašnn mraz. Tesno v kožuhe zaviti smo se pehali po ledu. Kar se n\m p.idr'ž glavar Indii&ncev popolnoma gol, le okrog ledij je usa|at p*a. Prav nič se ni zmend z« hud mraz. Tedaj ga vprašam : Glavar, to li nič ne zebe? — Zakaj neki? — Ker je mrzlo. — Tu pri meni ni hujšega mra».a kot pri tebi. — A pomisli, jaz s^m v kn2uhn, dočim fn ti popolnoma gol. — Tedaj se je Indijanec začndil. — oe te tako z*be, zakaj pa nimaš na obrazu kcžrha? — Ker smo vajini iraeti nepokrit obraz. — Dobr:?. Potem si m;sh, da imauio Indijanci povsoi obraz, je dejal gluvar ter odš»l.
Književnost.
— Planinski Vestnik" prinaša v 9. štev. obširen popis elayno di Frischanfove šest desetletnice v Mozirju, dne 8 septembra t. I. ter pnleff slavijo-čev> y-\ životopi a in očrtka delovanja za razvoj slov. planinstva tudi rjega sliko. Končno prinaša ta številka v „Društvenih veBtehu večji broj be'ežk, dopisov ter književnih naznanil.
— Peronospora ali strupena rosa ter način, kak.i r»» tej bolesni obraniti. — Go.'uii dae 27. nuj** 1897 na p du u-n shodu središkr-gi bralnega druSt^a BE d i to s t- Attoi Kosi, nči telj in po8*strn< v Središču — M in bor 1897. Na 24 straneh r.talaga pis.ielj: K*j je poronospoi-a ali stmpenn rosa? — Bikr^no apoena *.!«en, gotov pripomoči k -.opor peu.no iporo. — Moč iu uspeh bakretotpn ne zrcesi — Kako \k\ se 6!xr-pi? — Nokoliko b» *e d o škropilnicah — Dodatek o trtnem p»»cu ali činem paleža. — Razprava je pisana dek-j poljudno zato bo služil is vestno prav dobro našn- puprontiu* siov. vin carje o, kateri so hočejo natanko o navedeni trtni b< I« ni pončiti. Premož nejši vinogradniki naj bi delce pridno širili mej priprosto ljudstvo vinorodnih krajev, korist bo tudi
njih samih. Knjižica se dobi pri g. pisatelja A Ko Riju  v Središču  na Štajerskem  ter  stane samo 10 kr., ako pa se naroČi večje število iztisov, se cena še bolj zniža.
Dunaj 29. septembra. Uradni list javlja, da so premeščeni sodni pristavi: Ivan Pogačnik iz Vipave v Krško, dr. Anton Rog i na iz Velikih Lašč v Novo mesto, dr. Fran Poček iz Konjic v Ljubljano, Fran Milčinski iz Idrije v Ljubljano in Alojzij Zebre iz Velikih Lašč v Postojino.
Dunaj 29. septembra.   Sodnim prista vom v Logatcu je imenovan Karol Zottmann.
Dunaj 29. septembra.   Vlada ne pred loži jutri poslanski zbornici drž. proračuna.
Dunaj 29 septembra. Na zahtevanje tržaškega poštnega ravnateljstva je začelo tu kajšnje drž pravdništvo sodno postopati proti odgovornemu uredniku „OstdeutscheRundschau", Edvardu Gerstgrasserju, in sicer radi žaljenja na časti. „Ostd. Rundschau" je bila trdila, da se na pošti v Ljubljani odpirajo in kradejo poštne pošiljatve.
Atene 29 septembra. Zagotovljeno je, da vzprejme parlament mirovno pogodbo, a ministerstvo odstopi. Novo ministerstvo sestavi Delvannis.
Pariz 29. septembra. Minister uuanjih del IIanotaux je naročil francoskemu poslaniku na Dunaju, naj sporoči grofu Badeniju simpatije francoske vlade.
Narodno-gospodarske stvari.
Letni računi slovenskih posojilnic
Spisal J. Lapajne. (Dalje.)
Važnejši del računa je pa še drugi del, to je izkaz posojilničnega stanja ali bilanca, s katero mora posojilnica vsled lastnih pravil in vsled zadružnega zakona na dan priti. Temelnji nauki, kako je bilanco sestavljati, najde posojilnica v zadružnih pravilih; za vzgled nuj si pa vzame tudi vzgledne račune drugih posojilnic. Toda vse to še ne zadostuje. Za sestavo Čisto pravilne bilance je še treba natančna inventure; t. j. vsa števila je treba natančno izpisati še iz glavnih knjig v posebne tiskovine (O. P. R. v zalogi društvene tiskarne v Celji), ki služijo v sestavljenje letnih računov. Bilanca obsega — kakor znano — 2 koloni: aktiva (imetje) in pasiva (dolgovi, zavezanosti). V vsaki koloni je treba vsa števila do pičice natanko izračuniti, in kjer le mogoče na dva načina. Prvo važno štsvilo mej aktivi je gotovina, kakoršna je bila zadnji dan v letu. Ta gotovina je že za* pisana v prometu pri izdatkih, kjer zjednači svoto vseh dohodkov in izdatkov. Drugo število prve kolone so posojil a. To število je že treba na dva načina izračuniti, kakor se je bda tudi omenjena gotovino v teku leta iu koncem leta na dva načina izračunila. Faktično ali dejansko stanje posojil dobiš, ako sešteješ dana posojila prejšnjega (starega) leta, za katero je bil že lani račun izdan in novo dana posojila baš minulega leta, za katero ravno račun sestavljaš. Od te svote je treba vrnena posojila odračuniti. lato število pa moraš tudi dobiti, ako iz posojilnih glavnih knjig napraviš inventar posojil s posebno tiskovino, ko namreč vsa dana posojila na to tiskovino izpišeš in vse sešteješ. Dokler se ti ta števila ne vjemajo, ne miruj, išči pomoto, da jo najdeš. Ob jednem pa v glavni posojilni knjigi račun vsake dolžne stranke tako zaključi, da bode na prvi pogled razvidno, koliko je stranka koncem leta na kapitalu dolžna. — Tretje število v rubriki imetja so zaostale obresti. To število ne bi smelo pri nobeni posojilnici veliko biti. A ker se nikjer ne more temu ogniti, treba je to število natanko izračuniti, in sicer pri vsakem posameznem dolžniku, kateri je na obrestih zaostal, na tisti poli (R). na kateri se je sestavljal inaentar posojil, od katerih se skoro pri vseh zavodih obresti za pol leta prevplačujejo. Zaostale obresti je vender tako računiti, da se jemlje pri vsaki stranki gledo bilance v poštev le toliko obresti, kolikor bi jih bilo treba do konca leta štwti. Pridejati se smejo tudi zamudne obresti od teh zaostalih obresti; toda te zamudne obresti pri zaostalih obrestih v bilančnem računu so le pri velikih zavodih nekoliko znatno število. — Četrto število utegnejo biti „naloženi denarji". Skoro sleherna starejša posojilnica ima namreč kaj denarja preveč, kar naloži na obresti pri drugih denarnih zavodih, pri katerih ga lahko zopet vzdigne, kadar ga potrebuje. To število izračuni posojilnica na podlagi lanskega računa in na podlagi števil v prometu. Vjeraati se pa more to število tudi z dejansko svoto. — Kot daljno (peto) število pri .aktivih11 so obresti tega naloženega denarja, kolikor se jih je nabralo do 3!. dec. (Na tem mesta smo so spomnili, da je treba denarne zavode na
to opozoriti, da je dobro, ako od novega leta naprej nekaj dnij občevanje s strankami preneha, dokler niso lanski računi pri kraji. Če pa denarni zavod vendar le uraduje, in če se n. pr. sprejemajo obresti naloženega denarja, zapomni naj se, da to niso več obresti, marveč naloženi denar sam. Ali če se izplačujejo obresti hranilnih vlog, to niso več obresti, marveč že hranilne vloge.)        (Dalje prih.)
Vabilo na narofto.
ttlnvno p. n. obAtnntvo nljndno vaablmo aea aov<* aa»ro4lao, staare aroapode aasroftaalke paa, feia-tertm bo poteki« feoaacean meee«a n»r«»*nlna. proelano, da jo o pravem tatara ponove, da poŠt-IJiaaa|e ne preneha« lta da* dobe vee Številke*
„SLOVENSKI NAROD"
velja ao I. j u b IJaatake naroiulke breai poaUl|a>
■|aa no doant Vae leto . . . gld. 18-— I Četrt leta   . . gld. s-ao Pol leto ... 6-501 Jeden meaeo.     ,, l-lO
to poSUJnufe no doan se roeono IO kr. no naeoeo. 80 kr. ao eetrt letov. S poill|onjean po poŠti veljoi fee leto  . . .  gld. IS*—I Četrt leto . . . Kld. — Pol leto ...     ,,    S*— I Jeden raeiM .   M   a - to $<jar~ Naroeaje ee lolako ■ vnoMlaro dnevom, n k trota ne aeora poslati tadi naaroonlno, drvaajoee ae ne onlroano nn dotlemo noroello.
Upravnletvo ^Slovanskega Naroda".
Za prebivalce meat, uradnike Itd. Proti tež-katam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega dn&evnega dela je nprav neobhodno potrebno domaČe zdravilo pristni „Holl-ov 8eidlitx-pra&ek", ker npliva na prebavljenje trajno in nravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek, bkatljica velja 1 gld. Po pofitnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. N0LL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DONA JI, Tucldauben 9. V lekarnah na deželi je izrt-cno zahtevati MOLL-ov preparat, ea-anamovan z varnostno znamko in podpisom.      3 (97—13)
O^ST Izborao clolaa.|o ******JJ
Tanno - Chinin tinktura za lase
dkrepčuje in ohranjuje lasifiče in preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rab dni m navodom so kr.
-> Jedino aologo (90—38)
lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I
zraven mesarskega mostu.
Umrli so v IJnhljaiii:
Dne 25. septembra; France Znidaršifi, voznik, 68 let, Cerkvene ulice &t. "21, zastrupljenje krvi.
Dne 27. septembra: Dominika Pire, krojačeva vdova, 79 let, Karlovska cesta &t. 7, rak in ostarelost.
V deželni bolni ci:
Dne 24. septembra; Volbenk Jochem, tesar, fiO let, srčna hiba.
Meteorologično poročilo.
Vifiina nad morjem 306*2 m.
[September	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperaturo v C	Vetrovi	Nebo	liokrina v rrm. v 24 urah
28. 29. ■	9, zvečer 7. zjutraj 2. popol.	7388 149 7384   119 737 1 j 21 7		brezvetr, si. vzhod al. vzsvzh.	jasno megla jasno	o-o
Srednja  včeraj&nja temperatura 16'9°,  za 2'8° nad normalom.
IDuL-z-iaJslrsi borza
dne 29. septembra 1897.
Sknpni državni dolg v notah.....102 gld. 10 kr.
Skupin državni dolg v srebru    ....   102   , 10 „
Avstrijska zlata renta.......124   „ 06 m
Avstrijska kronska renta 4°/0 .....   101   „ 85 „
Of-erBkH zlata renta 4%.......121   „ 75 „
Ogerska kronska renta 4%.....                         99   , 20 „
Avstro-ogerske bančne deltdce    ....   959   „ — ,
Kreditne delo'ce.........                                       358   „ 10 „
London vista...........119   „ 65 „
Nemfiki drž. bankovci za 100 mark ...    58   „ 70 „
20 mark............11   „ 74 ,
20 frankov...........                                                    9   n 52 „
Italijanski bankovci.....t   *   •     45   n 15 „
C. kr. cekini...........                                                5   , 66 „
Dne" 28. septembra 1897.
4°/0 državno srečke iz 1. 1854 po 250 gld.   159 gld. — kr.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.    . 189 , 50 „
Dunava reg. Brečke 5°/0 po 100 gld.    .   . 129 „ — a
Zemlj. oh6. avstr. 4V//0 zlsti zast. listi    . 98 „ 60 „
Kreditne srečke po 100 gld...... 198 „ — „
Ljubljanske srečke......... 82 „ 60 ■
Rndolfove Brečke po 10 gld...... 26 „ — „
Akcije anglo-avstr. banko po 200 gld. .   . 165 „ 75 „
Tramway-«lrn6t. velj. 170 gld. a. v.  .   .   . 438 , — ,
Papirnati rubelj.......... 1 „ 278/4 „
Gjuro Maletić
učitelj ravnatelj v Ko strem pri Sv. Luciji, posta Sušak pri Reki (Hrvatska) in izprašani učitelj za poučevanje in vzgo o gluhonemih, bivši nčitelj na dež. zavodu gluhonemih v Zagreba
želi podučevati in vzgajati nekoliko (1459-3)
gluhonemih otrok
iz boljših rodbin bodi si dečki ali deklice, brez ozira na veroizpovedanje. Prevzame iste lahko v l»o|»olaao oskrbo proti primerni nagradi.
Pouk na klavirju in
se
(ti76—2)
temeljito po lahko umevni metodi.
Križevniške ulice št. 2
II. nadstropje, na levi.
Učenec
(1433 — 1)
se takoj vzprejme za špecerijsko trgovino.
Več se izve" v upravništvu  „Slov. Naroda".
trgovskega pomočnika
za svojo prodajalnico z mešanim blagom v Ajdovščini.   Ponudbe vzprejema
(i477 —i^ Štefan Batič, trgovec.
Posestvo
v Kre*mltfkem Vrlin, obstoječe iz lesene hiše, lirama, hleva, poda, kozolca, svinjaka, potem pašnika, 3 njiv in 4 parcel hoste srednje vrste, na lepem prostoru — kupna cena 3200 gld — pro-(lirjt* Jože JcliilUiir, gruntni posestnik v Kres-niškem Vrhu št. 22. (1451—3)
Proda se takoj
SO praznih, dobro zamazanih, skoraj novih
vinskih sodov
vod 300—800 litrov po izredno nizki ceni, eventu valno se zamenjajo ti sodi tudi za vino v isti vrednosti.   Ponudb" naj se pošiljajo Alojziju oi m" **u*m v Starem trgu na Notranjskem.    (1452-2 Ob jednem priporočam svojo zalogo pristnih tatarskih vin in Koslerjevo pivo po najnižji ceni.
Fušpern (Prsissekren)
pošilja Vinko CcriiCa Gorje pri Bleda 1 kilo po .">2 kr. franko na vsako poštno postajo. Ako se ga več kupi, veliko ceneje. (1469—2)
Ces. Kr. avstrijske       državne železnice
Izvod iz voznega reda
■vol3o.-mi.ooro odi 3-. J-O-nlJa. 1G97. Odbori !■ l.|nM |am« (jn2. kol).
Proa;o Oem Trblt. (962-222,
Ob II. ari K m!n, po noči oiobnl rlak » Trhli, Beljak, Oelovea Fran*nntfe*l«, L-labno; dem 8clathal t Aniui, Itohl, Otoandan, Bolno,, ad T.cnd-Oantnin, Zeli oh jaseru, Inamoet, Bremena, Ourlh, Oenero, Pari«, . or. Kleln-Reifling ▼ Htejr, Lino, na DnnaJ ti* AnatatUtn. — Ob 7. tu'. S min. ajntraj oeobnl vlak t Trhla, Poutabal, Beljak, OoIotm, Fraraenr f«it«, I.Jnhno, Dtinaj; com Helithal ▼ Holiin«r».1, ooa Klein-Reifl* \g t Bt«yor, I.me, RiKlejevice, Plaonf, Marijine viri, ICeb, Kranoore vari, Karlove vari, Pra«ro, I.lpako — Ob II. nri 50 min dopoludna oiohnl vlak v Trbl«, Pontahel, Beljak, Coloveo, Ljubno, 8elit»ial, OanaJ. — Ob i. nr 9 min. popolmina oiobnl vlek v T.bli, BeHafc, Oeloveo, Framanifeita Ljubno ć«a SaNthal v Ho'no^rad, Land-Gantein, Ze" ob Jaaara, Inomoet eregono, Ourih, Oanevo, Pari« ; će« Kloin-Ralfllng v Nleyr, Uno, Knleje vlca, PHenj, Mar.jlne vara, Heb, Kranoove vara, Karlova vara, Praffo, Jj<pako, nunaj vla Amatetten.—Ob B. uri SO min. popoldn« osobni vlak v I.eece-Bled, (le ob nedeljah in praznikih.) — Ob 7. url 46 min. avuoai oeobni vlak v lieece-Bled.
Progo v Novo meato ln v Kooovj«.
Ob 8. url 10 mio. ajntraj metani vlak. — Ob 19. ari 5ft min. po polnilne matani vlak. — Ob 6. nri 10 min. evorer meianl vlak.
Prihod v i.junij«.!« (joi. kol.). Proga ls Trblla.
Ob B. n«! A9 min. ajntraj oiobnl vlak a nunaj« vla Amitettan, Bolnograda, 0'"i"a, Hteyr», (Imi i.lena, laoHa, Anueei, Pariza, (lenora • '• i-.l'.i , Ure .< lica , Inomoata , Zella ob jnzoru , Habna , Oalovoa Beljaka, Franaanafaeta. — Ub 7. url 66 min. ajntraj oaobul vlak (■ l,.-m>c Hloda. — Ob 11. ari 20 0<n. dopoluf'ne oeobnl vlak a Dunala vla \ m stekli Karlovih varov, Haba, MariJ'nih varov, FUnja, Badajat^o, Solnograiia, Iii:ica, Sto>.a, Pat »a, Oaneve, Uu. ha, Bregenoa, Inomoita, Zella ob jsaera, I.<)ri.i-4Ja«tr.ii a, I )uhna, Celovca, Unca, PoaUabla — Ob 4. ari 67 min, popoludne oiobnl vlak i Dnnria, LJuhua, Belit!.ala, Be'<aka, Oalovoa eTranaauifeate, Pontabla. — Ob t. url 6 mii. ave-'iei oaobnl vlak i !>.■.■»•» vla AmeteUen In Ljubno, U Iilpekepa, Prago, Franoovih varov Karlovi! varov, Ileba, Mar-Hnlh varov, Piiuja, Badoje. .o, Linua, Stojrra, 8olno*rada, Beljaka, Oalovca, Pontabla— Ob 10. uri 95 minut »većor oaobui vlak U Loaco-lilfda (le ob nedeljah ln prainikib )
Proga li Novega meita ln ls Kodevja.
Ob 8. url lt min. ajutraj meianl vlak. — Ob 9. ari B9 m'i. po poludue metani vlak. — Ob 8. ari 16 min. aveuer meeaui vlak.
.-.H....i ia L,jnbl(one (drž. kol.) r Kamnik.
Ob 7. t". 91 min. ajutraj, ob 9. nri 6 min. popola^na, ob 6. ari M min. ivečor, ob 10. ari lb min. »veuer. (Poilc<!aji vlak la ob nedaMal 1*1 praenikih.)
Frlltud v L.)ab1|ono (drž. kol.) la Kninnltio.
Ob 6. m. bi min. njulrr', ob 11. a.. 8 min. dopoludna, ob C. r*l 90 min. aveiier, ob 9. ari 65 nun- »veuer. (Poiladsji vlak lesb nedeljal
In prr^o'Vh.)
ceHcu
iz dobre hiše in z dobrimi spričevali vzprejme se takoj v trgovino z drobnim blagom. (1488) Več   se  izve*   pri   IgnacIJti  Žargl |ia v Ljubljani, Sv Petra cesta, Mayr jeva hiša.
Prostovoljna razprodaja.
Anton Celarc  z Ollno pri  Viča razproda proitovoljno svoje
»tiri lxi
št.: 41. 59 in 60 v Novi vasi pri Viču-
Kupci vabijo ae, da se oglase V nedeljo, 3. oktobre tega leta popoladne ob 3. url pri ftuponstvn na
Viču, kjer so bode prodaja vršila. (1466—3)
Veliko množino
brinovih jagod
prav dobrih dalmatinskih in kraških ima na prodaj po najnižji ceni (1470-2)
Anton ilv Sfleria v ■><»l. aLogatcl.
Uaioreo posliju bruzi>la^uo.
Posestvo je na prodaj
bizu  si. .Imi j n  ol»  j ii/. za nitko ceno
."»OOO jfld , ker se lastnik popolaoma odtegne javnemu življ' nju. Na hiši ostane lahko 1750 gld. v k nji/, n h. torej je izplačati le 3250 gld.
Pri hiši je trgovina z mešanim blagom, gostilna za potnike, žganjetoč in tabačua trafika, poleg tega tudi lep hlev in nekaj zemljišča.
Veu pove lilo11" Klvliherger v Slivnici (Sohleinitz) pri St Juriji ob juž. žel (1486—1)
St. 32.812.
(1430—2;
Za dobo prihodnjih treh let, t. j. za 1898., 1899. in 1900. leto, pode-liti je dvema deklicama Katarine \\ itriiuss-o»e ustanovo sa vmggojo «lvl4lle v znesku 12<1 gld. na leto.
Pravico do te ustanove imajo deklice, ki so nstanovnici v sorodu, ali pa, ko bi Inkih ne bilo, hčere ljubljanskih meščanov.
Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, vložiti je pri podpisanem ^magistrata <lo '-iO. oktobri« t 1.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne IG. septembra 1897.
Prodaja mošta.
400 hektolitrov
letošnjega iz najžlalitnejsili trt pridelanega mošta
kakor tudi
15 hektolitrov slivovice
(1480-1)
grajsko upraviteljstvo Dugoselo pri Zagrebu.
l*o«o)HiiIca v € rnoniljl, registrovana zadruga z neomejeno za-vexo, oddajala bode
zgradbo posojilnične hiše
potoni licitacije dnč 25. oktobra t. I. ob 10. uri predpoludne
■v poeoJilrj.I6nI s o "bi.
Vse delo z materijalom vred cenjeno je (rl<l.        kr. Do
••stavlja se, da je na licu mesta že pripravljenega kamna 40 kub. seJnjev in 125.000 debele opeko, kakor tudi prav blizo 322 vaganov vgašenega apna, tir bode moral prevzemnik od posojilnice prevzeti po isti ceni, kakor njo atane. Razun tega se bode od stare hiše, katero bode posojilnica posebej zrušiti dala, tudi nekaj rabljivega kamna in opeke dobilo. Koliko bode tega, določil bode inženir, kateremu je vodstvo zgradbe izročeno, in bode prevzemnik tudi ta materijal po isti ceni plačal, kakor prej navedeni. Vse skupaj oddalo se bode le jednemu samemu podjetniku.
Vadija v'oŽiti bode 22G5 gld. v gotovini ali v državnih obligacijah po kcrrui vrednosti ali pa v knjiž'.cah kake hranilnice ali posojilnice z neome-feno zavezo.
Vzprejemalo se bode tudi pismene ponudbe (oferti) tlo 10, uro <lue llefta«l|e. Ofertu mora biti priložen vadij in kolek 50 kr. in mora biti v istem natančno izraženo, po kateri ceni se hoče delo prevzeti in d i se ponu-|alec vsem pogojem brez pridržka podvrže. Ponujalec mora svoj podpis in naslov natančno dostaviti.  Nejasni oferti se ne bodo vpoštevali.
Proračun in načrti leže" pri posojilnici v Črnomlji veakteremu na ogled.
IU89-1) Ravnateljstvo.
0la%nanilo.
Najinim cenjen im p. n. odjemalcem v Ljubljani in okolici v blagohotno vednost, da sva dosedanje prodajalniške prostore znatno razširila. Od sedaj nadalje nahaja se oddelek za gospode v dosedanjih pritličnih jrrostorih, oddelek za dame pa v L nadstropji, kjer se je na novo priredil
damski salon
v kateri je dohod iz spodnjih prostorov, in v katerem je oddelek za deklice in otroke ločen.
Vse za prihodnjo jesensko iu zimsko dobo v zalogi se nahajajoče obleke za gospode in dečke, površniki, havcloki, menči-kofi, in otroške oblačila so iz najtrdnejšega tu- in inozemskega sukna po najnovejšem dunajskem kroju napravljene. Vsakej obleki je za poznejše poprave jmdejanih nekaj odrezkov.
V damskej konfekciji ao najnovejši pariški, berolinski in dunajski modeli za jopice, ogrinjala, pelerine in capes v največji izberi in po različnih cenah v zalogi. Jstotako v otročji in dekliški konfekciji najnovejši'.
Omenjajoč še, da z nama pri istej dobroti blaga ne more v ceni nihče tekmovati, vabiva najudaneje p. n. občinstvo, naj si ogleda naše podjetje, ne zahtevajoč, da kaj kupi ter se priporočava z odličnim spoštovanjem (1375—6)
Sričar 4 9ftejač
Ljubljana, Prešernove (Sinove) ulice $t, S.
Koncesijoniran po vis. c. kr. miuisterstvu z odredbo z dne 7. maja 1894, Št, 5373.
Severno-nemški |_loyd
v Bremenu.
Brzoparnllke vožnje v Newyork: lz Bremena ob torkih in sobotah.
Iz Sonthamptona ozir. Chor-
bourgo ob Bredah in nedeljah. Iz Genovo oziroma Noapolja via ™ Gibraltar
2-3krat meBecn'>.
Bremen-Sev. Amerika.
V Newyork.
Bremen-lztočna Azija. V Kino.
v
Bremen - Avstralija.    j| japan
Bremen-Juž. Amerika.
V Montevldeo.
V Bnenoa Al ros.
Baltlmore.
Prekomorska voinla
v Nowyork
7—8 dnij.
V Adelaldo,
Molbomno, (1077—1») 8ydney.
I
Najboljša in najcenejša potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: Edvard T a, v c a. r.
5
Notarski kandidat
slovenskega jezika zmožen, se takoj namesti. Ponudbe z referencami in naznambo plače naj se pošiljajo
(1487—1)
jKikrolu liicbler notarju v Celovcu.
Dva učenca
vzprrjmeta se takoj v špecerijski in železn,-nski trgovini. — Ve£ se izve v posredovalnici A. Kališ-a, Jurčičev trg. (i45s-2)
H. Boliche v Zagrebu
Maksimir, glavna cesta 130, Nikoličeva ulica 2
ponuja po ceni
sadna, drevoredu*, sononata in na kit na drevesa in grmovja, {vsake velikosti in vrste.)
Dalje imrekovlne, veliko ananas-Jagodo, ipar-Klovo sadike in blaSo lz iole. (1468—S)
Tudi se izdelujejo ovetllčni aranžementl, kakor voncl. cvetke in dekoracije okusno in po ceni.
Prodajo se
tri
posamezno ali skupno, s potrebnimi hlevi in vrtovi v trgu 4 V i-k iliru. Hiše so v dobrem stanu ter na najlepšem kraju pri farni cerkvi in urejene za trgovino, gostilno ali oddajo stanovanja fitnikom. Kupci nastopijo lahko takoj posest. Oglasiti se je pismeno pri
(1471—2)
Ivanu tiiil.-u
posestniku v Cerknici.
Stev. 432.
(1481—2)
Razpis službe.
Pri «•. kr. notarski zbornici v l.jnU
I ju n I odda se služba
tajnika.
Uradne ure le popoludne od 3. ure naprej. Honorar po dogovora.
Prosilci za to službo vlože naj svoje prošnje «Io lO. oktobra t. I. pri notarski zbornici v Ljubljani. _ >~
Ivan Gogfola
t. Č. predsednikov namestnik.
t
3
4
1
Qš5T ^©s®
odpravi v 7 dneh popolnoma (121*2-9)
dr. t lirUloII-i*  izborni, neškodljivi
Ambra-creme
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za oleplanje polti. Pristuo v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj . I <»h. >l iiyr-jn lrluirnii  v  I t j 11 l>t . ; ■ i» i.
I I
»
I
S
dovoljuje si b tem časti tema p. n. obč'nstvu najnljudn r.j» naznanjati, da je svojo
trgovino parfamoa, toaletnih in pisalnih potrebščin
a 15. septembrom t. 1. zopet otvoril
v Židovski ulici, Gerliczy-jeva hiša, št. 4
ter prosi ndano sa blagovoljni obisk.
(1393—5)
najmočnejša naravna arsen in železo sodr-žujoča mineralna voda
priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri :
anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. (1263—6)
1'iino B4ravljeuje upornfolj« se .kosi velo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah.
Nagrobne vence
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(98—73) priporoča
Karol Recknagel.
Parni stroj
18  konjskih  moči s kotlom vrc«I . nekaj
strojev za obdelovanje lesa in transmisij itd.
se po ceni oddajo od neke južnočtajerske postaje. Pojasnila daje Schnabl in Co. V Trstu.     (1472—a)
Ukradena
je bila drć 29. avgusta t. 1. 9 let stara kobila posestniku in mlinerju Jo/clu HeuU*n v Cvet* kovcili pri Veliki Nedelji. Kakor se je zve« delo, je bila gnana preko dravskega mosta v Ptuji. Znamenja: Kobila je po gornjem životu bela, po bedrili grcŠasta, ima kučet na ksebnji strani mani ii na zadnji levi nrgi jej manjka nekaj roga in ima na praah (pod komatom) malo znamenje v velikosti krajcarja. — Kdor bi kaj izvedel, naj to gori imenovanemu lastniku proti primerno dobri plači hitro naznani. (1478—"i)
Vrt se odda v zakup.
Za čas od dne 25. JanuvarlJa 1898 naprej so odda v zskup vrt, kateri se iinhaja v varni logi in skora; sredi mesta pri hiSi v LJubljani, Gradlščo it. 16.
Vrt je prostran, ima povrSine za Sest vrst gredic, dalje dva zidana, s steklom krita gredičnjaka, zidan cve-tlicnjak in pa zidnn rastlinjak, katera oba mejita na v sredi med rjima se nahajajoče stanovanje za vrtnarja, obstoječo iz pritlične sobe in kuhinjo, iz pristrešne sobe in pa iz podzemeljske kleti, namenjene za shrambo.
V slednji se nahajata dva ognjišča za cvetličnjak oziroma za rastlinjak. V rečenom vrtu se izvrSnje vže dolgo vrsto let umetno in trgovinsko vrtnarstvo.
Zakupne ponudbo izročajo se naj lastniku Dr. Franu Munda, odvetnika V LJnblJml (1183-15)
v lj i .----.     - ^zz. ~ztz—zjj^str:—-~ ~~—:-—-—-—----__1---171SS?i
T
Kavarna Valvazor je zopet otvorjenal
Čast mi je slavnemu občinstvu v mestu in  na deželi, sosebno pa svojim Častiti m nekdanjim obiskovalcem najudaneje naznanjati, da sem
v novozgrajeni Mayr-jevi hiši
Sv. Petra cesta št. 2
zopet otvoril nekdaj tako priljubljeno
1*: it xr n r i\ o Valva^oj?.
Novi z največjo udobnostjo opremljeni prostori z najlepšim razgledom na Ljubljanico in drevored ob nje obrežji.
TTiBolK asreto©«. IoJr&IJ;
Časopisi, politični in ilustrovani, v različnih jezikih so vedno na razpolago. Dobre pijače in točna postrežba zagotovljena.
Iskreno zahvaljujoč vse svoje častite nekdanje obiskovalce kavarne Valvazor v Spitalskili ulicab, vabim sedaj iste, kakor tudi drugo slavno občinstvo v Ljubljani in na deželi, naj me blagovoli i nadalje obiskovati v novi moji kavarni.
V nadi, da me niso pozabili in da mi zopet izkažejo čast obiska, biležim
z najodličncjšhn spoštovanjem udani
Andrej Stuppan
lastnik kavarne Valvazor.
(1490—1)
II
S
h *
i
R
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi.