74. številka.
„EDINOST"
izhajft po trikrat n« teii*n » iostili likanjih ob torkih, AetPtklh in >Obot«h. /jutranjo izd.injo izhaja oh rt, uri zjutraj, večerno j>a oh 7. uri »eeer, — Obojno izdnnje stane : nJeden meg«c . f. —.v*i, izven AvbIiiJ^ f. 1.40 tri mesec . . „ 2.80 . ,	4,—
za pol leta . . . ft,— ... H,— za vse leto ... 10 — . „ , lfl,—
Na naročbe brez |.rilolene naročnine s« rs Jemlje ozir.
PoHamiCro Številko so dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Irntn po a nT*., t' Gorici po 3 nvč. Sobotno Tcčorno izdanju v lr»tu » ni., v Gorici « nč.
jutranje izdanje«)
V Trstu, v četrtek dne 21. junija 1894.
Tečaj XIX.
EDINOST
Oglasi a« račune po tarifu v petitu; u na«lov i deb«lini črkami se plačuje prostor, kolikor obsegu i ava.lnih vrstic. PoHlana onnirtnioe in javnezahvale, domači o (f lani itd. ae računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredniitru : ulica Canerma it. lit. Vsako pitno mora biti frankovano. kar nefrankovnna se ne sprejemajo. Rokopisi te ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo ulica Caaerna 13, Odprta reklamacije so prost« po&tnine.
Glasilo slovenskega političnega druitva za. Primorsko.
»f mnshn ju
Našim naročnikom,
Bliža se drugo poluletje, a mnogo častitlh naših naročnikov jo v zastanka z naročnino za prva poluletje, da oelč za leto 1893. Naročniki so nača edina zaslomba In ako oni no vrč* svoja dolžnosti točno, spravljajo naž Ust, ki Ima vsled preosnove, izvedene s početkom tega ltta, velikanske tročke, v nevarnost, da pršneha Izhajati. Prosimo toraj čeBtlta svoje naročnike, ki so v za stanko, da umi ko mogoče rtopo&ljeio po<ipisaiiwnm uprav-niatvn dolžno »mroftnino Zajedno opozarjamo vse ont, katerim zapade naročnina s prvim julijem t. 1.. da Isto pravočasno ponovi Onim, ki ne dopočljsjo zastale naročnine iz tega ln iz 1893. leta do prvega juljja t 1., hortemo primorani brez obzira »stavili list ter predati Jih odvetniku. Da bode pa vsak znal, koliko dolguje, priložimo prihodke dni listke z naznačenim zastankom. nastalim do 1. Julija t 1. Nadejamo si, da nas rodoljubnost ln razsodnost naših naročnikov ne bode prisilila do neljubih nam korakov.
UPBAVNIŠTVO „EDINOSTI."
I. občni zbor
„Kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico".
(Konec.)
Gosp. Josip Turk isreka najpriarčuejšo zahvalo gospodu dru. Simonu Pertotu, ki je prvi aprožil misel o kmetijski družbi in •e je neumorno trudil za uresničenje te ideje. Istotako isreka avojo zahvalo g. Dragotinu M a r t e U n c u, kateri ae ni strašil nobenega truda in je trudoljubivo piaal in delal na vse atrani. Zborovaloi ao navduienimi živio-klici odobravali besede g. Turka.
O. dr. Simon P e r t o t ae sahvaljujo na izraženem priznanji. Hvale ni zaslužil, ker je storil le svojo dolžnost. Pomagati kmetijstvu je dolžnoat vsakemu, ki pozna nafte skeleče rane in ki pozna sredstva v ozdravljenje teh ran. Govornik priporoča zborovalcem, da dobro premislijo, kake može izvolijo v odbor. Odbor je duia iu glava vsemu društvu. Ako si izberete — pravi govornik — izvedene in pamotne moie, potem bo dobro; ako ne najdete takih mož, potem ae ni nadejati dobremu. Pomialiti treba, da bode odboru premagati ve ko težav, zato morajo biti odborniki izvedeni in navdušeni sa atvar. Vsak odbornik naj pomisli na veliko odgovornost, katero je vzel na avoje ramo, kajti tu je zastavljena tudi naga čast. Kaj nam poreko naii nasprotniki, katerim očitamo v jedoomer, da no atore ničeaar t povzdigo kmetijstva, ako ne bomo sami bolji od njih P1 A gg. odborniki naj ae ne ustrašijo dela, a trdno voljo premagamo vse. Ako so drugod doaegli lepih vspehov, zakaj bi jih ne pri naa, kjer ao razmere v marsičem ugodneje ?! Seveda ao tudi neodboruiki dolini pomagati odbornikom. Govornik apostrofuje gg. Na-
PODLISTEK. "
Kmetski upor.
žf/odovintka povest iestnnjtttya veka.
— Spisal Avgutt Šenoa. Prelotil 1. P. Planinski. —
GaŠo odvede banico v spalnico. Tahi in Jelena stojita sama kraj krste. Tedaj pristopi Jelena in položi roko na rame svojega moža.
—	Gospod Frančišek, reče potiho, ali ni ta krsta sa naju prst božji P
Tahi zadrhti in odgovori:
—	Gospa Jelena, idi se mi, da iz vas zopet govori tisti prokleti pop brdovški.
—	Momento mori! zasliši ae glas od vrat. In vetopi svečenik majhne rasti, dolge črne brade — škof Jurij DraSkovič. Do mojih ušes je prišel črni glas, nadaljuje, da so jo
bergoja in Goriupa, da naj pustita na strani vse osebne ozire, ampak žrtvujtta naj se sa to prekoristno družbo.
G. Ivan vitez Naborgoj izjavlja, da nikakor no more prevzeti predsedništva. Hi moramo deliti delo med seboj. Priporoča g. Ivana Goriupa kot prediednika, kateri je kakor ustvarjen za to mesto. — Konečno predlaga, da se zborovanje pretrŽe za kakih deset minut, da se zborovaloi domenijo glede sestave odbora in da se bode vršilo upiso* vanje udov. Ta predlog je bil vsprejet.
Otvorivši zopet zborovanje naznanja predsednik, da se je vpisalo 80 članov, gosp. vitez Nabergoj pa prečita listo : Predsednik : Ivan Goriup. Odborniki za mesto : Mate Man-dič, Fran Žitko, dr. Širne Pertot, dr. Matej Protner; sa>kolico: Dragotin Pertot, Bar-kovlje; Ivan Marija Bolo, Rojan; Anton Suncin Drejač, Skedenj; Ivan M. Klun, R -col; Ivan M. Vatovrc Sv. Ivan; Ferdinand Ferluga, Opčine; Ivan Đalanč, Prosek; Jakob Ciak, Konto volj; Valentin Cibic, Prosek ; Josip Turk, Škorklja; Josip Pertot, Rojan; Hrabroalav Ražem, Bazovica; pregledovale® računov: Anton Grmek, sv. Jvan in Miha Kamut«ič, Trst. — G. iniinir Živio predlaga, da se nasvetovani odborniki isvolijo s vskli-kom, kar ae je tudi zgodilo.
Gosp. Ivan G o r i u p ae sahvaljuje na veliki časti, katero mu je naklonil denašnji zbor. Mlad je ie in neizkulen — pravi —, sato se boji, da ne bi nsoget vršiti svoje dolžnoati, kakor trsba. Obljublja pa, da hoče storiti vse, kar je v njegovi moči.
Gosp. Ivan vites Nabergoj izraža željo, da bi odbor — kakor hitro se konstituira in ako je to v soglasju a pravili — imenoval v vsakem selu svojega poverjenika, kojemu bi bila naloga širiti zanimanje sa društvo in nabirati ude. Prosi torej, da bi se odbor bavil s tem nasvetom, eventuvalno, ako treba, naj bi so v tem zmi«lu premonila pravila. Zahvaljujoč še enkrat one gospode, ki so vseli na-se veliko breino odborništva, oblublja vnovič avojo pomoč ; zlasti se hoče potruditi na pristojnem mestu, da dobimo pri« merno podporo, kajti brez podpore od strani slavne vlade in sadostnega zanimanja se strani okoličanov samih bila bi naia družba mrtvorojeno dete. Slavna vlada je imela do-sedaj itak le bore malo prilike, da bi delila svojo pomoč naii okolici, saj tu nimamo ni cest, ni vodA, koje bi trebalo uravnavati. Sedaj vsaj naj nam pokaže avojo naklonjenost; mislim, da je to njena sveta dolžnost.
Gosp. Joaip Turk opaža, da je itak izraženo v pravilih, da se osnujejo pododseki po poaamičuih vaseh, Le-tern bo dolžnost širiti zanimanje za družbo.
G. prof. Mate M a n d i d pravi, da je res, da že pravila sama govore o pododnekih, vendar bi bil tudi on šo za posebne pover jenike. Nadeja se tudi, da oblasti no bodo imele nič proti temu, saj ima naia družba zgolj gospodarske namene.
zazdelo Vsemogočemu ob tem usodnem času odvzeti kraljevini glavo. Prihajam, da pose-tim te dvore črne tuge in da pomolim za pokojnikovo dušo. Draškovič poklekne pred krsto in jame glasno moliti, ali kadar jasno in glasno izusti ,Amen t1 zgrabi Ferka Ta-hija nekaj za srce,
XI.
Mejtem ko se je turobni glas zvonov razlegal nad mestom Zagrebom, oznanjajo, da je kraljevina izgubila bana, sedela sta v br-dovškem župuem dvorci dva človeka, domači župnik Ivan Babič, a drugi svotovnjuk, visok, krepak, bistrook, iskrenih, zdravih lic in dolgih brk. To je bil gospod Štefan Grdak od Filetinca, križevski plemič, poslan po kraljevski svetlosti.
(Dalje prih.)
G. Ilrabroslav Ražem pravi, da zgornja okolica še malo ve o tej naši družbi, sicer bi bila udeležba pri današnjem shodu veliko veča. Predlaga torej, da bi odbor razposlal posebne okrožnico, v katerih bi bila na kratko označena vsebina pravil.
G. dr. Matej Protner podpira predlog Raliaov.
G. prof. Mute M a n d i ć pravi, da treba našo družbo populizirati kolikor so le da Da dosežemo to, treba se obrniti do preča-stite duhovSčine in narodnih učiteljev. Omenja, da je prečastita duhovščina že obljubila svojo pomoč.
G. Ant. Sanci n-D r e j a č priporoča, da bi družba prirejala shode tudi po okolici in ne samo v mestu.
G. Miha K a m u š č i č podpira toplo ta predlog naglašajoč, da jedna sama šiva beseda izda več nego vsi pisani pouki.
Predsednik G o r i u p obljublja, da se bode obbor rad oziral na vse danes izražene želje. Zahvalivši zborovalo« na ob li udeležbi poživlja jih. da vakliknejo trikratni „živio !" našemu presvitlemu vladarju in cesarju Franu Josipu. Zbor se je odsval temu pozivu, navdušeno vskliknivli trikratni „Živio* Njegovemu Veličanstvu, našemu cesarju in kralju.
S tem je bil savržen prvi občni zbor
naše „Kmetijske in vrtnarske družbe*. *
Bodi nam dovoljeno, da tudi mi se svoje strani izpregovorimo par beaedij. Veseli nas, da se je pod toli ugodnimi avspicijami storil ta novi korak do gospodarskega osamo-svojenja naše okolice. Ssj amo ravno mi na-glačali vedno in vedno, da moramo skrbeti tudi za materijalno blagostanje naie okolice, ako hočemo, da se ista reši propada v narodnem pogledu. Kajti bedasto bi bilo, ako bi hoteli iskati snaČajev in ponosa med lačnimi ljudmi. Zasnovali smo si svoja gospodarska in konsumna društva in naša hranilnica in poaojilnica procvita tudi, sosobno v zadnjem času ; tem našim trdnjavam naj *e ča«tno pridruži tudi naša .Kmetijska družba*! Važnost to družbe — ako bode vspevala — se niti ne da preračuniti danes: tu bode našim veljakom krasna prilika, stopili v trden kontakt s našim ljudstvom.
Tekom razpravo so pametni, izvedeni in za blagor ljudstva vneti možje naglašali dolžnosti, kojo vežejo novoizvoljene odbornike na jedni in vse okoličansko posestnike na drugi atrani, da se naia družba popne do ono višine, na koji jo želi videti sltharni rodoljub.
Gosp. posl. vitez Nabergoj je apo-stroval tudi slavno vlado. Do te poslednje obračamo se — saključujoč svoje poročilo — tudi mi.
Razmero so tako, da Tržaški Slovenci smo in moramo biti v opoziciji proti sedanjemu zistemu. A to no sme zadržavati slavne vlade, da ne bi z vsemi mogočimi sredstvi pospeševala naših naporov za povzdigo materijalnoga blagostanja v naši okolici. Naša okolica se mora obraniti takošna, kakoršna je — poštena slovenska okolica —, ker tako zahteva avstrijski interes. Slovenski, na-rodno-zavedni okoličan jo bil do sedaj vsikdar pravi pijonir avstrijske misli in avstrijskega čustvovanja ob morju adrijanskem. Takih čuvajev treba naii državi ravno na tem mestu, kjer so vrata odprta na izt^žaj raznim uelo-julnim vplivom. Proti raznim agitacijam treba tu močnega protitežja; zavedna slo venska ukolioa pa je t&'to, in Bicer najizdatnejše protitežje. In ravno zato je slovenski okoličan — državna potreba. Njega treba torej Čuvati prod narodno in poli-tiško domoralizacijo — ohraniti treba nji'ga poštonje s tem, da ga okrepimo v gospo-darnkom pogledu. In ker bode naši „Kmetijski družbi* le ta namen, torej smemo tr-
diti, da bode ista a v s t r i j s k o • p a t r i j o-t i č n o društvo v najeminentnejAetn zmislu te besede. Nadejamo se torej, da slavna vlada ne prezre apostrof** guspodn poslanca Nabergoja: da je namreč vladi dolžnost podpirati našo „Kmetijsko in vrtnarsko družbo* !
Mi pa vsktikamo : živi, rasti in razcvitaj se novoustanovljena posppševatelj ca gospodarske samostalnosti in avstrijskega patrijo tizma po naši okolici 1
Politiške vesti.
Ta preklicani anttaemizem! Ro «kc a.
šireča se med ljudstvom, (Usti na Duo»ju, proti Židovstvu, ne da miru našim nemik'in liberalcem. Polastil se jih je t*k.»v strah pred — nevoljo Ijudhtva, da neprestano kl^ejo po1io<jo na pomoč proti tem pr»klio<tniiD antisemitom. Vlada, polici »a, držtvni pravdnik in — koalicija naj bi vlekli nem^kn-liberalno stranko is nevarnosti V očigle.i preteči nevarnosti vrgli ao v jarek svoja .liberalna* načela, pozabili so celd — sevtd* le sa ta trenotek stiske — na narodne prepire, zahtevajoč, naj ae ves vladni in diiavni aparat mobilisuje proti aotisemitom. To je pač pre-snačilno sa to nemško-liberalno stranko, da se nobene stvari na svetu ne bojo bolj, neg.? res .ičnega, širšega javnega menenja. — Ti juoaki so postali kar nervosni, ker vlada ni hotela pričeti križarske vojske proti antisemitom. Kako ao sipali nedavno svoj srd na ministerskega predsednika kneza Wiodisch-gratsa, ker ni a težko pestjo pritisnil ob zid dunajskega župnika Deckerta; kako so se penili same jeze, ker parlament ni hotel meni nič tebi nič izročiti sodišču nekega antisemitskoga poslanca; kako so odpovedovali svojo službo koaliciji, ako ne priskoči židovstvu v pomoč t Sedaj jim je nekoliko odleglo. Oddahnili so ao, ker je knez Windischgratz te dni pri vsprejemu deputaoije katoliške učiteljske saveae isrekel nekoliko besed, o katerih mislijo, da so uaperjone proti antisemitom. Njegova ekacelenca je opominjal učitelje, da naj pridno goje čut krščansko ljubesni, povspešujoč verski mir in ogibajoč se protisemitskega gibanja. Verski mir, kdo ga ne šeli P! Ali tu moramo naglašati, da protisemitsko gibanje ni naperjeno proti židovski vori — to bi bilo ne te netolerantno, ampak nekrščausko — ampak proti onim načelom, katera hočejo uvesti Židje v vso na-rodno-gospodarsko in javno življenje; načelom, ki so v nasprotju s javno morilo in vitalnimi koristmi širših siromasnejših slojev ljudstva. To je prava nrav protižidovskega gibanja. Krščanaki čut nam prepoveduje proganjati katero-koli veroispovedanje, a načela krščanske ljubezni do bližnjega ne zahtevajo od ljudstva, da bi ne branilo svoje kože. Dokler se bode židovsko-liberalna stranka upirala takim potrebnim zakonom, kakor-šnoga je v minolem zasedanju sklenila naša poslaoska zbornica proti sleparskim kupčijam na obroke, dotlej se no sme čuditi, da narašča nevolja ljudstva proti njej. Sila kola lomi I
Z češkega vseučilišču v Pragi. Aka-demi&ki sonat češkega vseučilišča v Piugi je izdal proglas do dijakov, s katerim jim ostro prepoveduje, udeleževati se delavskih društev in shodov.
Kriza na Ogrskem. Današnji dan je usodepoine važnosti za ogrsko državo: danes pride v magnatski zbornici zopet v razpravo predloga o civilni poroki. Danes so pokaže, ali zmagata javna motila in svetoBt zakona — ta neizogibna podlaga sreči drui n in po takem vsega človeštva —» ali pa bode triuuifoval tisti guusni liberalizem, ki išče svoje sreče in svojega dobička le v raz-brzdanosti, pohotnosti in demoralizaciji ćlo-
Teške družbe. Liberalci trdijo, da j« civilni poroki zagotovljena večin« 7—8 glasov; konservativci pa prorokujejo, da pade ista got »vo. Kardinal V a a c a r y se je izjavil v pogovoru i nekim časnikarjem, da omenjena predloga tudi v drugič gotovo ne dobi večine. Vai .škofje da ne morejo in da no smejo drugače kakor da ne odločno uprejo proti predlogi; a kardinal «e nadeja, da tudi posvetni omotici jonalni magnatje ostanejo trdni in neizprosni. Gotovo pribito vsi — tudi iz najod-ddjenejših okrajev —, da store Bvojo dolžnost. Vseh teh bojev no bi bilo, da je vlada hotela slušati njegove, kardinalove, opomine. — „Neue Freio Presso* ugiba, kaj so zgodi potem, ako magnatuka zbornica vnovič odkloni civilno poroko. Z jedno strani trd', da to no bode nikwkor vplivalo na položaj vlade, z druge strani se boji, da bi njo lastni privrž-niki pobegli — na počitnice.
Nova pravila proti Komunom. Nulla duš sino linea — ni ga dnova brez novih mudjarakih nasilstov proti ubogim, tlačenim in v najsvetejših narodnih čutstvih toliko žaljenim Romunom. Jjrzojav nam javlja namreč, da vižje državno pravdniŠtvo v Kolosu uvede tiskovno pravdo proti 42 romunskim vseuči* liaonikom, kateri bo obdolženi, da so mod tisto glasovito razpravo o spomenici sirili „izdajalsko proglase, naperjeno proti Ogrski in državi". — A kdo ni voleizdajec na Ogr-Bkem, ako se brezpogojno no klanja pred madjarako srditostjo P ! Romuni so veloizdajci, ker so pričeli odločno reagirati proti nezaslišanemu nasiUtvu ; siromašni in nad vse pohlevni Slovaki so veluizdajalci i« zato, ker so še — Slovaki, slovaški učitelji bo veleizdaje', ker podpisujejo svojo priimke, kakor jo naravno, slovaškim pravopisom — itd. Sploh žive na Ogrskem danduuos le Madjari in na — veleizdajnici; kdor ni Madjar, ta jo : '<-c. A no mislita nikar, da širijo take nauke tazore le brezvestni Časnikarji ; o ne, ta kruta načela so naSla svojo pot tudi v sodno dvorano, pred njimi ne je morala ukloniti tudi — pravica. Pravosodje je stopilo v službo politike: kogar ovadijo radi veleizdaje ogrski šovinisti, tega obsodijo ogrska porotna sodišča. In tako nam je pričakovati, da obsodijo tudi omenjenih 42 vae-učilišenikov — 42 novih žrtev madjarsko nestrpnosti, 42 izgubljenih, mladih n^dopolnih okzistencij.
Vsprejem ruskega veleposlanika Izvolskega v Vatikanu ju bil — kakor poanemljciuo is dunajskih listov — posebno sijajen, sv. Oče jo bil pri tem radostno va-hićen, Na nagovor veleposlanika odgovoril je v fcaiicoaltcu) jeziku, da jo ta dogodek v veliko žudi šeunjo sv. Stolici; uresničila so mu je najprisrčnojša ž olj a, kojo je še gojil prod svojo stnrtjo. Sv. oče zahvaljuje is vse svoje duše cara na naklonjenosti, iskazani njega zvestim katoliškim podanikom. Po tem oficijelnom pozdravu povabil je sv. Oče velepo Blanika v svoje privatno sobane, kjer sta ostala tri četrt ure.
Jubilej angleške kraljice. Včeraj jo preteklo 57 let, odkar jo zajedla prestol sedanja angleška kraljica Viktorija. Tu bivajoči Angleži proslavili so jubilej svoje kraljico z banketom; raz angleški konzulat je vihrala zastava v znamenje praznovanja.
Različne vesti.
imenovanje. Državnega pravdnika namestnik g. Rikard Ziirer je imenovan hvo-tovalcom deželnega sodišča in premeščen v Rovinj,
Posledice vinske klavzule. Razpravljajoč o preteči carinarski vojski med Francijo in Avstrijo pravi praška „Politik", da ima Francoska po pogodbah brezdvojbeno puvicj do istih olajšav, kojo jo privolila Avstrija drugim državam. So sofistiškimi tolmačenji damin ni mogočo popraviti pogreške, kojo smo storili prod dvemi leti in pol. „Vinska klavzula v trgovinski pogodbi z Italijo, bila je — tako piso .Politik* — jedna najuoodopol-nojših neumnosti, katero jo kodaj storila naša država". Ne le da jo oškodovana naša vinska kultura, ampak sedaj nam naraščajo zadrego nasproti Franciji. Izguba francoskih kupovalcev bila bi vsakako bud udarec za celo vrsto načih industrijskih strok. Skušnje, koje je doživela naša država v poslednjih letih zbok svojo dobrodu3noati, naj bi joj bilo v opomin, da varuje svojo lastno korist. Ob vprašanju carino na francosku vina bode
pokazati naši diplomaciji, ali si je kaj priučila is teh skušenj.
Za družbo iv. Cirila in Metoda nabralo se je pri prijatelju o „balincanji* 1 krono 20 stotink. — Iskaz o darovih ,za zdravila* na Sokolovem izletu je popraviti, da se je nabralo 5 kron in ne 2 kroni.
Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda darovala sta brat in sestra 15 kron mesto cvetlic Antonjeti za imendan.
Za družino Čopičevo je daroval g. Milavc 1 krono.
Odbor „Kmetijske in vrtnarske družbe"
bode imel svojo prvo sejo v nedeljo dne 24. t. m. ob 8. uri zjutraj v prostorh „Delal, podp. društva". Og. odborniki so uljudno vabljeni, da se udeleže te sojo.
t Prijor tržaških oo. kapucinov, 6. o. Jakob, umrl jo minoii torek zjutraj. (Pokojni prijor Jakob Smajoli se je rodil dne 25. junija 1838. 1. v S. Severinu (Italiju). V svojem 16. letu jo vstopil kot novinec v red kapucinov in dovršiva! bogosluvne nauke živel je v raznih mestih Italije, kjer se je priljubil vernikom zaradi svojo osobno ljubeznivosti in govorniške nadarjenosti. Bil je odličen propovednik. V Trst je bil premeščen leta 1882. kot prijor tukajšnjih oo. kapucinov. Bolehal je žo kakih 6 let sa jetiko. Ur.) — Včeraj jo bilo pokojnikovo truplo izloženo v cerkvi oo. kapucinov, kjer je jo p iškropila neštevilna množica ljudstva. Danes ob 8. uri zjutraj prenesejo krsto v stolno cerkev pri sv. Juitu, kjor so napravijo osekvije, potom odpeljejo pokojnika k večnemu počitku na pokopališče pri sv. Ani.
Za popravo zvonikov cerkve pri sv. An tonu novem. Z naredbo dne 7. t. m. objavilo jo c. kr. numestništvo mestni delegaciji, da iznašajo stroški sa popravljenje zvonikov cerkve pri sv. Antonu novem 3164 gld. 74 novč. Ker pa je bila občina plačala za popravo 4453 gld. 74 nvč., nalaga dotična naredba deželni blagajni, da povrne občini Bvoto 1289 gld.
Kuga na Kitajskem. Kakor poroča angleški guverner is Hnngkonga, umrlo je v tem mestu do IG. t. t». 1.900 oseb za kugo. Dđslej jo pobegnilo iz mesta 60.000 oseb. Okuženi okraj je zaprt prometu.
K grozni nesreči v Karvlnu. Iz Opavo
poročajo, da so konstatovali število nesreč-nežev, katere so ubile poslednje eksplozije v premogdrnah grofa La tisah a. Ubitih je Bkupno 235, od kojih 214 še leži v jami, ker jih niso mogli spraviti na dan. Izmed ran. -ih sta umrla dva. — Strokovnjaki so preiskali plin v jamah tur konstatovali, da ima isti 1« še 3"/„ kislenika v Bebi, is česar bo sme sklepati, da ogonj v jami skoraj ugasne, ker se mora zadušiti sam vsled nedostatnoga zraka.
Povodenj. Poročila is Budimpešte pravijo, da voda po vseh krajih naglo pada, da torej ni več posebne nevarnosti v poplavljenih pokrajinah. — V Sileziji pa je valed novih nalivov prestopila bvojo strugo reka OI/.a, poplavivii polja in uničivši žetev. — Toda neko poročilo iz Budimpešte trdi nasprotno gori omenjenemu, da roka Vag t nova na* rašča. Mesto Komorn je v veliki nevarnosti, več vasij pa je popolnoma pod vodo. Več hiš se je porušilo, tri osebe bo utonile.
Porotne razprave pričele so danes pred tukajšnjim sodiščem. Današnja razprava se vrši proti bivšemu finančnemu stražniku Ivanu Erjavcu, založenemu ubojstva. Pobli-žje o tej razpravi priobčimo v današnjom večernem izdanju našega lista.
General — ubijalec. Poročnik Schiffmun, o katerem smo bili sporočili, da ga je ustrelil vsled neopreznosti general Edon povodom nadzorovanja utrdeb pri Charentonu, je umrl. General Edon so bodo moral zagovarjati pred vojnim sodiščem znradi ubojstva.
Samomor. 51 letni mizar Andrej llarič iz Treia, solastnik mizarske dela vire ^ Barič & Jcss v zagati del Moro bšt. 2, sustrupil se je v torok zjutraj in potom skočil raz okno pri stopnicah v V. nadstropju omenjeno hiše na dvorišče. Nesrečnež je obležal z zdrobljenimi udi na mah mrtev. — Pokojni Barič jo stanoval s svojo rodbino na Groti hšt. 127 v hišici poleg utrdbo „Kresič*. Imel je troje otrok : jtdon sin jo že ožeujon, doma sti še dvo hčerki, jedna 12, druga 10 let stara. Barič je bil nedavno izvršil okvirje za okna in vrata za neko novozidano poslopje v Sežani na račun tvrdke Scarauian|:u. Siromak pa se je bil pomoti!, ko je vzel mero za
omenjene okvirje, in zatorej je bilo vse delo p grt-šeno ter se ni moglo vporabiti. Dasi je bila škoda vsled tega za Bariča in njegovega druga jako izdatna, vendar delavnica vsled tega ne bi bik še propadla. Barič pa si je vzel svojo pogreško tako k srcu, da je večkrat israzil svoj nnuien: prostovoljno iskati smrt. Ta svoj naklep je res isvršil,
Poskuien samomor v bolnišnici. 30letnn Filomena Udovič od Sv. Ivana je že nekoliko dni bolna v VI. oddelku. Bolnici se menda meša v glavi in zato ji je naenkrat šinila misel v zmedene možgane, da se more rešiti is bolnišnice, ako skoči skozi okno. To jo tudi storila. O skoku iz druzega nadstropja zlomila si jo levo nogo in obe roki. Sedaj leži v sobi za opazovanje.
Sodnijsko. 52letna Ana Cegler je dobila 0 tednov zapora zaradi javnega nasilstv«. Ista je dne 17. maja t. I. pijana razgrajala po meatn ter stražarja Cesara, kateri jo je hotel odvesti v zapor, ugrizla v prst in ga poftieno opsovala. — I4letni Karol MiklavČiČ iz Trsta je obsojen zaradi tatvine na IGuie-sečno ječo. Nadepolni dečak je jako nevaren tat; kljubu svojim 14 letim je vpisan pri policiji žo med najdrznejšimi in najnevarnejšimi tatovi. Zares lepo obrt, !
Policijsko. 2filelno Marijo Odrissini iz Trsta no zaprli, ker je bila ukradla dne 14. t. m. gospej Mariji Valenčič, stanujoči v ulici San Zenono hšt. 0 razno zlatnino vredno okolo 70 gld. Ista tatica je bila ukradia meseca novembra minolega leta, neki Alojziji Basso, stanujoči v ulici Pondarea hšt. 2 razne vrednostne predmete. Policijski ofieijal g. Tiz je našel o hišni preiskavi zašite v sofi vse predmete, ukradene gospej Valenčičevi.
Koledar. Danes (21.): Alojzij spozn.; Al ban sk. — Jutri (22.) : Pavlin, šk.; Ahaci j, m. — Polna luna. — Sohico izide ob 4. uri 17 min., zatoni ob 7. uii 40 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 18 stop,, ob 2 pop. 23 stop. (Na nekatera nam došla vprašanja omenjamo, da objavljamo toploto po Celzijevem toplomeru. Ur.)
Najnovejše vesti.
Budimpešta 20. Od VBeh Stranij prihajajo magnati h glasovanju o civilni zakonski predlogi. Toliko klerikalna, kolikor liberalna stranka sti gotovi zmage.
Budimpešta 20. Povodenj v dolini ob reki Vugi nadaljuje. V raznih Belili ao bo zrušile celo vrste hiš. Ker se jo pri Szimu porušil jez, uničenih jo 20.000 oralov njiv. Pri Komornu delajo noč in dan, da ohranijo ob-rnmbene jezove. Ljudstvo priganjajo b silo, da podpira vojake pri delu. Opustošenja pri Lipto-St. Miklošu bo grozna. Ponesrečilo jo mnogo ljudij.
Slbinj 20. Vest, da bi bil Vladislav Lu-kaciu pobegnil ▼ inozemstvo, ni istinita. Isti se je havil tu 10 dnij ter je odpotoval včeraj, naznanivši policiji cilj svojemu potovanju.
Beligrad 20. Kralj Aleksander odpotuje dne 23. t. m. v Niš, kjer bodo obedoval. Spremlja ga tja njegov oče Milan. Popoludne bodo nadaljeval svoje potovanje v Carjigrad, V Žiberču ga bode pričakovalo posebno odposlanstvo sultanovo. Od tu ae Milan vrne v Niš, kjer ostane, dokler so ne vrne kralj Aleksander. Za odsotnosti kralja bode istega nadomoatova! ministerski svet. Kralj Aleksander dospe v Carjigrad dne 27. t. m. Do-spovši tjakaj poda so takoj v sultanovo palačo „Yildiz", kjer bode sultanov gost, Za-goiovlja se, da je ta obisk zgolj osebnega značaja in da nima ničesar opraviti s politiko, o Čemur priča že zgolj vojaško spremstvo kraljevo.
Rim 20. Soditi po včerajšnji seji poslanske komore, pritrdi tudi opozicija vladnim finančnim predlogam. Politične rnsprave pa se najbrže odlože ria mesec november,
Dunajska borza 20. junija 1804.
včeraj danes . 98-20 . «805 . 120 90 . »7-85 . 351-75 . 125 30 . 9-97'/
Državni dolg v papirju .
„ * v srobru Avstrijca renta v zlatu „	„v kronati
Kreditu« alicijo . . . .
London 10 Lst.....
Napotooni ..,.,,
100 mnrk......
loO it ulj. lir.....
(11-31 V, 44-86
»8-15 9805 120-90 97-95 85'i'25 125-25 9 97 31-36 14 85
Trgovinah! braojavl.
Budirnp«ita. Plenic* za juni 6 95-7.— , *» je«en 7-04 7 0<> Koruza t.n jnli-avgust 4-74 doU'76 Oves za jesen 571-5 73 Rž 6 39 -;r4l.
Pš.-niea nova od 77 kil. f. 7'20—7 23. od 7S kil. f. 7-30-7-35. od 79 kil. f. 7 40-7 45 od 80 kil. f. 7 45-7 50. od 81 kil. for 7-55—7-60. Jerman •—•— ; proso 3-80—4-35. Ponudbo plenico srednjo, popraSevanja omejena. Pro l«lo ne jo 20.0O0 met. stot., po stalnih cenah. Otrobi nespremenjeni. Vreme deževno.
Praga. Nerafinirani sladkor za junij f. 16.40 nova roba za septembor f. 1517'/. stalno
Havro. K nvil ttnntofi cooil averajro za iuni »8 75, za f-ktobor 91 25.
Ha-aburj. Santo« good averagn za juni 77 75 september 75- 5, december 69 50, mirno.
.„ , ?T6.W' 7ork Jun'j® R,1«ča pšenice 6P . koruza
4H bushel.
K Zobec ili n 0 i!:del0Tntelj Iimeteljnih
IX	111	Ognjev priporoča »e si.
Občinstvu, da ga blagovoli ob vsaki priliki polastiti i naroČili temveč, ker bo nasanja na rok „Svoji »irojiim". Narnfila vsprejemajo se na cesti Kos set ti hftt. 121 ^Csrap. Morpurgo) v Trstu. — Ceniku t slovenskom joziku poSilja franko in gratis.
Gostilna „All'Antico Moro**
ulica Solitario 12, (po doma it pri n lYva6koveua) prodaja trna in bela rina pret vrnit is prva&kih in dornbtrSkih vinogradov, in sicer: domače črno po belo po ;tfi, modra franlcinja po 40t Črno kratko po 40 m rizlink po 4H nč. liter. Izvrstna kuhinja. — Dr leč se gesla: „Tlo lak k rojaku", priporoča se podp,sani za Ml obisk. Anton Vodoptver,
gostilničar.
RODOLJUBU!
Podpisani n»znanj im,da sem odprl v soboto dno 9 junija svojo kremo v ulici Valilirivo it. 1U., znano pod imenom „Croco di Mnlta." Tožil bodem vina prve vrste, krnSki teran in izvrstno pivo. Tzbornn kuhinja, cene poMene. — Nadejajoć so. da me bodo Tržaški Slovani po mogofnosti podpirali, beležim udaui Fran Kravoa.
Gostilna
„CANTINA ISTRIANA"
Via Tivarnela, blizo poataja Julne leleznioe.
Prndajn najboljša Istrska vina po 30 kr. in kraški „Aubcrski" tornn po 44 kr. litor; pivo iz tovarne „Steinfeld* po 2B kr. liter. Kuhinja prve vrste. — Kosila po a& kr. — Plavnomu občinstvu v mesta in na deželi priporoča se uljud..o podpissni za mnogobrojni obisk.	Josip Može.
Gostilna „Stoka", IT^ZnZtlZ
polog kavarno „Fabris", priporoča so Mtovoncem v mestu in na deželi. Točijo se iiibornit vin? istotako je kuhinja izvrstnA. Prodaja tndi vino debelo, taku metanom, kakor na deželo. Gl.
Mlekarna Frana Gržine rZ
na Notranjskem (Via Campanille v hiii Jakoba Brunnora At. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan friino opresno mloko po 14 kr. liter ne-dosrodno iz Št. Petra, sveža (frisna) smetana. Na zahtovanjo, pošilja se tudi na dom.
Pia*za 8. Giovanni it. 1. ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Cl.
Martin Krie,
Kavarni
v ulioi Ca-oi-ma, glavni shajališči tržaAkih Slovencu v vseh stanov. Na razpolago so časopisi v ratnih slovanskih jezikih. Oobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoma Anton Šorli, Cl.	kavarnar.
Gostilna Josipa Katalana v Bojanu,
„PH dvanajitih murvah**, priporoča se slavnemu slovenskomu občinstvu za obilen obisk. — Točila se bodo lamo do> mača Uvratnu vin«. 104
m
vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Hojami pn Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pre« SKrbljono
(v ulici Bolvedere it. 3) pristopno zadružnikom in nozadruinikom, koji prvi so deležni letnoga čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno ud mesta, z obiirnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjor se t< čijo izborna domaća vina, teran, pivo ir ateklenloah itd. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
v Hojami (poprej Pevtotova)
kjer so prodaja goveje in telečjo moAo, po najnižjih tržnih cenah Priporoča se slavnemu ob" činstvu in udom.
Sf- »Tovi 61a.nl ^
ho šu vodno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od H—7 uro zvočer in ob nedoljab od 9—10 uro predp.	li>4—5
ZAHVALA.
Poripfcflna zahvaljuje se srčno vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem onim, ki ho sproveli mojega nepozabnega soproga
MIHAJLA IPAVEC
k večnemu počitku; posebno pa še pevcem društva „Danica" za na-grobnico.
Kontovclj, dno 18. junija 1894.	žalujoča soproga
Magdalena Ipaveo.
Lastnik politično druStvo .Edinost* — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiska^ Tiskarna Dolenc v Trutu.