CENA 40 GROŠEV
GLASILO IKMŠČA1NSIKE LJUDSKE STRANKE
1. leto	V Celovcu dne 5. oktobra 1949	Številka 4
■■. .......... .... .............i^—.
OdtocUev
Le par dni nas še loči od 9. oktobra, ko bomo z glasovnico v roki soodloče-vali o bodočem razvoju v deželi in državi.
Krščanska ljudska stranka je v kratkih treh tednih dala koroškim Slovencem zdravega in realnega pogleda na razmere pri nas doma, v deželi, državi in po svetu. Jasno je začrtala pot našemu političnemu delil. Krščanska načela Ham niso samo tabla za tedne volilnih priprav, ta so nam kažipot in podlaga v vsem javnem udejstvovanju. Osnovna misel „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe" nam je in nam bo zvezda vodnica, ker smo pregloboko uverjeni, da bo vsakdo, kdor seje sovraštvo, to sovraštvo žel. Uveljavljanje tega načela pa bomo pričeli pri nas do-toa; na vasi, v občini, tam je treba prvega ozdravljenja.
Sicer ne vnašamo novih vidikov v naše politično življenje, marveč se zavestno naslonimo na delo naših prednikov. To delo pa je tesno slonelo na sodelovanju in tudi soodločevanju slovenskega duhovnika. Ta je stal v osrčju našega kulturnega življenja, ta je stal ob vseh naših gospodarskih ustanovah, ko so se ustanavljale in ko so cvetele. Tudi za naprej si ne moremo predstavljati zdrave, res slovenske prosvete, če bi duhovnik.bil prisiljen, da bi stal ob strani, kakor je bilo to v veliki meri v zadnjih letih. Le če se bo deblo držalo svojih korenin, bo prebolelo vse bolezni Časa; če pa bomo narod odrezali od njegove preteklosti, od njegove tradicije, tedaj bo moral ta narod umreti. H tem narodovim koreninam spada tudi Družba sv. Mohorja v Celovcu, ki je skozi celo stoletje povezavala vse dele slovenskega naroda v eno celoto in ki zopet postaja središče našega versko-Prosvetnega življenja.
Seve, naši interesi segajo preko kulturnega udejstvovanja tudi na gospo-^arsko in politično področje.
V	občinah in v deželi si hočemo priboriti zastopstva v vseh ustanovah, ki Uravnavajo gospodarske prilike. Ta zastopstva bodo imela v prvi vrsti nalogo, da poiščejo vse kanale, po katerih Se pretaka gospodarska pomoč raznim slojem, in da te kanale odprejo tudi sorazmerno v naše kraje.
Narodno politično osnovo svojemu delu pa upravičeno pričakujemo od statuta, ki ga bo vsebovala državna pogodba za Avstrijo. Narodni svet koroških Slovencev je tak statut izdelal in po svojih zastopnikih predal zastopnikom velesil na Dunaju ter dunajski vladi. Ta statut je na vseh področjih javnega in zasebnega življenja jasno zarisal naše zahteve in, kakor izvemo iz merodajnih krogov, je našel ta statut v svojih bistvenih delih polno upoštevanje pri izdelavi državne pogodbe za Avstrijo^ Na vas samih in na našem delu bo ležalo, kaki bodo sadovi. Prvi korak pa moramo storiti 9. oktobra 1949, da se uvrstimo vsi v vrste Krščanske ljudske stranke, da se s tem strnemo v eno celoto in da tudi jasno začrtamo mejo do komunizma.
Le po jasno začrtanih poteh bomo hodili pravo pot in po tej poti tudi uspeh ne more izostati.
Narod je na svojih zborovanjih že izrazil svoje mnenje. Udeležba in obisk zborovanj so najjasnejši odgovor na vsa obrekovanja.
V	trpljenju je to ljudstvo dozorelo in •odba je trezna in zdrava.
V	najkrajšem času in brez materijel-hih sredstev smo uspeli, da zajamemo ljudstvo. Odmev od vasi do vasi je razveseljiv.
Deveti oktober pa bo dokaz, da je prava, da je to pot urejenega napredka.
Naš program - program miru
Volilni boj je dosegel svoj višek. Po naših vaseh so mnogi, med njimi je veliko dobrih, ki ravno v tej volilni borbi bijejo boj z Bogom in s svojo vestjo. Od zunaj vabijo, pritiskajo in grozijo plakati in agitatorji raznih strank, v duši pa se oglaša vest in zdrava pamet, ki razsvetljena po sv. veri, narekuje pravo pot. Marsikateri se bo v notranjem nemiru in morda celo razdvojen s
V nedeljo odločilen dan! če hočete ohraniti čisto vest volite KLS.
Nesite znancem volilne listke!
K bolnikom pridejo po listke priče! Katoličani volimo katoliško stranko!
svojim Bogom podal v volilni lokal in bo v tajni volitvi, v prostoru, kjer ga gleda le Bog, oddal svoj glas. Dobro se bo zavedal, da bo pred vsevednim in vsesvetim Bogom tudi o tem dejanju podajal odgovor. Njegov glas bo v časno in večno srečo ali pa tudi v časno in večno nesrečo njemu, njegovi duši, nje-
govi družini ,njegovi vasi in njegovemu narodu.
Kdor koli si, ki imaš v rokah to številko našega lista, ki izide pred volitvami, v rokah, če si nam naklonjen ali nenaklonjen, tebi in tvoji duši v premišljevanje podajamo nekaj misli iz našega programa. Premisli in presodi in videl boš, da hočemo dobro Tebi, narodu in državi.
PRINAŠAMO MIR
Naše sovraštvo velja samo sovraštvu. Mi nočemo sovraštva in razdvojenosti v človeški duši posameznika. Mi hočemo, da bo Cerkev Kristusova neovirana in prosta oznanjala Kristusov nauk miru in ljubezni, da nas bo učila krščansko živeti in nam delila milosti, da bomo v luči božjih zapovedi uravnali svoje razmerje do Boga. Le v sebi umirjen in z Bogom spravljen človek bo mogel sograditi program naše stranke.
MIR IN SREČO DRUŽINAM
Borili se bomo za svetost sv. zakona in zahtevali od države, da ga prizna tudi v svojem območju, da ga varuje s svojimi zakoni. Mi nočemo sovraštva in nemira v družinah. Pravilno naj bo razmerje otrok do svojih staršev in pravilno in pravično mora biti razmerje gospodarja do svojih poslov, od katerih pa po naukih sv. vere zahtevamo zvestobo, pridnost in poštenost. Družina je
Rojaki!
Kdor ustvarja razdor med duhovnikom
in ljudstvom, je njegov grobokop! Sveta vera bodi nam luč, materin jezik bodi nam ključ, ključ do zveličavne narodne omike. (Anton Martin Slomšek). Vera in narodnost sta sestri, ki se medsebojno podpirata. (Andrej Einspieler). Zvestoba je samo ena! Kdor izdaja Boga, izdaja narod in je izdajalec svoje države. (Vinko Poljanec)
Kdor je za sporazum na vasi, med ljudstvom In v deželi, ga gradi na krščanskih načelih. (Ivan Starc).
celica vsake sreče, celica naroda in države. Kmetu naj se pomaga, da bo mogel svojo zemljo obdelovati. Državna zakonodaja mu mora poskrbeti potrebnih delovnih moči.
Vsaka družina je skrivnost zakramenta, kateremu gre spoštovanje. Vsaka družina je cerkvica, kjer naj se moli. Vsaka družina je šola, kjer se vzgaja mladi rod. Želja Cerkve je, da dobi vsaka družina zdravo stanovanje, kjer bo mogla versko, nravno in vzgojno uspevati. Družinskim očetom naj se nudi taka zaposlitev, da jim ne bo treba bivati stalno izven svoje družine, kar je gospodarsko, vzgojno in nravno škodljivo. Predvsem hočemo tesno sodelovanje šole z družino. Šola mora vpošte-vati vse to, kar sta položila oče in mati v dušo otrokovo. Otrok je podoben rastlinici, vsajeni v družino. Vsaka rastlinica pa ljubi svoj poseben košček zemlje, kjer rada raste. Drugod ne uspeva. Vsak otrok prinese že seboj na svet gotovo narodnostno dediščino, go-
tove posebnosti in sposobnosti, pečat narodne pripadnosti. Po božjem in nravnem pravu mora šola vse to upoštevati, gojiti in izpopolniti. Narodnostno in družinsko okolje vpliva na duha, dušo in srce otroka in na njegovo čustvovanje. Zato se borimo za šolo, ki odgovarja verskim in cerkvenim naukom. Le taka šola nam garantira tudi pravo narodno vzgojo. Liberalna in materialistično usmerjena šola, kakršna je danes, pa uničuje, kar starši in Cerkev gradijo, šola nam mora vzgojiti dobre katoličane in dobre Slovence ter dobre državljane, ki bodo znali tudi nemško govoriti in poznali tudi kulturo naroda —- soseda, ne pa tudi slovensko govoreče „Nemce“, ki niso v srečo ne Cerkvi, ne državi.
POMIRJENJE NA VASI IN V DEŽELI
Sosed mora najti spet pot do soseda, človek do človeka. Veliko predsodkov
9. oktobra stopite na volišče. Kaj morate storiti, da bo Vaš glas veljaven?
1.	Predvsem morate imeti pravo in veljavno glasovnico (Stimmzettel). To je za vas glasovnica Krščanske ljudske stranke. Ce je še nimate, poskrbite si jo pri naših zaupnikih.
Tojevašadolžnostdosebe, svoje dražine in svoje vesti!
2.	Za te voHtve ima naša glasovnica dva dela: za deželni zbor in za državni zbor. Ako obe skupaj oddaš, si storil svojo dolžnost.
3.	Ne pozabite vzeli s seboj na volišče svoje osebne izkaznice, da se tam izkažete. Veljajo pa tudi drugi dokumenti. Potni list, nastavitveni odlok, celo stalna tramvajska ali železničarska karta.
4.	Pravočasno poizvedite, kje je va-
je nagrmadenih po naših vaseh. Sovraštvo se je sejalo in rodilo nova sovraštva. Dosti je vsega tega. Smo za resnično sožitje obeh narodov in obeh kultur v deželi. Naš narod ne sme postati brezoblična masa neznačajnežev, konjunkturistov in strahopetnežev, s katerimi bi se igrale nemške liberalno-nacionalne stranke in pa nasilni komunizem. Mi hočemo vzgojiti narod, ki živi iz življenjske polnosti ljudi, ki ga sestavljajo in katerih vsak je na svojem mestu in na svoj način oseba, ki se zaveda svoje odgovornosti in ima lastno prepričanje. V ta cilj bomo usmerili vse naše prosvetno in vzgojno ter kulturno delo. Mi smo mnenja in tudi izkušnja nas tako uči, da vsakdo, kdor kvari versko in nravno našo mladino, da to mladino odtujuje tudi narodu. Naša mladina se ne sme izživljati le na plesiščih, v gostilnah, na plesnih prireditvah, v materialistično-komunistični ideologiji in našim verskim čustvom ter naukom Cerkve neodgovarjajočih fizkul-turnih nastopih fantov in deklet. Nam narodnost ni gola beseda in nikaka politična krilatica, da bi pod njeno firmo skrivali to, česar bi narod pod drugim imenom nikdar ne sprejel, ker mu je tuje. Nam je narodnost vrednota srca in duha, poštenost značaja in globoka vernost naših prednikov, naša lepa pesem in naša govorica, vse, kar smo lepega in dobrega podedovali od svojih prednikov.
PRAVICA IN LJUBEZEN
Ni vse dovoljeno, kar bi rad imel, in ni vse pravično, kar mi koristi. Socialna pravičnost naj zavlada med vsemi sloji na vasi in v deželi. Poleg pravičnosti naj se naseli po naših vaseh še ljubezen. Vsak bo spoštoval, kar je tujega, in ljubil, kar je svojega. Državi bomo dali zvestobo in sogradili njeno bodočnost. Ona pa je dolžna podpreti naše gospodarsko in kulturno življenje. To bomo od nje odločno zahtevali. Dolžna nam je nuditi isto pravico, isto naklonjenost in isto ljubezen, katero nudi večinskemu narodu. Ni dosti, da le tolerira našo kulturno aktivnost in našo voljo do življenja, ona mora naše kulturno izživljanje in našo narodno samobitnost tudi gospodarsko in moralno podpreti.
Prijatelj! Premisli to in videl boš, da imamo prav. Od Tebe je odvisno, če bomo mogU svoj cilj doseči. Pri volitvah rabimo tudi Tvoj glas. Voli naše može, ker so vredni Tvojega zaupanja! Voli v deželni zbor Krščansko ljudsko stranko!
še volišče (Wahlloka.l). Pazite na tozadevne objave!
5.	Če imate volilno karto, brž poizvedite, kje je volišče za take, ki imajo volilno karto.
6.	Ne pozabite povabiti na volišče svojih prijateljev, znancev; pregovorite stare in bolehne, naj gredo volit. Njihov glas jc toliko vreden kakor ministrov! Pomagajte Krščanski ljudski stranki, kjer le morate, z besedo in dejanjem. Debte naše glasovnice!
7.	Zavedajte se, da je 9. oktober odločilen za Vas, za družino in vso državo. Pozneje bo prepozno si lase puliti.
8.	Katoličanom preostaja samo eno:
. ali glasovati za Krščansko ljudsko
stranko, ali pa se izpostavita preganjanju.
ZATO VSI NA VOLIŠČE IN VSI ZA KLS 11!
iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiniiMiniiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiimnmiiiiiiiiiimiiiiimiiiiHiiiiiiMiiHHiiiiiifiimiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VOLILCI! POZOR!
V zadnjih dneh pred volitvami bo hud pritisk od vseh strani. Ne pustite se strašit- Vsi na volišče, tudi če bi od katerekoli strani prišle parole, da se Slovenci volitev ne udeležimo. Naša sveta narodna in verska dolžnost je, da gremo 9. oktobra na vo-lliče.
Ce ste o kaki stvari v dvomih, se obrnite na naše zaupnike In tam boste dobili pravi odgovor.
Ne strašite se raznih plakatov, ki Vam bodo dajali napačna navodila.
PO KONCI GLAVE! VSI NA VOLITVE!
....................................................................................................iiimiiii
Volilci! To preberite!
VSI SMO TRPELI!
HODIŠE
Tudi v prijaznih Hodišah smo zborovali. Zbrali smo se v našem lepem prosvetnem domu, kjer smo bili zastopani vsi stanovi. Z zanimanjem smo prisluhnili besedam govornika dr. Valentina Inzka, ki nam je dokazal, da je krščanska družina zmožna obstajati le v taki državi, kjer se spoštujejo božje zapove-di.v Predavatelj nam je naslikal pomen krščanske družine za človeško družbo. ,,Dom z družino, ki jo tvorita oče, mati z otroci in najbližjimi sorodniki, je najmanjša in najnaravnejša človeška skupnost. Iz malih družin nastajejo večje skupnosti, vasi, občine, dežele, države, plemena. Če je ta mala celica zdrava duševno in telesno, potem bo zdravo vse javno življenje. Če pa ta družina boleha na kaki bolezni, se bo ta raznesla na druge družine, na vso skupnost, in družba bo postala gnila. Dejstvo je, da družine postajajo bolne. Dnevno beremo o najrazličnejših zločinih, umorih, ropih, o prelomu zakonov, o zakonskih žaloigrah in drugih grdobijah, ki se vrše po raznih mestih, česa pa tem vsem manjka? Dobre krščanske vzgoje po družinah: spozna ja in izpolnjevanje božjih zapovedi, kratko rečeno življenja po veri.“ Nato nam je nakazal dr. Inzko vzor krščanske matere in očeta in nas s svojimi besedami prepričal, da bo pravi mir prišel le po vernih družinah. „Take krščanske družine so tu v Hodišah, so pri nas v Rožu v prostrani Podjuni in v Zilji. To so družine, ki tvorijo naše fare, občine. Veliko nas je vseh. Stopimo skupaj in tudi 9. oktobra pokažimo, da smo veri zvesti. Črv sovraštva je grozen, naše narodno telo grize, potrudimo se vsi, vsak po svoje, da si sežemo ljubeznivo v roke, da bo mir v naših dušah, mir v naših vaseh, ker le tako bo raslo naše kmetsko in gospodarsko blagostanje."
KLOPCE
Popoldan ob treh se je vršilo zborovanje tudi pri Itavšiču. Otvoril ga je g. Kovačič Franci, ki nam je razložil, zakaj volimo v državni zbor OVP. Zlasti se je izkazal v živahni debati. Glavno besedo pa je imel g. Janežič Janko, kandidat na naši listi za deželni zbor. Razložil je pomen nove stranke zlasti z gledišča kmeta. Poudaril je zlasti skup držanja vaščanov, občanov in sploh vseh Slovenčev. Naša narodna in krščanska dolžnost je, da glasujemo za stranko s krščanskimi načeli.
V živahni debati smo dobili odgovor tudi na druga vprašanja. Veseli smo bili, da se KLS zanima za našo tako odročno vas. Že danes lahko rečemo, da govorniki niso prišli zastonj, zakaj za KLS bomo glasovali tudi pri nas.
NA RADIŠAH
Tudi pri nas smo imeli volilno zborovanje naše Krščanske ljudske stranke. Vršilo se je minulo nedeljo po prvi sv. maši pri Mežnarju. Tam se je zbralo prav častno število udeležencev, katerim gotovo ni bilo žal, da so se udeležili zborovanja. Govornik naše stranke je uvodno razložil, da so tokratne volitve edinstvenega pomena in da zato nihče ne bo smel stati ob strani. Gre za to, da z glasovnico dokažemo našo krščansko zavest in tako odstranimo očitke, da smo se izneverili svojim stoletnim svetinjam. Naši veliki predniki so nam kazali pot zvestobe veri in materinemu jeziku. Tem velikim vzorom se ne bomo izneverili posebno ne v sedanjih dneh. Tuje, komunistične misli, ki nam jih usiljujejo, bi nas tudi narodnostno upropastile. Za to je že preveč dokazov. Po poti krščanskih načel moramo nazaj v prisrčnost družinskega življenja in javnega udejstvovanja. Tako bomo tudi zvesti spominu velikih Radišanov kanonika Vidoviča in župnika Holeca. Govornikova izvajanja so Radišani navdušeno vzeli na znanje, nakar jih je le-ta prosil, naj mirno poslušajo še izvajanji navzočega proti-govornika demokratske fronte. Po teh izvajanjih je govornik Krščanske ljud ske stranke navzoče pozval, naj sedaj, ko so slišali oba govornika, sami po lastni pameti in vesti razsodijo in svoj sklep pokažejo na dan volitev v nedeljo
9.	oktobra. Pripomniti še moramo, da je to za zgodovino radiškega javnega življenja edinstveno zborovanje poteklo mirno in brezstrastno. Zaključil ga je ubrani zbor požrtvovalnega Šimeja Wrulicha s pesmijo „Domovina mili kraj!"
V MEDGORJAH
Minulo nedeljo smo bili zbrani v Pretnarjevi gostilni, da prisostvujemo govoru GVP zastopnika Hermanna. Le-ta je orisal načela in težnje ČVP in se pretežno bavil z gospodarsko-politični-mi vprašanji. Na zborovanju navzoči zastopnik Krščanske ljudske stranke se je nato oglasil k besedi in izvajal te misli: „Do!gili sto let so zanemarjali naše hribe in doline tako v kulturnem kakor tudi v gospodarskem oziri!. Potem se ne čudimo več, da postajajo mnogi v vrstah slovensko govorečega ljudstva plen tu jih strank. Tudi do OVP imamo zato nezaupanje in bomo pri volitvah vsi brez izjeme strnjeno nastopili v svoji Krščanski ljudski stranki ter po njej predložili zahtevo, da morajo biti naši predeli deželo deležni popolne kulturne in gospodarske enakopravnosti. Predolgo se je že grešilo nad našim ljudstvom in gospodarstvom. V državni zbor glasujemo za OVP, ker pričakujemo od n jegovega katoliškega krila, da uveljavi krščanski značaj države. Avstrija ima samo izbiro, da bo ali krščanska ali komunistična. Z našim glasovanjem za ČVP v državni zbor glasujemo za krščansko Avstrijo, pri čemer pa poudarjamo, da krščanske države ne bomo ustvarjali mi, marveč nemško ljudstvo v Avstriji." Navzoči medgorski gospodarji so z izrednim zanimanjem sledili izvajanjem in glasno pritrjevali govorniku KLS. To svoje pritrjevanje bodo pokazali tudi na dan volitev z glasovnico v rokah.
ZBOROVANJA V PODJUNI
V	soboto 1. oktobra smo se Globa-šani ponovno zbrali pri šoštarju, kjer nam je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev ponovno pojasnil politični položaj in naše naloge za 9. oktober. Čeprav je Krščanska ljudska stranka že v tretjič zborovala v naši občini, je bila udeležba tudi tokrat izredna.
V	naši občini je polna razjasnitev ustvarjena.
V	nedeljo po sv. maši se je vršilo politično zborovanje v pliberškem kinu. Slabo vreme in deloma 'to, da je bilo v Nončivasi in Vogrčah tudi zborovanje KLS, sta bila vzrok, da so zborovalci napolnili le polovico dvorane. V jasnih besedah je dr. Tischler pojasnil naše naloge za 9. oktober. Kot protigovornik se je pojavil nosilec liste Demokratične fronte dr. Mirt Zwitter; zborovalci so ga pozvali, da naj si skliče svoje zborovanje in tam poskusi svojo srečo.
Ob enajstih je sledilo drugo zborovanje v pliberški fari in sicer v Nončivasi pri šmunu. Tam pa se je zbralo ljudstva, da je bila velika kmečka soba, kuhinja in hodnik poln. Z velikim zanimanjem so sledili izvajanjem govornika in pritrdili, da je pot Krščanske ljudske stranke pravilna in da bo narod 9. oktobra odobril program in delo.
Ob treh popoldne se je doberlavaška okolica zbrala na zboru v Goselnivasi. Tudi tam je bilo nad sedemdeset ljudi, ki so poslušali govornika Krščanske ljudske stranke in pritrjevali, da so že leta čakali te razjasnitve naših političnih prilik. To je pot, ki bo zopet privedla do znosnih razmer po vaseh in občinah in to je tudi prvi korak, da pridemo spomladi v občinskih zastopstvih zopet do besede. Tudi na to zborovanje je poslala DF svojega protigovornika, ki pa ni smatral za umestno, da bi se oglasil k besedi.
Zvečer ob osmih pa so zborovali vo-grčani, ki so napolnili Škofovo gostilno in jim je tudi dr. Tischler pojasnil naše dolžnosti 9. oktobra. V osebnem razgovoru se je razjasnilo še marsikatero podrobno vprašanje, ki je vogrča-ne zanimalo.
Nedeljska zborovanja v Podjuni so vsekakor najboljši dokaz, da narod tre-*
Resnična, odrešilna uvodna beseda v proglasu Krščanske ljudske stranke! V letih strahote 1939—1945, ko je padal po nas železni bič najstrašnejše vojske v človeški zgodovini in je pobesnela nacistična zver s perfidno krutostjo grabila in trgala države, narode, posameznike, tedaj je naraščala temna velere-ka trpljenja do prej neslutene širine in globine po vsem svetu, v Evropi pa se je sprostila v katastrofalno poplavo sreče, dostojanstva, pravice, življenja.
Duh se zgrozi, ko gleda milijone vojakov na vseh frontah, med njimi naše. može in fante, nepopisne napore in štrapace, krvave rane, pohabljence, grobove v tujini, jetnike, ki še dolga leta po vojni čakajo povratka domov, duševne razvaline v tolikih srcih, družinah, narodih ...
Še sedaj plaši bombardiranje mest, vasi, tovarn, postaj, mostov in cest naše sanje. Ruševine dragocenih stanovanj in krušne matere industrije nemo razlagajo morečo življensko skrb in bedo brezposelnih delavcev, nameščencev ter posestnikov in podjetnikov, ki so hipoma postali berači. ..
Debele knjige, zanesljive fotografije, verodostojne priče, ki so vojno preživele, nam pripovedujejo o gladu, kugah, umiranju po koncentracijskih taboriščih, o mučenju in smrtnih pohodih več miljonov mož, žena, otrok, kot štejemo prstov na dveh zdravih rokah...
Trpljenje naših in drugih izseljencev, ujetnikov, brezdomcev, vse to moreče domotožje, negotovo gledanje v bodočnost, boleča zavest nezaslužene krivice v vsaki družini, v slehernem srcu zaskrbljena žalost ločitve od dragih, sporočila smrti, pogrešanosti — vse to trpljenje se nikdar ne bo dalo popisati. Pomanjkanje, preganjanje, žrtvovanje borcev za svobodo po gozdovih, planinah in gorah, neprestano strahovanje upornikov in njihovih pomočnikov ter somišljenikov po mestih in vaseh je živo zapisano le v spominu prizadetih ...
In naši narodni delavci, inteligenti, duhovniki, predstavniki po ječah, taboriščih, v pregnanstvu ali v strtem domačem delokrogu, vsi danes ne morejo zabrisati sledov razočaranja nad človeško zlobo ne v svojih dušah ne v svojih navidez nasmejanih očeh... Ko je kapitulacija zaustavila vojne grozote, še ni nastopilo pomirjenje strasti maščevalnosti: nove trume beguncev, pregnancev, izseljencev, brezdomcev, jetnikov po ječah in prisilnih taboriščih in tudi število pomorjenih ter legijon verskih mučencev.. .
Vsi smo trpeli, Židje, Slovani, Romani, Amerikanci, Azijci, Afrikanci... Slehernega srčnega utripa se je oprijelo vojno trpljenje, porojeno iz nečloveške zlobnosti. Ce nas ljudi po mestih in vaseh, tostran in onstran mej in zasto-
zno presoja položaj in da bo 9. oktobra tudi po tem treznem presodku ravnal.
LOČE
Preteklo nedeljo je po sv. maši imela Krščanska ljudska stranka svoje zborovanje. Kljub temu, da je roka nasprotnikov potrgala sproti vse plakate KLS in so nasuli po noči po cesti in prav gor do cerkve vse polno letakov nam nasprotne DFDL, se je zbralo pri Mežnarju polni dve sobi zborovalcev.
Z.velikim zanimanjem so vsi sledili ognjevitim besedam govornika J. Uran-ka, ki je v preciznih mislih razjasnil položaj, ter nakazal pot, katero moramo hoditi. Naslikal nam je v tako lepi obliki svojstvenosti naše vasi, fare in občine, naslikal je nam naš dom, kot ga ljubimo in spoštujemo in poudaril: le če bomo -gradili na tej podlagi, če bomo znali braniti samostojnost kmeta, če bomo znali zasigurati njemu gospodarski obstoj, če bomo znali našim delavcem garantirati pravično plačo in socialni obstoj, le tedaj bomo se spet na podlagi krščanskih načel, kot nekdaj, znašli na vasi v ljubezni kot sosedje! Tedaj bo prišla na naše vasi zopet sreča in bo doma na vaški ledini, pod domačo lipo.
Kljub ugovorom poslanih, neizkušenih mladih fanatikov, — bili so trije — od katerih sta bila dva poslana od
rov še veže skupna usoda, potem je to vsesplošno skupno prenašanje trpljenja, ki je strupena žetev nesloge, zavisti, sovraštva.
Toda s tem trpljenjem se ponosno hvaliti, ga legendarično poveličevati, iz njega izvajati zahteve in predpravice, nanj se sklicevati v boju za prostorček pod soncem, to je previdno povedano — tiemogooe! Trpljenje nasprotuje! človeškim nagonom, kajti človek si že-' li in išče le udobja in sreče. Samo na sebi je trpljenje nesmiselno. Le z verskim namenom, z mislijo na Boga, z ozirom na Kristusov zgled, z upanjem! na večno blaženost zadobi trpljenjp svojo omejeno vrednost, svoj zavisni smisel. Zato si tudi prizadevamo, da trpinom odpiramo oči za verske, za večno-stne cilje.
Trpljenje je kot posledica grešne nepokorščine do Boga strašna hipoteka, ki obtežuje ves človeški rod. „Vse j stvarstvo se vije v porodnih bolečinah." Trpljenje se ne da samovoljno spreme- j niti v vrelec pravice do boljšega ohsto-1 ja, do samovlade, do nadvlade. ,,Mi smo trpeli, zato imamo pravico do boljšega deleža, do zemeljskih prednosti in, udobnosti," — taka piiselnost je nelogična nadutost, nasprotujoča ponižnosti, s katero je treba trpljenje prenašati.
Če trpljenje v drugih rodi sočutje, usmiljenje, pomoč, smo z njim za tostranstvo dosegli slednji zadovoljivi us-peh. Sicer trpljenja ni mogoče spraviti s sveta. ,,Blagor žalostnim in žejnim pravice", „B!agor vam, če vas preganjajo", ,,Reveže bodete imeli vedno med seboj," pravi Kristus. Mogoče pa je, da se trpljenje omili z usmiljenjem, pravičnostjo, ljubeznijo, z delovanjem usmiljenih Samarijanov. Kdor je več trpel, se ne sme samozavestno in samohvalno povzdigovati nad druge sotrpine, niti ne nad tiste, ki so mu trpljenje povzročali. Kajti le ponižno' prenašanje ! trpljenja, predanost božji previdnosti in pogled na križ božjega trpina zamore trpljenju vzeti njegov trmoglavi nesmisel in mu zadati večnostno vrednost, j katero more Bog nagraditi tudi nekoliko že z zemeljskimi dobrinami.
Mi smo trpeli! Jeli bilo vse to trpljenje zastonj?
Ne, če živimo usmiljenju, pravičnosti, ljubezni!
Ne, če zavračamo duha in dejanja maščevalnosti!
Ne, če prožimo desnico vsem miroljubnim!	Mi-
Matere, žene in dekleta! Tudi ve odločate 9. oktobra o naši bodoči usodi. Volite po svoji krščanski vesti!
daleč, eden celo iz Podjune, so vsi navzoči vneto pritrjevali govorniku! Navzoči izkušeni kmetje in delavci so že ,.zeleni poberniji" kar sami najbolje odgovorili: ni več prostora pri nas za hujskače in 9. oktobra bomo strnjeno pokazali, ko bomo vsi volili Krščansko ljudsko stranko, da odklanjamo način gotovih krogov, ki hočejo pri nas pripraviti tla za levo diktaturo in nam s tujo miselnostjo uničiti našo, iz naše vasi vzraslo domačo kulturo!
GLOBASNICA
Radi očitkov, ki so padli na javnem zborovanju 28. septembra 1949 proti g. Štefanu Korenu, je g. Koren vložil proti Francu Sriencu tožbo in se bo razprava verjetno vršila še pred 9. oktobrom 1949.
IZ VOVBER
Dragi nam novi list!
Res je bilo zelo potrebno, da je začel izhajati nov krščanski list, za nas ko-r roške Slovence. Prisrčno nam pozdrav- I Ijen, želimo ti, da bi lepo napredoval ter ! veliko dosegel za prebuditev narodne zavesti pri našem že tako zapeljanem ljudstvu.
Poročal bi še nekaj novic, a žal bodo | ta moja poročila žalostna. V nedeljo 25. IX. smo imeli res veličasten in tako mnogoštevilen pogreb, da ga Vovbre ne pomnijo. Umrl, ali bolje rečeno, pone-(Nadaljevanje na 3. strani)
iimiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiimimiiiiimiiiiimiMmiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimmniiimiiniiimiiimiiiimimimiim
v Kaj delajo
in kako živijo drugod po svetu
AVSTRIJA
Na Dunaj je nedavno spet prišel vlak vojnih ujetnikov. Koliko takih vlakov je že prišlo od tistega časa, odkar je bilo rečeno, da bodo za božič leta 1948 vsi vojni ujetniki doma? Kdo je tega kriv, da morejo preprosti vojaki še štiri leta po vojni životariti za bodečo žico in opravljati suženjsko delo. Če bi v onih deželah vladala krščanska načela, bi najbrž že vsi siromaki bili davno pri svojih dragih domačih.
Na Dunaju je bilo prodanih za časa velesejma samo 6000 listkov po 5 šilingov za popravo strehe sv. Štefana. Ena opeka z vsemi pripadajočimi stroški za streho sv. Štefana pa stane 5 šil. Za vso streho pa je potrebno 250.000 strešnikov.
Kulturni groš od 1. oktobra naprej. Po nalogu ministrstva za pouk bodo morali vsi lastniki kinopodjetij od 1. oktobra dalje zahtevati za vstopnjce še po 10 groš. kulturnega davka.
Nazadovanja rojstev na Dunaju. Za mesec avgust leta 1949 je po statistiki na Dunaju na 10.000 prebivalcev 42 rojstev manj kakor lansko leto za isti mesec.
SLOVAŠKA
Odpor slovaškega ljudstva zoper komunistični ^ režim je vedno močnejši. Neki slovaški katoličan piše med drugim: „V Liseku v okraju Orava je med branjem pastirskega pisma prišel na prižnico orožnik in je hotel župniku iztrgati pastirsko pismo iz rok. Ljudje so orožnika spravili s prižnice in ga po službi božji pretepli. Drugi dan pa je policija več kot polovico mož v župniji aretirala in jih dala v zaporu pretepsti."
Ko so komunisti poskušali preprečiti narodno romanje v Lebochu — v slovaški Lurd — je prišlo do pravih ljudskih množičnih demonstracij, čeprav so oblasti ustavile vlake in avtobuse, je prišlo na rpmanje do 100.000 vernikov. Na to so oblasti ukazale, da se zapro v kraju vse trgovine in gostilne, da si romarji ne bi mogli kupiti hrane. Policija je celo kramarje pregnala s cest. Še več! Dva dni je bil tudi vodovod zaprt, tako da so romarji in domačini vodo zajemali iz nekaterih starih vodnjakov. Slovesno službo božjo sb komunisti motili s petjem pesmi na zvočnike (Lautsprecher). Toda ljudsko petje je tudi te zvočnike preglasilo.
BALTIK
Štokholmski ,,Tidningen“ poroča, da se večji del nasilno deportiranih Baltij-
Lea Fatur :
Jtlatjažefo
PUNT BOMO NAREDILI
Kako so zagorele atu in mami oči! Ali stara mati spet povzame s trdo besedo:
,,Kdaj pa je še pri nas ubogal kmet kmeta, domačin domačina? In kako boste vodili vojsko, ko niste vajeni v tem? Gospoda se uči tega že od nekdaj. Pobili vas bodo Turki kakor mesar vole, in kar bo ostalo, bo pobila gosposka. O nesrečni časi! Le pomislita, kako se je godilo kmetom, ki so skočili iz Celovca, da bi ustavili, reveži, odvajanje ujetih, pa so jim posekali Turki glave in jih zložili za svarilo na kupček tam ob Glini? Devetdeset glav...“
Stara mati je zajokala. Mrko je rekel Matjaž:
,,Umrli so za našo sveto vero, za našo Koroško! Umrli so, ker jih je bilo premalo. Kadar pa se ustavi vsa kmečka zveza Turkom, bo drugače. Vzdignilo se bo vse po naših deželah, ob mejah, po Hrvaškem in po Srbskem, in zemlja bo rešena krivic. Kaj bi ne znali /oditi vojske! Ali niso bili kmetje prvi, ki so pristali na sveto evangelje, ki jih je gostil naš svetli knez Ingo na zlatih posodah? In ko bomo rešili zemljo Turka, se bomo pogovorili še tudi z aašo gospodo. Vprašali bomo: čigava pa je zemlja? Kje so naše stare pravi-
cev nahaja v taboriščih Sibirije v krajih Jenisej, Krasnojarsk, Chabarovsk, Primorsij in Tomsk. Bivši vojaki se nahajajo v glavnem v Komi, Juli in So-vogovani na otoku Sahalinu, kjer skupno z japonskimi ujetniki gradijo ceste. O letonskih oficirjih ni nobenega sledu, bojijo se, da jih je zadela usoda poljskih oficirjev v Katinu.
USA
Poglavar zloglasne tajne družbe Ku-Kluks-Klan v Ameriki je prestopil v katoliško vero. Znano je, da je ta družba vodena od brezvercev in z nasiljem odstranja svoje nasprotnike. Le tu in tam nastopijo njeni člani v nočnih sprevodih, toda tedaj nosijo vsi kapu-caste maske z odprtino za oči. Tako jih nihče ne more spoznati, kdo so.
KANADA
Pretekli teden se je v pristaniškem mestu v Torontu zgodila strašna pomorska nesreča, v kateri je izgubilo življenje nad 200 ljudi. Na veliki izletniški ladji je izbruhnil požar, ki se je širil tako hitro, da gasilci niso mogli skoro nič pomagati. Pred njihovimi očmi je parnik skoraj popolnoma zgorel. Z njim vred pa je zgorelo nad 200 potnikov. To je ena največjih nesreč izza časa Titanica.
Noetova ladja. Letalci so zadnji čas iz letal mogli precej razločno videti na gori Ararat v Aziji neke razbitine, o katerih neki menijo, da so ostanki Noetove ladje, ki je tam ostala po vesoljnem potopu. Neka ameriška ekspedicija se je odpravila na težko pot, da bi prišla na to visoko goro. Kaj so našli, če so sploh mogli priti do vrha, še ne poročajo.
BRAZILIJA
Brazilska vlada je sklenila, da bo za sveto leto oklicala zelo obsežno amnestijo za kaznjence. Ta zgled bodo, kot se zdi, posnemale še druge države. Sveto leto bo res svetovni dogodek.
Posebne olajšave za vernike iz vzhodne Evrope. V uradnem glasilu sv. stolice so pred kratkim izšle tri odredbe, ki določajo pogoje za prejem sveto-letnih odpustkov. Prva določa, da se za dobo sv. leta ukinejo odpustki in posebna pooblastila, dana spovednikom. Druga podeljuje za čas sv. leta posebna pooblastila spovednikom v Rimu, Tretja pa daje posebne predpravice za prejem svetoletnega odpustka vsem tistim, ki so stalno ovirani, da bi mogli poromati v Rim. Med take spadajo redovne sestre z klavzuro (n. pr. karme-
ce ? Vso svojo moč ste vi, gospoda, prejeli iz rok kmeta, da ga branite, in ne, da ga golite...“
Temno je zagorelo v očeh, je stisnilo zobe in pesti. In dasi ne razume kore-njaški deček, četudi ima že narejene hlačice in gre na svatbo, vsega tega, vendar preide tudi vanj ogenj, da skoči na stol in zavpije veselo: ,,Tudi jaz! Na Turka, na grdega!"
Matjaž vstane in dvigne dečka do stropa:
»Tudi ti, vrli, mali Korošec! Za sveto vero in za našo zemljo! Vsi bomo šli.
In če izgubimo glave, vera bo rešena, zemlja bo svobodna Turka!"
Iz Matjaževih rok je šel Matjažek v atove in v mamine, ki si je brisala solze.
Stara mati pa je rekla žalostno:
,,Eh!... Gospoda se bo vas bolj bala kakor Turkov! Pobili vas bodo, ker ne bo pravega vodje med vami. In kar bo ubežalo Turkom, bo lahko pobila gospoda ... Naselili bodo na vaša posestva Nemce. In onemela bo naša zahteva po stari pravdi, in Korošci na Koroškem ne bodo več poznali svojega jezika.
ličanke), ujetniki, vojni ujetniki, bolniki, izgnanci in verniki tistih narodov, ki jim je iz posebnih razlogov nemogoče v svetem letu poromati v Rim.
Za osvobojenje Evrope. V Londonu je bilo ustanovljeno ..Krščansko gibanje za edinost Evrope", v katerem sodelujejo katoličani, anglikanci in protestanti.
Vzhodna Nemčija je na vrsti. Policijski častniki \ vzh. Nemčiji so od notranjega ministrstva dobili nalog, da ostreje nastopajo proti Cerkvi. Nalog obsega sledeče točke:
1.	Vse mladinske verske organizacije je treba prepovedati.
2.	Cerkveno premoženje, ki ga je Hitlerjev režim zaplenil, je treba obdržati v državni upravi.
3.	Verske prireditve se smejo prirejati kvečjemu na cerkvenih tleh. Vedno pa je treba udeležence zapisati in naznaniti.
4.	Nobeno katoliško semenišče ne sme biti v v?ohdni coni znova odprto.
5.	V koncentracijskih taboriščih je služba božja najstrožje prepovedana. Taboriščniki ne smejo imeti sv. pisma.
6.	Cerkveno pošto je treba cenzurirati.
7.	Duhovnike je treba s pritiskom pridobiti, da bodo vohunili za SED (komunistična stranka). Če bi se protivili, je treba nastopiti proti njim z vsemi sredstvi.
JUGOSLAVIJA
V Jugoslaviji vlada veliko razburjenje, ker je sovjetska zveza odpovedala nenapadalni pakt. K temu pa prihajajo še vznemirljiva poročila, da se sovjetske čete pomikajo proti jugoslovanski meji. Spet en dokaz, da so pogodbe tudi med komunisti samo kos papirja. Istemu zgledu Sovjetske zveze so sledile že Bolgarija in Madžarska.
Neuspeli atentat na Tita. Pet minut pred eksplozijo so odkrili bombo na jahti, na kateri bi se moral peljati Tito. V zvezi s tem so aretirali dva komunistična funkcionarja, na katera pada sum, da sta bombo nastavila. POLJSKA
Katoliška univerza v Lublinu (Lemberg) je v nevarnosti. Radio Vatikan poroča, da je rektor katoliške univerze v Lublinu dobil pismo, v katerem oblast prepoveduje, da v novem šolskem letu ne sme sprejeti novih študentov. S tem je katoliška univerza dejansko ukinjena. To je edina katoliška univerza, ki so jo vzdrževali poljski katoličani in jim država ni dala nikake podpore.
Beseda Bog izbrisana. Na Poljskem je beseda Bog v prisegi odstranjena. Odslej bodo tako prisegali: „V zavesti važnosti moje izpovedi pred postavo slovesno prisegam, da bom povedal resnico, ne da bi kaj izpustil od tega, kar vem." Vprašanje je, ali se bodo ljudje take prisege, ki se ne sklicuje na Boga, bolj držali.
iiimiiiiimiMiiiniiiiiiiiiiminimiMiiiiMiiHiiiimiiiimiiiMiimiimmimiimniiMiMiimiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMi
(Nadaljevanje s 2. strani.) srečil se je naš Tonče, kakor smo ga vsi nazivali. Pomagal je pri gradnji stiskalnice za mošt, pa ga je električna naprava ubila. Bil je načelnik pevskega zbora, ki mu je ob odhodu tudi pel na čast in slavo ob njegovi prezgodnji ločitvi s sveta. Star je bil 24 let.
Par dni za njim nas je zapustil Šu-mahov Hanej Rutnik, star 74 let. Bil je ves čas samskega stanu, zelo delaven ter versko in narodno zaveden. Z njim smo zgubili en zanesljiv glas za KLS. Umorila ga je. pljučnica, ki jo je vdano v božjo voljo prenašal.
Bog daj našim odhajajočim v večnost sveta nebesa, ostalim pa svojo tolažbo in moč, izgubo boguvdano prenašati, ker Tonče je zapustil mlado ženo z otroki in staro, omnemoglo mater.
Da bi bilo drugič kaj bolj radostnega in dobrega za poročati! S krščanskim narodnim pozdravom! Vaš bralec.
„POJDAM V ŠKOFIČE"
Nži kvatrno nedeljo v Št. 11 ju. Cerkev je nabito polna, pobožnejši morajo celo stati zunaj. Z grobov se razširja medla razsvetljava prižganih sveč. Tišina vlada vsepovsod, duhovnik pridiga vneto o ^ih posledicah vsestranskega pohujšanja med svetom. Naenkrat pridrvi v to zbrano pobožnost pro-
vsak svoj kozarec; vsakemu svatu nakaže prostor. Pod sliko svete Trojice — bodi ji čast in hvala! — sta stric ženin in teta nevesta. Pa še drugi strici in tete — kako bi 'jih poznal Matjažek vse? Pa si pravijo: Od tam sem, moj oče je bil brat vašega botra, pa se ob-jemljejo. Ata in mama in stara mati sedijo blizu strica ženina. Matjažek na materinem naročju. Mati so ga sicer hoteli posaditi na peč k drugim otrokom (na peči je prijazno, ker sede na klopi-pečnici godci), toda stric ženin je rekel:
»Ali je tukaj zmeraj svatba?"
To je torej svatba? Prav kakor so pravili stara mati: vse je v pušeljcih. Miza ni, da bi jo pregledal majhen deček : toliko je šarteljnov, boba, pečenih pišk in kopunov, kolačev, medice, vina. Tam je stric starešina: kadar on govori, so vsi tiho; kakor ukaže on, izpije
„Kaj takega-le fanta, ki ima sabljo in lok? Tak mora sedeti za mizo!“ Pa je sedel in opazoval. Čudni so pa ti ljudje. Jočejo se in smejejo se, ko ne veš, zakaj. Stric starešina govori lepo kakor gospod prošt v cerkvi: od nebeške svatbe, od Kane Galileje, od Boga, ki je. postavil zakonski stan — in še o drugih rečeh, ki jih ne razume Matjažek. Pa si začne teta nevesta brisati oči, stric že-nin pa gleda v svoj pušelc, in tudi mama in stara mati imata oči mokre. Naenkrat se spet smejejo vsi in teta nevesta je rdeča.
Lepo je pri svatbeni mizi, pa skoraj da je še lepše na dvorišču, ki je čisto blizu mestnega zidu. Voz za vozom stoji tu, hlevi so polni konj, po senu so razgrnili rjuhe in koce. Kdor je truden in zaspan, poleže malo. Dolga je svatba; tri dni, pravijo mati, je treba varovati nevesto, da bo več sreče. Pa kaj konji in vozovi! Pobje, ki jih ni videl Matja-
pagandni avto z radijskim zvočnikom. Zaslišimo banalno zlorabljeno našo lepo pesem ,,Pojdam v Škofče". Sledila so obvestila in vabila tudi neke slovenske stranke na zborovanje. Kako mučno je moralo biti našemu vrlemu organistu, skladatelju pesmi, ki je tisti čas bil v cerkvi za orglami. Besede pridigarja o pohujšanju so dobile takoj primer, pa kako kričeč. Kaj pa ljudje? Ogorčeno so zavračali taka vsiljiva vabila, ki so podobna onim iz polpretekle dobe. „Kot oni tedaj, tako ti sedaj motijo službo božjo. Voznik je gotovo vedel, da je v cerkvi bogoslužje. Naj bi razvil propagando po končani maši. Če bi kaj vere imel ter ozira na verski čut našega naroda, bi tega ne storil. Tako pa je škodoval sam sebi, saj se je zborovanja udeležilo le malo ljudi. A v svojem fanatizmu so ti ljudje kot zaljubljenci, ki nočejo videti in slišati nič, kar je okoli njih. Večina našega prebivalstva je trezna in ve, kaj je prav. Le veren narod je v resnici svoboden, zdrav in močan. Zato pa se hočemo vere držati, se. kot verniki udejstvovati ne samo v cerkvi ampak tudi v zasebnem in javnem življenju. Brezbožni-štvo, — moderno suženjstvo odločno zavračamo. Bralci, pokažite tudi vi, kot bomo mi, da smo kristjani, zato bomo 9. X. oddali svoj glas za KLS!
žek nikoli toliko, se podijo po dvorišču, silijo k vratom in oknom, da bi kaj videli, kaj ujeli. Taki smrkolini! Srajčni-ki in hlačniki. Vse brez orožja. A Matjažek ima opasano sabljo, obešen lok, za^ pasom ima tulec s pušicami. In oblečen je kakor veliki, kakor kak žlaht-nik. Pa stopi na prag in se pokaže smr-kavcem smrkovim. Roko dene na sab-Ijin ročaj in gleda izpod čela izzivalno kakor stric Matjaž, ki dela „punt“. A pobje mu kažejo dolga ušesa, se mu priklanjajo in vpijejo:
»Žlahtni gospod, kje je vaš grad, ki nima ne oken ne vrat? Jeni ani ho! Kapetani ho!"
»Vse posekam! Vse postrelim!" grozi Matjažek in jemlje pušico, napenja lok. Srajčniki bežijo, hlačniki mu kažejo jezik. Vsi skup vpijejo:
»Sablja lesena, lok vrben, pušica blatna!"
v. Jokal bi se Matjažek, pa se vrne rajši med svate. Če je sablja lesena, seče pa le — priostril jo je stric Lipš — in ce bi ustrelil, bi prebila pušica glave pobom. Pa kaj bi se menil zanje, ko mu je rekel godec tako lepo:
»Peruti ptičica ima, plavuti ribica ima, junak z orožjem se obda."
Stisnil se je Matjažek k stari materi m vprašal naveličano: „Ali je tukaj zmeraj svatba ?“
Botra iz Vetrinj se je nasmejala: »Zmeraj svatba — to bo v nebesih, ljubček! Ta je pa spomin na nebeško."
(Dalje prihodnjič)
Naši možje za deželni zbor:
1.	dr. JOŠKO TISCHLER, profesor m predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev;
2.	JANEŽIČ JANKO, posestnik v Lesah pri Sv. Jakobu v Rožu;
3.	KOREN ŠTEFAN, delavec in posestnik v Večni vesi pri Globasnici;
4.	ZUPANC TOMO, posestnik v Žrelcu pri Celovcu;
5.	KOVAČIČ FRANCE, mizar Podjerbergom, Škofiče;
6.	ŠVEGEL MIHA, pd. Ižep v Lobniku, Železna Kapla;
1. ŠTURM ANDREJ, pd. Toman v št. Tomažu pri Celovcu;
8.	Olip Janko, pd. Kališnik v Selah.
Tem možem hočemo 9. oktobra poveriti nalogo, da bodo zastopali v koroškem dež. zboru naše katoliške in narodne interese!
9.	oktobra vsi na volišče!
Daruile za volilni sklad Krščanske ljudske slranke!
ZAUPNIKI!
Poberite naročnino za „Naš tednik" in pošljite naslove!
Zaupniki! V nedeljo zvečer nam takoj javite volilne rezultate v Celovec: Telefon: 26-69.
NA KAPELŠKI ŽELEZNICI (FIKIJU)
Potnik (sprevodniku): „Vi, povejte mi, kako je to: Prej smo vedno vozili z veliko zamudo, zdaj pa vlak vedno točno odhaja in prihaja."
Sprevodnik: ..Vlakovodja se je pred kratkim poročil in mora priti do minute točno domov.“
-*
Jud Abraham se je hotel dati krstiti, šel je k rabinu in rekel:
„Gospod rabin, rad bi se dal krstiti."
,,Za božjo voljo, Abraham, če bi tvoj rajnki oče to vedel, se v grobu obrne."
,,Nič ne de, naj se le obrne. V osmih dneh se bo dal krstiti tudi moj brat, oče se bo znova obrnil in bo spet ležal prav."
PRI ZOBOZDRAVNIKU
Prvi pomočnik (lepi, mladi gospodični) : „Zob, ki sem vam ga izdrl, bi mi lahko pustili za spomin!"
Gospodična: „Prav rada! Zakaj pa ne?“
Drugi pomočnik (zavistno): ,,Ali si smem izdreti tudi jaz enega, gospodična?"
Še nekaj iz domačih lal
SLOVENJ PLAJBERG
Lani smo Plajberžani obhajali 351et-nico našega dolgoletnega župnika in knezoškofijskega svetovalca Andreja Einspielerja; letos pa se spominjamo lOOletnice rojstva blagega gospoda. Rodili so se 30. XI. 1849. pri Pregliju v Svečah. Pokojni gospod so 21 let bivali med nami. „Ta stari" se še zdaj spominjamo njihove globoke pobožnosti, delavnosti in požrtvovalnosti v prid naše župnije. Bili so res apostol molitve, dela, radodarnosti in požrtvovalnosti. Ko so bili oni med nami, so zlasti širili molitev sv. rožnega venca po družinah. Če si šel zvečer mimo raztresenih hiš in
Očetje in matere!
Ne izdajajte častitljivih svetinj svojih prednikov!
bajtic si iz vsake čul to prelepo molitev. Tedaj smo tudi še raje in več brali. Skoro v vsaki hiši smo imeli Mohorjeve knjige in list ,,Mir“ nas je seznanjal z novicami po svetu in doma ter nam vodil naše misli v pravem krščanskem duhu. Blagi gospod so še zdaj med nami. Njihovo zadnje počivališče je ob naši farni cerkvi, njihovo duhovniško srce pri božjem Srcu prosi za svoje drage plajberške ovčice in „koštruine.“
SVEČE
V Svečah obhajamo prav slovesno vsako leto obletnico smrti prečastitega gospoda Viktorja Ruprecht-a. Duh krščanske ljubezni so globoko vsadili v naša srca. Zlasti nam je v spominu, ka-
ko so vsako leto na materinski dan počastili naše pridne in skrbne mamice z lepo prireditvijo. Tudi v cerkvi so se jih v lepem govoru spomnili. Popoldne je bila dvorana pri Adamu nabito polna in še na hodniku so stali ljudje, ki so prišli „na igro.“ — Ohranili jim bomo blag in hvaležen spomin. — Zadnjo nedeljo so imeli sveški gasilci svoj dan. Trije člani gasilske čete so obhajali 50-letnico odkar so člani, deset pa 40 letnico. Zelo lep primer vztrajnosti in požrtvovalnosti. Želimo, da bi se tudi med mladino našlo kaj posnemalcev. Godba jih je spremljala od gasilnega doma do gostilne, kjer so dobili diplome. Še najstarejši so za zastavo strumno korakali. Prav je, da so za svojo zvestobo društvu, dobili neko priznanje. Kako nas bo šele Bog poplačal, če bomo Njemu zvesto služili!
..POSVEČUJE" NEDELJO
Nedelja... V tramvaju ... Čedno oblečen, postaren gospod stoji v sprednjem delu voza. Ko se voz ustavi, vstopi mlad poba, čigar roke so bile nekam dolge in vedenje sumljivo, ter se postavi tesno k staremu gospodu, ki si, videč novega sopotnika, začne hitro zapenjati suknjo.
„Nikar se ne bojte," pravi mladič, „ob nedeljah počivam."
PAPEŽEV APEL ZA DPMEVCE
V Castel Gandolfo je 3. oktobra papež sprejel 5 članov ameriškega kongresa, ki jim je poverjena skrb za, DPijevce. Papež jih je opominjal, naj storijo vse, da ta strahoten pojav človeške zapuščenosti za vedno izgine iz človeške vesti. Svaril jih je pred ,.političnimi, gospodarskimi in celo pred socialnimi nevarnostmi", ki so v zavlačevanju ali pretirani previdnosti, ki onemogoča hitro rešitev tega problema za tisoče beguncev po taboriščih.
IZ UREDNIŠTVA
Vsem cenjenim dopisnikom se prav lepo zahvalim za poslana poročila in novice. Kar nismo zaradi pomanjkanja prostora, danes mogli priobčiti, bo prišlo na vrsto v prihodnjih številkah. Po volitvah bo list prinašal praktično-go-spodarske, literarne, zgodovinske in druge članke. Pišite, česa še želite! List mora biti ljudski, da bo širil kulturo, znanje, da bo praktičen in zabaven, da si ga boste po enem tednu že močno zaželeli ter ga z veseljem brali. Oglasite se še. Pišite v preprostem domačem jeziku; kar pošljite, pogreške bomo že popravili.
Lep boglonaj tudi za denarne prispevke za naš volilni sklad!
V zadnji številki ste pazljivi bralci našli nekaj napak. Zakrivil jih je nagajivi tiskarski škrat, ki se bo res poboljšal.
Narodna piavlika
IN. Uaijauec)
Nekdaj je bil golob, ki je imel svoje gnezdo na visokem hrastu. Ko so dobivali mladi golobje že perje, došla je k njemu lisica In mu rekla: ,,Daj mi, golob, pojesti svoje mladiče; sicer pojem tebe samega z njimi vred." Golob se prestraši in zmeče mladiče lisici na tla. To se je večkrat zgodilo. Ko je golob zopet enkrat sedel na gnezdu, pride k njemu neki ptič in ga vpraša, zakaj je tako žalosten. Ta mu pove, da pride zopet lisica k njemu in da mu bode pojedla mladiče. Na ta mu reče ptič: ,,Ti si bedak, zakaj jih pa daš? Reci lisici, naj pride sama ponje; a ona ne bo tega storila, temveč bo odšla, ker ti ne more priti na drevo." Ko je prišla lisica ji reče res golob: „Ako hočeš jesti pečenko, pridi gor k meni po njo." Lisica, videč, da ji golob noče dati mladičev vpraša ga, kdo mu je kaj takega svetoval. Golob ji odgovori, da isti ptič, ki ima gnezdo tam pri vodi. Lisica odide takoj tja in vpraša ptiča, zakaj ima baš v največjem vetru svoje gnezdo in kaj stori tedaj kadar piha veter. Ptič pa ji odgovori: „Ako piha veter z desne, obrnem se na levo, če pa potegne veter z leve, obrnem se na desno." — „Ali kaj pa storiš tedaj, kadar brije veter od vseh strani?" ga vpraša nato lisica. Ptič ji odvrne: „Tedaj denem glavo pod peruti," in bedak ji pokaže, kako to napravi. Lisica pa .videč, da je glava pod perutmi, zgrabi ptiča in mu reče: ..Drugim gi znal pomagati, a sebi ne znaš,“ , pa ga poje.
Možje in žene!
Svojim otrokom pripravite lepšo bodočnost, če boste 9. oktobra volili po svoji krščanski vesti.
Slovenci! Korošci!
Edina krščanska stranka naše ožje domovine je izključeno samo »Krščanska ljudska stranka!"
Beti Ut siti
„%a$ tednik"!
I. M.:
dam at dtavi
(Nadaljevanje)
„Ah, mama samo malo dolgčas mi je včasih, drugače mi je res lepo in boljšega moža bi ne mogla dobiti."
„Veš, ko bosta dobila otročička, boš pa na vse pozabila, prav nič se ti ne bo tožilo."
Milka se je skozi zobe nasmehnila in malce v zadregi rekla: „Ali res, mama?"
„To je čisto gotovo res", je tako flet-no in prepričevalno rekla mama, da sta se obe nasmejali. Kako tudi ne, ko^ je ena že vedela, ena pa slutila kakšna sreča bo Mlinarja in Mlinarico doletela sredi visokega poletja.
Pred prazniki je bilo še veliko dela. Pospravljanja in pripravljanja ni bilo ne konca ne kraja. Na Štefanovo bodo prišli domači na obisk. Mjlka se je zelo veselila. Spet bo videla očeta in vse sestre. Doma bodo kar zaklenili.
V tihi sreči so bili vsi Mlinarjevi zbrani na sv. večer pred jaslicami. Za vsakega ena svečka je gorela pred hlevčkom ter čuvala svetega otročička. Ko sta ostala mlada dva sama, se je v nežnem veselju sklonila žena k možu ter dejala: »Drugo leto bomo prižgali pred jaslice še eno čisto majhno svečko."
,,Kako“, je radovedno vprašal, a se kar hitro znašel: »Milka, ali res? Ti naša mamica!" Prižel jo je k sebi, jo nežno božal po licih ter poljubljal na čelo.
„Veš, prav za sveti večer sem ti hotela pripraviti to veselje. Kajne, da si vesel."
„Pa še kako J Ti Milka moja, pa tako pridno si delala. Sedaj pa le previdna bodi, da ge ne preženeš. Težko delo bodo že drugi ponaredili. Privošči si tudi malo počitka."
»Dober si z menoj", je hvaležno dejala ter se naslonila na njegovo ramo. »Pripravljati bom že začela za otročička, saj bo spomladi drugega dela čez glavo."
Praznike so obhajali v mlinu izredno lepo. Zlasti mlada dva sta^bila od velike skrivnosti klijočega življenja vsa prevzeta. Za zdravje otročičku in za srečo pri rojstvu je mlada mama veliko molila in veliko dala vbogajme. Obilno je obdarovala šapovce na dan Nedolžnih otročičev, siromaki, zlasti be. raški otroci so radi zahajali v mlin. Milka je doživljala najlepše ure. Pri šivalnem stroju je sedela ob prostem času in krojila ter šivala kapice, srajčke, pleničke, povojčke in oblačila. V vsakem šivu je bilo polno njene velike ljubezni do deteta, ki ga nosi pod srcem. Kako prav ji je prišlo, česar se je učila v gospodinjskem tečaju v Šent Jakobu. Ko jih je sestra šivilja učila krojnega risanja, so napravile tu-
di kroje za otroške srajčke. Dekleta so sem in tja modrovale: »Le katera bo prva rabila?" In zdaj je to Milka; tista Milka, ki je zmeraj trdila, da ostane doma. Smehljala se je sama sebi ter mislila na sestro, ki jih je učila zdravstva in nege dojenčka. Zvezek mora poiskati, vse natančno si je zapisala, kako mora ravnati s takim nebogljenčkom.
Vsi so bili dobri inprijazni z njo. Mlinarica je iz Celovca prinesla lepega toplega blaga. »Naj zase kaj naredi", je dejala, zraven pa je vedela, da bo se-šila kaj za malčka.
Pozimi ge ni nič posebnega zgodilo. Pomlad je bila pozna in z delom na polju so morali pohiteti, da je bilo vse pravočasno narejeno. Milka je že čutila gibe otročička pod srcem. Vsak dan je molila tudi k otrokovemu angelu varuhu, da bi se malčku kaj ne pripetilo. Sreča in miloba sta ji sijali z obraza. Večkrat je morala tudi kaj potrpeti, a je rada. Saj je vedela, da bo detetu v prid. Mama ji je povedala, da otrok podeduje lastnosti staršev, zlasti matere. Če je v času, ko ga nosi, sitna, pusta, jezljiva, bo tudi otrok tak. Tega noče. Pridnega otroka hoče imeti.
Kolikor bolj se je pomlad bližala poletju, toliko bolj je dozoreval sad ljubezni. Z vedno večjo ljubeznijo je obdajal Mihe j svojo ženo. Na binkoštno nedeljo sta se sprehajala po polju, gledat sta šla žita, pa ji je tako lepo povedal o materinstvu. Težko je spravil ljubeznive besede iz ust, c. Milka jih je bi-
la iskreno vesela. »Veš, Milka, tudi ti si kot njiva, v katero je v,sejano naj. žlahtnejše seme. Kako spoštujemo mlado rast na polju, kako jo kropimo z blagoslovljeno vodo in ge veselimo pridelka. Hudi smo na tiste, ki klasje teptajo in po žitu gazijo. Ljudje pa so taki, da še nerojena človeška bitja morijo, da se iz blagoslovljenih žena norčujejo.^ Milka moja, zdaj te imam še rajši; še bolj te spoštujem, kakor kdajkoli preje." Res, malo moških ima tako lepe nazore.
Kmalu potem, ko so poželi pšenico, je Milka očistila lično zibelko, v kateri so še Miheja zibali. Prav ona je hotela zibelke; zdela se ji je tako domača, preprosta, s svojimi rdečimi nageljni in Jezusovim imenom nad vse lepa. Napolnila je snažno slamarico g koruzno slamo, vse pregrnila z mehkimi rjušicami in modro odejico. Na tihem je pričakovala fantka. Že zaradi Miheja bi ga rada, da bi se lahko postavil med svojimi sovrstniki. Sama bi bila nežne deklice prav tako vesela kot sinka.
Pa je prišel tisti dan, da je v mlinu zajokalo. Močno deklico so kupili. Milka se ni mogla nagledati male stvarce, j Pokrižala je svojo deklico, jo takoj izročila v božje varstvo in jo priporočila \ angelčku varuhu. Solze veselja so ji ' polzele po licu, na prestane trpljenje je' kar pozabila.	|
Kaj pa Mihej ? Ali mislite, da je upali v svoje močne roke prijeti malo pun-! čko.	(Dalje prihodnjič);
"t, * •	čredo — Naroča se pod naslovom ,.Naš tednik". Celovec-Klagonlurt, lO.-Oktober-Strasse 27. — Cena mesečno: 1.60 S. — Posamezna Številka 40 grošev — Lastnik
in izdajatelj.: Krščanska ljudska stranka, Celovec, 10-Oktober-Strasse 27. — Odgovorni urednik: dr. Valentin Inzko. lO.-Oktober-Str asse 27. — Tisk: ..Carinthia", Celovec.