c
" 10QO
številka 23	Ljubljana, četrtek 12. junija 1986	Cena 350 dinarjev	Leto XLIII
1122.
Na podlagi četrtega odstavka 132. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 66/85), 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) in v zvezi z 9 členom odloka o določitvi in o razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih organov družbenopolitičnih skupnosti za leto 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o	uskladitvi skupnega dinarskega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti SR Slovenije za leto 1986
1.	člen
Skupni dinarski znesek deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti SR Slovenije znaša 3.057,095.000 din, od tega zneska
3.042,095.000	din za plačila v konvertibilnih valutah ter
15,000.000 din za plačila v nekonvertibilnih valutah.
Skupni dinarski znesek deviz za gospodarske pobude v obmejnem gospodarskem sodelovanju in za sodelovanje z deželami v razvoju znaša 2.645,300.000 dinarjev v konvertibilnih valutah.
Sredstva iz prvega odstavka predstavljajo dinarsko protivrednost deviz po tečaju 264,53 din za 1 USA dolar.
Iz zneska iz prvega odstavka tega člena se ne
plačujejo obveznosti iz naslova zapadlih tujih posojil in blago, ki je po odloku o razvrstitvi blaga na oblike Izvoza In uvoza (Uradni list SFRJ, št. 69/85, 11/86, 23/86 in 28/86) razvrščeno na režim prostega uvoza (LB).
2.	člen
Skupni dinarski znesek deviz za neblagovna in blagovna plačila se uskladi, da znaša:
a) za neblagovna plačila v konvertibilnih valutah v višini od tega: — za plačilo stroškov	
potovanj in kotizacij	131,196.561
— za druga plačila b) za blagovna plačila v konvertibilnih valutah	1.407,733.190
v višini od tega:	861,935.867
— za plačilo opreme	640,297.000
— za plačilo	
repromateriala	221,638.867
c) za plačila v nekonvertibilnih va-	
lutah za neblagovna plačila
V deviznih dinarjih
1.538,929.751
5,355.000
3.	člen
Dinarski znesek nerazporejenih deviznih sredstev republike znaša 650,874.382 din, od tega v konvertibilnih valutah 641,229.382 din, v nekonvertibilnih valutah 9,645 000 din.
4.	člen
Sestavni del tega odloka je tabela »Razporeditev skupnega zneska deviz«, v kateri so določeni zneski konvertibilnih in nekonvertibilnih deviz za upravičence deviznih sredstev po posameznih namenih.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
*t. 430-01/84-36/4
Ljubljana, dne 5. junija 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Dušan Šinigoj 1. r.
/
I
•r
I
I
r5
bf
C/
c
S
•5
>
'5
Sš 2=
aoor-r ti >
P^i
z = =s c d $
žžssi
ec > >
flsfi
ŽS >3
i
i
i
fc > gS Sg
C.'rti Ztii
”5
21 •a a.
12-1
sti
I«
I §
O
in
in
o o o o o o o in o
ro p o
o"	rH
t—<	i—l
O O O o o o
O O O
o o o o o o o o o
9
1
in
o o o o o o
5 OT Š
— m -m csf
I I I
111
5 i s
<» T#- <0^
I I I I I I I M I il! ! I I I
§ I §
O	O
co	ni
I Mi li I II I l
oooooooooo	o	oooooooo
0*^000rft>000	co	oooooooo
ococccococ^rhcnin^-j	ni	ocjototn—<oo
£
O-shOOOrfD-OOO
ococococoeo^cnio^ o ci in rr ci oi cc cc cd cc mr-ieooin-^h-sh—'tno to_ Cn <N r-< ^ i-4	o o
csf c6' i-T r-T rt'"' in
L—	m O
o o o o m ^ o o ocoincdcdc^oin mC3tol>OlMr-<0 tn^ cc	r-4 co co
o o o o o in o in r-<
o -v o
CO Th r-l O C1 IM
co' f-T
o o
l> D-
rr co S co
1 1	| © © © © © © 1 m xr t> © © ©	o co	O O © | o o o 1	l l §§	l g
	co —4 rh co in -sh	co	o o o	© ©	©
§	m cd od in	in to M V CO i—i I>	co	® to s	in in	
in	© 1-4	M	to CO to' M £> lO	©	in m ©^		M
§ 1	1 O O O O O O 1 m rh L- © o O	g	O O © 1	! O O O	1	1	l l gg	1 §
o	co —4 i»4 co in	co	© © q	o ©	©
d	m cd co in ■d i-*’ to M V co Th M	'cd l>	Stoto	m* d m m	d -T
td	©«—	m	in_ 1-4 O*	©	in m ©^ to	«-T	to to	M
o o o o o o d
l— m
fM — M
XP
I I M I I I I I I I
o o o o o o o tj* o o m o
O CO CO CO 03 M
d co in d os to in o co o oo m
M co'
M to
co
o | o o I o O o
CC M
©O O O © ©	©	l g	I © © © © O 1 © © O © O	© © © © © n
in © O;	©	©	to in i-« © ©	
a S g	d	co	cd cc t> in d c— © m m O1	S © ^
m n «_	©		i-« to in	© © M co"
o o
s ^
E s
IB
==
s s
e> co co m (M
g S 6 g S
°l N "
^ t'
lil
s § g § §
CO LO -i § O
S g R |.|
in
11!
IIr
o o
L— L— Tf CO C3 d l" CO
> ° % č
o (/) a n
Š tti 3 m
m 5 ^ ^ = g 3
s 1 Is
y E ž § S I .s,
illli
„|llli
N n ”
Q.S|gS|««.2
« E S ži Si o
Sc^oc5$"Si2
O G c 2	O.
i
s
L
^ S -r ^ ‘C
S
iS
« % i ! 1E s -o š s s= s iI; s,
Q5ti0)b3>OC3-2f:>>O.Q«Q,O,3 |	'-1 d ^ > cd ca ^ ^ <y _
i-i c4 co xh iri
allll
3 ° - 'E n o
<u
° c cu ca
T5 ^
N roloor• « a 'q □ O
« i g 2 i o
CD
.a c C ca
g F
S 3
'Š .5
$ .ca
o
>
$
o
M*
o o O O O O O o 03 o in m in © d m*
to i-* m ©
—4 co £>
I
£
co
«?
/E
I I I I I I I I I III M M I I I I
I III II I II I I
O
M
O © O O
O © o ©
C3 © L— m
in © i-i in
© i—i © to 1—4^
£>
m
I I i I I I I I I I I I I I I M IM MIMI I I
§ § § ® =. L' ‘S
g 2 S g
- n
E
š
1
'm ^
Ig
o g
il
5 •s
ša
=332=sfš . i5a |	1 5 2 S.E'S ^3 5 2 ^
=53SS2SSSo2S2g
^ ti ci Pi ti ,S ti I I I | ti ti ti ti ti c. ti « ti S ti ti .E ti
5lili S
mm
”^3:E £ e 1
.E
gl = sp
to o* cd d © ^ m co
T-4
xr4 in to £> co 03 d i-<* m
S.S s
to E> M M
CC 03 © d M M © CO
Š
>N
2
.1 2 •S ti
•|5
CUD O
N C
> $ 83
bd u
Š s
M
©
I II IM
I I I
O O O O
O co o cd
CN CO CO CO
O
O
11
§§
O CO
2 S
O O
O o o CO o w
o o o o
05	05
6	05' co CO
rf 05^
co"
. co
co
to
O O 05 O 05 05
o o
05 O 05 05
^ S
C
>
o o o o o o m t> co o co
o o o o o o o o o
O ci
o o o o o o o o o f-I <m' o co co co r-1 co m
s
o o o o o o
I I I
I §
50
o o o O O o o r- e>
Š § s
— o co
~ co
W E
I?
S " -g s
'5 5 -Š ? ^ n
« ^ 0 c . - 2,
1S sili
n £ 2: E o: ^
OJ
c
£
S '5 'S “
co"
co
c
c
OJ
is
0	o. 2
1	o S = c > O u ^
p C 0)
o
m'
O O t> o o o co o O O CO o
05 CO ^ 2 C5_ 05^ in_ o_ t> tr' c-" co" co
O O I> o o o S o cd cd id in m co co co in co co 05
o o c** o o o co o
O O CO O
o cd id in un co 00 co O co CO 05
o_
co
o
in
S-
co
in
co"
S
§g§§
0000
~ CO CO
•«r co co co co
0000 0000 0000 —i co co cd tt CO CO T O' co co <0
o o o o o o rp 05
O o m o co co o co
o o m o
05 t> 1-1 05
CO co 05 t> rH 05
O O O O tti 05
gg
O o
1-1 id
v m -Eh co
-T
o o o o o o 1—’ id rr m v co
o
co
t>_
o"
o
s
c-^
o"
o
co
't'
£>^
o"
I I
I I
lili I I I I
C3 fO N N
tf) C/)
E vi o c
3 5>	>
V. .-o n cn «1 N N (XJ
Vši
11
iE
> =
E 5
a ^
°
o
T3
v
s >
> 2 2 m Cfi C
DS 9 u
^ 7, = «
i S ?
> > -p £
gȤ!f 3 *I
2 = 5 o 5 w w
55£>'“°s5a:
£wgg|o=.ž
c
1
s
s
-O
s
5
2 E
°'
§)
c
i 2
I -
ž 0
n E
K
X y)
I I
_ > ^ x: a> 2 _ i-
N .E <
S | S £
lili
cc o c/) >
ro «r m	cc v-	to C5 o
cocnco	CO CO	CO CO «31
s s

MII
o o o o o o
05 in
o co
tn m
o o o o o o id o"
t> i-H
CO 05
co"
o o o o id t>
t> fH
CO 05
TO*
o o o o o o •d cd co co
TO CO
•1 CO	—1
o o o o o o «r cd co co
TO_ CO
~ co"
<:
N
z < o
(ti
o
5
z
ti w
m tti
M N
iti -Q E o c
_ Q OJ Z cu 3 C -r: u
q m
N O V) z
3 £ S 2 ii
o
id
m
o o
Tf- IT5
S 5
<N co co" r-T
11
MII
lili
o
id
in
o o o o in
o S co" r-T
o o o o rr n
O TT
1-1 ^ O CO
I I
ti' co" ti" ti
>
o
n
'S
c
OJ
s;
^ -E
N c
S |
5
o
ca
ti 2	.3 C O C ^
^UlSNtZlDSviDdN o
5 55
MIMI I
”
000000
000000
—4 CO CO O 05 O 05 CO CO* O* 05 O •—I 1-1 CO -rr co o
TT_ C5_ 131 CO^ CO^ O
co co" in" o1" co"
co
*N^
05"
o
co
I
I
MIMI
000000
O	O	O	O	C5	o
—•	co	co	o	co	o
05	ti	co’	o	co"	cd
•—i	co	co	rh	co	o
•sr	<r	xr	co^	o	o
co"	cd	in"	cd
I l-S
i
000000 O o O O rf O —1 O CO O CO O 05 CO CO O CO O —< O CO T C vr r-i 7r CO O O
MIMI I
csf
I I M I I M I § I I I II I I
S
M
I I I I I I I I I I I I
e»c»ur3t>comc<ixh003io[>cDrhmcor-40)eoo)Oicy3C-
COCOrt<COCOCOrt<ML-C5l>COC50C5^lOlOOI>COOTH
------ "	CO CSl^ CO lO ^
t-T CO	in'	rtj' r-T	CO
O CM ^
of
oooooooo
minocooooo
iHCiODOCo^oeo
c6oiinr-4CDi>coin
D-coeorhcoocoT-i
^»HoacocoL-c-c^
gg
OD CO
o co
»H
I I
O O O
p m o o i> o in oi *h m co co
l l
I	o	p	o	o	p
I	o	o	o	o	o
o	o	in	co	o
d	-4	d	rji	d
rH	CO	05	O	CO
CO^	1-4	fH	1-H	05^
O	O	O	I	o	o
o	in	o	I	o	o
co	co	o	o	o
odd csj d t>	in	ih	co	o
i-4	rH	CO	CQ	t-4^
r-T cd
o o o o
p p
cd r-i co co
J o o I o o o co r-4 cd CO d r—4 CO
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I Milili
g I M
p
•04
csf
I I I M II I | I I II I I I I
in
rfi
0001-400000000 I
ooooooindoinor-i I
© CNJ TJ4 05 TJ4 rji CO P CO p p 1-4 OD-indcocdi-irjidcdincd rtitnrJ4COCOinr-4COr-C5COO d r*4 rJ4 rH i-4 134 t-4 i-4 05 *—4 05"	%	rH r-T
OOOOOOOOO OD-OOOOOCNO orfidtr-oomoo d co r-i d d d 1- co I>
COTj4C0005t>dOi-4
CO CO CO CO 1-4
I I
OOOOOOOO
mtnodoooo
T-iopoprhpp cc d in 05 in i>-" m* co t>cocor-cooinc5 n4rHdindt-coco
I I I I I l I I l I l I I l l
MII Ml
000—100000000 1
oooooomdoinoi-4 I
OdrFprJi^COpcopprH
dt>ini>cocdi-4r}4*dc6incd
rj4inrj4coccini-4coi>a5coo
d rH rji	»—l	rH rji rH 1—1 C5 «-4
05*	rH rH
jn
000000000 OOOOOOO im O O rji (M O p p in p p
dcd—icoddocod
COrJiCOLOOOlMOrH
05 o cn co co co cd ih
OOOOOOOO m ;n o <m o o o o rH p p p p rh o O cddindinoinco o co co o co o m 03
rhrHCJLnciL-OCO
co
C
S
ro
CO
6lS||_
ca y
> E
ca
I s s
S

1
i&2|gl«S S g
2
■>
2 '3 •§
.E 3 s a, a, ti
- ~ g
O O in in p p
d rH
t> co
o o o o o o
gg 1	1 O O O I 1 o in o 1	1 O O O O O 1 o o o o o	o o o o in o	gg 1	M gg	1 O o 1 o o	O o o o	o
p p	p c- o	p p p p p	p to p	o o	O p	o p	p p	c-_
t> d* 05 CO	iri d’ rH in co co	d 1-4 to rji in* rH CO 05 o to	odd t- in rH	d’ d to o	d* rH co co	CO d	CO LO	5
rh iH	to	rH	p rH rH rH C5_		d 1—1_ co	d rH	rnp	1-4 to	t> co
l 1
0	o m in
1	i
0	O
m in
1	i
V hJ------------<U
pq^a)Q;<i)<i)cua>	aitvaicvotuotDtDaj^cjiv	<y	o;	<u	o	^	v	<u
«r—	*r-»	»r.	•	'	•»—<	.#—4	»r— .f—1 -r—< eS 1 • —- . • •—4 -r— 'p~4 • l—« -r--	• *—<	1	. r,	»r—<	O	•—	•	-
fl, >u >u >u >u >u >o	>U >U >CJ >u »u >u >u >u >u >U »U >U >U	>U	>U	»O	>0	tl	>o	>cj
ti C'Q-Q'Q'D'Q'Q-D-:2*Q-Q-Q-Q'Q'Q-Q>Q-D'Q-Q'Q'Q'Q'Q o -O ^COOOOOO	OOOOOOOOOOOOO	O	O	O	O	k/4	o	o
cO
rH
^COO$COCOCOCO0COCOCOCOCOCOCOCOCOCOCOCOCO cOcCcOcO
Uccacccccccccccaccccccccc
jfj)	• rH	*r4	*fH	«r<	'r.	ef—1	■ •—<	• i—i	r—•	er-«	. —<	* •—«	- —1	«	• l—«	• r—.	• F—«	1	• —•	.f—i	•rH	er—	«rH	-1—<
>u	>U	>U	»O	'O	'U	>U	’U	>u	>u	>u	>u	>o	>U	>CJ	>u	>o	>u	>u	>o	>u	>u	»o	>u
►h	>C0	>CZ)	>V2	>y)	>OT	>U3	>1/5	>1/3	>C/3	>03	>73	>73	>73	>73	>73	>73	>73	'73	>73	>73	>73	>73	>73	>73
£D OiDiCLCtCHptGi R<Q<C<ci4Q«PjQ.D<0<Q<Q.<CliCii Q«CivCiiCi

3 3
Wv)viv)imAwin
> d d «-4 cd •i m co co co
com(Z)wc/)wwco5qcoc/}wgo cz) m 55 c/) cd
o
^	_	<d	.1^
c	-5	‘c	>
.2	§	S	^	o
C<U^20^$--U<U
^jajOtutuafeud;
E	E	.E	.E	c
>o	>u	>o	>o	*>o
JD	JD	JD	£)	JD
O	O	O	O	O
CO	CO	CO	CO	CO	CO	CO
.S	.E	.E	E	E	.E	c
'O	>U	»O	*>CJ	'O	»O	>u	-r-	-
>73.	>73	>73	>73	>73	>73	>73 >73 Uh	'V3
OidCLCLCLCLOjClO Cl 3	3	D 3 Ofl 3
c ■-
1 -O rn
S
m
N
C
iu
go « e .% ;u
cS S S co čb co
coc-*c6ddrH.cdcorhindc-icd
,0,	rr. --	r_,	^	^	^	^
^ CO S
3333--__-----------
CO m
cocncz]cz)y)cz)cz)cz)Nrz)
corjiincbi>cddd r-i
COCOCOCOCOCOCOC5 05
§ !§
^ ! d
s
O O
o o o o in tri in rf* co to in 05*'
28 to co iri d co d ro d o" i-T
0	rj4 rj4 to d
1
S
co,
<p
to
o'
I I
S : S
h'

5
S
2
. • N
S > J--S
H O O.
^ s < 2 ti 0)
D 2 ti ■
M >
g
S
Sv
1
h
C*"'
2
>
i
<
D
Im
S
il
O
a
N
!š
!i
1 G
g
8 i O
■5
p
S .E,
OJ c
^ co
1	E13
-g o -a 'o
=• S1 S č
5 s, .E 2
2	E 3 >
fifi
CL 13 > ,E
73 C O OJ
Pl«
N > S N
1123.
Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
SOGLASJE
k sklepu sveta Visokošolske delovne organizacije
Medicinska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 26. februarja 1986 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1986/1987
Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske delovne organizacije Medicinska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1986/1987 največ 200 rednih študentov, in sicer za študij po vzgojnoizobraževalnem programu splošna medicina največ 150 rednih študentov in za študij po vzgojnoizobraževalnem programu stomatologija največ 50 rednih študentov.
Medicinska fakulteta lahko poleg števila, ki je določeno s tem sklepom, vpiše tudi kandidate iz SR Črne gore v skladu z dogovorom med socialističnimi republikami in socialističnima avtonomnima pokrajinama, da bi tako omogočila kandidatom iz te republike, kjer ni medicinske fakultete, študij medicine. Vendar mora tudi za te kandidate opraviti postopek izbire v skladu s sklepom o omejitvi vpisa, pri čemer naj pri kriterijih in merilih upošteva jezikovne razlike.
Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFR Jugoslavijo.
Št. 610-04/82-1/75
Ljubljana, dne'5. junija 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Dušan Šinigoj 1. r.
1124.
Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
SOGLASJE
k sklepu sveta Visokošolske delovne organizacije Višje šole za zdravstvene delavce Univerze Edvarda Kardelja
v Ljubljani z dne 24. aprila 1986 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1986/1987 v vzgojnoizobraževalne programe za: zdravstveno nego, fizioterapijo, delovno terapijo, sanitarno delo, stomatološko laboratorijsko protetiko
Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolska delovne organizacije Višja šola za zdravstvene delavce Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v študijsko leto 1986/87 v 1. letnik:
— VIP za zdravstveno nego največ 80 rednih študentov in največ 50 študentov ob delu,
— VIP za fizioterapijo največ 30 rednih študentov,
— VIP za delovno terapijo največ 30 rednih študentov,
— VIP za sanitarno delo največ 30 rednih študentov,
— VIP za stomatološko — laboratorijsko protetiko največ 15 študentov ob delu.
Omejitev vpisa1 ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFR Jugoslavijo.
Bt 610-04/82-1/75
Ljubljana, dne 5. junija 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Dušan Šinigoj 1. r.
1125.
Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
SOGLASJE
k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije Arhitektura, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani
z dne 23. aprila 1986 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1986/1987
Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije Arhitektura, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1986/1987 v vzgojnoizobraževalni program arhitektura največ 80 rednih študentov.
Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFR Jugoslavijo.
St. 610-04/82-1/75
Ljubljana, dne 5. junija 1986,
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Dušan Šinigoj L r.
. 1126.
Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
SOGLASJE
k sklepu sveta Visokošolske delovne organizacije Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 24. aprila 1986 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1986/1987
Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske delovne organizacije Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča
Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1986/1987 največ 850 rednih študentov.
Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFR Jugoslavijo.
8t. 610-04/82-1/75
Ljubljana, dne 5. junija 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Dušan Šinigoj 1. r.
1127.
Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
SOGLASJE
k sklepu sveta Visokošolske delovne organizacije
Višja šola za socialne delavce Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 20. maja 1986 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1986/1987
Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske delovne organizacije Višja šola za socialne delavce Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, s katerim se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1986/1987
— v vzgojnoizobraževalni program socialno delo — višješolski študij — največ 80 rednih študentov in največ 90 študentov ob delu.
Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFR Jugoslavijo.
Št. 610-04/82-1/75
Ljubljana, dne 5. junija 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Dušan Šinigoj 1. r.
1128.
Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
SOGLASJE
k sklepu sveta Visokošolske delovne organizacije Fakulteta za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 8. maja 1986 in 21. maja 1986 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1986/1987
Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske delovne organizacije Fakulteta za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v
1.	letnik v študijskem letu 1986/1987
—	v vzgojnoizobraževalni program VS-VIS računalništvo in informatika največ 175 rednih študentov,
—	v vzgojnoizobraževalni program VŠ-VIS elektrotehnika največ 500 rednih študentov.
Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFR Jugoslavijo.
8t. 610-04/82-1/75
Ljubljana, dne 5. junija 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Dušan Šinigoj 1. r.
1129.
Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
SOGLASJE
k sklepu sveta Visokošolske delovne organizacije Višja agronomska šola Univerze v Mariboru z dne
15.	aprila 1986 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1986/1987
Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske delovne organizacije Višja agronomska šola Univerze v Mariboru o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v študijskem letu 1986/1987 v
—	vzgojnoizobraževalni program agronomija — višješolski študij — največ 80 rednih študentov.
Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFR Jugoslavijo.
St. 610-04/82-1/75
Ljubljana, dne 5. junija 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
«	Dušan Šinigoj l. r.
1130.
Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
SOGLASJE
k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije za
biologijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 5. marca 1986 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik v študijskem letu 1986/1987
Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije za biologijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1986/1987
—	v vzgojnoizobraževalni program biologija največ 60 rednih študentov.
Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFR Jugoslavijo.
St. 610-04/82-1/75 Ljubljana, dne 5. junija 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Dušan Šinigoj 1. r.
1131.
Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
SOGLASJE
k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije za veterinarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 25. februarja 1986 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1986/1987
Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije za veterinarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1986/1987
— v vzgojnoizobraževalni program za veterinarstvo — visokošolski študij — največ 60 rednih študentov.
Omejitev vpisa.ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFR Jugoslavijo.
Št. 610-04/82-1/75
Ljubljana, dne 5. junija 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Dušan Šinigoj 1. r.
1132.
Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
SOGLASJE
k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 14. marca 1986 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1986/1987
Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1986/1987 — v vzgojnoizobraževalni program kmetijstvo — smer rastlinska proizvodnja — višješolski študij — največ 40 rednih študentov.
— v vzgojnoizobraževalni program urejanje krajine — največ 20 rednih študentov.
Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFR Jugoslavijo.
Št. 610-04/82-1/75 Ljubljana, dne 5. junija 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Dušan Šinigoj 1. r.
Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
SOGLASJE
k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 28. februarja 1986 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1986/1987
Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda^ Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v študijskem letu 1986/1987
—	v vzgojnoizobraževalni program za gozdarstvo
—	višješolski študij — največ 30 rednih študentov,
—	v vzgojnoizobraževalni program za gozdarstvo
—	visokošolski študij — največ 30 rednih študentov.
Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFR Jugoslavijo.
Št. 610-04/82-1/75 Ljubljana, dne 5. junija 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Dušan Šinigoj 1. r.
1134.
Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
SOGLASJE
k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije Farmacija, Fakulteta za naravoslovje In tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 24. aprila 1986 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1986/1987
Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije Farmacija, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se
določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1986/1987
— v vzgojnoizobraževalni program farmacija — visokošolski študij — največ 100 rednih študentov.
Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFR Jugoslavijo.
St. 610-04/82-1/75
Ljubljana, dne 5. junija 1986.
Izvršni svet Skupščine ■Socialistične republike Slovenije
Predsednik Dušan Šinigoj 1. r.
1135.
Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
SOGLASJE
k sklepu sveta Visokošolske delovne organizacije Pedagoška akademija Univerze Edvarda Kardelja v
Ljubljani z dne 22. maja 1986 o omejitvi vpisa v
1.	letnik študijskega leta 1986/1987 za naslednje
vzgojnoizobraževalne programe oziroma smeri:
—	specialna pedagogika
—	surdopedagogika — logopedija,
—	duševno prizadete osebe,
—	motnje vedenja in osebnosti — domska
vzgoja;
—	knjižničarstvo:
—	s slovenskim jezikom,
—	z angleškim jezikom
Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske delovne organizacije Pedagoška akademija Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1986/1987 v naslednje vzgojnoizobraževalne programe oziroma smeri:
—	specialna pedagogika največ 55 rednih študentov, in sicer za smer:
—	surdopedagogika — logopedija največ 18 rednih študentov,
—	duševno prizadete osebe največ 18 rednih študentov,
—	motnje vedenja in osebnosti — domska vzgoja največ 19 rednih študentov;
—	knjižničarstvo:
—	s slovenskim jezikom največ 15 rednih študentov,
—	z angleškim jezikom največ 15 rednih študentov.
Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFR Jugoslavijo.
St. 610-04/82-1/75
Ljubljana, dne 5. junija 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Dušan Šinigoj 1. r.
1136.
Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/30 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
SOGLASJE
k sklepu sveta Visokošolske delovne organizacije
Filozofska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja
v Ljuliljani z dne 22. maja 1986 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1986/1987 za naslednje vzgojnoizobraževalne programe oziroma smeri:
—	psihologija, enopredmetna študijska smer;
—	zgodovina, A in enopredmetna študijska smer;
—	umetnostna zgodovina, A in enopredmetna študijska smer;	4
—	arheologija, enopredmetna študijska smer;
—	geografija, A študijska smer;
—	angleški jezik s književnostjo, A in B študijska smer;
—	primerjalna književnost, A in enopredmetna študijska smer;
—	muzikologija, A in enopredmetna študijska smer
Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske delovne organizacije Filozofska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1986/1937 v naslednje vzgojnoizobraževalne programe oziroma smeri:
—	psihologija, enopredmetna študijska smer, največ 40 rednih študentov in 15 študentov ob delu,
—	zgodovina, A in enopredmetna študijska smer, največ 69 rednih študentov,
—	umetnostna zgodovina, A in enopredmetna študijska smer, največ 20 rednih študentov,
—	arheologija, enopredmetna študijska smer, največ 15 rednih študentov,
—	geografija, A študijska smer, največ 69 rednih študentov,
—	angleški jezik s književnostjo. A študijska smer, največ 75 rednih študentov, B študijska smer največ 80 rednih študentov,
—	primerjalna književnost, A in enopredmetna študijska smer, največ 15 rednih študentov,
—	muzikologija, A in enopredmetna študijska smer največ 10 rednih študentov.
Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFR Jugoslavijo.
8t. 610-04/82-1/75
Ljubljana, dne 5. junija 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Dušan Šinigoj 1. r.
1137.
Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
SOGLASJ E
k sklepu sveta Visokošolske delovne organizacije Akademija za glasbo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 22. maja 1986 o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1986/1987
Daje se soglasje k sklepu sveta Visokošolske delovne organizacije Akademija za glasbo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, s katerim se določa, da se lahko vpiše v 1. letnik v študijskem letu 1986/87 v vzgojnoizobraževalne programe, ki jih izvaja akademija, največ 80 rednih študentov in 10 študentov ob delu.
Omejitev vpisa ne velja .za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za študente, ki se vpisujejo v skladu z meddržavnimi sporazumi s SFR Jugoslavijo.
Št. 610-04/32-1/75
Ljubljana, dne 5. junija 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Dušan Šinigoj 1. r.
1138.
Na podlagi drugega odstavka 14. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18-1097/80, 23-1000/83 in 40-1636/85) izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o spremembah in dopolnitvah odredbe o obrazcu za obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti
1.	člen
V	obrazcu za obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki je sestavni del odredbe o obrazcu za obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 11-584/86), se v zaporedni številki 052 besedilo v oklepaju nadomesti z besedilom »(zap. št. 50 minus zap. št. 48 ali zap. št. 49 plus'zap. št. 50)«.
V	zaporedni številki 053 se besedilo v oklepaju nadomesti z besedilom »(zap. št. 12 minus zap. št, 50)«.
V	zaporedni številki 054 se besedilo v oklepaju nadomesti z besedilom »(zap. št. 50 minus zap. št. 12)«.
V	zaporedni številki 071 se besedilo v oklepaju nadomesti z besedilom »(zap. št. 69 minus zap. št. 68)«.
2.	člen
V	metodologiji za izpolnjevanje obrazca za obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti se za besedilom pod zaporedno številko 50 doda besedilo:
»Zap. št. 52 — pri izračunu se upoštevajo absolutni zneski brez predznaka«.
3.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 42-2/84-2
Ljubljana, dne 29. maja 1936.
Namestnica
republiškega sekretarja za finance Ada Gorjup 1. r.
1139.
Na osnovi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83), prečiščeno besedilo drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83 in 43/85) in odredba o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE
IN DOPOLNITVE PREGLEDA
predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splosn.h družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesni)) skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 (Uradni list SRS, št. 42/85, 43/85, 1/86, 2/86, 3/86, 7/86, 8/86, 9/86, 10/86, 16/86, 17/86, 18/86, 19/86, 21/86 in 22/86)
I.	V tabeli pod B c) -»Stopnje prispevkov Iz dohodka po osnovi dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica:
—	v stolpcu 5 stopnja 0,018 nadomesti s stopnjo
0,04
—	v stolpcu 6 stopnja 0,848 nadomesti s stopnjo
0,87.
2.	Pri zaporedni številki 19 občina Krško:
—	v stolpcu 5 stopnja 0,04 nadomesti s stopnjo
0,08
—	v stolpcu 6 stopnja 0,87 nadomesti s stopnjo
0,91.
3.	Pri zaporedni številki 36 občina Novo mesto:
—	v stolpcu 5 stopnja 0,12 nadomesti s stopnjo
0,10
—	v stolpcu 6 stopnja 0,95 nadomesti s stopnjo
0,93.
4.	Pri zaporedni številki 47 občina Slovenj Gradec:
—	v stolpcu 5 stopnja 0,05 nadomesti s stopnjo 0,075
—	v stolpcu 6 stopnja 0,88 nadomesti s stopnjo 0,905.
5.	Pri zaporedni številki 51 občina Škofja Loka:
—	v stolpcu 5 stopnja 0,10 nadomesti s stopnjo
0,05
—	v stolpcu 6 stopnja 0,93 nadomesti s stopnjo
0,88.
6.	Pri zaporedni številki 60 občina Žalec:
—	v stolpcu 5 stopnja 0,04 nadomesti s stopnjo
0,06
—	v stolpcu 6 stopnja 0,87 nadomesti s stopnjo
0,89.
II.	Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-12/83
Ljubljana, dne 6. junija 1986.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r.
1140.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na predlog Sodišča združenega dela v Novi Gorici za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 23. do 35. člena pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev skupne porabe HGP Gorica iz Nove Gorice, po javni obravnavi dne 26. 5. 1986
ugotovilo :
Določbe 23. do 35. člena pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev skupne porabe HGP Gorica iz Nove Gorice z dne 25. 5. 1984 niso v neskladju z ustavo in zakonom.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela v Nori Gorici je s predlogom začelo pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 23. do 35. člena v izreku te odločbe navedenega pravilnika. Po predlagateljevem mnenju so izpodbijane določbe v neskladju z ustavo in zakonom, ker so z njimi merila določena v razponih, izpodbijani 31. člen pa zaradi tega, ker delavskemu svetu ne more biti prepuščeno določanje osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke. Nasprotni udeleženec v odgovoru navaja, da so si zaradi bistveno različnih osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke v organizacijah združenega deia, iz katerih je delovna organizacija nastala, prizadevali čimpreje poenotiti sistem ovrednotenja del. Zato so nekatere sestavine zahtevnosti del oziroma njihove stopnje v pravilniku opredelili z razponi, ker so le-ti glede na zatečeno stanje omogočali, da se pri vrednotenju del upošteva konkretna zahtevnost vsakega posameznega dela oziroma posebnosti posameznih del. Upoštevali so tudi usmeritve v skupnih Izhodiščih za razporejanje dohodka, čistega dohodka In delitev sredstev za osebne dohodke v organizacijah združenega dela s področja gostinstva in turizma.
Po ustavi in zakonu določajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela osnove in merila za razporejanje dohodka ter osnove in merila za delitev
sredstev, namenjenih za njihove osebne dohodke. Osebni dohodek delavca se določa tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim in minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije, v skladu z načelom delitve po delu. Poleg načela delitve po delu, uporabljajo delavci tudi načelo solidarnosti. Z osnovami in merili za delitev sredstev za osebne dohodke zagotavljajo delavci v temeljni organizaciji, da se njihovi osebni dohodki ugotavljajo na podlagi prispevka k delu in odvisno od rezultatov dela in poslovanja, ki jih doseže temeljna organizacija. Z osnovami za delitev sredstev se opisno določijo elementi, po katerih se ugotavlja delovni prispevek delavcev, z merili pa se določijo količinski podatki in kazalci, s katerimi se ugotavlja, meri, vrednoti in izkazuje izpolnjevanje posameznih osnov oziroma obseg in vrsta prispevkov delavcev (23. člen ustave SR Slovenije, 126. do 129. člen zakona o združenem delu, 106. člen zakona o delovnih razmerjih).
V postopku je bilo ugotovljeno, da se po ureditvi v obravnavanem pravilniku osebni dohodek ugotavlja odvisno od točkovne ocenitve del oziroma nalog, od vrednosti dejansko opravljenega dela, od dohodka delovne organizacije in od prispevka, ki ga je delavec dal z iznajdbami ali izboljšavami ter z minulim delom. Točkovno vrednost del ugotavljajo delavci po osnovah usposobljenosti za delo (strokovna ter delovna usposobljenost in posebno znanje), naporov pri opravljanju del (fizični ter umski napor in napor v stikih), odgovornosti (za delo in delovna sredstva, za vodenje in organiziranje ter gospodarjenje z družbenimi sredstvi), vplivov okolja in drugega. V pravilniku so vse vrste in stopnje zahtevane stroko\'ne usposobljenosti in delovne usposobljenosti ter nekatere oblike odgovornosti ovrednotene s konkretnim številom točk. Posamezne vrste napora pri delu, odgovornosti, vplivov okolja, toplotnih obremenitev, vremenskih vplivov in nevarnosti nesreč, pa so v izpodbijanih določbah 24. do 30. člena podrobneje opredeljene in ovrednotene z razponi. V okviru tako predvidenih vrednosti ugotovi delavski svet. na podlagi v pravilniku določenih osnov, in ob upoštevanju delovnih pogojev in drugih sestavin potrebnih za opravljanje del, pripadajoče število točk po postopku, ki ga določa ta- pravilnik (36. člen). Delavski svet s tem le izvaja in konkretizira z referendumom v skladu z zakonom sprejete odločitve delavcev. Zato določbe 24. do 30. člena pravilnika, ki se uporabljajo v povezavi z drugimi določbami islega pravilnika, niso. v neskladju z ustavo in zakonom.
Po ustavni in zakonski ureditvi področja nagrajevanja lahko delavci pri samoupravnem urejanju odnosov določajo s svojimi splošnimi akti tudi osnove in merila za nagrajevanje posebnih pogojev dela. Zato niso v neskladju z ustavo in zakonom tudi nadaljne izpodbijane določbe, po katerih je predvideno povečanje števila točk. kadar delavec razpolaga s posebnim znanjem, ki mu omogoča, da opravlja dela v bistveno večjem obsegu (23. člen) ali kadar trajneje dosega nadpovprečne rezultate pri opravljanju del (35. člen) ter v primerih, kadar ni mogoče dobiti delavca z zahtevano strokovno usposobljenostjo (34. člen), kadar nastopijo razlogi za uporabo načela solidarnosti (33. člen) in za ohranitev razmerja med vrednostmi del (32. člen). Glede izpodbijanega 31. člena, po katerem delavski svet za določeno prehodno obdobje analitično
ovrednoti delo in naloge direktorja ter njegovega pomočnika, je bilo ugotovljeno, da so bile tudi pri začasni ocenitvi teh del upoštevane opredelitve v obravnavanem pravilniku ter usmeritve v samoupravnem splošnem aktu, sprejetem v okviru dejavnosti.
Upoštevajoč navedeno je ustavno sodišče na podlagi 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je navedeno v izreku te odločbe.
I
Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo v sestavi: sodnik Bogdan Osolnik, ki nadomešča predsednika in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Cesnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
St. U I 120/85-16 Ljubljana, dne 26. maja 1936.
Sodnik,
ki nadomešča predsednika
Bogdan Osolnik 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1141.
Na podlagi 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78). 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1-2/80), 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78), 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) in zakona o raziskovalnih dejavnostih in raziskovalnih skupnostili (Uradni list SRS, št. 35'79) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. maja 1986 sprejela
ODLOK
o višini prispevne stopnje za financiranje programa samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje v občini Brežice za obdobje od 1. 6. 1986 do 31. 12. 1986 za tiste, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma o temeljih planov SIS za obdobje 1986—1990
1.	člen
Delavci v združenem delu. delavci zaposleni pri občanih in civilnopravnih osebah ter občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim dohodek ugotavlja, oziroma TOZD. druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja ter niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeliih planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1980—1990 so dolžni plačati za financiranje družbenih dejavnosti od 1 6. 1986 do 31 12. 1986 s tem odlokom določeni prispevek.
2 člen
1	Prispevek iz BOD
Vi
—	za občinsko zdravstveno skupnost po
stopnji	0.62
—	z.a občinsko izobraževalno skupnost po
stopnji	6,75
—	za občinsko kulturno skupnost po stopnji	0,55
—	za občinsko telesnokulturno skupnost
po stopnji	o,32
—	za občinsko skupnost socialnega skrbstva po stopnji	i,20
—	za občinsko skupnost otroškega varstva
občinski program	o.85
otroški dodatek	1,07
porodniški dopust	1,47
2.	Prispevek iz dohodka — osnova BOD
—	za občinsko zdravstveno skupnost po
stopnji	10.93
—	za občinsko skupnost za zaposlovanje
po stopnji	o 34
—	za krajevne skupnosti po stopnji	0,30
—	za samoupravno komunalno interesno
skupnost po stopnii	1,70
—	za samoupravno interesno skupnost za
požarno varnost	0,30
—	za samoupravno stanovanjsko skupnost po stopnji (za solidarnost)	1.795
—	za ljudsko obrambo po stopnji	0,30
3.	Prispevek iz dohodka z osnovo dohodek
—	občinska raziskovalna skupnost po
stopnji	0,04
4	Prispevek iz čistega dohodka — osnova BOD
—	za stanovanjsko skupnost (za vzajemnost) po	stopnji	2,60
—	za sklad za stavbna zemljišča po stopnji	0,60
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. 6 1986 do 31. 12. 1986.
St. 402-22/86-1
Brežice, dne 29. maja 1986.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stane lic i. r.
1142.
Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in pri-, silnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1986 sprejela
ODLOK
o	spremembah odloka o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Uradni list SRS, št.
14/85)
1.	člen
—	v 2. členu odloka se nadomesti letnica 1984 z letnico 1985
—	v 3. členu odloka se v prvem odstavku nadomesti vrednost 36.000 din z novo povprečno gradbeno ceno 70.762 din.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-3/86-1
Brežice, dne 29. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Brežice
Stane Ilc 1. r.
1143.
Na podlagi 6., 15. in 17. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1986 sprejela
ODLOK
o	določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji 1
1.	člen
S	tem odlokom se določa stopnja prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji, ki jo plačujejo zavezanci za prispevek iz organizacij združenega dela, ki so registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti, predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi produkti, gozdnogospodarske organizacije združenega dela, lovske organizacije, organizacije združenih kmetov in ostali zainteresirani.
2.	člen
Zavezanci za prispevek od dohodka iz 1. člena nega odloka, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne skupnosti za srednjeročno obdobje 1986—1990 plačujejo prispevek iz dohodka po naslednji stopnji
Zavezanci	Stopnje v •/• 1986	1987-90	
Agraria Brežice	0,44	0,25
TOZD		
TOK	0,44	0,25
GG Brežice		
TOZD Gozdarstvo	0,44	0,25
TOZD HPG Brežice	0,44	0,25
3.	' člen
Zbrana sredstva so dohodek Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije in so namenjena za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta.
4.	člen
Prispevke iz 2. člena tega odloka pobira in odmerja Služba družbenega knjigovodstva.
5.	člen
Sredstva iz naslova zavezancev iz združenega dela le-ti nakazujejo po zaključnem računu meseca marca za prve tri mesece v tekočem letu in kasneje vsakega zadnjega v mesecu. Višina prispevka je določena v 2. členu tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-7/86-1
Brežice, dne 29. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Brežice Stane Ilc 1. r.
1144.
Na podlagi določil iz 2. člena zakona o matičnih knjigah (Uradni list SRS, št. 16/76 in 28/81), v skladu s 45. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78 in 16/82) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. maja 1986 sprejela
ODLOK
o določitvi enotnega matičnega območja Brežice
1.	člen
Za območje občine Brežice se določi enotno matično območje Brežice.
Matično območje Brežice obsega celotno območje občine Brežice, sedež matičnega območja pa je na sedežu upravnega organa pristojnega za notranje zadeve.
2.	člen
Ta odlok začne veljati 1 .julija 1986.
St. 20-1/86-1
Brežice, dne 29. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Brežice Stane Ilc 1. r.
1145.
Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81) in 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1986 sprejela
ODLOK
o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju vodotoka Gabernice v delu k. o. Globoko, Bukošek, Črne in Mali vrh
1.	člen
S tem odlokom se uvaja melioracijski postopek na melioracijskem območju vodotoka Gabernice v delu k. o. Globoko, Bukošek, Črne in Mali vrh.
I
Mejne parcele tega področja so:
k. o. Globoko
624, 621, 612, 799/27, 595/2, 595/40, 764 — Gaber-nica, 593, 111/3, 591/2, 591/1, 146, 574, 576, 147, 56, 572, 55, 568, 564, 562, 54, 549, 552, 550, 709, 708, 707, 704, 731, 797/2, 730, 725/2, 770/3, 770/2, 773, 774, 775, 761/3, 776, 789, 781, 785, 786/1, 786/2, 787.
k. o. Črne
608/3, 603/1, 602, 604/2, 605/1, 605/3, 583/2, 582, 577/2, 573,	558/2,	558/1,	534/1,	523/2,	506/2,	601/3,
501/1, 502, 499/6, 505/1, 491, 490. 506/1, 519, 536, 537, 538, 545, 546, 555/1, 555/2, 560, 569, 613, 614/2, 614/1, 616
k. o. Mali vrh
739/1, 736, 741, 737, 736, 738, 716/2, 715/4, 709/3, 706, 698, 693, 692, 694, 677, 675/1, 775, 675/1, 672, 146, 669/2,	668/1,	667/2,	667/4,	666/1,	665/2,	664/1,
663/2, 661, 660/3, 137, 657, 656, 652, 649/1, 130, 645/2, 644, 159, 631/1, 631/3, 141, 630/1, 624, 621/3, 142, 617/3, 617/5, 617/8, 617/4, 617/2, 614, 613, 611, 43, 616, 609, 606, 604.
k. o. Bukošek
471/1, 505/5
Celotno melioracijsko območje meri 191 ha.
2.	člen
Za melioracijo so se izrekli uporabniki in tisti lastniki kmetijskih zemljišč, ki so kmetje in imajo skupaj z lastniki kmetijskih zemljišč, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete, več kot polovico površin vseh kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju.
Ukrepi iz tega odloka so v skladu s srednjeročnimi družbenimi plani razvoja občine Brežice za obdobje 1981—1985 in 1985—1990.
Razvrstitev kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju je določena v prostorskem planu občine Brežice.
Režim površinskih voda je urejen v skladu s
1.	alineo drugega odstavka 97. člena zakona o kmetijskih zemljiščih.
3.	člen
Melioracija kmetijskih zemljišč se izvede na podlagi izvedbenega projekta št. 1166/4-85, ki ga je izdelalo Vodnogospodarsko podjetje Maribor, TOZD Projektivni biro, julija 1985.
Melioracija se bo izvajala v eni etapi: istočasno na celotnem melioracijskem območju.
Istočasno z melioracijo se bo izvajala tudi komasacija kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju.
Vsa dela na melioracijskem območju bodo zaključena do decembra 1986.
4.	člen
Investitor del iz 1. člena tega odloka je Agraria Brežice, Temeljna organizacija kooperantov.
Investitor zagotovi sredstva za melioracije za zemljišča v lastnini kmetov in drugih občanov ali civilnopravnih oseb na podlagi pogodbe z lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč ter iz drugih virov.
Če ni mogoče skleniti pogodb, se izvedejo dela na račun lastnika, oziroma uporabnika zemljišča na podlagi odločbe, ki jo izda za kmetijstvo pristojni upravni organ. Lastnik oziroma uporabnik lahko poravna svoje obveznosti tudi z odstopom ustreznega dela svojega zemljišča.
Če se za delo iz tega odloka uporabijo tudi sredstva, ki se zbirajo na podlagi 1., 2. in 3. alinee 1. odstavka 7. člena in 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljnjem besedilu: zakon), se za višino teh sredstev članom melioracijske skupnosti ustrezno zmanjša neposredna lastna udeležba pri naložbi v zemljišča, na katerih se izvajajo melioracije.
Določbe iz prejšnjega odstavka ne veljajo za lastnike zemljišč, ki niso kmetje po 4. členu zakona, prav tako pa tudi ne za kmete, ki svojih zemljišč po izvedeni melioraciji ne bodo izkoriščali po programu kmetijske strokovne službe.
5.	člen
Lastniki oziroma drugi uporabniki zemljišč, katerim služijo hidromelioracijske naprave in objekti, zgrajeni iz sredstev po 7. in 14. členu zakona, plačujejo investitorju uporabnino. Uporabnina se računa le od tistega dela sredstev, ki so bila zbrana po 7. in 14. členu zakona in so bila uporabljena na njihovih zemljiščih.
Višina uporabnine je enaka amortizaciji tega dela vrednosti objektov in naprav, obračunani po minimalni amortizacijski stopnji.
Pristojni organ investitorja lahko določi, da se uporabnina za objekte in naprave za zemljišča njegovih članov, oziroma kooperantov plačuje iz dohodka investitorja.
Sredstva, ki so se izoblikovala na osnovi 7. in 14. člena zakona in so se uporabljala kot delež pri vlaganjih v zemljišča kmetov, članov melioracijske skupnosti, se vodijo na posebnem računu iz 2. odstavka 30. člena zakona in se smejo uporabljati samo za izboljšanje in ureditev kmetijskih zemljišč članov. Na ta način se plačuje tudi uporabnina iz tega člena.
8.	člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni sami posekati in odstraniti drevje in grmičevje s kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v lasti oziroma v uporabljanju.
Roke za izvedbo del po prejšnjem odstavku določi investitor v programu izvedbe melioracijskih del. Investitor je dolžan obvestiti o rokih izvedbe teh del lastnike in uporabnike kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju.
Če lastnik oziroma uporabnik kmetijskega zemljišča ne izvede potrebnih melioracijskih del, odredi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v skladu s 109. členom zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 1/85) izvedbo potrebnih ukrepov na stroške tega lastnika oziroma uporabnika kmetijskega zemljišča.
7.	člen
Z uvedbo melioracijskega postopka nastopijo posledice iz 1. in 2. odstavka 82. člena zakona in trajajo do zaključka melioracijskih del.
8.	člen
Za redno vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav, razen za osnovno odvodno mrežo, skrbi investitor melioracije.
Lastniki in uporabniki zemljišč na melioracijskem območju morajo v skladu s programom investitorja redno vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih, tako, da so trajno uporabni. V ta namen morajo prispevati po enoti površine svojih me-lioriranih zemljišč sredstva v višini, ki se bo vsako leto ugotovila na podlagi dolgoročnega in letnega programa vzdrževalnih del.
Način vzdrževanja ter kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskem območju bosta predpisana z odlokom.
O materialnem in finančnem poslovanju s sredstvi, ki se uporabljajo za izvedbo del za namene iz tega odloka ter za vzdrževanje objektov in naprav, se vodi evidenca materialnega in finančnega poslovanja pri Kmetijski zemljiški skupnosti občine Brežice.
9.	člen
Kultura in način rabe melioriranih zemljišč morata ustrezati kvaliteti zemljišč po izvedenih melioracijah.
Načrt organiziranja kmetijske proizvodnje na melioriranih zemljiščih po končani melioraciji, je sestavni del investicijske dokumentacije za izvedbo melioracije.
Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejema pristojni organ investitorja ob sodelovanju z melioracijsko skupnostjo.
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so vezani pri rabi na določbe sprejetega proizvodnega programa ne glede na to, ali so sklenili pogodbe o trajnem proizvodnem sodelovanju.
Določbe 3. in 4. odstavka 18. člena zakona se smiselno uporabljajo zoper lastnika, oziroma uporabnika zemljišč, ki se ne bi ravnal pri obdelovanju zemljišč po določbah zakona.
10.	člen
Začetek hidromelioracijskih del po tem odloku določi na predlog investitorja za kmetijstvo pristojni upravni organ.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-1/86
Brežice, dne 29. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Brežice Stane Ilc 1. r.
1148.
Na podlagi 16. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Brežice, je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice na seji dne 29. maja 1986 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Brežice za obdobje 1986—1990
1
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Brežice ugotavljata, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Brežice za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazuma.
2
Ta tsklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1017-1/86
Brežice, dne 29. maja 1986.
Predsednik
skupščine SSS Brežice
Mihajlo Cule 1. r.
1147.
Na podlagi 17. člena statuta Samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost občine Brežice, je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost občine Brežice na svoji seji dne 30. maja 1986 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesu? skupnosti komunalno in cestno dejavnost občine Brežice za obdobje 1986—1990
1
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost občine Brežice ugotavljata, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost občine Brežice za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejela več kot polovica vseh uporabnikov komunalnih storitev ter vsi izvajalci komunalnih storitev.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1051-4/86
Brežice, dne 16. maja 1986.
Predsednik
skupščine Samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost občine Brežice
Stane Ilc 1. r.
CELJE
1148.
Skupščina občine Celje je po 35. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) na seji zborov dne 29. utaja 1986 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Celje za leto 1985
1.	člen
Potrdi se zaključni račun proračuna občine Celje za leto 1985, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Celje in sredstva iz-
ločena na posebni partiji žiro računa proračuna občine Celje.
2.	člen
Prihodki. so bili doseženi in razporejeni po bilanci občinskega proračuna za leto 1985 takole:
din
—	skupaj prihodki	931,120.282
—skupaj razporejeni prihodki po posebnem delu proračuna	905,611.639
—	presežek prihodkov nad odhodki ,	25,508.643
3.	člen
Presežek prihodkov iz prejšnjega člena v znesku 25,508.643 din se prenese v naslednje leto.
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje:
din
—	prihodki skupaj	24,464.279
—	odhodki skupaj	6,351.240
—	presežek prihodkov nad odhodki 18,113.039
Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada 18,113.039 din se prenese v naslednje leto.
5.	člen
Sredstva posebne partije proračuna občine Celje za leto 1985 znašajo 902.639 din in se prenesejo v naslednje leto.
6.	člen
Odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St 400-7/85 v
Celje, dne 29. maja 1986. .
Predsednik Skupščine občine Celje
Tone Zimšek 1. r.
Bilanca doseženih prihodkov in razporeditev prihodkov po glavnih namenih proračuna občine Celje za leto
1985
Vrsta
prihodka
Prihodki
Skupaj
Glavni
namen
Razporeditev prihodkov
Skupaj
0	Sredstva prenešena iz preteklega leta
1	Davek iz dohodka in osebnega dohodka
2	Davek na promet in premoženje
3	Takse in odstopljeni republiški prihodki
5	Prihodki po posebnih predpisih
6	Prihodki upravnih organov in drugi
prihodki
Skupaj
833.214
323,407.762 481,457.781 * 1
70,101.442
215.062
55,105.021
931,102.282
01	Dejavnost organov DPS In skupščinska dejavnost	682,983.010
02	Dejavnost ljudske obrambe	18,363.345
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij	40,064.346
04	Negospodarske investicije	34,244.164
08	Socialno varstvo — varstvo borcev	26,982.642
09	Zdravstveno varstvo	3,192.174
10	Komunalna dejavnost	9,492.787
12	Dejavnost krajevnih skupnosti	50,382.000
16	Intervencije v gospodarstvu	13,341.374
17	Tekoča proračunska rezerva obveznosti preteklih let	1,771.381
18	Sredstva rezerv	9,302.871
	Druga poraba	15,491.545
	Presežek prihodkov nad odhodki	25,508 643
	Skupaj	931,120.282
1149.
Skupščina občine Celje je po 219. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in • 118. člena statuta občine Celje sprejela na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1986
ODLOK
o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za leto 1985
Potrdi se letni davčni zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Celje za leto 1985.
2.	člen
Prispevki po tem odloku se nakazujejo po zaključnih računih za prve tri mesece v. tekočem letu in pozneje vsakega zadnjega dne v mesecu za tekoči mesec,
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-12/83
Celje, dne 29. maja 1986.
1.	člen
Letni davčni zaključni račun vsebuje:
—	obremenitve
—	obresti, stroški
—	odpisi
—	plačila
znesek kompenz. dolga
din
1.104,703.276 16,062 459 443.429 1.093,575.500 . 12. 1985	26,746.806
2.	člen
Letni davčni zaključni račun vsebuje bilanco, bruto bilanco in pregled individualnih dolgov oziroma preplačil za prispevke in davke.
Predsednik Skupščine občine Celje
Tone Zimšek 1. r.
1151.
Skupščina občine Celje je po 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1986 sprejela
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-3/86-8
Celje, dne 29. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Celje
Tone Zimšek 1. r.
1150.
Skupščina občine Celje je po 17. členu zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št, 33/71) na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1986 sprejela
ODLOK
o prispevku za obrambo pred točo, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije za srednjeročno obdobje 1986—1990, plačujejo prispevek za obrambo pred točo in sicer:
Družbeni sektor od dohodka v '/•
teto	terciarni
primarni sekundarni In drugi
zainteresirani
1986	0,44	0,30	0,15
1987—1990	0,25	0,15	0,10
ODLOK
o določitvi vrednosti elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Celje
1.	člen
S tem odlokom se določa vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja, ki se prodaja občanom ali civilno pravnim osebam.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za en m2 stanovanjske površine v letu 1985 znaša 69.700 din.
Stroški za komunalno urejanje zemljišč znašajo 17 %> od poprečne gradbene cene, navedene v prejšnjem odstavku.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o določitvi elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v * občini Celje (Uradni list SRS, št. 25/85).
4.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dah po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 46-1/86
Celje, dne 29. maja 1986.
1152.
Skupščina občine Celje je po 40. členu zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1986 sprejela
ODLOK
o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene m2 stanovanjske površine, ki služi za določitev koristi za
razlaščeno stavbno zemljišče v občini Celje
1.	člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v višino 0,8 "/o od poprečne gradbene cene za m2 stanovanjske površine, ki se je v letu 1985 oblikovala v družbeni gradnji na območju občine Celje in znaša 69.700 din.
2.	člen
Z dnem, ko prične veljali ta odlok, preneha vetiati odlok ,o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene m2 stanovanjske površine, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Celje (Uradni lisi SRS. št, 25/85).
3.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 46-1/86
Celje, dne 29. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Celje
Tone Zimšek 1. r.
1153.
Skupščina občine Celje je po 8. členu zakona o temeljni geodetski izmeri (Uradni Ust SRS, št. 16 74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29 maja 1988 sprejela
ODLOK
o spiošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih in v vizirnih linijah med točkami temeljnih geodetskih mrež 1
1.	člen
Da se zagotovi nemoteno opravljanje geodetskih del, je s tem odlokom razglašena splošna prepoved gradnje ob izmeritvenih znamenjih naslednjih točk temeljnih geodetskih mrež:
1.	geoidna točka št. 3 na Golovcu (trigonometrična točka 3. reda) na delu parcele št. 971 v k. o. Spodnja Hudinja,
2.	fundamentalni reperji mestne nivelmajske mreže 1. reda: FR-1 na delu parcele št. 324/1 v k. o. Zagrad, FR-2 na delu parcele št. 3 v k. o. Prožinska vas, FR-3 na delu parcele št. 958/1 v k. o. Spodnja Hudinja, FR-4 na delu parcele št. 522 v k. o. Vojnik—okolica in FR-5 na delu parcele št. 1144/26 v k. o. Sentjungert.
S tem odlokom je prepovedana gradnja vseh nadzemnih objektov v vizirnih linijah z geoidne točke št. 3 — Golovec na:
—	trigonometrične točko 2. reda št. 105, 105 c — Sv. Kunigunda,
—	trigonometrično točko 3. reda št. 102, 102 c — Marijin hrib,
—	trigonometrično točko 3. reda št. 2 — Zbelovska gora,
—	trigonometrično točko 2. reda št. 101 — Tolsti
vrh,
—	trigonometrično točko 3. reda št. 5 — Hom.
Splošna prepoved gradnje velja v razdalji 5 m
okrog izmeritvenega znamenja in 5 m okrog vizirne linije.
2.	člen
Meja območja splošne prepovedi gradnje je vrisana in prikazana na kopijah temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : 5000 in na kopijah zemljiško-ka-tastrskih načrtov v merilu 1 : 2880 oziroma v merilu 1 : 1000, ki jih hrani in vzdržuje Geodetska uprava občin Celje in Laško in so na vpogled občanom, organom in organizacijam v njenih prostorih,
3.	člen
Investitorji posameznih nadzemnih objektov pri točkah, navedenih v 1. členu tega odloka, so dolžni priložiti k lokacijski dokumentaciji soglasje Republiške geodetske uprave. Zahtevek za izdajo soglasja se vloži na Geodetski upravi občin Celje in Laško.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-4/85
Celje, dne 29. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Celje
Tone Zimšek 1. r.
1154.
Skupščina občine Celje je na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1986 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Vojnik — cona 10
1.	člen
Zazidalni načrt Vojnik — cona 10 (Uradni vestnik Celje, št. 14/70, št. elaborata ZNG 6/70) se spremeni in dopolni po projektu, ki ga je izdelal Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo pod številko 131/85 v decembru 1985.
2.	člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se nanašajo na gradnjo enodružinske stanovanjske hiše na parceli št. 536 k. o. Vojnik—trg.
3.	člen
Stanovanjska hiša na parceli 536 k. o. Vojnik bo pritlična z izkoriščenim podstrešjem, vkopano kletjo in garažo v podaljšku strehe.
Smer slemena je S—J, naklon strehe od 33°—38°.
4.	člen
Prizidek ali nadzidava objekta se dovoli, kadar ne gre za spremembo namembnosti objekta ali samostojno stanovanjsko enoto, ampak le za izboljšanje bivalnih pogojev s povečanjem stanovanjske površine ali posodobitev starejšega objekta, ki je brez ustreznega stanovanjskega standarda, vendar tak poseg v prostor ne sme biti v nasprotju z rešitvami v prostorskem izvedbenem aktu in ne sme prizadeti pravic in zakonitih interesov drugih oseb ter da ne potrebuje novih komunalnih in drugih priključkov na javne komunalne objekte in naprave.
Kot pomožni objekti se v ob moč j d zazidalnega načrta dovolijo garaže za osebne avtomobile, drvarnice in nadstreški. Garaže in drvarnice so lahko kot prizidki ali samostojni objekti.
5.	člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta so stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska urbanistična inšpekcija.
7.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/70-5
Celje, dne 29. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Celje
Tone Zimšek 1. r.
1155.
Skupščina občine Celje je po 39. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. št. 18/84) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29, maja 1988 sprejela
ODLOK
o sprei 'Iju zazidalnega načrta Trnovlje jug 1 2
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt Trnovlje jug, ki ga je v oktobru 1985 izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje pod št. projekta 7/84 in je sestavni del odloka.
2.	člen
Območje zazidalnega načrta leži na levem bregu Hudinje in sega na severnem delu do tra j nevarovanih kmetijskih zemljišč, na vzhodu do industrijske ceste in na jugu do rezervata Plinarne. Celotno območje je v katastrski občini Trnovlje.
Obodna meja po parcelah poteka od Izhodiščne točke v severozahodnem vogalu ZN od levega roba potoka Hudinja proti vzhodu in prečka parcelo 307/5, po severni meji parcele 307/6 in 294/3. Tu zavije proti severu ob zahodnih mejah parcel 293/5, 293/6, 293/13, 294/1 in 277/4.
Dalje poteka proti severovzhodu po severni meji pare. št. 277/4, 277/5, kjer zavije proti severu ob zahodni meji pare. št. 277/6, od tu dalje zavije proti vzhodu po severni meji parcel 291/3, 291/1, 290 in prečka cesto s pare. št. 1445/1. Tu zavije proti jugu in poteka ob cesti, ob zahodni in južni meji pare. 286/7, nato zavije proti jugu ob vzhodni meji pare. 286/8, do severovzhodnega vogala pare, 286/24, od tu poteka proti vzhodu in seka parcele 335 in 337 ter dalje po severnih mejah parcel 346, 344 in 343 k. o. Trnovlje.
Tu zavije proti jugu v razdalji okoli 46,0 m, se zopet lomi in poteka proti severovzhodu po severni meji pare. 342/1 do poti pare. št. 1444/3. Od tu poteka ob poti proti jugu, po vzhodnih mejah parcel 342/1, 342/3, 342/2 in 348/1. Tu zavije proti zahodu po severni meji pare. 349/2 (meja Petrol), nadalje proti jugu ob vzhodnih mejah parcel 349/1, 350, 351/1, 352/1 in 353. Tu zavije proti zahodu po delu južne meje parcele 353, seka pare. 354, do vzhodnega roba predvidene industrijske ceste. Od tu poteka, proti jugu v premi črti, po vzhodnem robu ceste in seka parcele 355/1, 356/1, 357/1, 375/1, 376/1, 377/1, 378/1, 411/1, 412/1 in 413/1. Tu zopet zavije ob cesti proti jugozahodu in poteka po južnih mejah parcel 414/1, 415/2, 415/3, 819, 415/4, 415/5, 415/6, 414/3, 319 do ceste s pare. št. 1445/5.
Tu zavije ob cesti proti jugu v razdalji okoli
40,0	m, nadalje proti zahodu in seka pare. 429/2, po južni meji parcele 426/2 ter seka parceli 428/1 in 426/3. Od tu zavije proti jugu ob zahodni meji pare. 404/3, nato zavije proti zahodu po južnih mejah parcel 402 in 399 ter seka parcelo 391, vse do levega roba potoka Hudinje. Dalje poteka po levem robu potoka Hudinje nizvodno v razdalji okoli 510,0 m, vse do izhodiščne točke.
Skupna površina obravnavanega območja meri 27,77 ha.
3.	člen
Celotno območje zazidalnega načrta je razdeljeno na 8 karejev, in sicer:
Kare 1 je rezervat servisnih in proizvodnih dejavnosti na severovzhodnem delu območja š površino 4,05 ha. Dovoz v kare je predviden «z industrijske ceste. Ob uvozu so v varovalnem pasu magistralnega plinovoda parkirne površine. V 60 m varovalnem pasu je možna ureditev skladišča, deponije itd., medtem ko je ožji varovalni pas v celoti ohranjen kot zelenica,
Kare 2 je kompleks med Cesto v Trnovlje, Hudinjo in trajnovarovanimi kmetijskimi zemljišči, ki meri 2,86 ha.
Poleg komunalne sanacije obstoječih objektov je namenjen dolgoročnemu razvoju Zavoda za živinorejo in veterinarstvo na opredeljeni lokaciji, pozidavi 6 stanovanjskih hiš in lokaciji vrtca.
Kare 3 meri 4,22 ha in meji na severu na Cesto v Trnovlje, na vzhodu na cesto E, na jugu na funkcionalna zemljišča predvidenih pošlovno-stanovanjskih objektov in na zahodu na rezervat Avtoprevozništva. Na tem območju je predviden nov center naselja Trnovlje z razširitvijo trgovine proti jugu in po razširitvi ureditev novega dovoza preko parkirnih površin na jugu. Predvidena je gradnja 5 stanovanjskih hiš. V južnem delu so načrtovane večje rekreacijske površine z lokacijo 88 dreves, ki so z ostalimi deli soseske povezane s peš potmi,
Kare 4 je območje med povezovalno in industrijsko cesto ter cestami L in E in meri 5.38 ha. Namenjeno je gradnji 7 stanovanjskih in 21 poslovno stanovanjskih objektov za nehrupno obrt in ki ne onesna-
žuje okolja, kot so: frizer, krojač, čevljar, servisi gospodinjskih, TV in radijskih aparatov, kemična čistilnica, soboslikar ipd. Dovoz do vseh objektov je s servisnih cest F in H,
Kare 5 je kompleks med Avtoprevozništvom, RTF Trnovlje, cesto L in cesto E, do predvidenih rekreacijskih površin na severu in meri. 3,20 ha. Cesta I loči kompleks na vzhodni del, namenjen gradnji 7 poslov-no-stanovanjskih objektov za potrebe drobnega gospodarstva z nehrupno dejavnostjo in na zahodni del, namenjen gradnji 10 poslovno-stanovanjskih objektov za hrupno obrt in 3 delavnic za hrupno obrt. Za stanovanjski objekt na pare. št. 368/3 je predvidena sprememba namembnosti. Pogoji za dovozne priključke so enaki kot v kareju 4,
Kare 6 je južni del kompleksa, med cesto L, Hudinjo, območjem Plinarne in industrijsko cesto in meri 3,97 ha. Na ta predel sega 150 m varovalni pas rezervoarjev tekočega naftnega plina, ki je pozidan s stanovanjskimi objeKti, katerim je potrebno spremeniti namembnosti za proizvodno dejavnost. Na ostalih površinah je predvidena gradnja 19 novih objektov za proizvodnjo in servisno dejavnost. Zaradi zadostnih odmikov med objekti je dejavnost lahko tud! hrupna,
Kare 7 je namenjen potrebam Avtoprevozništva s površino 3.54 ha in leži med Hudinjo, RTP Trnovlje. Cesto v Trnovlje in obstoječo stanovanjsko cono na vzhodu. Za potrebe dolgoročnega razvoja DO je predviden rezervat, ki sega na jugu do RTP Trnovlje. Glavni dovoz je predviden s Ceste v Trnovlje. Zahodno od ceste C pa je zaradi bližine stanovanjske soseske obvezna zasaditev zelenega pasu.
Kare 8 je rezervat RTP Trnovlje in meri 0.55 ha.
Za posege v prostor v kareju 1 in 3 ter za gradnjo poslovnostanovanjskih objektov v karejih 4, 5 in 6 je obvezno izdelati lokacijsko dokumentacijo.
4.	člen
V	kareju 1 so določene gradbene linije objektov, ki upoštevajo predpisane odmike od ceste železniškega tira in magistralnega plinovoda. Višinski gabarit bo prilagojen tehnološkim zahtevam, vendar ne sme presegati 8.00 m (višina slemena) ali P + 1 etažo. Streha je dvokapnica s kritino svetle barve. Ograja poteka po meji funkcionalnega zemljišča, odmaknjena od železniškega tira 5,00 m.
Prostostoječi stanovanjski objekti v kareju 2 so maksimalnih tlorisnih gabaritov 12 X 10 m, s kletjo, pritličjem in izzidanim podstrešjem. Igralnice pritličnega vrtca morajo biti locirane proti jugu, ob cesti pa mora biti obvezno zasekan protihrupni nasip. Namesto montažnega vrtca je dopustna gradnja drugačne izvedbe, vendar v predvidenem tlorisnem gabaritu.
V	kareju 3 je niz enodružinskih stanovanjskih hiš tipa RC 4, s kletjo, pvitjičjem in izzidanim podstrešjem, tlorisnih dimenzij 12 X 9 m in smerjo slemena sever— jug.
Novi stanovanjski objekti v kareju 4 so maksimalnih tlorisnih dimenzij 12 X 10 m, s kletjo, pritličje min izzidanim podstrešjem ter delavnicami, 8 X 10 m 7. upoštevanjem mbvni ilnrh odmikov med objekti.1 Delavnice so lahko v stanovanjskem objektu ali kot prizidek.
En a ki c sgn v zr> "'•'■•'"odi'rin in arhitekturno oblikovanje veljajo tudi za kure 5.
Za objekte v kareju 6 so določene gradbene linije, imajo pa lahko P + 1 etažo. Streha je dvokapna s kritino svetle barve. Funkcionalna zemljišča so lahko omejena z ograjo.	•
5.	člen
V naj večji možni meri se ohrani obstoječa vegetacija, predvidena pa izbere glede na odpornost zoper specifične klimatske in rastiščne razmere ter glede na potrebe zadrževanja prahu in hrupa.
Zasnova zelenih površin obsega zasaditve ob parkiriščih, ob funkcionalnem zemljišču Petrola, ob kulturnem domu, vrtcu, ob športnih površinah ter na funkcionalnem zemljišču Plinarne.
Za meteorne vode bo potrebno urediti jarek Trnovlje, ki bo v zgornjem toku uveden kot odprt tra-pezni zemeljski kanal, spodnji odsek pa se kanalizira z iztokom v Vzhodno Ložnico.
Lokalni cesti št. 14 in 17, ki bosta imeli funkcijo napajanja območja, bosta rekonstruirani s spremembo koncepta napajanja, ker bo cesta št. 17 na območju Plinarne opuščena. Ostale ceste znotraj območja služijo le kot interne stanovanjske ceste. Ob Trnoveljski cesti je predvidena obojestranska -kolesarska steza in peš pot. Pri vseh cestah tudi za podaljšek Petrol, je obvezno urediti kvalitetno odvodnjavanje zgornjega in spodnjega ustroja cestišča,
Predvidena je zgostitev avtobusnih prevozov.
Ob vrtcu in trgovini je predvideno dvoje manjših parkirišč (ca. 35 parkirnih mest).
Za potrebe industrijskega rezervata je potrebno zgraditi industrijski tir MT 3 a ob podaljšani industrijski cesti. Zasnova ptt omrežja predvideva izvedbo distribucijskega omrežja z zemeljskimi kabli s priključkom na TT kabel ob cesti v Trnovlje. Ob rekonstrukciji trnoveljske ceste, je treba ustrezno zaščititi glavni mednarodni telefonski kabel, ki je položen pod predvideno, kolesarsko, stezo oziroma peš potjo. Istočasno bo potrebno rekonstruirati tudi obstoječ cevovod 0 100 na 0 200 oziroma 250 s po*ekom pod kolesarsko stezo ali hodnikom za pešce. Ob predvidenih cestah bo potrebno položiti napajalne cevovode za vodo vsaj 0 100 ali 150.
Za kompleks predvidene zazidave bo potrebno zgraditi kanalizacijski sistem s priključkom na ko-lektor Trnovlje—Ljubečna.
Daljnovod 2 X 10 KV Severni krožni — Industrija se kablira od RTP Trnovlje do TP Veterinarska. Daljnovod 2 X 10 KV Ljubečna—Vojnik se prestavi v skupni elektroenergetski koridor 2 X 110 KV Selse—Pekre, vendar po zgraditvi RTP Vojnik. Elektrifikacija območja pa obsega izgradnjo transformator-kih postaj 10 (20)/0,4 KV visokonapetostnega 10 (20) KV in nizkonapetostnega 1 KV razvoda ter javno razsvetljavo.
Po projektu sanacija plinovodnega omrežja Celja je za obravnavano območje predvidena delna plinifikacija. Obstoječi objekti imajo ogrevanje urejeno z individualnimi kotlovnicami in kurišči na trda in tekoča goriva, ki jih bo mogoče priključiti na razvod zemeljskega plina, Obrtno cono bo možno priključiti tudi na daljinsko ogrevanje.
Individualni stanovanjski objekti bodo odpadke zbirali v klasične smetnjake, v karejih z ob- tno delavnostjo pa . v zabojnike. Odpadke, ki nastanejo pri tehnologih obrtne proizvodnje morajo p-oi vi-alci selekcionirati in organizirati odvoz na za to name-
njeno centralno zbirališče odpadkov (kareji 1, 4, 5, 6, 7 in 8).
Skladno z načrtom zaklanjanja se ob realizaciji zazidalnega načrta zgradijo potrebna nova zaklonišča.
6.	člen
Za realizacijo zazidalnega načrta je potrebno rušenje objektov na pare. št. 395/3, 395/4 in 395/5 k. o. Trnovlje, za zaključeno tretiranje odplak z obravnavanega območja pa izgradnja RZ9, glavnega zbiralca 6 Z 2 in čistilne naprave.
s 7. člen
Etapnost priprave in urejanja stavbnih zemljišč ter izgradnje posameznih objektov in naprav se določi skladno z razvojem in pospeševanjem drobnega gospodarstva s srednjeročnim planom in letnimi programi.
Do spremembe namembnosti zemljišč in do pričetka komunalnega urejanja kompleksa se obstoječa nepozidana zemljišča uporabljajo v kmetijske namene.
Objekti, predvideni za rušenje ali spremembo namembnosti, obdržijo do realizacije svojo sedanjo funkcijo.
8.	člen
Investitorji in izvajalci objektov in naprav morajo dosledno upoštevati določila zazidalnega načrta ter pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij, ki so sestavni del zazidalnega načrta.
9.	člen
Pil zidek in ali nadzidava objekta se dovoli, če ne gre za spremembo namembnosti objekta ali samostojno stanovanjsko enoto, ampak le za izboljšanje bivalnih pogojev s povečanjem stanovanjske površine ali posodobitev starejšega objekta, ki je brez ustreznega stanovanjskega standarda, vendar tak poseg ne sme biti v nasprotju z rešitvami v prostorskem izvedbenem aktu in ne sme prizadeti pravic in zakonskih interesov drugih oseb ter da ne potrebuje novih komunalnih in drugih priključkov na javne komunalne objekte in naprave. Kot pomožni objekti se dovolijo garaže za osebne avtomobile, drvarnice in nadstreški. Garaže in drvarnice so lahko prizidki ali samostojni objekti.
Za potrebe zavoda za živinorejo in veterinarstvo so prizidki možni skladno z osnovno veterinarsko dejavnostjo.
10.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu.
11.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska urbanistična inšpekcija.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-3/83
Celje, dne 29. maja 1986.
1156.
Skupščina občine Celje je po 39. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1986 sprejela
ODLOK
o sprejetju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Zg. Hudinja
1.	člen
Zazidalni načrt Zgornja Hudinja (Uradni vestnik Celje, št. 28/63 in Uradni list SRS, št. 22/79 19/85 in 21/85) se spremeni in dopolni po projektu št. 73/85, ki ga je v februarju 1986 izdelal Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo in je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta obravnavajo gradnjo 53 vrstnih pritličnih garaž na pare. št. 502/10 k. o. Sp. Hudinja na območju, ki je omejeno na severu z Ul. Frankolovskih žrtev, na vzhodu z Mariborsko cesto, na jugu s kompleksom osemletke Franja Vrunča in na zahodu s parkiriščem pred blokovno stanovanjsko gradnjo.
3.	člen
Vrstne garaže so predvidene na treh lokacijah med stolpiči in sicer:
—	prvi niz tlorisne dimenzije 31,00 X 5,60 m bo imel 11 garaž širine 2,60 m, višina kapi bo 2,10 m nad koto garažnih tal, streha bo dvokapnica z naklonom 30° C, niz bo postavljen v smeri sever—jug med stanovanjskima stolpičema Ul. Frankolovskih žrtev 7 in 11 a,
—	drugi niz tlorisne dimenzije 39,40 X 11,00 m bo imel 28 garaž širine 2,60 m, višina kapi bo 2S10 m nad koto garažnih tal, streha bo dvokapnica z naklonom 30°, niz bo postavljen v smeri vzhod—zahod med stanovanjskima stolpičema Ul. Frankolovskih žrtev 7 in 9,
—	tretji niz tlorisne dimenzije 39,40 X 5.60 m bo imel 14 garaž širine 2,60 m, višina kapi bo 2,10 m nad koto garažnih tal, streha bo dvokapnica z naklonom 30°, niz bo postavljen v smeri vzhod—zahod severno nad obstoječo ograjo šolskega kompleksa.
4.	člen
Vsi trije garažni nizi morajo biti zidani iz odpornega in statično ustreznega gradbenega materiala, zaradi enotnega oblikovanja pa morajo biti izvedeni kot enotna gradbena faza in kot gradbeno izvajanje vrstnega načina pozidave.
5.	člen
Dovoz dd vrstnih garaž bo preko obstoječe interne stanovanjske ceste s priključkom na Ul. Frankolovskih
žrtev.
Odvajanje meteornih voda mora biti izvedeno skladno z veljavnimi predpisi in priključeno na javno kanalizacijsko omrežje.
Celotna okolica vrstnih garaž mora biti ustrezno
ozelenjena.
6.	člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta so stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega
dela in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu.
7.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska urbanistična inšpekcija.
1158.
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je na podlagi 5. člena odloka o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 32/84) in 219. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82, 21/82, 8/84, 17/84 in 6/86) na seji dne 27. maja 1986 sprejel
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-9/74-5
Celje, dne 29. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Celje
Tone Zimšek 1. r.
GROSUPLJE
1157.
Na podlagi 24., 25., 47. in 142. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 46. in 47. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. IS/Si), 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82, 8/84 in 6/86) in na osnovi smernic za pripravo dolgoročnega plana občine Grosuplje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, je Skupščina občine Grosuplje, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. maja 1986 ter družbenopolitičnega zbora dne 19. maja 1986 sprejela
SKLEP
o sprejetju dolgoročnega družbenega plana občine
Grosuplje za obdobje od leta 1986 do leta 2000
I
Sprejme se dolgoročni plan občine Grosuplje za obdobje od leta 1986 do leta 2000.
_ II
Dolgoročni družbeni plan občine Grosuplje je stalno na vpogled na Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Grosuplje, prostorske sestavine družbenega plana občine z urbanističnimi zasnovami za Grosuplje-Smarje Sap in za Ivančno go-rico-Stično-Sentvid pa na Oddelku za urbanizem in gradbene zadeve občine Grosuplje. III
III
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. -
SKLEP
o valorizaciji cen za geodetske storitve 1
Valorizirajo se cene geodetskih storitev iz 3. čle-
na odtoka o cenah za geodetske storitve:
din
1.	Parcelacija
1.	Navezava na geodetsko mrežo	6.800
2.	Parcelacija
2.1.	Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha
na dva dela	20.180
2.2.	Za vsak nadaljnji 0,3 ha	5.950
2.3.	Za vsako dodatno novo parcelo	5.100
2.4. Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 °/o
2. Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov
1.	Navezava na geodetsko mrežo	6.800
2.	Parcelacija za obod
2.1.	Za vsak lom meje oboda	4.285
2.2.	Za vsako novo nastalo parcelo	5.100
3.	Ekspropriacija dolžinskih objektov
1.	Navezava na geodetsko mrežo	6.800
2.	100 dolžinskih metrov ekspropriacije	29.070
4.	Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra
1.	Navezava na geodetsko mrežo	6.800
2.	Določitev meje
2.1.	Za grafično izmero za dve mejni
točki	15.810
2.2.	Za vsako nadaljnjo	mejno točko	4.930
2.3.	Za numerično izmero za dve mejni
točki	8.500
2.4.	Za vsako nadaljnjo	točko	3.400
5.	Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku
1.	Navezava na geodetsko mrežo	6.800
2.	Ugotovitev meje
2.1. Za dve mejni točki	11.900
2 2. Za vsako nadaljnjo	mejno točko	3.400
6.	Cene ur v izjepinih primerih:
1.	Terensko delo geodetskega strokovnjaka 2,575
2.	Pisarniško delo geodetskega, strokovnjaka 2.100
3.	Risarsko delo	1.485
4.	Figurantsko delo	835
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-7/86
Grosuplje, dne 29. maja 1986.
St. 30-13/81
Grosuplje, dne 21. maja 1986
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje
Marjan Ahlin 1. r.
IDRIJA
1159.
Na podlagi 3., 6. in 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1986 sprejela
ODLOK
o komunalnih dejavnostih v občini Idrija
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok določa dejavnosti, ki se v občini Idrija štejejo za komunalne dejavnosti, določa kateri objekti in naprave za opravljanje teh dejavnosti se štejejo za komunalne objekte in naprave individualne oziroma skupne rabe, predpisuje obvezno uporabo in obvezno plačilo določenih komunalnih storitev in proizvodov ter pogoje in način opravljanja komunalnih dejavnosti v krajevnih skupnostih.
II.	VRSTE KOMUNALNIH DEJAVNOSTI
2.	člen
Za komunalne dejavnosti se šteje:
1.	oskrba naselij z vodo, ki obsega zajemanje, čiščenje in dovajanje vode gospodinjstvom, industriji in drugim uporabnikom,
2.	odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz
naselij, ki obsega:
—	zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda
iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov v naselju,	>
—	odvajanje padavinskih voda v naseljih,
3.	vzdrževanje čistoče v naseljih, ki obsega čiščenje javnih površin, urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov, teh storitev,
4.	urejanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic in otroških igrišč in drugih javnih površin s pripadajočimi napravami in opremo,
5.	urejanje javnih parkirišč, dovoznih poti, peš poti, hodnikov in drugih javnih poti v naselju,
6.	javna razsvetljava v naselju, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naselju,
7.	urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost, ki obsega:
—	pogrebne storitve,
—	storitve v zvezi z upepeljevanjem
—	oddaja prostora za grobove v najem
8.	urejanje in vzdrževanje javnih tržnic
9.	urejanje ulic, trgov in cest v mestu in naseljih mestnega značaja, ki niso uvrščene med magistralne in regionalne ceste
10.	izobešanje zastav na javnih mestih in.plakatiranje na javnih' mestih
11.	oskrba naselij s toplotno energijo
12.	opravljanje dimnikarskih storitev. -
3.	člen
Komunalne dejavnosti iz 2. člena tega odloka so posebnega družbenega pomena.
III.	KOMUNALNI OBJEKTI IN NAPRAVE '
4.	člen
Objekti in naprave, ki služijo za opravljanje komunalnih dejavnosti se glede na vrsto in rabo določajo kot:
a)	komunalni objekti in naprave individualne rabe, ki so:
—	objekti in naprave za oskrbo z vodo
—	objekti in naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih voda
—	objekti in naprave za odstranjevanje komunalnih odpadkov
—	pokopališki objekti in naprave
—	javne tržnice
—	objekti in naprave za oskrbo naselij z toplotno energijo
b)	komunalni objekti ' in naprave skupne rabe, ki so:
—	javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice in otroška igrišča,
—	objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda,
—	hodniki, peš poti, dovozne poti in druge javne površine v naseljih,
—	ulice, trgi in ceste, ki niso razvrščene med regionalne in lokalne ceste,
—	omrežje in naprave javne razsvetljave,
—	objekti in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi.
5.	člen
Za javni vodovod po tem odloku se šteje vodovod, ki .služijo za oskrbo več kot petim gospodinjstvom oziroma več kot dvajsetim prebivalcem.
■ Za javno kanalizacijo po tem odloku šteje vsako primarno in sekundarno omrežje in naprava za odvajanje odpadnih voda, na katerega je priključen uporabnik. Za javno odlagališče komunalnih odpadkov po tem odloku šteje vsako odlagališče, ki je določeno v prostorskem delu družbenega plana občine Idrija.
IV.	OBVEZNA UPORABA IN OBVEZNO PLAČILO KOMUNALNIH STORITEV
6.	člen
Uporabniki komunalnih storitev morajo obvezno uporabljati in plačevati komunalne storitve v. naslednjih komunalnih dejavnostih:
—	oskrba naselij z vodo
—	odvajanje odpadnih voda iz naselij
—	urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov
—	oskrba naselij s toplotno energijo.
7.	člen
Uporaba in plačilo komunalnih storitev iz prejšnjega člena tega odloka je obvezna, ko je v naselju oziroma delu naselja dana možnost za priključitev oziroma uporabo.
Dolžnost upravi jaka vodovoda oziroma kanalizacije je, da ugotovi obveznost priključitve uporabnika na javni vodovod oziroma javno kanalizacijo
Obveznost priključil ve na javni vodovod oziroma javno kanalizacijo ugotovi na predlog upravljalna
vodovoda oziroma kanalizacije ali sanitarnega inšpektorja upravni organ, pristojen za komunalne zadeve z odločbo.
8.	člen
Uporabniki so dolžni plačevati komunalne storitve, katerih uporaba je obvezna, če so bile storitve dejansko opravljene v obsegu in kakovosti, dogovorjenih v Samoupravni komunalni interesni skupnosti.
Izvajalec sme komunalne storitve zaračunavati po cenah, ki jih oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi.
V.	POGOJI IN NAČIN OPRAVLJANJA
KOMUNALNIH DEJAVNOSTI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
9.	člen
Razmejitev med komunalnimi dejavnostmi oziroma komunalnimi objekti in napravami katere opravlja, oziroma s katerimi gospodari organizacija združenega dela, ter tistimi, katere opravlja oziroma s katerimi gospodari neposredno krajevna skupnost se ureja s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Idrija.
Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Idrija da pobudo za razmejitev med tistimi javnimi vodovodi oziroma javnimi kanalizacijami, ki do sedaj niso bili v upravljanju niti krajevnih skupnosti niti organizacije združenega dela.
10.	člen
Pri zadovoljevanju svojih potreb na področju komunalnih dejavnosti neposredno v krajevni skupnosti, delovni ljudje in občani v skladu s statutom krajevne skupnosti odločajo o:
—	združevanju in uporabi sredstev za graditev komunalnih objektov in naprav
—	pogojih in načinu opravljanja komunalnih storitev
—	cenah posameznih storitev oziroma proizvodov
—	delu za opravljanje posameznih skupnih nalog.
Pri urejanju zadev iz prejšnjega odstavka se morajo krajevne skupnosti ravnati v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Idrija, pravilnikih sprejetih v Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Idrija in odloki občine. 11
11.	člen
Komunalni objekti in naprave s katerimi upravlja krajevna skupnost so njeno osnovno sredstvo.
Krajevna skupnost obračunava amortizacijo komunalnih objektov in naprav v skladu s samoupravnim sporazumom o temljib plana komunalne skupnosti oziroma v skladu s predpisi o amortizaciji.
Javne površine (javni parki, nasadi; drevoredi, zelenice in javna otroška igrišča ter pokopališča), krajevne skupnosti evidentirajo, ocenijo in knjižno izkazujejo višino stroškov, ki so potrebni za njihovo vzdrževanje v določenem časovnem razdobju, v skladu z navodilom republiškega upravnega organa, pristojnega za komunalno gospodarstvo.
12.	člen
Krajevna skupnost sprejme za javne vodovode, ki so v njihovem upravljanju kriterije in merila za prednostno zadovoljevanje, kadar zaradi pomanjkanja pitne vode ni mogoče zadovoljiti vseh potreb po pitni vodi.
Kriterijem in merilom iz prejšnjega odstavka daje soglasje Izvršni svet Skupščine občine Idrija.
13.	člen
Kontrolo kvalitete pitne vode iz vseh javnih vodovodov, odpadnih voda iz javne kanalizacije, odlagališč komunalnih odpadkov ter odnosa do gospodarjenja s komunalnimi objekti na območju občine Idrija izvaja za to usposobljena organizacija združenega dela.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
14.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti :
—	če ne uporablja komunalnih storitev za katere je predpisana obvezna uporaba (7. člen)
Z denarno kaznijo od 300 do 5.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
15.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 2.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki krši določila 7. člena tega odloka.
VIL KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Delovni ljudje in občani, ki svoje potrebe na področju komunalnih dejavnosti zadovoljujejo neposredno v krajevni skupnosti, morajo opravljanje teh dejavnosti uskladiti z določbami tega odloka najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega odloka.
17.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe Medobčinskega inšpektorata Idrija—Logatec—Vrhnika pri SO Idrija.
18.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati:
—	odlok o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 20/77)
—	odlok o določitvi, da je vzdrževanje ulic, trgov in cest v mestu, naseljih mestnega značaja in ostalih naseljih v občini Idrija komunalna dejavnost (Uradni list SRS, št. 21/83).
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-2/86
Idrija, dne 29. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Ivica Kavčič, dipl. Inž. 1. r.
1160.
Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79, 11/81 in 8/82), je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1986 sprejela
ODLOK
o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Idrija
1.	člen
S tem odlokom se določa odstotek od povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v letu 1985 za 1 m2 stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju občine Idrija.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine in odstotek od povprečne gradbene cene sta osnovna elementa za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče:
a)	povprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine (brez stroškov urejanja stavbnega zemljišča) je 100.836 din;
b)	odstotek od povprečne gradbene cene je 0,6 °/o.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Idrija (Uradni list SRS, št. 7/85).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-3/86
Idrija, dne 29. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Ivica Kavčič, dipl. inž. 1. r.
1161.
Na podlagi 22. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/85) in' 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1986 sprejela
SKLEP
o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
I
Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Idrija znaša v letu 1986
0,0166 din:
n
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-11/85
Idrija, dne 29. maja 1986.
Predsednica Skupščine občine Idrija
Ivica Kavčič 1. r.
1162.
Na podlagi 4. odstavka 4. člena zakona o grobiščih in grobovih borcev (Uradni list SRS, št. 4 78) je Skupščina občine Idrija na skupni seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1986 sprejela
SKLEP
o urejanju, vzdrževanju in varstvu grobov in grobišč borcev na območju občine Idrija v letu 1980
1.	člen
Sprejme se program urejanja, vzdrževanja in varstva grobišč in grobov borcev na območju občine Idrija za leto 1986.
2.	člen
Skupna vrednost del znaša 326.000 din in to za:
Partizansko	grobišče	Črni vrh	din 60.000
Partizansko	grobišče	Bukovo	80.000
Partizansko	grobišče	Mrutni vrh	40.000
Partizansko	grobišče	Ravne	25.000
Partizansko	grobišče Vojščing in Vojsko		35 000
Partizansko	grobišče	Novaki	15.000
Partizansko	grobišče	Idrija	50.000
Partizansko	grobišče	Vrsnik	21.000
	3.	člen	
Finančna sredstva se zagotovijo v proračunu SO Idrija.
St. 59-4/86
Idrija, dne 29. maja 1986.
Predsednica Skupščine občine Idrija
Ivica Kavčič' 1. r.
KOČEVJE
1163.
Skupščina občine Kočevje je na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 10. člena pravilnik? o enotni metodologiji za izračun valorizirane, vrednosti hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 28/83) ter 187. člena stal uta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) na
seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. maja 1986 sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje
1.	člen
S tem odlokom se določi povprečna gradbena cena m2 stanovanjske površine in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter odstotek od povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za m2 stanovanjske površine ,na območju občine Kočevje in služi za vrednotenje razlaščenih stavbnih zemljišč za leto 1986.
2.	člen
Za stavbno zemljišče na območju -občine Kočevje se štejejo naslednja zemljišča:
—	za ožji gradbeni okoliš, mesto Kočevje s primestnimi naselji, to je območje, ki ga ureja urbanistični načrt ler območja, določena z zazidalnimi načrti kot izkazuje prostorski del družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1986—1990;
—	vsi drugi kraji občine Kočevje, na območju katerih se nahajajo zemljišča, ki so po veljavnih predpisih stavbna zemljišča.
3.	člen
Povprečna gradbena cena za m2 in odstotek od povprečne gradbene cene, sta osnovna elementa za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče;
a)	cena za ožji gradbeni okoliš mesta Kočevje 123.383 din
cena v drugih naseljih 73.483 din;
b)	odstotek od povprečne gradbene cene znaša:
—	za ožji gradbeni okoliš, 0,6 %>, odškodnina za m2 740 din
—	za druge kraje, 0,6 °/o, odškodnina za m2 441 din,
4.	člen
Povprečni stroški komunalnega urejanja za zemljišča v občini Kočevje znašajo 20 %> od vrednosti povprečne gradbene cene za m2 stanovanjske površine.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1164.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 89. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13 86) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Pol je na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih, skupnosti dne 28. maja 1986 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1985
1. člen
Zaključni račun proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1985 izkazuje:
din
—	prihodkov	1.013,783.989,70
—	odhodkov	1.012,346.561,70
—	presežek prihodkov	nad	odhodki	1,437.428,00
Presežek prihodkov	nad	odhodki	v	višini 1,437.428
se razporedi in prenese:
din
—	za končni obračun 1%> odvoda proračunskih prihodkov v rezervni sklad	44.220
—	upravnim organom občine	1,393.208
2.	člen
Sestavni del zaključnega računa proračuna občine je zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Moste-Polje, ki za leto 1985 izkazuje:
din
—	prihodkov	18,842.903,36
—	odhodkov	4,621.726,35
—	presežek prihodkov nad odhodki 14,221.177,00
Presežek prihodkov nad odhodki v višini 14,221.177 din se prenese v leto 1986.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS.
St. 010-8/86-01
Ljubljana, dne 30. maja 1986.
5.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 14/85).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 35-2/79-3/1
Kočevje, dne 22. maja 1986.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Stane Letonja, inž. 1. r.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Ivo Samec 1. r.
1165.
Na podlagi 89. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13/86) in 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73, 1/82 in 2/86) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1986 sprejela
SKLEP
o potrditvi davčnega zaključnega računa za leto 1985
I
Davčni zaključni račun za leto 1985 se potrdi.
II
Davčni zaključni račun, ki ga je dne 14. 4. 1986 pregledala komisija, imenovana s sklepom izvršnega sveta št. 010-1/86-06 z dne 27. 3. 1986, in ugotovila, da je pravilno sestavljen, obsega:
1.	bilanco
2.	bruto bilanco
3.	pregled skupno doseženega prometa
4..	pregled zaostankov in preplačil
5.	zapisnik komisije o pregledu
čuna.
III
Zaključni račun vsebuje:
1.	Prenos salda iz leta 1984
2.	Obremenitve za leto 1935
3.	Odpise v letu 1985
4.	Plačila v letu 1985
5.	Obresti in stroške v letu 1985
6.	Saldo zaostankov v letu 1985
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in,začne veljati osmi dan po objavi.
St. 010-2/86-01
Ljubljana, dne 30. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Ivo Samec 1. r.
1166.
Na podlagi 6., 15. in 17. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in 89. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1986 sprejela
ODLOK
o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji za obdobje 1986—1990
1.	člen
S tem odlokom se določa stopnja prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji, ki ga plačajo zavezanci za prispevek iz organizacij združenega dela, ki so registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti, predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi proizvodi, gozdno-gospodarske organizacije združenih kmetov, zavezanci od dohodka Iz kmetijske dejavnosti ter drugi zainteresirani.
2.	člen
Zavezanci iz 1. člena odloka, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne
skupnosti ra obrambo pred točo osrednje Slovenije
za obdobje 1936—1990, plačujejo prispevek iz dohodka po naslednjih stopnjah:
<	1»86	Stopnja v •/« 1987—1989
1. HP Kolinska Tovarna hranil Ljubljana	0,30	0,15
2. Hmezad Jata TOZD Reja1	0,44	0,25
3. Hmezad Jata TOZD Meso	0,44	0,25
4. Emona Merkur TOZD Maloprodaja	0,15	0.10
5." Cvetličarne — trgovsko proizvodnjo podjetje Ljubljana	0,15	0,10
3.	člen
Osnova za izračun obveznosti prispevka za tekoče leto je dohodek, dosežen v preteklem letu, ugotovljen z zaključnim računom. Zavezanci morajo prispevek plačati v štirih enakih obrokih (trimesečno), s tem da zapade prvi obrok v plačilo v mesecu marcu, zadnji pa v decembru, kolikor zbrana sredstva na območju občine Ljubljana Moste-Polje prej ne dosežejo deleža v višini 16,6 0A> ovrednotenega programa skupnosti po odbitku prispevka skladov za intervencije v kmetijstvu in kmetijski dejavnosti.
Izpolnitev obveznosti ugotovi Samoupravna skupnost za obrambo pred točo osrednje Slovenije ter o tem obvesti zavezance in pristojno službo SDK.
4.	člen
Zavezanci za davek od dohodka Iz kmetijske dejavnosti plačujejo prispevek po stopnji 1,0 °/o od katastrskega dohodka.
5.	člen
Zbrana sredstva so dohodek Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije in so namenjena za pokrivanje materialpih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta.
6.	člen
Prispevek iz 2. člena tega odloka se plačuje na poseben vplačilni račun pri SDK. Prispevek iz 4. člena tega odloka odmerja občinski upravni organ, pristojen za odmero in pobiranje davkov občanov.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za obdobje 1986 do 1990.
St. 010-7/86-01
Ljubljana, dne 30. maja 1986.
zaključnega ra-
din
37.782.978.50
1.394.791.807.50 '	1,700.136,00
1.435.646.622.50
39.745.933.50 34,973.961,00
1167.
Na podlagi 44. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18 84) ter v skladu z 89. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1986 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi, kateri deli prostorskih ureditvenih pogojev so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986— 1990
1.	člen
S tem odlokom se ugotovi, kateri deli prostorskih ureditvenih pogojev so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1990 (v nadaljevanju: družbeni plan).
2.	člen
Prostorski ureditveni pogoji za del območjs^MS 9 Polje (Uradni list SRS,"št. 33/85), ki niso v nasprotju z družbenim planom, veljajo za del ureditvenega območja MS 8/3 Polje.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-6/86-01
Ljubljana, dne 30. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Ivo Samec 1. r.
1168.
Na podlagi 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter v skladu z 89. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1986 Sprejela
ODLOK
o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1990
S tem odlokom se ugotovi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1990 (v nadaljevanju: družbeni plan) in se ne morejo izvajati.
I.	ZAZIDALNI NAČRTI 2. člen
Zazidalni načrti, ki v posameznih delih niso v skladu z družbenim planom, se v teh delih ne izvajajo, in sicer:
1.	Zazidalni načrt za vzhodni del soseske MS 1 v Mostah (Glasnik št. 7/65), ki velja za del ureditvenega območja MS 2/1, v delu, ki se nanaša na gradnjo dveh objektov obrtno servisne dejavnosti, trgovine za osnovno- preskrbo in neživilske trgovine na zemlj. pare. št. 886/1, 880, 877/2, 875/1 vse k. o. Moste.
2.	Zazidalni načrt' za območje zazidalnega otoka MS 8/3 Zg. Kašelj (Glasnik št. 30/68, Uradni list SRS, št. 11/74), ki velja za ureditveno območje 8/5 Zg. Kašelj v delu, ki se nanaša na družbeno usmerjeno enodružinsko gradnjo na zemlj. pare. št, 1879 (vzhodni del), 1880 (vzhodni del), 1881, 1882, 1883, 1884, 1885, 1886, 1887, 1888, 1889, 1890, 1891, 1892, 1893, 1895/1, 1895/2, 1911, 1912, 1913, 1914, 1915, 1916, 1917, 1918/1, 1918/3, 1919, 1920, 1921, 1922, 1923, 1924, 1925/1, 1925/2, 2520 (vzhodni del), 1957 (južni del), 1958 (južni del), 1960 (južni del), 1961/1 (južni del), 1962, 1933/1 (severni del), 1935 (severni del), 1934/3, 1936, 1424/1, 1423/1, 1421/1, 1421/2, 1422, 1421/5, 1412/2, 1412/1, 1411/1 (zahodni del), 1410/1 (južni del), 1467/1 (južni del), 1469 (vzhodni del), 1470/1 (vzhodni del) in 1467/2 (vzhodni del) vse k. o. Kašelj ter gradnjo nove trgovine na zemlj. pare. št. 1793, 1794, 1795/3 (južni del), 1795/2 (južni del) in 2520 (južni del) vse k. o. Kašelj.
Deli zazidalnih načrtov in 1. odstavka tega člena, ki se ne morejo izvajati, so razvidni iz grafičnih prilog v merilu 1 : 1000, ki jih je aprila 1986 izdelal Z1L TOZD Urbanizem — LUZ in so sestavni d^l odloka.
3.	člen
Zazidalni načrti, ki niso v nasprotju' z družbenim planom, veljajo za naslednja ureditvena območja:
1	zazidalni načrt za območje MS 3/1 Selo (Uradni list SRS, št. 26/80) velja za ureditveno območje MS 5/1 Selo
2.	zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in zazidalnega otoka MS 112/1 — del Stepanj-skp naselje (Uradni list SRS, št. 12/73, 17/77 in 30,78) velja za ureditvena območja MS 6/T $lepanjsko naselje, MS 6/2 — del Stepanja vas in MS 6 3 — del Zg. Hrušica
3.	programski in tehnični del zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MS 1.12/1 Stepanjsko naselje (Uradni list SRS, št. 21/82) velja za ureditveno območje MS 6/3 del Zg. Hrušica
4.	tehnični del zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 4,5 Fužine (Uradni list SRS, št. 20/76, 1/82) velja za ureditveno območje MS 5/2 Nove Fužine
5.	spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 6 Polje-Slape (Uradni list SRS, št. 6/78) veljajo za ureditveno območje MS 8/tl Slape
6.	zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MS 8/4 Zg. Kašelj -(Uradni list SRS, št, 19/77) velja za del ureditvenega območja MS 8/5 Zg. Kašelj
7.	novelacija zazidalnega načrta za zazidalni otok MS 10 Novo Polje (Uradni list SRS, št. 18/81) velja za del ureditvenega območja MS 7/2 Novo Polje
8.	novelacija zazidalnega načrta za zazidalni otok MS 11 Zalog In MS 105 Stari Zalog (Uradni Uit SRS, št. 25/79) velja za ureditveno območje MS 7/8 Zalog in za del ureditvenega območja MS 7/7 Zalog
9.	zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MS 12 Nove Jarše (Glasnik št. 7/65, Uradni Ust SRS,
št. 15/13, 39/74 in 11/7G) velja za del ureditvenega območja MS 1/3 Nove Jarše 10.	zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MS 12/2 Nove Jarše (Uradni list SRS, št. 5/75, 16/78) velja za del ureditvenega območja MS 1/3 Nove Jarše 11.	zazidalni načrt za območji zazidalnih otokov MS 103/1 in MS 103/2 Sneberje (Uradni list SRS, št. 2/78, 11/79) velja za ureditveno območje MS 3/3 Sneberje 12.	regulacijsko zazidalni načrti, za območja zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah MM 2/1, MM 2/2, MM 4, MP 1/1, MP 1/2, MP 2 in MP 3 (Glasnik 10/69), veljajo za ureditvena območja MM 1/2 Kolinska, MS 1/2 del Zelena jama, MP 1/1 Zelena jama, MP 1/2 Javna skladišča in MP 4 Letališče	13.	zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MM 4 (Uradni list SRS, št. 6/79, 18/81) velja za ureditveni območji MM 5/1 Toplarna in MM 5/2 Slape 14.	tehnični del zazidalnega načrta v Obrij ah G 6, ki leži na območju občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 20/76), velja za del ureditvenega območja MR 3 Obrije. II. URBANISTIČNI RED 4. člen Ugotovi se, da so zazidljive površine, ki se urejajo z urbanističnim redom v odloku o urbanističnem redu za naselja in območja v občini Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/74) ureditvena območja z oznakami:		
Oznaka otoka	Namembnost		Povr. v ha
MS 9/9 — Sostro	stanovanjska		4,2 .
MS 9/10 — Kodrovec	stanovanjska		3,3
MS 9/11 — Podmolnik	stanovanjska		5,6
MS 9/12 — Sadinja vas	stanovanjska		9,1
MS 9/15 — Češnjice	stanovanjska		3,4
MS 9/16 — ZagradišČe	stanovanjska		6.1
MS 9/17 — Sentpavel	stanovanjska		4,3
MS 9/18 — Podlipoglav	stanovanjska		5,5
MS 9/19 — Podlipoglav	stanovanjska		2,7
MS 10/1 — Vinje, Žabja vas	stanovanjska		12,0
MS 10/2 — Vinje	stanovanjska		1,1
MS 10/3 — Vinje	stanovanjska, pr-		3,9
MS 10/4 — Vinje	stanovanjska		4,3
MS 10/5 — Vinje	stanovanjska + spremljajoče dej.		6,5
MS 10/6 — Dolina	stanovanjska		4,1
MS 10/7 — Hrib	stanovanjska, počitniška		5.1
MS 10/8 — Osredki	stanovanjska		1,7
MS 10/9 — Klopce	stanovanjska, počitniška		10,3
MS 10/10 — Vrh	stanovanjska		2,4
MS 10/11 — Zagorica	počitniška		0,5
MS 10/12 — Zagorica	stanovanjska		4,5
MS 10/13 — Križevska vas	stanovanjska, centralne dej.		9,6
MS 12/1 — Besnica	stanovanjska + spremljajoče dej.		8,6
MS 12/2 — Vnajnarje	stanovanjska		5,0
MS 12/3 — Gabrje	stanovanjska		8,9
MS 12/4 — Tuji grm Janče	stanovanjska + počitniška		13,3
MS 12/5 — Dolgo brdo	stanovanjska		2,2
MS 12/6 — Volavlje	stanovanjska, počitniška		20,2
MS 12/7 — Na Lanišču	»■	počitniška		9,5
MS 12/8 — Javor	stanovanjska		6,9
MS 12/9 — Javorški vrh	stanovanjska, počitniška		3,1
MS 12/10 — Ravno brdo	stanovanjska		2,7
MS 12/11 — Zgornja Besnica	stanovanjska + spremljajoče dej.		19,5
MS 12(12 — Prežganje	stanovanjska		4,0
MS 12/13 — Prežganje	stanovanjska + spremljajoče dej.		4,6
MS 12/14 — Malo Trebeljevo	stanovanjska, počitniška		8,3
MS 12/15 — Malo Trebeljevo	stanovanjska, počitniška		11,7
MS 12/16 — Malo Trebeljevo	stanovanjska		4,6
MS 12/17 — Veliko Trebeljevo	stanovanjska + spremljajoče dej.		8,1
Oznaka otoka	Namembnost	Povr. v ha
MS 12/18 — Veliko Trebeljevo	počitniška	3,8
MS 12/19 — Mali vrh	stanovanjska, počitniška	5,1
MS 12/20 — Kožereja	počitniška	5,6
MS 13/1 — Brezje	počitniška	1,8
MS 13/2 — Brezje	stanovanjska, počitniška	4,8
MS 13/3 — Repče	stanovanjska	4,2
MS 13/4 — Mali Lipoglav	stanovanjska + spremljajoče dej., počitniška	20,3
MS 13/5 — Veliki Lipoglav	stanovanjska	3,1
MS 13/6 — Selo	stanovanjska, počitniška	9,4
MS 13/7 — Senožeti	počitniška	2,5
MS 13/8 — Pance	stanovanjska, počitniška	10,6
5. člen
LJUBLJANA ŠIŠKA
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-5/86-01
Ljubljana, dne 30. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
'	Ivo Samec 1. r.
1169.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 117. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13/86), na 7. seji dne 3. junija 1986 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta za območje MS 8/5 Zgornji Kašelj I II III
I
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za območje MS 8/5 Zgornji Kašelj, ki.ga je aprila 1986 izdelal ZIL TOZD Urbanizerh-LUZ pod št. projekta 3426.
II
Dokumentacija iz prve točke tega sklepa bo razgrnjena v prostorih krajevne skupnosti Vevče - Zg. Kašelj, Vevška 57 in Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska 1 od 15. junija do 15. julija 1986.
Rok za pripombe k osnutku poteče zadnji dan razgrnitve.
III
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
1170.
Na podlagi 261. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73, 1/82 in 2/86) in 83. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 3. seji zbora združenega dela in 2. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1986 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1985
1. člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1985.
2.	člen .
Zaključni račun obsega: bilanco, bruto bilanco, pregled skupno doseženega prometa in pregled stanja računov individualnih davčnih zavezancev na dan 31. decembra 1985.
3.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov izkazuje za leto 1985 naslednji promet po bruto bilanci:
—	obremenitev
—	predpisi stroškov in obresti
—	odpisi
—	plačila
—	saldo 31. decembra 1985
din
2.421,268.268,50
29,264.501,50
11.990.999.00 2.373,481.178,00
65.060.593.00
Po bilanci
Aktiva
235,459.917
Pasiva
235,459.917
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v -adnem listu SRS.
St. 1-422-08/86
Ljubljana, dne 28. maja 1986.	„
mi.
Na podlagi 16. in 20. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86) in 83. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 3. seji zbora združenega dela in 2. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1986 sprejela
SKLEP
o soglasju k spremembam in dopolnitvam samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju občinske SIS za ceste za območje občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik
I
Skupščina občine Ljubljana Šiška daje soglasje k spremembam in dopolnitvam samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju občinske SIS za ceste za območje občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-025-02/86
Ljubljana, dne 28. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Rado Ro ter l. r.
1172.
Na podlagi 16. in 20. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86), samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju skupnosti za ceste za območje občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 15/83) in 83. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 13/86) je na 3, seji zbora združenega dela in 2. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1986 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu samoupravne interesne skupnosti za ceste za območje občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik
I
Skupščina občine Ljubljana Šiška daje soglasje k statutu samoupravne interesne skupnosti za ceste za območje občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana
Vič-Rudnik.
n
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 1-025-01/86
Ljubljana, dne 28. maja 1986.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
1173.
Na podlagi 35, člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št, 39/74) ter 79. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1986 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik.
2.	člen
Zaključni račun proračuna izkazuje:
din
prihodke	1.302,083.709,05
odhodke	1.298,666.550,80
presežek	prihodkov	3,417.158,25
3.	člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna v znesku 3,417.158,25 din se razporedi za razširitev računalniškega sistema.
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje:
din
prihodke	14,151.082,00
odhodke	3,641.417,00
presežek	prihodkov	10,509.665,00
5.	člen
Presežek	prihodkov	po	zaključnem računu rezervnega sklada v znesku	10,509.115 din se prenese v
rezervni sklad proračuna za leto 1986.
6.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-2/85
Ljubljana, dne 23. 'maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Peter Vrhunc 1. r.
St.
konta
Bilanca prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985
prihodki
Doseženo	St.
din	konta
Odhodki
Doseženo
din
72	Prihodki od davkov od osebnih		40
	dohodkov	671,600.995,00	
73	Prihodki od davka od prometa		41
	proizvodov in storitev ter pro-		
	meta nepremičnin in pravic	282,199.256,50	42
74	Prihodki od davka na prihodke		43
	od premoženja in premoženjskih		
	pravic ter od drugih davkov	93,056.488,00	44
75	Prihodki od taks	39,074.657,00	
77	Prihodki po posebnih predpisih		'45
	in prihodki upravnih organov		46
	DPS	59,104.312,55	
78	Prispevek proračunov ljubljan-		47
	s kih občin	157,043.000,00	48
			
	Skupaj	1.302,083.709,05	
Sredstva za delo. upravnih organov	380,603.000,00
Sredstva za posebne in druge namene za	delo	upravnih organov 52,608.992,55
Sredstva	za LO	in	DS	3,668.500,00
Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu	33,240.000,00
Sredstva, prenešena drugim DPS
in SIS	576,771.960,00
Sredstva za družbene dejavnosti 43,960.829,50 Sredstva za druge splošne družbene potrebe	174,284.029,50
Izločanje v obvezno proračunsko
rezervo
Drugi odhodki Tekoča proračunska rezerva Presežek prihodkov Skupaj
9.557.537.00 42,647.108,25
1.324.594.00 3,417.158,25
1.302,083.709.05
1174.
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na pod-dročju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/8(1), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni lis* SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/,79). 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni listr SRS, št. 35/79),
20.	člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 27/82), 58. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79), v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter 79. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. m. ja 1986 sprejela
ODLOK
o financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za obdobje 1986—1990 1
1. člen
Organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim ugotavlja dohodek ter niso podpisali samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za srednjeročno ohdobie 1986—1990 plačujejo prispevke za:
1.	skupnost otroškega varstva
2.	skupnost vzgoje in izobraževanja
3 skupnost socialnega skrbstva
4.	telesnokulturno skupnost
5.	zdravstveno skupnost
6.	kulturno skupnost
7.	skupnost za zaposlovanje
8.	raziskovalno skupnost
po prispevnih stopnjah, ki jih za posamezno obdobje glede na določila letnih resolucij o uresničevanju srednjeročnega plana določi skupščina posamezne samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1986.
St. 025-12/86
Ljubljana, dne 28. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Peter Vrhunc 1. r.
1175.
Na podlagi 98., 107., 118., 123., 128. člena obrtnega zakona — prečiščeno besedilo (Uradni list SRS, št. 15/86) in 79. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1986 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Ljubljana Vič-Rudnik
1. člen
S tem odlokom se določajo pogoji in opredeljujejo gospodarske in druge dejavnosti 'za:
—	opravljanje obrti kot postranski poklic,
—	uporabo dopolnilnega dela drugih oseb,
—	prodajo na drobno,
—	sprejemanje naročil oziroma predmetov v delo ter prodajo lastnih izdelkov samostojnih obrtnikov na drugih krajih,
—	sprejemanje na prenočišče in hrano pri zasebnih gospodinjstvih, počitniških hišicah in kmečkih
gospodarstvih.
I.	OPRAVLJANJE GOSPODARSKIH IN DRUGIH
DEJAVNOSTI KOT POSTRANSKI POKLIC
2.	člen
Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik smejo delovni ljudje in občani kot postranski poklic opravljati gospodarske in druge dejavnosti v skladu z določbami obrtnega zakona in, če za opravljanje takih dejavnosti izpolnjujejo še druge, s posebnimi predpisi določene pogoje.
3.	člen
Delovni ljudje in občani smejo na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik kot postranski poklic opravljati vse obrtne dejavnosti, razen naslednjih:
—	prodaje na drobno, razen kjer ni ekonomskih pogojev za redno obrt,
—	gostinske dejavnosti, razen v hribovitih ali odmaknjenih zaselkih dolomitskega in velikolaškega območja,
—	prevoz oseb z avtotaksijem,
—	prevoz stvari s tovornim motornim vozilom,
—	prevozov z avtobusom, razen v krajih, kjer ni organiziranega rednega linijskega prometa,
—	dejavnosti, ki niso plod osebnega dela,
—	drugih dejavnosti, določenih s posebnimi zakoni.
4.	člen
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo vodi posebno evidenco — razvid oseb, ki na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik opravljajo gospodarske in druge dejavnosti kot postranski poklic.
II.	UPORABA DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
OSEB
5.	člen
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo na predlog obrtnikov dovoli, da smejo ti zaposliti več kot 7 delavcev, toda največ 10 delavcev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—	da je dejavnost storitvenega značaja (to je popravila, vzdrževalna dela, izdelava posameznih izdelkov po individualnih naročilih in merah, načrtih in zahtevah naročnikov) ali da se v tem okviru opravljajo dejavnosti po pogodbi z organizacijo združenega dela,
—	da ima obrtnik plačane vse družbene obveznosti oziroma da le-te redno plačuje,
—	da že zaposleni delavci pri samostojnem obrtniku redno prejemajo osebni dohodek oziroma imajo zagotovljene vse pravice, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih in kolektivna pogodba ter drugi samoupravni sporazumi.
Pogoji, navedeni v 2. in 3. alinei se ugotavljajo po uradni dolžnosti.
6.	člen
Zakonec obrtnika se ne všteva v število delavcev
po tem odloka.
7.	člen
Izdana odločba do zaposlitve 10 delavcev je pravni temelj za sklenitev delovne pogodbe z delavci.
III.	PRODAJA NA DROBNO
6.	člen
Prodaja na drobno se ob pogojih obrtnega zakona, zakona o blagovnem prometu ter drugih posebnih predpisov sme opravljati na celotnem območju občine Ljubljana Vič-Rudnik.
9.	člen
Prodaja na drobno v kioskih pa se sme opravljati:
1	— na mestnem območju občine Ljubljana Vič-
Rudnik le na lokacijah, ki so določene s posebnim odlokom občinske skupščine,
— v območju krajevnih skupnosti Brezovica, Črni vrh, Dobrova, Golo - Zapotok, Horjul, Iška vas, Notranje gorice, Pijava gorica, Polhov gradeč, Preserje, Rakitna, Rob, Škofljica, Tomišelj, Turjak, Velike Lašče, Vnanje gorice in Zelimlje pa skladno s potrebami krajevnih skupnosti.
IV.	SPREJEMANJE NAROČIL OZIROMA PREDMETOV V DELO TER PRODAJA LASTNIH IZDELKOV
NA DRUGIH KRAJIH
10.	člen
Samostojni obrtnik sme sprejemati naročila oziroma predmete v delo tudi v posebnih sprejemališčih, ki ustrezajo zakonskim predpisom za ureditev poslovnega prostora, na podlagi dovoljenja občinskega komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo.
11.	člen
Prodaja izdelkov obrtne obratovalnice in izdelkov iz naslova postranske dejavnosti izven poslovnih prostorov, je dovoljena tudi na tržnici Ljubljana Vič pod pogoji, ki jih določa tržni red. Dovoljena pa je tudi prodaja na raznih prireditvah, sejmih in razstavah na območju občine Ljubljana Vič-Rudt)ik brez posebnega dovoljenja komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, vendar s soglasjem in pod pogoji organizatorja prireditve.
V.	SPREJEMANJE NA PRENOČIŠČE IN HRANO PRI ZASEBNIH GOSPODINJSTVIH IN KMEČKIH
GOSPODARSTVIH
12.	člen
Samo na podlagi dovoljenja občinskega komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo smejo občani na celotnem območju občine Ljubljana Vič-Rudnik v svojih zasebnih gospodinjstvih in počitniških hišicah oziroma kmetje v svojem kmečkem gospodarstvu sprejemati na prenočevanje goste ter nuditi gostom in abonentom hrano in pijačo.
Ne slede na določbo iz prejšnjega odstavka pa lahko kmečko gospodarstvo, ki si je pridobilo naziv »kmetija odprtih vrat« nudi izletnikom hrano in pijačo, pridelano doma.
13.	člen
Dejavnost sprejetnanja gostov na prenočišče iz prvega odstavka 12. člena se sme opravljati le preko turističnih organizacij združenega dela s področja gostinstva, turizma oziroma preko turističnih društev.
Le v primerih, če občani, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo bivajo v krajevnih skupnostih Brezovica, Črni vrh, Dobrova, Golo - Zapotok, Horjul, Ig, Iška vas, Notranje gorice, Pijava gorica,- Polhov Gradec, Preserje, Rakitna, Rob, Škofljica, Tomišelj, Turjak, Velike Lašče, Vnanje gorice in Zelimlje in da v njih ni organiziranih turističnih društev ali ustreznih OZD, se lahko dejavnost sprejemanja gostov na prenočevanje opravi brez posredovanja.
14.	člen
Občani, ki sprejemajo goste na prenočevanje in hrano in imajo svoje prostore urejene skladno z zakonskimi predpisi, so dolžni voditi predpisano evidenco gostov in finančno evidenco. V vsaki sobi, ki je namenjena za prenočevanje mora biti na vidnem mestu izobešena kategorija sobe, ki je razvidna iz izdanega dovoljenja,, ceni-k storitev ter višina turistične takse.
Vsaka sprememba, ki se nanaša na število sob, ležišč in kategorije ali nudenje hrane se mora takoj sporočiti občinskemu komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo, ki jo vpiše v posebno evidenco — razvid zasebnih gospodinjstev in kmečkih gospodarstev, ki sprejemajo goste na prenočevanje in hrano.
VI.	PREHODNE-IN KONČNE DOLOČBE
15.	člen
Delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarske in druge dejavnosti po tem odloku so dolžni svoje poslovanje uskladiti z 'določbami tega odloka v 6. mesecih od njegove uveljavitve.
16.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava inšpekcijskih služb.
17.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 4/74) in sklep Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik o uporabi dopolnilnega dela sedem delavcev v obratovalnicah samostojnih obrtnikov (Uradni list SRS. št. 36/74).
St. 313-248/86
Ljubljana, dne 28 maja 1986.
1176.
Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) in 79. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/86) ter na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1986 sprejela
ODLOK
o razglasitvi območja ribnikov v dolini Drage pri Igu za naravno znamenitost
I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen
Z namenom, da se ohrani in varuje obstoječe stanje naravnih in kulturnih vrednot, zavaruje avtohtono rastlinstvo in živalstvo ter značilnosti neživega sveta, razglašamo območje ribnikov v dolini Drage pri Igu za naravno znamenitost z lastnostmi naravnega spomenika (v nadaljnjem besedilu: naravni spomenik).
Naravni spomenik je močvirski prostor, ki sodi med ogrožene. Zaradi izsuševanja Ljubljanskega barja je bilo okolje ptic zelo prizadeto, le delno pa se je ohranilo na območju ribnikov v dolini Drage. Čeprav so današnji ribniki umetnega nastanka, so enakovredni naravnim.
Na območju Ljubljanskega barja se križata dve selitveni poti ptic. Ena poteka iz severne Evrope proti jugozahodu na Apeninski polotok, druga pa proti jugovzhodu v Malo Azijo in Afriko. Selitvene postaje so pogojene s primernimi ekološkimi pogoji, kakršne najde veliko število vrst ptic selivk le še pri ribnikih v dolini Drage, zato je tu gostota in pestrost ptičjih vrst izjemna.
Poleg ptic selivk gnezdi na tem območju večje število stalnih ptic, tako da znaša skupno število ptičjih vrst kar 140. Med njimi so vrste, ki so že zavarovane, pa tudi redke in že ogrožene vrste. Na tem območju imajo nekatere vrste ptic (npr. velika bobnarica) edino gnezdišče v Sloveniji. V ribnikih živi tudi, z republiškim odlokom (Uradni list SRS, št. 26/76) zavarovana želva sklednica. Za območje ribnikov je zanimiva tudi značilna rastlinska združba trstičevja z lokvanjem.
II. OBSEG NARAVNEGA SPOMENIKA, IMETNIKI IN IMETNIKI PRAVICE UPRAVLJANJA NARAVNEGA SPOMENIKA
2. člen
Naravni spomenik obsega dve ločeni varovani območji, severno in južno, vsako z obrobnim področjem milejšega varstvenega režima in ožjim področjem strožjega varstvenega režima.
Meje severnega varovanega območja potekajo:
Od najbolj SZ konca območja poteka meja po V meji parcele 1499/1 do pare. 1245, teče po njeni SZ meji, se obme proti J in teče po SV mejah parcel 1245, 1244, 1242, se v kotu s stikom pare. 1265 obme proti V, preči pare. 1497/1 in 1297/2. Na stičišču s pare. 1261/2 se obme proti V in teče po J robu ceste št. 1497/2 do stika s parcelo 1232, teče po njenem S
robu do vogala p. 730/5, nato pa po Z robu iste parcele do kota s pare. 730/1, se obrne proti JZ, nato pa ob SZ meji p. 713/1 do potoka, ga preči in tele po njegovem J robu. V SV kotu parcele 720/1 se meja obrne proti JV in teče po V meji parcele 729/1 in v JV koncu te parcele zavije proti JV, najprej po južni meji parcele 729/1, 720, 729/1 in 719. V J kotu parcele 719 se meja zalomi proti Z in poteka po J mejah parcel 719, 719/1, 729/6 in 688. Na najbolj južnem delu parcele 683 se obrne najprej proti SZ in nato proti S po zahodni meji parcel 688, 708, 1223, 1211, 1190/1 in 1190/2. V SZ kotu parcele 1190/2 zavije meja varovanega območja proti V po S meji parcel 1190/2 in 1187 in potem poteka po Z meji parcele 1499/1 na sever do ceste (1499/2).
Meje severnega varovanega območja s strožjim varstvenim režimom potekajo:
Začne se s S robom pare. 1187 in poteka proti jugu med V mejo parcele 1494 in zahodno mejo parcele 1499/1. Z meja se na jugu parcele 1494 priključi na mejo severnega varovanega območja, vzhodna meja pa se na J robu parcele 1499/1 obrne proti S po vzhodnem robu te parcele in se po,-J robu parcele 1500/1 priključi na mejo severnega varovanega območja. Tako ima področje s strogim varstvenim režimom na severu svoje meje, južne meje pa se ujemajo z mejami severnega varovanega območja.
Meje južnega varovanega,območja potekajo:
Meja se začne v SV kotu parcele št. 679, nato leče proti J, po Z meji parcele št. 1472 do njenega južnega konca. Tu zavije proti Z po J meji parcele 637 in nato poteka spet proti J in po V meji parcele 1503 do skrajnega SV dela parcele 1529/1. Tu poteka še vedno proti J po V robu parcel 1529/1 in 1529/2.
Nato se po južni meji parcele 1529/2 zalomi proti Z in se na stiku s parcelo 1476 obrne proti SV. Nato poteka po V robu parcele 1476, preseka potok Drago (parcela 1503) in poteka po Z meji poti (parcela 1474). V JV kotu parcele 633 se po J, Z in S meji parcele 663 obrne proti Z, S in V in se ponovno priključi na Z del poti (p. 1474). V JV kotu p. 675 spet zavije proti Z. S in nato proti zahodu, v JZ robu parcele 676/1 obrne proti S in v SZ koncu iste parcele proti Z ter se spet priključi na pot (Z meja parcele 1474). Po Z meji te parcele poteka do njenega severnega konca, se obrne nazaj po V robu te parcele in se priključi na JZ rob parcele 747/3. Nato teče meja po Z robu parcele 727/2, 747/2 i-n se obrne proti S po Z robu parcele 1500/5 do njenega S konca, gre po njenem V in SV robu vse do SV kota parcele 679, kjer se meja začne.
Meje južnega varovanega območja s strožjim varstvenim režimom potekajo:
Od celotnega južnega varovanega območja se razlikujejo samo na severu in zahodu, drugje pa se meje ujemajo.
Na vzhodnem koncu se meja področja s strogim režimom loči od splošne meje pri stiku Z meje parcele 1472 s parcelo 679 in poteka proti Z in J po S in Z meji parcele C79 in nato proti J, stalno po V robu poti (parcele 1474) vse do njenega J konca, kjer se priključi na mejo južnega varovanega območja pri prečkanju potoka Draga,
3,	člen
Naravni spomenik je na območju katastrske občine Dobravica. Imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja naravnega spomenika so po stanju v zemljiški knjigi septembra 1985 naslednji:
1. severno in južno varovano območje z. milejšim varstvenim režimom:
Vložek	Pare. št.	Kult.	Izmera v m* '	Imetnik oz. imetnik pravice upravljanja
1	2	3	4	5
Sezn.I	1499/1 del	potok	brez izmere	SLP javno dobro
362	1215/1 del	travnik	brez izmere	SLP v up. Ljub. mlekarn, Tolstojeva 63
Sezn. I	1500/1 del	potok	brez izmere	SLP javno dobro
Sezn. I	1500/5 del	potok	brez Izmere	SLP javno dobro
Sezn. III	1497/1	pot	brez izmere	SLP javno dobro
Sezn. III	1474	pot	brez izmere	SLP javno dobro
Sezn. III	1494 del	pot	brez izmere	SLP javno dobro
362	1245	travnik	brez izmere	SLP v upr. Lj. ml. Tolstojeva 63
362	1244	travnik	brez izmere	SLP v upr. Lj. ml. Tolstojeva 63
362	1271	travnik	1745	SLP v upr. Lj. ml. Tolstojeva 63
362	1272/1	travnik	4642	SLP v upr. Lj. ml. Tolstojeva 63
362	1272/2	travnik	255	SLP v upr. Lj. ml. To!stojex’a 63
362	1238	travnik	brez izmere	SLP v upr. Lj. ml. Tolstojeva 63
373	676/2	gozd	676	DL' Gozdno gospodarstvo Lj.
373	676/1	gozd	5512	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	671 del	travnik	2388	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	708 del	travnik	21307	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	713/1	gozd	4618	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
390	1190/1	travnik	brez izmere	Balant Jožefa, Ig 199
362	1239	travnik	brez izmere	SLP v upr. Lj. ml. Tolstojeva 63
397	1232	travnik	10100	Comino Marjan, Dobravca 23
397	1279	travnik	brez izmere	Comino Marjan. Dobravca 23
394	1233	travnik	brez izmere	Comino Janez, Dobravca 23
354	675	njiva	2660	Garvas Marija, Kremen c a 7
		travnik	3580	. Garvas Marija, Kremenca 7
377	1190/2	travnik	brez izmere	Brežic Anton, Lj. Breznikova 15
1	2	3	4	5
367	1214	njiva	brez izmere	Zupančič Olga, Škofljica 82 do 1/5, Zdravje Janez, Ig 202 do 3/5 Zdravje Martin, Ig 202 do 1/5
330	1191	njiva	brez izmere	Balant Jožefa, Ig 199
413	1211	travnik	brez izmere	Virant Franc, Ig 177
413	1220	njiva	6582	Virant Franc, Ig 177
414	1272/3	travnik	893	Smole Jože, Brest 10
362	1234	travnik	10150	SLP v upr. Lj. ml. Tolstojeva 63
362	1275	travnik	brez izmere	SLP v upr. Lj. ml. Tolstojeva 63
362	1236	travnik	8794	SLP v upr. Lj. ml. Tolstojeva 63
362	1276	travnik	8794	SLP v upr. Lj. ml. Tolstojeva 63
409	1223	njiva	5151	Balant Jožefa, Ig 199
477	1229	bar. trav.	3474	DL Kmet. zemljiška skupnost
48	1212	njiva	brez izmere	Zgonc Anton, Kremenca 2
69	1242	travnik	brez izmere	Zalar Helena, Ig 118 do 17/20 Bolha Antonija, Ig 54 do 3/20
176	749	travnik	brez izmere	Primc Ivana in Bogdan, Dobravca 20, vsak do 1/2
176	747/2	travnik	6920	Primc Ivana in Bogdan, Dobravca 20, vsak do 1/2
477	604	njiva	4057	DL v upr. Kmet. zemlj. skupnosti Lj. Vič-Rudnik
477	663	travnik	4233	DL v up. Kmet. zem. skup., Lj. Vič-Rudnik
292	727/2	sadovnjak	972	SLP Ribar, gospod. Slov. v Lj.
292	747/1	travnik	5181	SLP Rib. gospod. Slov. v Lj.
292	748	travnik	1489	SLP Rib. gospod. Slov. v Lj.
737	1265	travnik	2520	DL Lj. ml. Lj. Tolstojeva 63
362	1264/1	travnik	brez izmere	SLP v up. Lj. ml., Lj. Tolstojeva 63
362	1264/2	travnik	brez izmere	SLP v up. Lj. ml., Lj. Tolstojeva 63
362	1268	travnik	brez izmere	SLP v up. Lj. ml., Lj. Tolstojeva 63
362	1266	iravnik	brez izmere	SLP v up. Lj. ml., Lj. Tolstojeva 63
2. Severno in južno		• varovano območje s strožjimvarstvenim režimom:		
Sezn. I	1503 del	potok	brez izmere	SLP — javno dobro
Sezn. III	1475	pot	brez izmere	SLP — javno dobro
Sezn. III	1492 del	pot	brez izmere	SLP — javno dobro
33	729/1	travnik	34920	SLP občina Lj. Vič-Rudnik
33	718	njiva	brez izmere	SLP občina Lj. Vič-Rudnik
33	720	njiva	brez izmere	SLP občina Lj. Vič-Rudnik
33	719	njiva	brez izmere	SLP občina Lj. Vič-Rudnik
94	637	travnik	1633	Jakšič Jože, Kremenca 1
69	1241	travnik	brez izmere	Zalar Helena, Ig 118 do 17/20 Bolha Antonija, Ig 54 do 3/20
362	1215/1	travnik	brez izmere	SLP v upor. Lj. mi. Tolstojeva 63
362	1215/2	travnik	brez izmere	SLP v upor. Lj. ml. Tolstojeva 63
362	1215/3	travnik	brez izmere	SLP v upor. Lj. ml. Tolstojeva 63
362	1215/4	travnik	brez izmere	SLP v upor. Lj. ml. Tolstojeva 63
362	1215/5	travnik	brez izmere	SLP v upor. Lj. ml. Tolstojeva 63
362	1240	travnik	brez izmere	SLP v upor. Lj. ml. Tolstojeva 63
362	1225	travnik	brez izmere	SLP v upor Lj ml. Tolstojeva 63
362	1228	travnik	7064	SLP v upor. Lj. ml. Tolstojeva 63
362	1227	travnik	brez izmere	SLP v upor. Li. ml. Tolstojeva 63
377	1187	travnik	brez izmere	Brežic Anton, Lf. Breznikova 15
390	1189	travnik	brez izmere	Balant Jožefa, Ig 199
397	1232 del	travnik	10100	Comino Marija, Dobravca 23
397	1232	močvirje	3913	Comino Marija, Dobra\'ca 23
373	708	travnik	21.307	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	710	ribnik	45652	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	688	travnik	7524	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	713i2	“ozd	3203	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	717	travnik	5276	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	729'6	sozd	brez Izmere	DL Gozdno gospodarstvo LJ,
373	679	travnik	31172	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	651	rib iez.	85575	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	652	travnik	10423	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	653/1	travnik	13584	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
1	2	3		4	5
373	653/2	stan. st.		59	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
		travnik		643	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	654	travnik		2675	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	656	rib. jez.		15041	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	657	travnik		20386	DL Gozdno gospodarstvo Lj/
373	658	travnik		2618	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	629	travnik		4136	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	659	rib. jez.		10250	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	660'	travnik		4766	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	623	travnik		3183	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	617	travnik		7733	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	616	travnik		3661	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	666	travnik		2985	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	671 del	travnik ‘		2383	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	1529/1	travnik		12276	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
373	1529/2	gozd		6268	DL Gozdno gospodarstvo Lj.
305	771/6 del	gozd		brez izmere	Zgonc Anton, Klemenca 3, Ig
305	644	travnik		brez izmere	Zgonc Anton, Klemenca 3, Ig
369	775/9	gozd		brez izmere	Tomažin Angela, Savsko 6, Ig
265	775/1 del			brez izmere	Božnar Jože, Sarsko 6, Ig
263	775/4 del	pašnik		6692	Lešnjak Franc, Sarsko 4, Ig
187	646	travnik		3618	Lešnjak Franc, Sarsko 4, Ig
172	775/3 del	gozd		10984	Kadunc Anton, Sarsko 3, Ig
4.	člen
Grafični prikaz naravnega spomenika v merilu 1 : 5000 je kot priloga sestavni del odloka.
III.	VARSTVENI REŽIM
5.	člen
Za območje naravnega 'spomenika se določi enotni varstveni režim z namenom ohranitve in varovanja obstoječega stanja. Dovoljene so dejavnosti v skladu s spomeniško funkcijo, predvsem:
—	obstoječe gospodarsko izkoriščanje kot je košnja, paša, obdelovanje zemlje, gozdarjenje,
—	lovno gospodarjenje, če se ne nanaša na vrste, ki so predmet varstva po veljavni zakonodaji,
—	ribištvo, če se ne nanaša na vrste, ki so predmet varstva po veljavni zakonodaji,
—	vzdrževalna in gradbena dela na obstoječih objektih, ki ne spreminjajo zunanjega videza objekta.
Prepovedano je:
—	odkopavati ali nasipavati zemljo ali kamnine,
—	odlagati odpadne snovi,
—	izkoriščati rudnine in minerale,
—	graditi stavbe, ceste in infrastrukturne objekte,
—	izvajati taka melioracijska ali regulacijska dela, katerih škodljive posledice bi bilo čutiti na ožjem območju ribnikov.
Ne glede na prepovedi enotnega varstvenega režima je po predhodnem soglasju strokovne organizacije dovoljeno:
—	gradbena dela na obstoječih objektih, prezidava stanovanjskih in gospodarskih objektov ter nadomestne gradnje na istih temeljih,
—	čistiti struge potokov in kanalov ter vzdrževati vodnogradbene objekte.
Za ožje območje naravnega spomenika (parcele iz 3. člena točke 2) se določi strožji varstveni režim:
Prepovedano je:
—	vsakršno poseganje, ki bi spremenilo življenjske pogoje na biotopu, to je: odstranjevanje obstoječe vegetacije, spreminjanje vodnega režima z regulacijskimi deli na vodnih tokovih, z zajemanjem izvirov ali graditvijo objektov na vodah, z drugo gradnjo, zasipavanjem ali odlaganjem odpadnih snovi,
—	uničevati ali kakorkoli poškodovati gnezdišča ter prostore, kjer se živali razmnožujejo ali zadržujejo,
—	športni ribolov.
Ne glede na prepovedi strožji varstveni rež m do voljuje:
—	uporabljati ribnike za ribogojstvo,
—	izprazniti ribnike zaradi gospodarskih poti eb v času od 1. oktobra do 28. februarja, vendar skupno ne dalj kot za 21 dni v letu,
—	izprazniti ribnike zaradi odstranitve posledic naravnih nesreč oziroma njihovega preprečevanja.
Ne glede na prepovedi strožjega varstvenega režima je po predhodnem soglasju strokovne organizacije dovoljeno:
—	nabirati ali loviti zavarovane živali za znan-stveno-raziskovalne in učno-vzgojne potrebe.
IV.	RAZVOJNE USMERITVE
6.	člen
Razvojne usmeritve v zavarovalnem območju so predvsem v vzdrževanju obstoječega stanja, v preprečevanju širitve gospodarskega izkoriščanja in pozidave ter v zadovoljevanju znanstveno-raziskovalnih in kulturno-vzgojnih potreb.
Vse OZD, društva in skupnosti, ki gospodarijo na območju spomenika, so dolžni pri svojem gospodarjenju upoštevati določbe odloka in v svojih planskih
aktih sprejemati obveznosti in usmeritve za ohranitev in razvoj naravnega spomenika.
V.	NADZOR
7.	člen
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
8.	člen
Pristojni občinski upravni organi, zlasti Komite za družbene dejavnosti in Komite za urejanje prostora in varstvo okolja ter pristojni upravni organ Mestna uprava za inšpekcijske službe mesta Ljubljane morajo preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti naravnega spomenika.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava za inšpekcijske službe mesta Ljubljane.
VI.	KONČNE DOLOČBE
9.	člen
Upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve občine Ljubljana Vič-Rudnik, poda predlog za vpis naravnega spomenika v zemljiško knjigo najkasneje v 12 mesecih po uveljavitvi odloka.
10.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. .63-10/82
Ljubljana, dne 28. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Peter Vrhunc 1. r.
1177.
Na podlagi 8. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), 78. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/86) in -na predlog Predsedstva OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja. 1986 sprejela
SKLEP
o poimenovanju' Osnovne šole X. SNOUB Ljubljanske — enote Kolezija
1
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik kot ustanovitelj je sprejela sklep o poimenovanju Osnovne šole X. SNOUB Ljubljanske — enote Kolezija po narodnem heroju Cvetu Močniku-Florjanu.
2
Novo ime. se glasi: Osnovna šola X. SNOUB Ljubljanske — Enota »Cveto Močnik«.
3
Sklep o poimenovanju se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati takoj.
St. 022-21/86
Ljubljana, dne 28. maja 1986.
Predsednik -Skupščine občine
^	Ljubljana Vič-Rudnik
Peter Vrhunc 1. r.
MOZIRJE
1178.
Na podlagi 12. člena statuta Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Mozirje je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Mozirje na svoji seji dne 28. maja 1986 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom za obdobje 1986-—1990 sprejet
I
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Mozirje ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Mozirje za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazuma.
II
Ta sklep -začne veljati takoj po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje.
Mozirje, dne 30. maja 1986.
Predsednik1 skupščine SIS za varstvo pred požarom občine Mozirje Franjo Pajk 1. r.
1179.
Na podlagi 17. in 18. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje na seji dne 14. maja 1986 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje za obdobje 1986—1990
1
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazumevanj a.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. •	1- Parcelacija
din
St. 02-3/86
Idrija, dne 14. maja 1986.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje
Jože C asi 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
1180.
Na podlagi 24. in 63. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80, 33/80 in 2/81) in 41. in 168. člena statuta občine Slovenške Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) je Skupščina občine Slovenske Konjice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. maja 1986 sprejela
SKLEP
o sprejemu dolgoročnega družbenega plana občine Slovenske Konjice za obdobje 1986—2000
I
Skupščina občine Slovenske Konjice sprejme dolgoročni družbeni plan občine Slovenske Konjice za obdobje 1986—2000, ki ga je pod nazivom dolgoročni plan občine,Slovenske Konjice izdelal Zavod za urbanizem Velenje, enota Slovenske Konjice pod št. DDP — E 9438/P v mesecu aprilu 1986.
1.	Navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	Parcelacija
2.1.	Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha
na dva dela	11.860
2.2.	Za vsak nadaljnji 0,3 ha	3.500
2.3.	Za vsako dodatno novo parcelo	3.000
2.4.	Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50°/o
2. Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma
ureditvenih načrtov
1.	Navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	Parcelacija za obod
2.1.	Za vsakih 10 m oboda	2.520
2.2.	Za vsako novo nastalo parcelacijo 3.000
3.	Ekspropriacija dolžinskih objektov
1.	Navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	Hektometer (100 m) ekspropriacije	17.000 .
4.	Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra
1.	Navezava na	geodetsko	mrežo	4.000
2.	Določitev meje
2.1.	Za grafično izmero za 2 mejni točki 9.300
2.2.	Za vsako	nadaljnjo	mejno točko	2.900
2.3.	Za numerično izmero za 2 mejni
točki	5.000
2.4.	Za vsako	nadaljnjo točko	2.000
2.5.	Prenos meja gozdnih parcel — cena se poveča za 50 "/o
II
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-13/86-1
Slovenske Konjice, dne 29. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Avgust Spoljar 1. r.
1181.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konice je po I. členu odloka o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 1-132/80) iri 184. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82), na seji dne 28. maja 1986 sprejel naslednji
SKLEP
I
Cene geodetskih storitev določene v odloku o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 1-132/80) se valorizirajo tako, da znašajo:
5.	Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku
1.	Navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	Ugotovitev meje
2.1.	Za 2 mejni točki^	7.000
2.2.	Za vsako nadaljnjo mejno točko	2.000
6.	Posnetki za lokacijsko dokumentacijo in . posnetki novozgrajenih stavb in objektov
1.	Do 0,5 ha	9.000
2.	Za vsakih nadaljnjih 0,25 ha	2.900
7.	Zakoiičbe stavb in objektov
1.	Stanovanjska stavba ali garaža	5.000
2.	Industrijska zgradba — po dejansko rabljenem času
8.	Ure dela
—- za terensko geodetsko delo ura	1.440
—	za pisarniško geodetsko delo ura	1.282
—	za risarsko geodetsko delo ura	735
—	za figurantsko delo ura	633
II
Cenam storitev po I. točki tega sklepa se dodajo materialni stroški In sicer:
1.	potni stroški po predpisih, ki veljajo za upravne organe Skupščine občine Slovenske Konjice
2.	mejniki, količki po dejanskih cenah
3.	stroški figuranta pd dejansko opravljenih urah.
III
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice o valorizaciji cen za geodetske storitve, št. 38-16/85-1 z dne 30. oktobra 1985 (Uradni list SRS, št. 37-1921/85).
Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-7/86-1
Slovenske Konjice, dne 21. maja 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Stane Kokelj, dipl. inž. 1. r.
1182.
Skupščina občine Slovenske Konjice izdaja na podlagi 78., 79. in 80. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 44/82), 31.,
6.	in 7. člena navodil za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 22/81), 202. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78), na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Slovenska Bistrica za uvedbo komasacijskega postopka in na osnovi sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice z dne 5. februarja 1986 in sklepa zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti
ODLOČBO
I.	Uvede se komasacijski postopek na delu melioracijskega območja Pobrež, ki leži v občini Slovenske Konjice. Tvori ga del katastrske občine Sp. Grušovje, v izmeri 63.572 m2.
II.	Opis meje: V k. o. Sp. Grušovje poteka meja od glavne ceste Slovenska Bistrica—Slovenske Konjice pare. 749 na meji katastrskih občin: Sp. Grušovje, Zg. Grušovje, proti zahodu, kjer so zajeti severni deli naslednjih parcel: 551/1, 551/3, 551/2, 752, 587, 588, 578. Od severozahodnega roba parcele 578 poteka meja katastrskega območja proti jugu po zahodnih robovih parcel 579, 581 do občinske poti pare. št. 750. Po severnem robu občinske poti 750 poteka meja proti vzhodu do republiške ceste Maribor—Ljubljana pare. št. 749; tu so lužni robovi naslednjih parcel: 581, 582, 589, 588, 585, 584 do vključno pare. št. 752, ter se obrne proti severu po zahodnem robu republiške ceste Maribor—Ljubljana do izhodišča kom. območja — meje med k. o. Sp. Grušovje, Zg. Grušovje in so zajeti vzhodni robovi pare. št. 590, 752, 551/1, 551/2.
III	Komasacijsko območje Pobrež na območju občine Slovenske Konjice zajema kmetijska zemljišča po poročilu zemljiškoknjižnega stanja v k. o. Sp.
Grušovje št. izpiskov 1831/84, 1832/4, 1833/4 in 13334 Temeljnega sodišča v Celju, enote v Slovenskih Konjicah z dne 26. 12. 1984.
Občina Slov. Konjice
—	zasebni sektor	63.572 ma
—	družbeni sektor	—
IV.	Komasacijski postopek zajema zasebna zemljišča po stanju v zemljiški knjigi z dne 26. 11. 1984. Posamični pregled parcelnih številk, kultur, zemljiškoknjižnih vložkov ter površin parcel in lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, torej komasacijskih udeležencev je sestavni del te odločbe, ki je na vpogled vsem zainteresiranim pri Občinskem komiteju za planiranje, družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora in na sedežu krajevne skupnosti Grušovje.
V.	Komasacija se izvede po idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja, ki jo je izdelal Geodetski zavod Maribor, septembra 1985 In na osnovi dogovora z vsemi udeleženci komasacijskega sklada.
VI.	Razgrnitev idejne zasnove ureditve komasacijskega območja ter odločbo o uvedbi komasacijskega postopka, ki istočasno služi kot elaborat o obstoječem zemljiškoknjižnem stanju in drugih elaboratov komasacijskega postopka, uredi komisija za izvedbo komasacijskega postopka na sedežu krajevne skupnosti Grušovje.
Prav tako vsak udeleženec komasacije dobi posamično odločbo o uvedbi komasacijskega postopka. Komisija pa tudi razpiše in vodi ustne obravnave o posameznih elaboratih z vsemi udeleženci in predlagateljem komasacije, zaradi sporazumne izvedbe komasacijskega postopka.
VII.	Komasacijski udeleženci (lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč v komasacijskem skladu) in drugi, ki imajo kakršenkoli na zakon oprt pravni interes se pozivajo, da dajo komisiji za izvedbo komasacijskega postopka -najkasneje v 15. dneh po končani razgrnitvi idejne zasnove m drugih elaboratov, pripombe in predloge na idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja.
VIII.	Način vrednotenja zemljišč iz komasacijskega sklada opravi komisija na predlog komasacijskega odbora.
IX.	Ker je pretežni del komasacijskega sklada v občini Slovenska Bistrica, izvede komasacijo za občino Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice enotna komisija, ki bo imenovana s posebnim sklepom Skupščine občine Slovenska Bistrica in Skupščine občine Slovenske Konjice.
X.	Odločbo o uvedbi komasacijskega postopka bo Občinski korpite za družbenoekonomske odnose občine Slovenska Bistrica vročil posameznim udeležencem komasacije, poleg tega pa jo mora objaviti na sedežu krajevnega urada Oplotnica in krajevne skupnosti Grušovje.
St. 462-1/86-7
Slovenske Konjice, dne 29. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Avgust Spoljar 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
1188.
Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na svoji seji dne 12, maja 1986 sprejel
ODREDBO
o javni razgrnitvi spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta dela naselja Planina pri Sevnici
I
Javno se razgrne sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta dela naselja Planina pri Sevnici (v nadaljnjem besedilu: sprememba in dopolnitev), ki jo je izdal Zavod za urejanje naselij občine Šentjur pri Celju pod številko P-58/86.
II
Zemljišče, kjer se predvideva poseg v prostor, je na zemljišču pare. št. 186 k. o. Planina, po njeni meji poteka tudi obodna parcelacija. Predvidena je izgradnja petih- prostostoječih stanovanjskih hiš s pripadajočimi funkcionalnimi zemljišči. Del predlaganega zemljišča je bilo že v mejah obstoječega zazidalnega načrta, kjer pa ni bilo predvidenih objektov, del zemljišča za potrebe predvidenega zazidljivega območja pa se dopolni k obstoječemu zazidalnemu načrtu. Celotna predlagana površina meri 3177 m2.
III
Sprememba in dopolnitev bo javno razgrnjena en mesec od dneva objave v Uradnem listu SRS na Zavodu za urejanje naselij občine Šentjur pri Celju in v prostorih krajevne skupnosti Planina pri Sevnici.
IV
K spremembi in dopolnitvi lahko v času javne razgrnitve dajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. V
V
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem
listu SRS.
Št. 350-3/85-2
Šentjur pri Celju, dne 22. maja 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine
e Šentjur pri Celju
Sergej Šešerko, dipl. inž. L r.
ŠMARJE PRI JELŠAH
1184.
Na podlagi 3. člena, 6. člena in 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82),
3.	člena in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list
SRS, št. 25/83) ter 215. člena statuta občine Šmarje
pri Jelšah je skupščina občine na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja
1986 sprejela
ODLOK
o komunalnih dejavnostih v občini Šmarje pri Jelšah
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok določa dejavnosti ki se v občini Šmarje pri Jelšah poleg že z zakonom določenih dejavnosti štejejo za komunalne dejavnosti; določa objekte in naprave za opravljanje teh dejavnosti na objekte in naprave individualne rabe in skupne rabe; določa obvezno uporabo in obvezno plačilo posameznih komunalnih storitev in proizvodov; določa pogoje in način opravljanja komunalnih dejavnosti v krajevnih skupnostih glede na krajevne razmere.
II. VRSTE KOMUNALNIH DEJAVNOSTI
2.	člen
Za komunalne dejavnosti določamo v občini Šmarje pri Jelšah poleg že z zakonom določenih dejavnosti tudi:
1.	vzdrževanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščena med magistralne in regionalnS' ceste, v naseljih mestnega značaja in naseljih občine,
2.	vzdrževanje javnih poti s pripadajočimi napravami, opremo in objekti,
3.	opravljanje dimnikarskih storitev ter merjenje dimnih emisij,
4.	urejanje ter vzdrževanje tržnic ter mest za javne in ostale prireditve na prostem,
5.	oskrba naselij ali dela naselij s toplotno energijo iz lokalnih omrežij.
3.	člen
Komunalne dejavnosti iz 2. člena tega odloka so dejavnosti posebnega družbenega pomena.
III.	KOMUNALNI OBJEKTI IN NAPRAVE
4.	člen
Med komunalne objekte in naprave individualne rabe se štejejo:
—	objekti in naprave za opravljanje dimnikarskih storitev ter urejanje dimnih emisij
—	tržnice ter mesta za prireditve na prostem,
—	objekti in naprave za oskrbo naselij s toplotno energijo iz lokalnih omrežij.
Med komunalne objekte in naprave skupne rabe se štejejo:
—	ulice, trgi in ceste, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste,
—	javne poti.
IV.	OBVEZNA UPORABA IN OBVEZNO PLAČILO KOMUNALNIH STORITEV
5.	člen
Na območju občine Šmarje pri Jelšah ie obvezna uporaba in obvezno plačilo naslednjih komunalnih
storitev:
—	oskrba naselij z vodo,
—	odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz
naselij,
—	urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje kor munalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev,
—	oskrba naselja ali dela naselja s toplotno ener-; gijo iz lokalnega omrežja.
6.	člen
Uporaba in plačilo komunalnih storitev iz prejšnjega člena tega odloka je obvezna, ko je v naselju oziroma delu naselja dana možnost za priključitev oziroma uporabo.
Šteje se, da je priključitev na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje možno izvesti:
—	kadar so sekundarno omrežje in naprave javnega vodovoda ali kanalizacijskega omrežja oddaljene od zgradbe največ 150 m,
—	da so v omrežju javnega vodovoda in kanalizacije zagotovljene zmogljivosti za priključitev,
—	da s komunalnimi objekti in napravami v teh dejavnostih gospodari komunalna organizacija združenega dela ali krajevna skupnost.
Območje in obseg obvezne uporabe in plačila zbiranja, odvoza in odstranjevanja komunalnih odpadkov sta določena z odlokom o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov na območju občine ter predpisov izdanih na njegovi podlagi.
7.	člen
Izvajalec sme komunalne storitve zaračunavati po cenah, ki jih je oblikoval v skladu z veljavnimi predpisi.
V.	POGOJI IN NAČIN OPRAVLJANJA
KOMUNALNIH DEJAVNOSTI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
8.	člen
Zaradi specifičnih potreb v posameznih krajevnih skupnostih se lahko posamezne komunalne dejavnosti izvajajo neposredno v krajevni skupnosti.
Razmejitev med komunalnimi dejavnostmi oziroma komunalnimi objekti in napravami, katere opravlja oziroma s katerimi gospodari komunalna organizacija združenega dela ter tistimi, katere opravlja oziroma s katerimi gospodari neposredno krajevna skupnost, se mora urediti s samoupravnim sporazumom v okviru samoupravno cestno-komunalne interesne skupnosti občine Šmarje pri Jelšah.
Samoupravni sporazum iz drugega odstavka tega člena mora biti sprejet v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
9.	člen
Komunalni objekti in naprave, s katerimi upravlja KS, so osnovno sredstvo krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti obračunavajo amortizacijo komunalnih objektov in naprav v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana SCKIS in v skladu s predpisi o amortizaciji.
10.	člen
Delovni ljudje in občani, ki svoje potrebe na področju komunalnih dejavnosti zadovoljujejo neposredno v krajevni skupnosti, morajo opravljanje
teh dejavnosti uskladiti a določbami tega odloka
najpozneje v 2 letih po uveljavitvi tega odloka.	<
VI.	KAZENSKE DOLOČBE 11. člen
Z denarno kaznijo od 1.000 din do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1.	če ne uporablja komunalnih storitev, za katere je predpisana obvezna uporaba (5. člen);
2.	če noče plačevati komunalnih storitev, katerih uporaba je obvezna ter so bile dejansko opravljene v določenem oziroma dogovorjenem obsegu in kakovosti (7. Člen).
Z denarno kaznijo od 300 do 5.000 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VIL KONČNE DOLOČBE
12.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 5/79), odlok o komunalnih dejavnostih v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 12/85) in odlok o dopolnitvi odloka o komunalnih dejavnostih v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 43/85).
13.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 352-1/86-1
Šmarje pri Jelšah, dne 29. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Veljko Kolar 1. r.
1185.
Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80), 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) ter 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 6/82 in 21/83) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1986 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni stanovanj, poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča in odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Šmarje pri Jelšah
1.	člen
S tem odlokom se določa poprečna gradbena cena za m2 stanovanjska površine, poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in odstotek od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za leto 1985.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč znaša 105.000 din.
Poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za III. kategorijo opremljenosti in gostoto naseljenosti 150 do 200 prebivalcev na ha v višini 15 °/o poprečne gradbene cene znašajo 15.750 din/m2 in od tega za:
—	stroške individualne komunalne naprave 55 °/o,
—	stroške kolektivne komunalne naprave 45 Vo.
3.	člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče znaša 0,6 % od poprečne gradbene cene iz prvega odstavka prejšnjega člena.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj, poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in odstotek od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 17/85).
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-3/86-1
Šmarje pri Jelšah, dne 29. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Veljko Kolar 1. r.
1186.
Na podlagi 105. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS. št. 5/75, 10/75, 3/78, 3/32, 6/82 in 21/83) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 28. maja 1986 sprejela
ODLOK
o uvedbi melioracijskega postopka na Kunšperškem polju v krajevni skupnosti Bistrica ob Sotli
1.	člen
3 tem odlokom se uvaja izvajanje hidromelioracijskih in agromelioracijskih del na kmetijskih zemljiščih v k. o. Kunšperk. Pobudo za melioracijo je obravnavala kmetijska zemljiška skupnost in sprejela sklepa, da se izda ustrezen odlok.
2.	člen
Meja melioracijskega območja poteka v k. o. Kunšperk od križišča republiške ceste Bistrica ob Sotli— Mestinje z reko Bistrico in ob tej reki do izliva v Sotlo. Nato meja poteka po republiški meji oziroma reki Sotli do parcele 602/2, ob njeni zahodni meji v južni smeri preko železniške proge do parcele 501, ob njeni vzhodni meji do sredine parcele, nato se obrne proti zahodu in poteka v ravni črti čez parcele 501, 502, 504, 496, 481/3, 481/2, 481/1, 482/1, 483/1, 488 do poti št. 1455, nato po tej poti v južni smeri do poti št. 1150/3 ter po njej do prvega levega zavoja, kjer gre v prvotni smeri čez parcelo 711, se priključi severni meji parcele 714 do poti 1156, se obrne po njej v severni smeri do parcele št. 446/2, ki jo prečka in v ravni črti proti severu nadaljuje preko parcele št. 445/5, 446/4, 446/3 do železnice, se obrne proti zahodu in poteka ob železnici do poti št. 1156, nato po njej v južni smeri do parcele št. 786, ob njeni severni meji do parcele 784, ob njeni vzhodni meji do parcele 781/1, ki jo prečka v ravni črti in isti smeri, prav tako parcele št. 781/2, 779, 777/2, 777/3, 776, 740 do južnega konca parcele 741 in ob njeni južni meji ter južni meji parcele 742 do parcele 744/1, ob njeni vzhodni meji do poti št. 1150/1, po tej poti v zahodni smeri do parcele 749, nato čez to parcelo v ravni črti proti severu in čez parcele št. 750, 751/3, 768 do parcele 769, ob njeni južni meji, kjer se na približno dveh tretjinah pravokotno obrne in poteka v južni smeri čez parcele 766/3, 765, 755 in 754 do poti št. 1150/1, nato po tej poti do parcele 849/1. Tu se obrne proti severu in poteka ob južni meji parcele št. 846 do poti št. 1150/1, nato poteka po tej poti do parcele št. 872/1, kjer poteka v pravokotni severni smeri ob južni meji parcele 870 do parcele 869/1, nato ob njeni vzhodni meji nazaj na pot št. 1150/1. po njej do parcele št. 995/3, po njeni vzhodni meji. do parcel 995/4 in 992/4, kjer se obrne proti zahodu, po meji parcele št. 992/4 in 992/10, nato po zahodni meji parcel št. 992/10, preko parcele 992/1, do zahodne meje parcele št. 992/2 in nato po njej do poti št. 1150/1.
Nato meja poteka naprej po tej poti do parcele št. 388, po njeni južni meji do zahodne meje parcele št. 987/1, po njej do sredine, nato prečka parcelo št. 986/3 do sredine in se ponovno spusti do poti št. 1150/3, kjer nadaljuje do konca parcele št. 962/17, nato po meji parcele 966/2, 366/2, kjer po sredini te parcele zavije proti zahodu, prečka pot do parcele 363/3, nato ob meji parcel št. 63/4, 63/1, 34/2, 34/1, 34/6. 33/2, 34/4, 33/1, 33/4, 35, 37/10, $7/11, 37/1, 45 do republiške ceste Bistrica ob Sotli—Mestinje in nadaljuje po tej cesti do izhodiščne točke do mosta čez reko Bistrico.
3.	člen
Investitor hidro in agromelioracijskih del je Hmezad Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah. Investitor zagotovi finančna sredstva iz lastnih virov za svoja zemljišča, za zemljišča v lasti kmetov in drugih občanov pa iz sredstev teh oseb na podlagi pogodbe iz drugih virov.
Ce ni mogoče skleniti pogodbe, se izvedejo dela na račun lastnika oziroma uporabnika zemiii$ča na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za kmetijstvo. Lastnik oziroma uporabnik lahko poravna svoje obveznosti tudi z odstopom ustreznega dela svojega zemljišča.
Za dela iz tega odloka se uporabijo sredstva, ki se zbirajo na podlagi 15. in 18. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86). Za višino teh sredstev se članom melioracijske skupnosti ustrezno zmanjša neposredna lastna udeležba pri naložbi v kmetijska zemljišča na katerih se izvajajo ta dela. Določbe iz prejšnjega odstavka ne veljajo za lastnike zemljišč, ki niso kmetje po 4. členu zakona o kmetijskih zemljiščih, prav tako pa tudi ne, če zemljišč po izvedenih delih ne izkoriščajo po programu strokovne službe.
4.	člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju morajo sami opraviti naslednje;
— očistiti oziroma odstraniti zarast ob potokih, izvirih oziroma tudi drugje v skladu s krajinskim načrtom.
Rok za izvršitev del je leto 1986.
5.	člen
Investitor je dolžan zagotoviti amortizacijo objektov in naprav na svojih zemljiščih po predpisu o amortizaciji.
Lastniki oziroma drugi uporabniki zemljišč, katerim služijo hidromelioracijske naprave in objekti, zgrajeni iz sredstev po 14. členu in 17. členu zakona o kmetijskih zemljiščih, plačujejo investitorju uporabnino.' Uporabnina se računa le od tistega dela sredstev, ki so bila zbrana po 14. in 17. členu zakona o kmetijskih zemljiščih. Višina uporabnine je enaka amortizaciji tega dela vrednosti objektov in naprav, obračunani po minimalni amortizacijski stopnji oziroma ne nižje od minimalne anuitete.
Pristojni organ investitorja lahko 'določi, da se uporabnina za objekte in naprave za njegova zemljišča in zemljišča njegovih članov oziroma kooperantov plačuje iz dohodka investitorja.
Sredstva,' ki so se oblikovala na podlagi 15. in
18.	členu zakona o ktpetijskih zemljiščh in so se uporabila kot delež pri vlaganju v zemljišča kmetov — članov melioracijske skupnosti se vodijo na posebnem računu iz drugega odstavka 32. člena zakona o kmetijskih zemljiščih in se smejo uporabiti samo za zboljšanje in ureditev kmetijskih zemljišč članov. Na ta račun se vplačuje tudi uporabnina iz tega člena.
6.	člen
Lastniki in uporabniki, zemljišč na melioriranem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako da so trajno uporabni. V ta namen morajo prispevati sorazmeren del stroškov, ki so potrebni za skupna vzdrževalna dela na melioriranem območju.
Podrobnejše določbe o vzdrževanju in stroških iz prejšnjega odstavka se določijo s pogodbo med investitorjem in lastniki oziroma uporabniki zemljišč. Če do sklenitve pogodbe ne pride, določi te obveznosti upravni organ za kmetijstvo, v višini stroškov vzdrževanja na predlog Investitorja.
O materialnem in finančnem poslovanju s sredstvi. ki se uporabljajo za izvedbo del za namene iz tega odloka ter za vzdrževanje objektov in naprav, se vodi evidenca materialnega in finančnega poslovanja.
7.	člen
Kmetijska zemljišča na melioriranem območju bodo namenjena za pridobivanje intenzivnih njivskih kultur ter za sodobno izrabo travniških površin. Kultura. in način rabe melioriranih zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišča po izvedeni melioraciji.
8.	člen
Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejema samoupravni organ investitorja.
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioriranem območju so za časa izvedbe melioracij oziroma največ za dobo 5 let oproščeni davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti ki odpade na dohodek melioriranega zemljišča, tako kot to urejajo predpisi o davkih občanov.
9.	člen
Melioracijska dela se bodo pričela v letu 1986, končala pa v letu 1987. Osnovni melioracijski jarki in drenažna mreža se bo urejala v letu 1986, po sprejetju ureditvenega načrta območja, agromelioracijska dela pa bodo izvršena v letu 1987.
19.	člen
»
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-1/86-1
Šmarje pri Jelšah, dne 29. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Veljko Kolar 1. r.
1187.
Na podlagi 114. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/80) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78, 3/82, 6/82 in 21/83) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1986 na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Šmarje pri Jelšah sprejela
ODLOK
o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih
1.	člen
Na podlagi tega odloka zagotavljajo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskih območjih, opredeljenih z odloki o uvedbi melioracijskih postopkov na območju občine Šmarje pri Jelšah nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah.
2.	člen
Višina nadomestila iz prejšnjega člena je odvisna od programa vzdrževalnih del, ki ga za vsako prihodnje leto na predlog investitorja melioracij sprej-
me Kmetijska zemljiška skupnost občine Šmarje pri Jelšah najpozneje do 31. 10, v tekočem letu in od površine zemljišč, ki jih ima posamezen lastnik oziroma uporabnik v lasti oziroma uporabi na melioracijskem območju.
3.	člen
Program vzdrževalnih del iz prejšnjega člena obsega zlasti:
—	skupne objekte in naprave, ki jih je treba vzdrževati s sredstvi, zbranimi na podlagi tega odloka,
—	vzdrževalna dela, ki jih je treba opraviti na objektih in napravah iz prejšnje alinee,
—	finančno ovrednotenje potrebnih vzdrževalnih
del,
—	površino kmetijskih zemljišč na posameznem melioracijskem območju ter stroške vzdrževalnih del na hektar kmetijskega zemljišča na melioracijskem območju.
Za skupne objekte in naprave se po tem odloku štejejo melioracijski jarki, cevna drenaža ter drugi objekti in naprave, ki so bili narejeni zaradi melioracije.
Za vzdrževalna dela, ki jih je treba opraviti, se štejejo najmanj:
a)	pri vzdrževanju melioracijskih jarkov:
—	preprečitev prekomernega zaraščanja,
—	vzdrževanja brežine jarkov in preprečitev njihovega drsenja,
—	odstranitev naplavine na dnu jarka in morebitnih odpadkov,
—	zavarovanje melioracijskih objektov in naprav, če se meliorirana zemljišča uporabljajo za pašo živine, z ograjo, ki mora biti najmanj 0,5 m oddaljena od jarka,
—	sprotno čiščenje cestnih propustov na melioracijskem sistemu.
b)	pri vzdrževanju cevne drenaže:
—	redno čiščenje izlivk od travne zarasti in zemlje,
—	izpiranje in čiščenje cevne drenaže od mulja,
—	izvajanje drugih vzdrževalnih del, ki so potrebna za normalno delovanje cele drenaže,
c)	pri vzdrževanju cest in cestnih objektov:
—	redno vzdrževanje in gramoziranje utrjenih cest,
—	redno vzdrževanje poljskih poti s košnjo in zasipavanjem jam,
—	košnja bankin,
—	vzdrževanje mostov in cestnih propustov ter
—	čiščenje zarasti.
Vzdrževalna dela odda Kmetijska zemljiška skupnost občine Šmarje pri Jelšah na podlagi razpisa v izvedbo najugodnejšemu ponudniku.
Kmetijska zemljiška skupnost sklene z izvajalcem vzdrževalnih del pogodbo, s katero se dogovorita zlasti o obsegu vzdrževalnih del in času, v katerem morajo
biti ta dela opravljena ter o ceni za ta dela.
4.	člen
Na podlagi vsakoletnega programa vzdrževalnih del na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih izda Kmetijska zemljiška skupnost občine Šmarje pri Jelšah vsem lastnikom in uporabnikom kmtijskih zemljišč na melioracijskih območjih (najpozneje do 28. 2.) odločbo o obračunu nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih.
Sredstva nadomestila iz prejšnjega odstavka morajo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč z melioracijskih območij plačati v rokih, določenih v odločbi, na račun Kmetijske zemljiške skupnosti občine Šmarje pri Jelšah.
Izterjavo nadomestila iz prvega odstavka tega člena od lastnikov uporabnikov kmetijskih zemljišč, ki so zavezanci za plačilo davka’iz kmetijske dejavnosti, opravi. občinska uprax'a za družbene prihodke po predpisih o davkih občanov.
5.	člen
Višino nadomestila za kritje stroškov Za -vzdrževalna dela na skupnih objektih in napra.vah na navedenih melioracijskih območjih določa vsako leto na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Šmarje pri Jelšah Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah s posebnim sklepom.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 324-2/86-1
Šmarje pri Jelšah, dne 29. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Veljka Kolar 1. r.
1188.
Na podlagi 16. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS št. 33/79) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78, 3/82, 6/82, 21/83) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1986 sprejela
ODLOK
0	določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji za leto 1986
1.	člen
S tem odlokom se določa stopnja prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji za leto 1986, ki ga plačujejo zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti na branjenem območju.
2.	člen
Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo v letu 1986 prispevek po stopnji
1	•/« od katastrskega dohodka.
3.	člen
Zbrana sredstva so dohodek Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije in so namenjena za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta.
4.	člen
Prispevek iz 2. člena tega odloka odmerja občinski upravni organ pristojen za davčne zadeve.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 420-4/86-1
Šmarje pri Jelšah, dne 29. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Veljko Kolar 1. r.
1189.
Na podlagi 6., 15. in 17 člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SPvS, št. 33/79) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/73, 3/78, 2/82, 6/82 in 21/83) je skupščina občine na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1986 sprejela
ODLOK
o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji
1.	člen
S tem odlokom se določa stopnja prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji, ki ga plačujejo zavezanci za prispevek iz organizacij združenega dela, ki so registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti, predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi produkti, gozdnogospodarske organizacije združenega dela, lovske organizacije, organizacije združenih kmetov in ostali zainteresirani.
2.	člen
Zavezanec za prispevek od dohodka iz 1. člena tega odloka — GG Celje, TOZD Boč Rogaška Slatina ni sklenil samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne skupnosti za srednjeročno obdobje 1986—1990 in plačuje prispevek iz dohodka v letu 1986 po stopnji 0,44 »/o in v letih 1987—1990 po stopnji 0,25 »/o.
3.	člen
Zbrana sredstva so dohodek Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije in so namenjena za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta.
4.	člen
Prispevke iz 2. člena tega odloka pobira in odmerja Služba družbenega knjigovodstva.
5.	člen
Sredstva iz naslova zavezancev iz združenega dela le-ti nakazujejo po zaključnem računu marca meseca za prve tri mesece v tekočem letu in kasneje vsakega zadnjega v mesecu. Višina prispevka je. določena v 2. členu tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 420-4/86-1
Šmarje pri Jelšah, dne 29. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Veljko Kolar 1. r.
1190.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 30. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) in 213 člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78 in 6/82) na seji vseh treh zborov dne 28. maja 1986 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o sestavi občinskih komitejev
1.	člen
S tem sklepom se spreminja sklep o sestavi občinskih komitejev, sprejet na seji občinske skupščine dne 12. marca 1986 in objavljen v Uradnem listu SRS, št. 14/86.
2.	člen
Besedilo 2. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo sestavlja predsednik in deset članov. V komite de-
legirajo:
—	komite za urejanje prostora in varstvo
okolja	1	člana
—	samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti	1	člana
—	samoupravne interesne skupnosti s
področja materialne	proizvodnje	1	člana
—	organizacije združenega dela s področja
kmetijstva	1	člana
—	organizacije združenega dela s področja
industrije	2	člana
—	organizacije združenega dela s področja
turizma, gostinstva,	obrti	in	trgovine	1	člana
—	obrtno združenje	1	člana
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah imenuje 2 člana.«
3.	člen
Besedilo 3. člena se spremeni in se glasi: »Komite za urejanje prostora in varstvo okolja sestavlja predsednik in deset članov.
V komite delegirajo po enega člana:
—	komite za družbeno planiranje in gospodarstvo,
—	samoupravna stanovanjska skupnost,
—	organizacije združenega dela s področja gradbeništva,
—	organizacije združenega dela s področja komunalnih dejavnosti,
—	temeljna vodna skupnost in samoupravna ce--stno-komunalna interesna skupnost,
— Spominski park Trebče,
— Razvojni center Celje
— Hmezad — Kmetijski kombinat Šmarje,
— Kmetijska zemljiška skupnost,
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah imenuje enega člana.«
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 021-3/86-1
Šmarje pri Jelšah, dne 29. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Veljko Kolar 1. r.
ŽALEC
1191.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 98., 107., 113., 123. in 128. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 15/86) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/73, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80, 1/82 in 42/85) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1986 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti
1.	člen
Ta odlok določa pogoje za:
—	prodajo lastnih izdelkov samostojnega obrtnika, sprejemanje naročil in opravljanje gostinskih storitev zunaj poslovnega prostora;
—	sprejemanje gostov na prenočišče in hrano;
—	prodaja na drobno;
—	opravljanje gospodarske dejavnosti kot postranski poklic;
—	opravljanje gospodarske dejavnosti z dopolnilnim delom drugih oseb.
PRODAJA IZDELKOV ZUNAJ POSLOVNEGA PROSTORA
2.	člen
Samostojni obrtnik oziroma samostojni gostinec sme z dovoljenjem občinskega upravnega organa pri-
stojnega za gospodarstvo prodajati svoje izdelke, sprejemati naročila oziroma opravljati gostinske storitve tudi zunaj poslovnega prostora in na raznih prireditvah, zborovanjih in ob drugih priložnostih.
3.	člen
Pristojni^občinski upravni organ lahko izda dovoljenje iz 2. člena tega odloka samostojnemu obrtniku oziroma gostincu, če ima zagotovljen prodajni prostor, ki izpolnjuje predpisane sanitarnotehnične pogoje in če s prodajo ne moti javnega cestnega prometa ter javnega reda in miru.
4.	člen
Šteje se, da ima samostojni obrtnik oziroma gostinec zagotovljen prodajni prostor, če dokaže, da ima pravico začasno uporabljati prostor, oziroma če predloži soglasje prireditelja, da s svojo dejavnostjo prireditev dopolnjuje.
5.	člen
Prodajni prostor mora biti vidno označen s firmo obratovalnice.
6.	člen
Za prodajo izdelkov na tržnicah, sejmih in razstavah samostojnemu obrtniku ni potrebno dovoljenje iz 2. člena tega odloka.
SPREJEMANJE GOSTOV NA PRENOČIŠČE IN HRANO
7.	člen
Občan lahko v svojih zasebnih gospodinjstvih in počitniških hišicah ter kmet v svojih kmečkih gospodarstvih sprejema goste na prenočišče ter nudi gostom hrano in pijačo, če to dejavnost priglasi in pridobi potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa za gospodarstvo.
To dejavnost sme občan opravljati samostojno ali preko organizacij združenega dela s področja gostinstva in turizma oziroma preko turističnega društva.
8.	člen
Ce občan dejavnost opravlja v sodelovanju z organizacijami združenega dela s področja gostinstva in turizma oziroma preko turističnega društva, se način posredovanja sprejemanja gostov na prenočišče in hrano določi s pogodbo o poslovnem sodelovanju.
Pogodba iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati določila o zaračunavanju storitev, o obveznem vodenju evidence o zasedenosti turističnih kapacitet in druge dolžnosti organizacije združenega dela oziroma turističnega društva kot posrednika ter znesek provizije za opravljanje posredovanja.
9.	člen
Občan, ki sprejema goste na prenočišče in hrano je dolžan v vsaki sobi namenjeni za prenočišče gostov, na vidnem mestu izobesiti razvrstitev v kategorije sobe in cenik storitev.
10.	člen
Občan, ki sprejema goste na prenočišče in hrano je dolžan sporočiti pristojnemu občinskemu upravnemu
organu za gospodarstvi) vse spremembe glede sprejemanja gostov na prenočišče in hrano (število ležišč, sob, spremembo kategorije sobe, podatek o nudenju hrane ipd.).
PRODAJA NA DROBNO
11.	člen
Samostojni prodajalec lahko z osebnim delom s sredstvi v svoji lasti v svojem imenu in za svoj račun, pod pogoji obrtnega zakona in zakona o blagovnem prometu opravlja prodajo na drobno, in sicer:
živila in gospodinjske potrebščine na celotnem območju občine, razen v Petrovčah, Polzeli, Preboldu, Šempetru, Vranskem in v Žalcu.
Samostojni prodajalec lahko pod pogoji obrtnega zakona in zakona o blagovnem prometu v okviru prodaje na drobno opravlja prodajo mešanega industrijskega blaga in obrtnih izdelkov, sadja in zelenjave, tobačnih izdelkov, vžigalic, znamk in razglednic, časopisov in periodičnega tiska na celotnem območju občine.
Samostojni prodajalec lahko opravlja prodajo na drobno tudi v premičnih objektih, ki izpolnjujejo veljavne sanltarno-higienske in tehnične predpise na celotnem območju občine.
OPRAVLJANJE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI KOT POSTRANSKI POKLIC
12.	člen
V skladu z obrtnim zakonom in s tem odlokom lahko delovni ljudje in občani s stalnim prebivališčem v občini Žalec opravljajo trajno ali sezonsko gospodarsko dejavnost tudi kot postranski poklic, le po naročilu posameznika ali po pogodbi s samostojnim obrtnikom, organizacijo združenega dela ter drugo samoupravno organizacijo in skupnostjo.
13.	člen
Ne glede na določbe 12. člena tega odloka se obrt kot postranski poklic ne sme opravljati v naslednjih gospodarskih dejavnostih:
—	opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko ter z viličarji,
—	opravljanje prevozov blaga, razen opravljanja prevoza blaga s triciklom,
—	prodaja na drobno, razen prodaja plina v jeklenkah za gospodinjstvo,
—	opravljanje žagarskih storitev za potrebe krajevnih skupnosti,
—	opravljanje gostinske dejavnosti, razen ob urejenih smučiščih v času zimske sezone.
OPRAVLJANJE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI Z DOPOLNILNIM DELOM DRUGIH OSEB
14.	člen
Samostojnemu obrtniku ki se ukvarja z obrtnimi storitvami (opravili, vždi ževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah,
načrtih in zahtevah naročnika), ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela lahko pristojni občinski upravni organ pristojen za gospodarstvo dovoli zaposliti več kot 7 delavcev, toda največ 10 delavcev pod pogojem, da poslovni prostor z opremo ustreza predpisom in pogojem glede varstva pri delu ter drugim sanitarno-tehničnim pogojem glede na povečano število delavcev.
KAZENSKE DOLOČBE
15.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo za tržno, sanitarno in inšpekcijo dela pristojni upravni organi.
16.	člen
Zoper kršitelje določb tega odloka se uporabljajo določila 152. člena obrtnega zakona in 67. člena zakona o blagovnem prometu.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Uradni list SRS, št. 35/82, 1/83 in 36/84).
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 313-1/86-3
Žalec, dne 28. maja 1986.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Ludvik Semprimožnik 1. r.
1192.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 7. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80, 1/82 in 42/85) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. maja 1986 sprejela
ODLOK
o načinu reprodukcije goved, konj, prašičev in ovac na območju občine Žalec
1.	člen
Na območju občine Žalec veljajo za reprodukcijo živali poleg določil zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) tudi določila tega odloka.
2.	člen
Oplojevanje krav in telic se na območju občine Žalec opravlja z umetnim osemenjevanjem na domu rejca ter s prirodnim pripustom.
3.	člen
Z umetnim osemenjevanjem na domu rejca živali se opravlja oplojevanje krav in telic na celotnem območju občine Žalec, razen v odročnih predelih, kjer je dovoljeno oplojevanje s prirodnim pripustom.
Območja, kjer je dovoljen prirodni pripust ple-menic določi vsako leto do 20. januarja občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo v soglasju s temeljnimi organizacijami kooperantov in organizacijo združenega dela, ki je pooblaščena za osemenjevanje.
Pooblaščena organizacija vsako leto do 20. januarja objavi v »Hmeljarju« in Savinjskem občanu proge osemenjevanja z navedbo časa semenitve po vaseh. Odstopanje od določenega časa prihoda osemenjevalca v vas je lahko največ dve uri.
4.	člen
Oplojevanje svinj se opravlja z umetnim osemenjevanjem na domovih rejcev razen v vzrejnih središčih, kjer se lahko vrši oplojevanje s pripustom z odbranim plemenjakom, vendar samo za svinje, ki so last rejca.
Oplojevanje kobil in ovac se opravlja s prirodnim pripustom.
5.	člen
Ob vsaki osemenitvi ali pripustu goveda, prašičev, konj in ovac izda osemenjevalec oziroma rejec plemenjaka potrdilo, ki mora vsebovati podatke o datumu osemenitve ali pripustitve, ime in evidenčno številko plemenjaka in plemenice ter druge podatke, ki so pomembni za ugotavljanje in spremljanje plemenske vrednosti in plodnosti živali ženskega spola, ki se oplojuje, ter njenega potomstva.
6.	člen
Z organizacijo osemenjevanja in. pripustom goved, prašičev, konj in ovac v zasebnem sektorju se sme ukvarjati tista organizacija združenega dela, ki jo za to pooblasti Izvršni svet Skupščine občine Žalec.
Na družbenih farmah izvajajo umetno osemenjevanje krav in telic, ki so last frame, obratne ambulante Hmezad, DO Kmetijstvo Žalec.
7.	člen
Organizacije, ki so zadolžene za reprodukcijo v zasebnem sektorju so dolžne skrbeti za zadostno število plemenjakov in za njihovo pravočasno zamenjavo. Upravni organ, pristojen za kmetijstvo določi področja za plemenjake na podlagi sklepa republiške in občinske komisije za priznavanje plemenjakov.
8.	člen
Oddaja plemenjaka ni dopustna tako dolgo, dokler ni zagotovljeno oplojevanje z novim plemenjakom.
Izločene plemenjake je treba nadomestiti v roku, ki ga določi komisija za priznavanje plemenjakov.
9.	člen
Med rejcem plemenjaka in pooblaščeno organizacijo, ki je zadolžena za reprodukcijo mora biti sklenjena pogodba o nabavi, reji in zamenjavi plemenjaka. Obe pogodbeni stranki morata upoštevati navodila in sklepe komisije za priznavanje plemenjakov.
10.	člen
Osemenjevanje in pripuščanje plačajo lastniki ple-menic po osemenitvi oziroma pripustu.
‘ Cene umetnega osemenjevanja in pripusta spremlja Zavod SR Slovenije za cene, kateremu mora organizacija pooblaščena za osemenjevanje pošiljati obvestila o cenah za svoje proizvode oziroma storitve, in sicer naj pozneje v treh dneh od dneva, ko jih začne uporabljati. Cene določa organizacija pooblaščena za osemenjevanje na podlagi kalkulacije.
11.	člen
Zaradi posebnega družbenega pomena živinoreje v občini in izvajanja rejskih ukrepov morajo pooblaščene organizacije zagotoviti osemenjevanje in pripust vse dni v letu razen 1. januarja, 1. maja in 29. novembra.
12.	člen
Organizacija, pooblaščena za oplojevanje, mora zagotoviti osemenjevanje in pripust v skladu z rejskimi ukrepi in sprejetimi selekcijskimi programi,
13.	člen
Na območjih, kjer je dovoljen prirodni pripust mora organizacija, ki je zadolžena za reprodukcijo zagotoviti ugotavljanje brejosti, odkrivanja in zdravljenja plodnosti motenj vsaj štirikrat letno.
Pred opravljeno tretjo oploditvijo je potrebno opraviti obvezen veterinarski pregled za ugotavljanje plodnostnih motenj. Na območjih, kjer se vrši umetno osemenjevanje, mora organizator osemenjevanja zagotoviti ugotavljanje brejosti po vsaki osemenitvi. Pri' govedu so stroški za navedene storitve po tem členu zajete v ceni osemenitve oziroma prirodnega pripusta.
14.	člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja v okviru pristojnosti občinski upravni organ kmetijske in veterinarske inšpekcije.
15.	člen
Za kršenje določil tega odloka se smiselno uporabljajo kazenske določbe zakona o ukrepih v živinoreji.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
6t. 320-1/80-3/4
Žalec, dne 28. maja 1986.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Ludvik Semprimožnik 1. r.
1193.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju KS Griže (Uradni list SRS, št. 14 z dne 7. 4. 1986), 27. člena statuta krajevne skupnosti Griže in izida referenduma z dne 11. maja 1986 je skupščina krajevne skupnosti Griže na seji dne 20. maja 1986 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Griže
1.	člen
Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Griže, ki obsega naselja: Griže, Mi-gojnice, Pongrac in Zabukovica od št. 1 do 137.
2.	člen
Samoprispevek v denarju se predpisuje za izgradnjo prizidka osnovne šole Griže, za modernizacijo in vzdrževanje cest, za komunalne potrebe in za vzdrževanje objektov v upravljanju društev.
3.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. julija 1986 do 30. junija 1991.
4.	člen
Samoprispevek se plačuje v denarju in bo z njim predvidoma zbrano 81,000.000 din
5.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo uporabila:
—	30 %> za gradnjo prizidka OS Griže
—	30 °/o za modernizacijo in vzdrževanje cest
—	35 "/o za komunalne potrebe
—	5 »/o za vzdrževanje objektov v upravljanju.
6.	člen
Samoprispevek plačujejo krajani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Griže in- obrtniki, ki imajo svoje obrtne dejavnosti v krajevni skupnosti Griže, ne glede na kraj njihovega stanovanja.
Stopnje samoprispevka znašajo:
1,5 °/o od neto OD iz delovnega razmerja delavcev, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom na domu, po pogodbah o delu in od avtorskih honorarjev
0,75 o/o od pokojnin'
5 ”/o občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti in poseka lesa
2	”/o od davčno odmerjenega letnega zneska, delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek te dejavnosti odmerja v pavšalnem letnem znesku
2	°/o od ostanka čistega dohodka delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost.
f	7. člen
’ Krajevni samoprispevek se ne plačuje od prejemkov in socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev ter od nagrad, ki jih prejemalo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi, od
osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega a
zakonom.
8.	člen
Za delovne ljudi in občane, ki se bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka stalno naselili na območju krajevne skupnosti Griže, veljajo določila
6.	člena tega sklepa.
9.	člen
Za pravilno in namensko porabo sredstev samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti Griže in zboru občanov enkrat letno. Sredstva se zbirajo na žiro računu krajevne skupnosti Griže, št. 50700-842-062-1400822.
10.	člen
Pravilnost obračunavanja samoprispevka pri izplačevanjih dohodka kontrolira Služba družbenega knjigovodstva in uprava za družbene prihodke občine Žalec.
11.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1986 dalje.
Griže, dne 28. maja 1986.
Predsednik skupščine KS Griže Milan Zupanc 1. r.
1194.
Na podlagi 12. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Griže (Uradni list SRS, št. 14/86) daje volilna komisija krajevni skupnosti Griže
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu dne 11. 5. 1986 aa uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Griže za naselja: Griže, Migojnice, Pongrac in Zabukovica od št. 1 do 137
I
Na območju krajevne skupnosti Griže so bili mi referendumu dne 11. 5. 1986 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 1.901 volilnih upravičencev
2.	na referendumu je glasovalo 1.766 volilnih upravičencev ali 92,89 °/o
3.	za uvedbo samoprispevka je glasovalo 1.147 volilnih upravičencev ali 60,33 %>
4.	proti je glasovalo 595 volilnih upravičencev ali 31,29 °/o
5.	neveljavnih glasovnic je bilo 24 ali 1,26 »/o
6.	glasovanja se ni udeležilo 135 volilnih upravičencev ali 7,10 %>.
II
Volilna komisija krajevne skupnosti Griže na podlagi ugotovljenega izida glasovanja in 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) ugotavlja; da je v krajevni skupnosti Griže sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Griže.
Griže, dne 28. maja 1986.
Predsednik volilne komisije KS Griže
Branko Hriberšek 1. r.
POPRAVEK
V odloku o upravnih organih in strokovni službi občine Kamnik, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 15-754/86 z dne 11. IV. 1986 se:
—	v 17. členu za četrto alineo doda nova peta alinea, ki se glasi:
*— sodelovanje pri pripravi samoupravnih splošnih aktov delovnih skupnosti upravnih organov:«,
—	v 23. členu na koncu druge vrsle drugega odstavka besedica »in« pravilno glasi »iz«,
—	v 26. členu se drugi odstavek pfravilno glasi: ‘»V sestavi strokovne službe delujeta občinska kadrovska služba in INDOK služba.«.
Uredništvo
POPRAVEK
V odloku o proračunu občine Kamnik za leto 1986, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 16-793 86 z dne 18. IV. 1986 se v drugi vrsti prvega odstavka
16.	člena med besedi »pristojnem organu« vstavi beseda »upravnem«.
Uredni-tvo
POPRAVEK
Sklep o Izvolitvi predsednika Sodišča združenega dela v Ljubljani in dveh sodnikov, ki sta v delovnem razmerju pri tem sodišču, objavljen v Uradnem listu SRS. št. 24-1238/84 z dne 20. VII. 1984. se dopolni tako, da je enake sklepe sprejela tudi Skupščina občine Litija pod št. 74-1/84 z dry> 27. VI 1984 ter da je te sklepe podpisal predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar.
Ljubljana, dne 28. maja 1986.
Sekretar
Skupščine občine Ljubljana Center Ivo Bogataj 1. r.
POPRAVEK
V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 16-824/86 z dne 18. IV. 1986 se v 1., 2. in 3. členu naziv občinskega komiteja za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja popravi tako, da se pravilno glasi: »Občinski komite za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja«.
Sekretarka Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Erika Račič-Sift 1. r.
POPRAVEK
V odredbi o pristojbinah za veterinarsko-sani-tarne preglede, za dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki in za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel, ki je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 15-771/86 z dne
11.	IV. 1986 se v 10. členu doda: »in odredba o plačevanju pristojbin za veterinarsko higiensko službo na območju občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 30/85)-.
Sekretarka Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Anka Slapnik 1 r.
POPRAVEK
V sklepu o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Šentjur pri Celju za leto 1986. objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 18-953/86 z dne 9. maja 1986 je za 7. členom 8. člen z naslednjo vsebino:
»Za delavce, -upokojence, učence in študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance — kmete, kadar opravljajo storitve pri OZD ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 7,5 %> od bruto osebnega dohodka oziroma pre'emka.-
Predsednik skupščine
Gvido Virant 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest. ki jih plačujelo uporabniki cest 'za kmetijske traktorje in njihova priklopna vozila, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS. št. 20-1029/86 z dne 23. V. 1986 je v drugi vrsti 2. točke namesto »dvajsetih« 'pravilno »dvanajstih«.
SIS za komunalo in ceste Žalec
strokovni delavec
Franc Radiš^k, inž. 1. r.
VSEBINA
Stran
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1122.	Odlok o uskladitvi skupnega dinarskega zneska de-
viz za potrebe republiških organov in organizacij* družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti SR Slovenije za leto 1986	1789
1123.	Soglasje k sklepu sveta Visokošolske delovne organizacije Medicinska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov v
1. letnik študijskega leta 1986/1987	1793
1124.	Soglasje k sklepu sveta Visokošolske delovne orga-
nizacije Višje šole za zdravstvene delavce Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1986/1987	1793
1125.	Soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne or-
ganizacije Arhitektura, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1986/1987	1793
1126.	Soglasje k sklepu sveta Visokošolske delovne orga-
nizacije Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1986/1987	1793
1127.	Soglasje k sklepu sveta Visokošolske delovne orga-
nizacije Višja šola za socialne delavce Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o. omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1986/1987	1794
1128.	Soglasje k sklepu sveta Visokošolske delovne orga-
nizacije Fakulteta za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1986/1987	1794
1129.	Soglasje k sklepu sveta Visokošolske delovne orga-
nizacije Višja agronomska šola Univerze v Mariboru o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1916/1987	1794
1130.	Soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije za biologijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov v-! letnik v študijskem letu 1986/1987 1794 1131 1132 1133 1134 1135 1136 1137 * * *
1131.	Soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije za veterinarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa Študentov v 1 letnik študijskega leta 1986 1987 1795
1132.	Soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne or-
ganizacije za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1986/1987	1795
1133.	Soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne or-
ganizacije za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov v 1 letnik študijskega teta 1986/1987	1795
1134.	Soglasje k sklepu sveta Visokošolske temeljne organizacije Farmacija, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega
leta 3986/1987	1795
1135.	Soglasje k sklepu sveta Visokošolske delovne orga-
nizacije Pedagoška akademija Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa v 1. letnik študl.lfkega leta 1986/1987	1796
1136.	Soglovje k sklepu sveta Visokošolske delovne orga-
nizacije Filozofska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa Študentov v 1. letnik studijskega leta 1986	1.987	1796
1137.	Soglasje k sklepu sveta Visokošolske delovne orga-
nizacije Akademija za glasbo Univerze Edvarda
Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov v
1. letnik študijskega leta	1986	1987	1796
v	stran
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1138.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o obrazcu za obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 1797
1139.	Spremembe in dopolnitve pregleda predloga stopenj
davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986	1797
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
1140.	Odločba o ugotovitvi, da določbe 23. do 35. člena pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za
. osebne dohodke in sredstev skupne porabe HGP Gorica, Nova Gorica niso v neskladju z ustavo in zakonom	1798
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OB CINI
1141.	Odlok o višini prispevne stopnje za financiranje programa SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje v občini Brežice za obdobje od 1. 6.
1986 do 51. 12. 1986 za tiste, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma o temeljih planov SIS za obdobje 1986—1990 (Brežice)	1799
1142.	Odlok o spremembah odloka o določitvi odstotka
od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno	stavbno	zemljišče	(Brežice)	1800
1143.	Odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje
sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji (Brežice)	7 8^0
1144.	Odlok o določi'vi enotnega matičnega območja Brežice
1145.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na me-
lioracijskem območju vodotoka Gabernice v delu k. o. Globoko. Bukošek, Crnc in Mali vrh (Brežice)	1801
1146.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni spo-
razum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice za	obdobje	1986—1990	1802
1147.	Sklep o ugotovtvi, da je sklenjen samoupravni spo-
razum o temeljih plana SIS za komunalno in cestno dejavnost občine	Brežice	za obdobje	1986—1990 1802
1148.	Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna ob-
čine Celje za leto 1985	1803
1149.	Odlok o potrditvi letnega davčnega zaključnega
računa za leto 1985 (Celje)	1804
1150.	Odlok o prispevku za obrambo pred točo, ki ga
plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	1804
1151.	Odlok o doiočitv" vrednosti elementov za izračun
valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Celje	1804
1152.	Odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene
cene m1 stanovanjske površine, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Celje	1805
1153.	Odlok o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih
znamenjih In v vlzirnih linijah med točkami temeljnih geodetskih mrež (Celje)	igos
1154.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Vojnik cona 10 (Celje)	1805
1155.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Trnovlje Jug
(Celje)	1806
1156.	Odlok o sprejetju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Zg. Hudinja	(Celje)	1801
Stran
1157.	Sklep o sprejetju dolgoročnega družbenega plana občine Grosuplje za obdobje od leta 1986 do leta
SOO1)	1809
1158.	Sklep o valorizaciji cen za geodetske storitve (Grosuplje)	1809
1159.	Odlok o	komunalnih	dejavnostih v občini Idrija 1810
11C0. Odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene
cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno	zemljišče	v	občini	Idrija	1812
1161.	Sklep o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (Idrija)
1162.	Sklep o urejanju, vzdrževanju in varstvu grobov in grobišč borcev na območju občine Idrija v letu
1986	1812
1163. Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje	1812
1161. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1985	1813
1165. Sklep o potrditvi davčnega zaključnega računa za
leto 1985 (Ljubljana Moste-Polje)	1813
1166.	Odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje
sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji za obdobje 1986—1990 (Ljubljana Moste-Polje)	1814
1167.	Odlok o ugotovitvi, kateri deli prostorskih uredit-
venih pogojev so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1990	1815
1168.	Odlok o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih na-
črtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1990	1815
1169.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega na-
črta za območje MS 8 5 Zg. Kašelj (Ljubljana Moste-Polje)	1817
1170.	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in
prispevkov občanov za leto 1985	(Ljubljana Šiška) 1817
1171.	Sklep o soglasju k spremembam In dopolnitvam samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju občinske SIS za ceste za območje ljubljanskih
občin (Ljubljana Šiška)	1818
1172.	Sklep o soglasju k statutu samoupravne interesne
skupnosti za ceste za območje ljubljanskih občin (Ljubljana Šiška)	ISIS
1173.	Odlok o zaključnem računu n izvršitvi proračuna
občine Ljubljana Vič-Rudnik	za leto 1985	1818
1174.	Odlok o financiranju SIS na področju družbenih
dejavnosti za obdobje 11)86—1990 (Ljubljana Vič-Rudnik)	1819
1175.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj ■ področja
obrtnega zakona v občini	Ljubljana Vič-Rudnik	1819
1176.	Odlok o razglasitvi območja ribnikov v dolini Dra-
ge pri Igu za naravno znamenitost (Ljubljana Vič-Rudnik)	1821
1177.	Sklep o poimenovanju Osnovne šole X. SNOUB
Ljubljanske — enote Kolezija (Ljubljana Vič-Rudnik)	1828
1178.	Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o
temeljih plana SIS za varstvo pred požarom za obdobje 1986—1990 sprejet	(Mozirje)	1825
1179.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni spo-
razum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje za obdobje	1986—1990	1825
Stran
1180 Sklep o sprejemu dolgoročnega družbenega plana
občine Slovenske Konjice za obdobje 1986—2000	1826
1181.	Sklep o določitvi cen za geodetske storitve (Slovenske Konjice)	1826
1182.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka (Slovenske Konjice)	1827
1183.	Odredba o javni razgrnitvi spremembe in dopolnit-
ve zazidalnega načrta dela naselja Planina pri Sevnici (Šentjur pri Celju)	1828
1184.	Odlok o komunalnih dejavnostih v občini Šmarje
pri Jelšah	1828
1185.	Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj, poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zem-
ljišča in odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zem-
ljišče v občini Šmarje pri Jelšah	1829
1186.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na Kun-
šperškem polju v krajevni skupnosti Bistrica ob Sotli (Šmarje pri Jelšah)	1830
1187.	Odlok o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževanje dela na skupnih objektih in napravah
na melioracijskih območjih	(Šmarje	pri	Jelšah)	1831
1188.	Odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji za
leto 1986	1832
1189.	Odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje
sistema obrambe pred točo	v osrednji	Sloveniji	1833
1190.	Sklep o spremembi sklepa o sestavi občinskih komitejev (Šmarje pri Jelšah)	1833
1191/Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja
obrti (Žalec)	1834
1192.	Odlok o načinu reprodukcije goved, konj, prašičev
in ovac na območju občine	Žalec	1835
1193.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju skupnosti Griže	(Žalec)	1836
1194.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za
uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Griže (Žalec)	1837
—	Popravek odloka o upravnih organih in strokovni
službi občine Kamnik	1838
—	Popravek odloka o proračunu občine Kamnik za
leto 1986	1838
—	Popravek sklepa o izvolitvi predsednika Sodišča
združenega dela v Ljubljani in dveh sodnikov, ki sta v delovnem razmerju pri tem sodišču (Ljubljana Center)	1838
—	Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah od-
loka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah (Ljubljana Moste-Polje)	1838
—	Popravek odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede, za dovoljenja za promet z mlekom In mlečnimi izdelki in za izvajanje dejavnosti
neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel (Slovenske	Konjice)	1838
—	Popravek sklepa o prispevkih za zdravstveno var-
stvo v Občinski zdravstveni skupnosti Šentjur pri Celju	1838
—	Popravek sklepa o določitvi višine letnih povračil,
■a uporabo cest, ki Jih plačujejo uporabniki cest za kmetijske traktorje 1l njihova priklopna vozila (Žalec)	1838
Izd«]* Gascpienl zavod Vredni liet 8*8 -- Direktor in odgovorni urednik Peter Jaren — Tiska tiskarna Tone Tomlie. val v Ljubljani — Naročnina za leto 1981! 2500 din, Inozemstvo 8000 din — Reklamacije se upoštevajo ,e mesec dni po izidu vsake Številke — Uredništvo i« uprava LJubliana, Kardeljeva 11 — PoStnl predal 379,'VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 823, prodaja 224 837, računovodstvo naročnine 211814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno protoetnega davka po maenju Republiškega komiteja za informiranje št. 23-83