Aktualno 5 Po dolgotrajnem zanemarjanju po- dročnega strokovnega izrazja imamo zdaj kar dva terminološka slovarja. Leta 2012 je izšel Športni terminološki slovar (avtor S. K.), leta 2021 pa smo dobili še spletni Slovar telesne kulture (za glavnega urednika se je razglasil in se podpisal dr. I. Č.). Zagotovo je to izreden dosežek. Bolje dva slovarja kot nobeden. Nobena druga stroka/ veda nima dveh javnih terminoloških slovarjev. Uporabnike seveda ne zani- majo domače zdrahe, ampak pomen knjižnih in/ali spletnih strokovnih del. Najbrž se sprašujejo, kakšna je razli- ka med enim in drugim slovarjem. Bistvene razlike ni, le da je glavni urednik pri večini že znanih in obja- vljenih opredelitev izraz šport zame- njal z izrazom telesna kultura. Športni terminološki slovar torej za osrednji strokovni pojem na tem področju razume pojem ŠPORT (ne nazadnje je to tudi uradni naziv Fakultete za šport, Ministrstva za šport in Funda- cije za šport), drugi, spletni slovar, pa želi obuditi anahronistični pojem TELESNA KULTURA, ki v resnici že od- haja v pozabo. Zdi se, da je obujanje pojma TELESNA KULTURA bil vodilni (ideološki) motiv za 'ekspresno' izda- jo spletnega slovarja. Silvo Kristan Na rob spletnemu slovarju 'telesne kulture'* * Izraz 'telesna kultura' v razpravi zapisujem z navednicami, ker ne vem kaj pomeni in ga zato tudi ne priznavam za strokovni izraz. Hkrati je to tudi dediščina 'socialistične' terminologije in je zato izraz neprimeren za današnjo rabo. Če je prednost knjižnega slovarja, da ga lahko nemudoma vzamemo s po- lice in listamo po njem, čeprav je že nekoliko zastarel (ker se sprotno ne obnavlja, ampak šele ob novi izdaji), je velika odlika in prednost spletne- ga slovarja, da programska oprema omogoča nenehno posodabljanje slovarja, ker uporabniku s pozivom KOMENTIRAJ SLOVARSKI STAVEK ponudi prostor za komentiranje in dopolnjevanje slovarskih prispevkov (kar v knjižni obliki ni mogoče udeja- njiti). Slovar v knjižni obliki zastareva že med nastajanjem, spletni slovar pa ima to prednost, da se lahko sproti obnavlja, posodablja in raste, vendar pod tremi pogoji: prvič, da uporabni- ki sploh brskajo po spletnem slovarju in so sploh zainteresirani za njegovo posodabljanje ter izrabijo ponuje- no priložnost; drugič, da je urednik sploh jezikovno kompetenten ter naklonjen dialoškemu diskurzu, in tretjič, da se tudi izdajatelj slovarja in založnik ažurno odzivata na opom- be in ga nenehno posodabljata. Tudi druge napake (strokovne, pisne, pravopisne, logične, semantične) je mogoče takorekoč čez noč popraviti, medtem ko je treba pri knjižni izdaji čakati nekaj let, da izide naslednja izdaja. Zaradi navedenih prednosti spletnega slovarja je prav, da smo ga dobili, hkrati pa je vredno sodelovati pri njegovem posodabljanju. Stališča o pojmih telesna kultura in šport pa so pri zdajšnjem uredniku slovarja tako in tako bogokletna in so zato bolj obsežno obravnavana v strokovnem tisku (revija Šport, 2025, št. 1–2). Ker so bile okoliščine ob nastajanju sple- tnega slovarja 'telesne kulture' precej nenavadne, je najbrž prav, da tudi o tem strokovna javnost nekaj izve. 6 Slovarska mrzlica Po tridesetih letih zbiranja športnih stro- kovnih izrazov iz različnih pisnih in go- vornih virov ter hkratnega študija teorije terminotvorja je S. K. leta 2012 izdal Špor- tni terminološki slovar s pripisom 'delovni izvod za širšo strokovno razpravo'. Slovar je pravzaprav izdala Fakulteta za šport in s tem formalno potrdila, da je šport prevla- dujoči pojem področja, ki ga strokovno in znanstveno proučuje. Izdajo je podpr- la še Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in s tem ustoličila pojem šport kot del nacionalne identitete. V slovarju je bilo bralcem na- menjeno tudi naslednje vabilo: ''Skoraj nemogoče je, da je podpisani avtor našel vse strokovne izraze in zbrana gesla tudi popolnoma neoporečno opredelil. Zato vabi uporabnike, zlasti specialiste za posamezna področja, da pošljejo svoje opombe, pripombe, dopolnila in popravke na elektronski naslov avtorja (s.k@guest. arnes.si). Pisec si želi predvsem konkretnih dopolnilnih in spreminjevalnih predlogov, ne samo načelnih, kritičnih ali kritikastr- skih opomb, da nekaj ni dobro. Gre torej za ustvarjalno sodelovanje. Svetovalci bodo v slovarju posebej navedeni.'' Žal sta se na vabilo oglasila samo dva športna strokovnjaka in lektorica špor- tnega uredništva osrednje slovenske televizijske hiše, kar zagotovo priča o nezanimanju širše strokovne javnosti za neoporečno strokovno izrazje. Na pod- lagi dobljenih pripomb in nadaljnjega jezikovnega samoizobraževanja je avtor slovar dopolnil in hkrati še naprej iz ob- javljenih pisnih in govornih medijev zbi- ral strokovne izraze. To delo je trajalo še naslednjih enajst let in leta 2023 je avtor popravljen in dopolnjen Športni termi- nološki slovar poslal Inštitutu za šport pri Fakulteti za šport, ki naj bi poskrbel za tisk popravljene in dopolnjene izdaje. Tak je bil tudi dogovor s takratnim direk- torjem Inštituta za šport dr. J. V. Avtor S. K. je Inštitut tudi zaprosil, da poskrbi še za spletno izdajo slovarja. Žal popravljen in dopolnjen Športni terminološki slovar nikoli ni izšel ne v knjižni ne v spletni obliki, domnevno zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, a hkrati je znano, da Fundacija za financiranje športnih orga- nizacij v Republiki Sloveniji v tem času ni od Inštituta za šport dobila nikakršne vloge za sofinanciranje dopolnjenega slovarja. Je pa med nastajanjem popra- vljene in dopolnjene izdaje športnega terminološkega slovarja domala v 'ilegali' nastajala tudi različica slovarja, ki ga je s sodelovanjem Amebisa (podjetje, ki se ukvarja z jezikovnimi tehnologijami in di- gitaliziranjem slovenščine) leta 2021 pod imenom Slovar telesne kulture izdal dr. I. Č., ki se je podpisal kot glavni urednik. Okoliščine te izdaje so izjemno zanimive. Na Fakulteti za šport je vedno delovala tudi tako imenovana terminološka ko- misija, ki pa nikoli ni veliko dala od sebe. Tudi leta 2021 je fakulteta imela termi- nološko komisijo, ki so jo sestavljali trije učitelji fakultete, dr. I. Č. pa je bil vodja te komisije. Težko bi pritrdili, da je bila ta komisija učinkovita, bil pa je učinkovit predsednik komisije, ki se je brez vedno- sti drugih članov te komisije oklical za glavnega urednika 'svojega' slovarja. V treh letih (2018–2021) je zbral že znana in objavljena terminološka besedila ter jih 'uredil' in prikrojil po svoje, čeprav je na 'izvidniškem' izletu na Gorenjsko izve- del, da avtor Športnega terminološkega slovarja končuje dopolnjen in popravljen Športni terminološki slovar, ki ga je fakul- teta izdala leta 2012. 'Svoj' slovar je glavni urednik izdal leta 2021 pod naslovom Slovar telesne kulture, pa še pohiteti je moral, da je bil slovar 'na mizi' pred dopolnjenim športnim terminološkim slovarjem. V kolofonu spletnega Slovarja telesne kulture so navedeni naslednji podatki (osebna imena so v tem zapisu označena le z začetnicami priimka in imena): © 2021 Fakulteta za šport Glavni urednik: I. Č. Soavtorja: S. K., M. P. Izdajatelj: Fakulteta za šport Založnika: Amebis, d. o. o., Kamnik in Fakulteta za šport Leto izida: 2021 Javni (so)financer: Ministrstvo za kulturo Navedbe v kolofonu velja nekoliko ko- mentirati s preverjenimi in nepreverjeni- mi ugotovitvami pisca tega zapisa (S. K.), ki je bil brez njegove vednosti razglašen za soavtorja izdanega Slovarja 'telesne kulture'. V kolofonu spletnega slovarja 'telesne kulture' je kot izdajateljica slovar- ja zapisana Fakulteta za šport. Podatek ni zanemarljiv. Fakulteta za šport je v de- vetih letih (od 2012 do 2021) izdala dva slovarja z različnima imenoma: Športni terminološki slovar in Slovar telesne kulture. Zdi se, da fakulteta ni dosledna pri poimenovanju svojega temeljnega proučevalnega področja (šport, telesna kultura) … ali pa sploh ni vedela, da njen učitelj izdaja 'svojo' različico spletnega slovarja z nenavadnim imenom. Pozneje se je izkazalo, da pristojni organi fakultete – vključno s terminološko komisijo – res niso vedeli, da predsednik terminološke komisije pripravlja 'svojo' spletno različi- co slovarja s spornim imenom. Pristojni organi Fakultete za šport (komisija za terminologijo, kolegij fakultete, dekan in prodekan) še po treh letih (leta 2024) niso vedeli (Preverjeno!), da je leta 2021 izšel spletni Slovar telesne kulture, čeprav je fakulteta domnevno (tako piše v kolo- fonu) slovar izdala. S. K. in M. P. sta brez njune vednosti razglašena za soavtorja in tako tudi zapisana v kolofonu. 'Soavto- rica' M. P. je pozneje spremenila izjavo in pritrdila, da je vedela za slovar 'telesne kulture', ki ga je pripravljal njen nadrejeni dr. I. Č. (Medklic: Ja, nadrejenemu dr. I. Č., od katerega je odvisno visokošolsko na- predovanje podrejene M. P., se res ne gre zameriti). Postavlja se tudi vprašanje, kdo je imenoval dr. I. Č. za glavnega urednika slovarja z imenom, ki odhaja v pozabo. Po logiki stvari bi to bila naloga termi- nološke komisije ali dekana fakultete, ki pa nista vedela, da dr. I. Č. pripravlja 'svoj' slovar. In če je dr. I. Č. glavni urednik, kje in kdo so njemu podrejeni področni uredniki?; praviloma namreč pomembne slovarje izdaja uredniški odbor, katerega člani 'pokrivajo' posamezna strokovna in terminološka področja. V kolofonu imenovana založnica (Fakul- teta za šport) izdaje spletnega slovarja ni financirala pa tudi Fundacija za šport izdaje ni podprla (Preverjeno!). Inštitut za šport, ki navadno vodi takšne projekte, ni sodeloval pri izdaji slovarja. Finančna struktura dela sploh ni znana. V kolofo- nu pogrešamo tudi ime lektorja in ime recenzenta, ki morata pri izdaji pomemb- nega dela nujno sodelovati. Strokovna javnost je bila izključena iz nastajanja pomembnega strokovnega dela. Očitno Aktualno 7 gre za popolno privatizacijo … in za pri- svojitev fakultetne lastnine, kar je Športni terminološki slovar bil in je še. Hkrati je usoda popravljenega in dopolnjenega Športnega terminološkega slovarja, ki ga je avtor S. K. leta 2023 poslal na Inštitut za šport, neznana. Pisec tega slovarja nikoli ni dobil nikakršnega uradnega obvestila o usodi poslanega popravljenega slovar- ja. Smo pa v tem času dobili na spletu Slovar 'telesne kulture', čeprav ta uvoženi starodobni izraz (dedič izraza fizičeska- ja kul'tura) povsod odhaja na smetišče zgodovine. In da ne bo nesporazuma: ob vsej tej 'brozgi' je prav, da smo dobili spletni slovar z nenadomestljivim slovar- skim pozivom KOMENTIRAJ SLOVAR- SKI STAVEK. In nekaj tega zdaj počnem ... le na drugem mestu, ki je pravzaprav takšnim razpravam namenjeno. Nekaj pomislekov ob priložnostnem prebiranju nekaterih gesel Slovarja 'telesne kulture' V slovaropisju velja, da je vsak naslednji področni slovar v vseh pogledih bolj- ši od prejšnjega. Žal za Spletni slovar 'telesne kulture', ki je izšel devet let za Športnim terminološkim slovarjem, tega ni mogoče potrditi. Napake iz prvega ponavlja in dodaja še nove. Ob pregle- du nekaterih gesel spletnega slovarja 'telesne kulture' se včasih zazdi, da se je zaradi 'ilegalne naglice' (saj je malokdo – če sploh kdo – vedel, da slovar nastaja) ter odsotnosti lektorja, recenzenta in šir- šega uredniškega odbora vanj prikradla marsikatera nerodnost, od terminoloških do pravopisnih, slogovnih in tiskarskih napak. In ponavljam: kljub temu je prav, da smo tak slovar dobili. Začnimo ga kar takoj popravljati in posodabljati. Da se izognem očitku, da 'nakladam', naj najprej zapišem le nekaj splošnih po- manjkljivosti, ki so zaznane ob bežnem brskanju po nekaterih geselnih člankih: – razglašanje dvopomenskih izrazov za terminus technicus (strokovni izraz), npr. parter; slovar je vendar priložnost za urejanje strokovnega besedja, če v praksi ni urejeno; – neveljavne krožne definicije temeljnih gesel; krožne definicije v logiki in zna- nosti nasploh veljajo za oporečne; – neupoštevanje logične klasifikacije (športna panoga–športna disciplina, smučanje–deskanje); – nepojasnjeno podčrtana nekatera be- sedila; – tvegana (nepotrjena, nedokazana) trditev, da je dr. Murnik oče sloven- ske 'telesne kulture' (dr. Viktor Murnik je kot sokolski ideolog lahko le 'oče' slovenske telovadbe, ne pa 'oče' slo- venskega športa, smučanja, košarke, plavanja itn.); – v terminološki slovar ne pišemo ge- sel, ki so osebna imena (Murnik, Ula- ga - zato so po nasvetu leksikologa in izobraženega slovaropisca tudi izlo- čena v popravljenem terminološkem slovarju) in še manj njihovih akadem- skih nazivov; to je predmet posebnih dodatnih opomb, predvsem pa obse- žnejšega leksikona ali enciklopedije, ki ju športoslovci še nimamo; – vrsta tipkopisnih napak: nestična veji- ca pri naštevanju (na tleh , na zraku); manjkajoče črke: (olypionikes), manjka črka m; odvečne, napačne, nepotreb- ne črke (konju uz ročaji, aakrobat); kjer bi moral biti 1. sklon 'telovadba', se piscu 'zatipka' črka 'o' (telovadbo); med besedami ni presledka (nomen set omenFakulteta - omenFakulteta ni presledka); začetne črke gesel niso ustrezno urejene (konjeniški šport, Koronarni šport); – pravopisne napake: '4 leta nazaj' (ger- manizem) → pred štirimi leti; nekje manjkajo prednji oklepaji; začetek stavka z malo začetnico; napačna raba izraza ostali (preostali, drugi) itd., itd. – izmišljanje têrminov (strokovnih izra- zov): (tekmovalna akrobatika); – ponekod samovoljno preimenovanje naziva strokovne zveze (Mednarodne gimnastične zveze/Federation Inter- nationale de Gymnastique v telova- dno zvezo); – manjka več kot šestdeset gesel iz do- polnjenega in popravljenega športne- ga terminološkega slovarja (npr. finta, repesaž, revanša, prstomet, odbojka sede in drugi), ki je bil poslan na Inšti- tut za šport leta 2023 (slovar 'telesne kulture' je izšel leta 2021 in se ni mogel 'naslanjati' na posodobljeni športni slovar, ki je bil pripravljen za tisk dve leti pozneje); – pogrešam seznam virov, v katerih so najdena obravnavana gesla slovarja 'telesne kulture'; manjkata imeni lek- torja in strokovnega ocenjevalca (re- cenzenta); – razlaga nekaterih gesel je zaradi nekri- tičnega prepisovanja že znanih termi- noloških besedil zastarela: V Športnem terminološkem slovarju (2012) so pod geslom olimpijski športi naštete športne panoge in discipline, ki so bile na programu olimpijskih iger v Pekin- gu (leta 2008). Znano je, da se pro- gram olimpijskih iger nenehno menja: nekatere panoge opustijo, vključijo pa nove. V dvanajstih letih (od leta 2008 do leta 2021) so bile olimpijske igre že trikrat (leta 2012, 2016, 2020) in trikrat so že spreminjali program. Pričakovali bi, da 'nov', 'posodobljen' slovar 'tele- sne kulture', ki je izšel leta 2021, navaja športe, ki so bili na programu olimpij- skih iger leta 2020. Žal urednik ni po- skrbel za to 'posodobitev', spreminjal je le geselne članke, ki zadevajo njego- vo 'terminološko' pojmovanje izrazov telesna kultura in šport. – manjkajo nekatera pomembna gesla: Ne najdem npr. gesla Revija Šport, ki je pomembno slovensko strokovno, pedagoško in znanstveno-raziskoval- no glasilo. Pa ne samo to: če zapišem iskano geslo Revija Šport, mi stroj ponudi dve drugi reviji: Kinesiologijo Slovenico in Science of Gymnastics Journal. Zakaj na istem mestu ni Re- vije Šport, ki jo, prav tako kot prvi dve, izdaja Fakulteta za šport? Revije Šport ne najdemo niti pod geslom šport in ne pod geslom revija. Pa ne, da jo je glavni urednik namerno zamolčal kot manj pomembno geslo? Navedeni spodrsljaji so bili, kot že zapisa- no, ugotovljeni samo pri bežnem preletu slovarja. Koliko je podobnih spodrsljajev v vsem besedilu, ni znano. Spodrsljaje je mogoče pripisati predvsem glavnemu in edinemu uredniku slovarja in naglici, ki je pri 'urejanju' nanj pritiskala, založnica in izdajateljica slovarja (FŠ) pa tako in tako ni vedela, da nastaja delo, ki bo javno objavljeno na spletu, da bi poskrbela za 8 vzoren zapis. Slovar 'telesne kulture' tudi oživlja in razplamteva že zdavnaj prese- žena terminološka in ideološka nesoglas- ja med 'športniki' in 'telovadci'. Škoda, da ne gre za skupinsko delo … Razprava o tem, ''al' prav se piše šport(na kultura) al' telesna kultura'' pa se bo očitno na zavo- du še kar nadaljevala, čeprav v svetu ni nikakršne dileme več. Kljub vsem očit- kom je prav, da smo dobili spletni slovar, ki nastavlja zrcalo športoslovju, glavne- mu uredniku in njegovemu zavodu. Vse spodrsljaje odtehta poziv uporabnikom: KOMENTIRAJ SLOVARSKI STAVEK! So- delujmo torej! Še eno razliko je treba omeniti med 'sta- rim' Športnim terminološkim slovarjem in 'novim' Slovarjem 'telesne kulture'. Zasnovana sta na različnih 'tehnoloških' prijemih. Prvi dosledno upošteva termi- nografijo in razlaga gesla, ki so dejansko najdena v pisnih strokovnih virih (ki so v slovarju tudi našteti), hkrati pa se odziva na čedalje bolj pogosto vsiljevanje tujih izrazov in predlaga ustrezne podomači- tve, ki jih tudi jezikovno, semantično in logično utemeljuje ter s tem posega na spoznavanje teorije terminotvorja. Slovar 'telesne kulture' ne temelji na termogra- fiji, ki ugotavlja dejansko pogostost rabe posameznih izrazov in domačenju tujk, ampak večinoma na prepisovanju že znanih in objavljenih geselnih člankov iz 'drugih virov' in samovoljni zamenjavi pojma šport s pojmom telesna kultura. Urednik si izmisli tudi nekaj novih izrazov (gesel, iztočnic), ki v resnici niso uvelja- vljeni strokovni izrazi z ustrezno pogo- stostjo ponavljanja v strokovnih virih, čeprav jim je treba priznati semantično podlago. Predvsem pa spletni slovar te- melji na tako imenovanih 'zadetkih', ki jih je strojna tehnologija sposobna zaznati iz drugih vsebin v istem slovarju. Zato se zgodi, da uporabnik vpiše na primer is- kano geslo smučanje (na snegu), 'stroj' pa mu izpiše med drugim tudi smuča- nje na vodi, ker se je 'pameten' stroj od- zval ('zadel') na besedo smučanje in jo zapisal k iskanemu geslu. Po logiki stvari naj bi vse smučarske têrmine našli pod geslom smučanje, vse termine, ki štejejo k vodnemu smučanju pa pod geslom vodno smučanje. Še bolj nenavadno je, če se na iskano geslo šport za vse na zaslonu pokaže še izraz/geslo veliki slam(?), ali pa se na iskano geslo olim- pijske igre na zaslonu med drugimi izra- zi zapiše pojem etapa(?), na iskano geslo šport pa stroj izpiše na zaslon naslednja (pod)gesla, ki jih strojna tehnologija za- zna ('zadane') v 'drugih vsebinah': aplika- tivna kineziologija, biomehanika, DIF, elita, gibanje, osebe s posebnimi po- trebami, osnove gibanja, Drago Ula- ga in vzgojni smoter. Še en (nelogični) primer: pri iskanem geslu med dvema ognjema 'stroj' najde ('zadene') in za- piše tudi zadetek adrenalinski športi, čeprav sta pojma še najmanj povezana med sabo. Prikaz neželenih (pod)gesel, têrminov in vsebin včasih vnaša zmedo in otežuje rabo slovarja. Toda očitno je logika digitalne tehnologije drugačna od človeške pameti. Najbrž nikoli ne bi razumel, zakaj se pod iskanim geslom smučanje (na sne- gu) izpišejo 'podgesla iz drugih vsebin' npr. smučanje na vodi, (individualni) športi posameznika, deskanje z zma- jem, gibalni prenos (transfer), para- olimpijske igre, športna disciplina, športna zvrst in tekmovalni ciklus, če mi ne bi strokovnjak, ki se na 'strojne' zadeve spozna, pojasnil domnevne zme- de. Spletni slovar je zasnovan na digital- ni tehnologiji, ki temelji na 'zadetkih', ki jih stroj ob zapisu iskanega gesla zazna v svojem 'digitalnem bazenu'. Zato za- zna tudi besede ali besedne zveze, ki jih uporabnik ne želi. Včasih je to koristno, včasih ne. V slovarju 'telesne kulture' ni zaznati terminografijskih prijemov (ugo- tavljanje pogostosti rabe posameznega strokovnega izraza), ker so besedila pre- pisana iz drugih virov in je to naredil že prej nekdo drug. Kljub temu še enkrat: prav je, da smo tak slovar dobili. Bolj natančno in konkretno naj se zadržim predvsem pri nekaterih geslih slovarja 'telesne kulture', ki sem jih iz radovedno- sti naključno 'kliknil'. 1. Temeljna prvina neoporečnih termino- loških slovarjev je definicija, ki pojasnju- je, kaj natančno izbrano geslo oziroma iztočnica pomeni. Vsak strokovni izraz (geslo, iztočnica), ki je zajet v termino- loški slovar, bi moral biti neoporečno definiran ali opredeljen. Definiranje têrminov je bistvo terminoloških slovar- jev. Oglejmo si v Slovarju 'telesne kulture' geslo akrobatika, ki je (pod št. 2 in 3) poenostavljeno pojasnjeno kot ''športna panoga telovadbe, kjer izvajajo akro- batske prvine''. Prvič, pojem akrobatika je v slovarju 'te- lesne kulture' opredeljen kot ''izvajanje akrobatskih prvin''. ''Isto'' je opredelje- no/definirano z ''istim''. . Pojem akroba- tika razlagamo z domala istim izrazom (akrobatske prvine). Gre za tako imeno- vano krožno definicijo, s katero nič ne povemo Podobne krožne definicije so na primer še 'lovska puška je puška za lov', 'goba je gozdna rastlina, ki ima obliko gobe' ali 'klubska športna vzgoja je špor- tna vzgoja v športnem klubu' … in 'akro- batika je izvajanje akrobacij/ akrobatskih prvin'. V učbeniku logike beremo: ''De- finiend ne sme niti eksplicitno niti im- plicitno nastopati kot del definiensa ali celo namesto njega (Osnove logike, str. 39, Filozofska fakulteta). Krožne definicije so logično napačne, zato jih neoporeč- na terminologija in znanost zavračata. V spletnem slovarju 'telesne kulture' je cela vrsta krožnih definicij. Škoda! Logični spodrsljaji najbrž res ne vplivajo na prak- tično delo, a slovar je le raziskovalno delo in hkrati priložnost, da uporabnike uči neoporečnega mišljenja in jezika. Drugič: vsak slovar mora tudi sam upo- rabljati in uveljavljati neoporečne termi- ne. V interesu jezikovne/terminološke in sploh znanstvene odličnosti bi bilo smiselno pravilno uporabljati pojma športna panoga (nekateri slovenisti za- govarjajo izraz 'športna zvrst'; ko se bodo poenotili, bomo upoštevali njihovo sta- lišče) in športna disciplina. V logiškem smislu je izraz športna panoga rodni pojem, športna disciplina pa je podre- jeni pojem oziroma del istega rodnega pojma. Športna panoga in športna disci- plina nista sopomenki in ju ne gre po- ljubno zamenjevati ali naštevati oziroma ju povezovati z veznikom 'in'. Navadno vsaka športna panoga vsebuje več di- sciplin. Konkretno: plavanje (kot športna panoga) vsebuje več plavalnih disciplin. Ali: atletika je športna panoga, teki, skoki in meti pa so atletske discipline. Ali: špor- tno plezanje je športna panoga, njene discipline pa so hitrostno plezanje, bal- vansko plezanje in težavnostno plezanje. In če se vrnemo na definicijo gesla akro- batika (akrobatika je športna panoga telovadbe, kjer izvajajo akrobatske Aktualno 9 prvine), je potemtakem mogoče potr- diti, da akrobatika ni panoga telovadbe/ športne gimnastike, ampak je njena di- sciplina. Izraza panoga in disciplina ure- dnik slovarja 'telesne kulture' še večkrat pomeša, kar ustvarja klasifikacijski nered. Še en primer te vrste: naštevanje ''telo- vadba, orodna telovadba in ritmika ter ostale panoge(!) telovadbe''. Iz navedka je razbrati, da so vse navedene dejav- nosti športne panoge, kar nam sporoča dostavek ''ter vse ostale panoge''. Z na- števanjem ''telovadba, orodna telovadba in ritmika'' urednik meša pojme različnih ravni, kar z logičnega zornega kota ni dopustno. Če že urednik slovarja 'telesne kulture' vztraja, da je v slovenskem jezi- ku telovadba športna panoga (v svetu je to športna gimnastika), je to rodni po- jem, orodna telovadba in ritmika pa sta podrejena pojma (telovadbi), torej sta disciplini športne panoge z imenom telovadba. Tudi telovadba na drogu, na krogih ali preskoki čez orodje niso špor- tne panoge, ampak so discipline špor- tne gimnastike/telovadbe. V urejenem teminološkem slovarju ni dopustno, da pri naštevanju mešamo rodni pojem z njegovimi delnimi pojmi (atletika in su- vanje krogle in skok v višino in met diska in ...; ali: športna gimnastika in preskok čez konja in vaje na drogu in vaje na krogih …). Naštevanje rodnih pojmov in podrejenih pojmov v istem nizu (z vejico ali veznikom 'in') logično ni dopustno. Naštevanje ''telovadba (rodni pojem), oro- dna telovadba in ritmika (oba podrejena pojma rodnemu) …'' je podobno prime- ru ''vrtnine (rodni pojem), solata, por in če- bula (vsi podrejeni pojmi istega rodnega pojma)''. Nedopustno! Nobena branjevka ne bi pomešala pojmov vrtnine, solata, por, čebula. In še mimogrede: pravopis bi zavrnil besedno zvezo 'ostale panoge' in namesto tega zapisal 'preostale' ali 'druge' panoge oziroma discipline. Izrazi ostali, preostali in drugi namreč ne pome- nijo isto. Razliko med športno panogo in športno disciplino glavni urednik si- cer lepo (teoretično) pojasni pod geslom športna disciplina, kjer zapiše, da je športna disciplina posebno področje v okviru iste športne panoge, toda za- kaj se po tej opredelitvi ne ravna? 2. V Slovarju telesne kulture je geslo tek- movalna akrobatika zapisano dvakrat in vsakokrat drugače pojasnjeno. Isto geslo – dve vsebini (definiciji)?? Enkrat je to ''športna panoga, kjer tekmovalci tek- mujejo v sestavah …'', drugič je to ''špor- tna panoga, kjer tekmovalci tekmujejo v izvedbi akrobatskih skokov na akrobatski stezi.'' Oba opisa istega têrmina se vse- binsko bistveno razlikujeta. Dejansko to tudi sta dve različni akrobatski disci- plini (in ne panogi). Kaj je torej zares tekmovalna akrobatika? Imamo ne- dopusten primer istega têrmina z dvema pomenoma. S tem je kršeno terminolo- ško načelo, ki zahteva enopomenskost strokovnih izrazov. Kako se strokovno sporazumevati, če isti têrmin pomeni dve stvari? Ja, vem, da takšne primere najdemo v strokovnih(?) zapisih, zato bi bilo smiselno, da področni strokovnjaki izumijo za vsak opis svoje neoporečno ime in s tem zagotovijo enopomenskost izraza ter ga hkrati razglasijo za termi- nološki normativ. Izdaja slovarja je za to edinstvena priložnost. Po logiki stvari in upoštevajoč terminotvorno načelo no- men est omen se namesto têrmina z dve- ma pomenoma ponujata têrmina akro- batska sestava in, denimo, akrobatska steza (delovni naziv). Pojem akrobatska sestava najdemo že v prvem opisu, po- jem akrobatska steza pa je težji oreh, ker ne omenja dejavnosti, ampak 'objekt'. Natančnejša bi bila besedna zveza akro- batski skoki na akrobatski stezi, ki pa je zaradi petih besed manj primerna za têrmin, še vedno pa ustreznejša kot enak opis za obe različni akrobatski disciplini. Seveda so za reševanje te zadrege pri- stojni predvsem specialisti, ki se z ome- njenima disciplinama ukvarjajo. S termi- nološkega (slovarskega) zornega kota pa je enak opis dveh različnih têrminov zagotovo spodrs, ki se v področnem ter- minološkem slovarju ne sme zgoditi. 3. Pri geslu tekmovalna akrobatika moti tudi levi prilastek tekmovalna. Akro- batika in tekmovalna akrobatika nista dve športni disciplini. V javni rabi v stro- kovnem ali poljudnem govoru ne najde- mo dvobesednega izraza tekmovalna akrobatika. Izraz je izmišljen za potrebe tega slovarja. Na športni kadrovski šoli študenti nimajo dveh akrobatskih pred- metov. Tudi v učnem načrtu za osnovne in srednje šole ne ločimo tekmovalnih in netekmovalnih akrobatskih prvin. Če bi bila opravljena terminografija (kar je za pisanje terminoloških slovarjev nujni pogoj), bi ta pokazala, da têrmin 'tekmo- valna akrobatika' ne obstaja. Podobno glavni urednik loči orodno telovadbo in tekmovalno orodno telovadbo ter ju predstavi v dveh slovarskih geslih. To ni- sta dve športni panogi, ampak ena: oro- dna telovadba/športna gimnastika. Naj pojasnim poševnico med obema pojmo- ma: dr. I. Č. vztraja pri 'lepem slovenskem izrazu' telovadba, čedalje bolj pa se tako doma kot v svetu uveljavlja izraz športna gimnastika. Toda vrnimo se k 'tekmoval- ni' orodni telovadbi. Nisem še zasledil, da bi področni športni strokovnjaki govorili ali pisali o tekmovalni košarki, tekmovalni odbojki, tekmovalni rokoborbi in podob- no. Zakaj je športna gimnastika oziroma orodna telovadba izjema? Športne pa- noge ali njene discipline imajo pač svoja imena (košarka, odbojka, rokoborba, te- lovadba/športna gimnastika, akrobatika, športno plezanje, gorski tek itn.), lahko pa se z njimi ukvarjamo tekmovalno ali netekmovalno. Ali bomo od zdaj ločili košarko od tekmovalne košarke? In kate- ro bomo učili v šoli? Ali bomo govorili in pisali o igri med dvema ognjema in o tekmovalni igri med dvema ognjema? Ka- tero bomo predstavili študentom, priho- dnjim športnim pedagogom? Ali se tudi 'tekmovalni' salto razlikuje od netekmo- valnega? Gesli tekmovalna akrobatika in tekmovalna orodna telovadba sta urednikova izmisleka. V vsaki akrobatski prvini in na vsakem telovadnem orodju lahko tekmujemo ali pa ne tekmujemo. Ne nazadnje lahko v vsaki ljudski de- javnosti tekmujemo ali ne tekmujemo, čeprav tega izrecno ne izpostavljamo s posebnim têrminom. Tudi čipkarice tek- mujejo, pa zato ne ločimo tekmovalnega in netekmovalnega čipkarstva. Iz radovednosti sem v slovarju 'telesne kulture' kliknil še na geslo gorski tek. Gorski tek je glavni urednik slovarja opredelil kot ''tekmovalni (op. S. K.) tek v hribovitem in gorskem svetu''. Po njegovem je 'tekma' bistvena sestavina gorskega teka. To seveda ni res. Bistve- ni znak gorskega teka je hribovit svet. V gorskem teku lahko tekmujemo ali pa ne tekmujemo. Poznam nekoga, ki re- dno teka 'gor' in 'dol' po hribovitem sve- tu na obrobju svojega domačega kraja, 10 vendar nikoli ne tekmuje. Ali to ni gorski tek? V Športnem terminološkem slovar- ju avtorja S. K. je gorski tek opredeljen kot ''tek v hribovitem in gorskem svetu''. Brez levega prilastka 'tekmovalni'! Prila- stek 'tekmovalni' je samovoljno zapisal urednik slovarja 'telesne kulture'. S tem seveda ni nič narobe, ker urednik gorski tek pač zmotno razume, narobe pa je, da je ponarejen geselni stavek podtaknil avtorju S. K., ki tega nikoli ne bi podpisal. Podobno je v slovarju 'telesne kulture' geslo športno plezanje pojasnjeno kot ''tekmovalno(!) prosto plezanje …'' Pridevnik 'tekmovalni' je odveč. Nekdo veliko pleza za svoje zadovoljstvo ali se pripravlja za načrtovani alpinistični pod- vig, vendar nikoli ne tekmuje v tej športni panogi. Ali to ni športno plezanje? Špor- tno plezanje je ime sodobnejše športne panoge, če udeleženci v njej tekmujejo ali ne tekmujejo. V plezalnem centru plezalci večinoma vadijo oziroma treni- rajo, kdaj pa kdaj tudi tekmujejo. Ali je to športno plezanje samo takrat, kadar tekmujejo? Veliko šol ima v svoji telo- vadnici tudi že umetno plezalno steno, na kateri plezajo pri redni urah športne vzgoje. To ni 'tekmovalno' prosto pleza- nje. Tudi opredelitev športnega plezanja z levim prilastkom 'tekmovalno' je ure- dnik podtaknil drugemu avtorju. To pa ni več samo jezikovna/terminološka zadeva … Tudi takšne razprave so predmet širše strokovne razprave, predvsem pa jih je pametno razrešiti preden izide slovar, ki ga izdaja najvišja (če sploh še je najvišja?) pedagoška in raziskovalna institucija na področju športa. Še nekaj o podtikanju spremenjenih be- sedil drugemu avtorju. To preprosto ni dopustno, še najmanj pa v akademskem okolju. To tudi ni več področje terminolo- gije, ampak predvsem etično vprašanje. V Slovarju 'telesne kulture' je tega zelo ve- liko. Podpisovanje drugega avtorja pod besedilo, ki ga on ni zapisal, je etično in pravno nedopustno. V takšnih primerih velja upoštevati pravilo, ki velja za naved- ke. Navedkov ni dopustno spreminjati niti pravopisno. Podtikanje besedil, ki jih nekdo ni napisal, je zavržno dejanje, pa čeprav gre le za eno ali dve besedi. Sploh pa ni dopustno, če gre za dodajanje ali odvzemanje ali zamenjevanje ključnih pojmov. S spremembo ključnega pojma tudi ponarejeni zapisek ni več verodosto- jen. Samo popolno soglasje o zapisa- nem daje piscu pravico, da se sklicuje na drugega avtorja ali ga celo podpi- suje pod spremenjeno besedilo. Zlasti v znanosti (in terminologija je znanstve- na disciplina) je glede tega treba biti zelo občutljiv in natančen. 4. Slovaropisni oziroma terminološki spo- drsljaj je, če dve različni vsebini označu- jemo z istim izrazom, geslom, iztočnico. Spodrsljaj pa je tudi, če sta različni gesli ali iztočnici enako opredeljeni. Tudi tak primer najdemo v slovarju 'telesne kul- ture'. Urednik loči orodno telovadbo in tekmovalno orodno telovadbo, pri obeh pa zapiše, da ''tekmovanje po- teka v šestih disciplinah''. Vsebino tek- movalne orodne telovadbe urednik prilepi geslu orodna telovadba. Slovar 'telesne kulture' nas torej pouči, da tek- mujemo tudi pri orodni telovadbi (ki ni tekmovalna). Očitno gre za tako ime- novani lapsus calami, ki se piscem včasih zgodi, po domače pa temu pravimo tudi 'šlamparija'. Toda lektorji (če so pri delu prisotni) 'lapsus' najdejo in pisca opozori- jo nanj. V slovarjih podobni 'lapsusi' niso zaželeni. Sploh pa orodna telovadba in tekmovalna orodna telovadba ni- sta dve športni disciplini, ampak ena. V tekmovalnih razpisih, v poročilih o tek- movanjih ali v didaktičnem slovstvu ne najdemo izraza tekmovalna orodna te- lovadba. Terminus technicus je orodna telovadba, brez levega prilastka 'tekmo- valna'. Terminografija bi to potrdila. 5. Geslo parter, ki ga najdemo v sple- tnem slovarju 'telesne kulture', je tudi vre- dno posebne pozornosti. Izraz je franco- skega izvora (fr. par, po, ob; terre, zemlja) in poenostavljeno pomeni 'nekaj, kar je pri tleh'. V gledališču so parterni sedeži 'pri tleh', višje pa so sedeži na balkonu in v ložah. V športni gimnastiki ali telovadbi izraz parter pomeni prožno talno blazi- no (12 m x 12 m), na kateri telovadci va- dijo in tekmujejo. Verjetno se naši pred- niki niso preveč belili glave s tujo besedo parter in niso izumili ustrezne domače sopomenke, čeprav to ne bi bil trd oreh, ampak so tuj izraz parter preprosto pre- vzeli kot enobesedni terminološki znak za to blazino posebne vrste. Pravopis na- mreč dovoljuje, da poimenovalno prazni- no v strokovnem besednjaku zapolnimo s tujim izrazom, če ga govorno in pisno prilagodimo slovenskemu jeziku. Dejstvo je, da se je prevzeta beseda parter pri- jela, kot se je pri judoistih prijel izraz ta- tami. Jezikovni puristi, ki jih preveč skrbi usoda slovenščine, namesto tujega izra- za tatami zapišejo blazina pri judu ali judo blazina. Podobno bi tudi namesto tujega izraza parter lahko zapisali v čistokrvnem domačem jeziku blazina za talno telovad- bo. Zlasti bi to pričakovali od muhastega borca za 'lepe domače besede'. Seveda ni nič narobe, če se je namesto blazine prijel izraz parter, vendar se zdi smiselno opozoriti na etimologijo tega pojma. Če smo zelo natančni, je enobesedni iz- raz parter žargonski izraz, ker je to poe- nostavljen izraz, ki je nastal iz dvobese- dnih izrazov, ki jih najdemo v nekaterih strokovnih besedilih. V strokovnem slo- vstvu za enobesedni žargonski 'parter' najdemo izraze parterna blazina, parterni oder in parterni podij. Če dvobesedni knji- žni izraz skrajšamo v enobesedni 'parter', smo dobili neknjižni žargonski izraz. In če dosledno upoštevamo načelo ter- minoslovja, ki pravi, da žargonski izrazi niso primerni za oblikovanje têrminov, bi bilo smiselno v terminološkem slo- varju opustiti enobesedni izraz parter. Slovar je namreč priložnost, da 'čistimo' svoje strokovno besedje. In še, če smo zelo natančni, sta tudi izraza podij in oder neprimerna. SSKJ pojasni oba izraza kot ''vzvišen prostor, navadno iz desk''. O podiju in odru lahko govorimo o boksar- skem ringu, ki je praviloma vedno 'vzvi- šen prostor'. Ker pri talni telovadbi ne gre za 'vzvišen' prostor (iz desk), ampak za talno blazino, terminotvornemu načelu nomen est omen ustreza izraz parterna blazina, v žargonu pa dvobesedni izraz skrajšamo v 'parter' (važno je, da se razu- memo). Toda v neoporečen terminološki slovar je smiselno, da zapišemo neokr- njen domač strokovni izraz (parterna blazina) in za vejico dodamo še žargon- ski izraz (parter) z oznako 'žarg'. Naj bralci vedo, kaj je knjižni izraz in kaj je žargon. Ni pa takšna razlaga nujna. Če se je eno- besedni prevzeti (tuj) izraz uveljavil, lahko knjižni izraz parterna blazina tudi zamol- čimo ali ga zapišemo kot pojasnilo za (žargonskim) slovarskim geslom (parter, parterna blazina za ...). Aktualno 11 Toda sistemska terminološka napaka je drugje. V neoporečnem terminološkem slovarju si namreč prizadevamo, da so termini enopomenski izrazi. Po SSKJ je izraz parter večpomenka, po slovarju 'telesne kulture' (STK) pa dvopomenka. STK najprej pojasni izraz parter kot ''s po- sebno preprogo prekrita tla'', nato pa še z 'disciplino orodne telovadbe'. Parter je torej enkrat 'blazina' (orodje), drugič pa 'disci- plina orodne telovadbe' (dejavnost). Ne- vzdržno: beseda 'parter' je dvopomenka in še žargonski izraz! Takšnih izrazov naj bi se neoporečen strokovni slovar izogi- bal. 'Žargonskost' smo mu že oprostili, težko pa je oprostiti ' večpomenskost'. Izdaja terminološkega slovarja je prilo- žnost, da se izognemo vsaj večpomen- skim besedam in kar najbolje uredimo svoje strokovno izrazje. Je pa res, da ni vedno lahko. Če smo že pri parterju (ki pomeni posebno talno blazino) zamižali na eno oko, se vsaj izognimo dvopomen- skemu izrazu in za športno disciplino izumimo drug, enopomenski izraz. V na- šem primeru to ne bi bilo težko, če bi se zgledovali po nemškem (Bodenturnen) ali angleškem (Floor Exercise) izrazu. Oba prevajamo v talno telovadbo. Dvobese- dni izraz talna telovadba ustreza termi- notvornemu načelu nomen est omen, ker 'telovadimo na tleh'. Pri športni gimnasti- ki/telovadbi torej telovadci tekmujejo v preskoku, na bradlji, na krogih, na drogu, na konju z ročaji in v talni telovadbi (ne v parterju). Z izrazom talna telovadba (ki je pravzaprav v slovenskem jeziku že uveljavljen) se izognemo dvopomenske- mu žargonskemu izrazu parter in hkrati upoštevamo načelo, da ima ''slovenska beseda prednost pred tujo''. Izraz talna telovadba je semantično in logično ute- meljen, zato ni nenavadno, če tudi SSKJ izraz parter pojasni kot ''s posebno pre- progo pokrita tla za telovadbo na tleh''. SSKJ se je izognil nesmislu ''parter je pre- proga za parter''. In ne nazadnje, izraz telovadba na tleh je 'lep slovenski izraz', na katere se zelo rad sklicuje glavni ure- dnik dr. I. Č. Ja, vem, da se je izraz parter v praktični rabi uveljavil kot disciplina (ne panoga!) športne gimnastike/telovadbe in da je težko spreminjati uveljavljena imena, toda izdaja slovarja je najboljša priložnost za urejanje in popravljanje strokovnega izrazja. Še nekaj površnosti je mogoče zaznati v obravnavanju gesla talna telovadba. Očitno sta zbranost in 'filigranski obču- tek' uredniku slovarja popustila. Geslo talna telovadba s puščico bralca usmer- ja na geslo akrobatika. Razumeti je to- rej, da bo definicija gesla akrobatika pojasnila, kaj je talna telovadba. Geslo akrobatika je pojasnjeno kot ''vrhunsko in pogosto tvegano obvladovanje telesa na tleh, v zraku in na posebnih napra- vah …'' Če geslo talna telovadba bralca usmerja na geslo akrobatika, velja raz- laga gesla akrobatike tudi za geslo talna telovadba. Ali je to res? Ali je talna telo- vadba res ''vrhunsko in pogosto tvegano obvladovanje telesa na tleh, v zraku in na posebnih napravah …''? Na tleh dá, ne pa v zraku in na posebnih napravah. Ni mogoče pritrditi, da ''tvegano ob- vladovanje telesa'' pri vaji na bradlji, na krogih ali na drogu štejemo za akroba- tiko oziroma za talno telovadbo. Pa ne samo to: če opis akrobatike velja tudi za opis talne telovadbe, sta oba izraza so- pomenki. Ali sta res? Ali je obvladovanje telesa v zraku in na posebnih napravah (na trapezu, vrvi, z akrobatskim kolesom, pri deskarskih akrobatskih skokih) res talna telovadba oziroma 'telovadba na tleh'? Če ni, slovar laže. To pa za avtorje in institucijo, ki slovar domnevno izdaja, ni 'lepo'. V praktičnem sporazumevanju pogosto uporabljamo za isto ali podobno dejav- nost naslednje tri izraze: parter, talna telovadba in akrobatika. V slovarju 'telesne kulture' ne najdem natančne, nedvoumne razlage, kaj omenjeni izrazi natančno pomenijo, in napotka, kaj naj pisci in govorci uporabljajo v neopo- rečnem športnem jeziku. Ali so zapisani têrmini sopomenke ali vendarle med nji- mi ločimo pomenske odtenke? Za nepo- sredno praktično delo to seveda sploh ni pomembno. Salto je lahko prvina talne telovadbe, akrobatike ali parterja. Salto je salto. Toda slovar strokovnih izrazov si ta- kšne 'vseenosti' le ne sme dovoliti. Zato se od terminološkega slovarja pričakuje, da natančno loči in opredeli navedene pojme. Pravimo, da dober terminološki slovar normira posamezne têrmine. V slovarju 'telesne kulture' nisem mogel ugotoviti pravila, kdaj v zvezi z izrazom parter uporabljamo predlog 'v' in kdaj predlog 'na'. Enkrat je uporabljen pre- dlog 'v', drugič predlog 'na': v parterju, na parterju … kaj je prav? Ali tekmovalci tekmujejo na parterju ali v parterju. Od specialista za parter/talno telovadbo/ akrobatiko, ki se je oklical za urednika slo- varja, bi bilo pričakovati tudi takšna poja- snila. Dileme ne bi bilo, če bi tekmovalci tekmovali v talni telovadbi. Očitno bi bil dobrodošel tudi lektor. Strokovno be- sedje je res v prvi vrsti zadeva področnih strokovnjakov, a brez leksikologa/lektorja ne gre. Športoslovci premalo vemo o je- ziku, da bi lahko svoje strokovno besedje urejevali brez lektorja. Glavni urednik slovarja 'telesne kulture' nekje zapiše, da je ''parterni podij postal telovadno orodje''. Temu ne gre opore- kati. Prav tako na spletnem orodju (v Wi- kipediji) lahko preberemo, da je ''parter gimnastično orodje, ki se uporablja tako v ženski kot moški športni gimnastiki''. Tudi nezanesljiva Wikipedija se izogiba dvopomenskim izrazom: parter je le bla- zina (telovadno orodje), ne pa tudi dejav- nost. Ugotovitev seveda postavlja novo sistemsko (teoretično, filozofsko) vpraša- nje: ali sploh še imamo akrobatiko/talno telovadbo/parter? Če je namreč parterna blazina postala telovadno orodje, vadbo in tekmovanje na tej blazini štejemo za orodno telovadbo?! Takšne in podobne debate so tèma za pristojne področne specialiste in/ali za terminološko komisi- jo, čeprav na prakso najbrž bistveno ne vplivajo. Tudi o tem, ali imamo parterni podij, parterni oder ali parterno blazino, bi v imenu terminološke natančnosti veljalo razpravljati. Seveda pa orodnim telovad- cem/športnim gimnastom nihče ne bo pisal strokovnega izrazja. To je izključno njihova pravica … in dolžnost. Hic Rho- dus, hic salta (tu pokaži, kaj znaš). In čim manj 'šlamparije'! 6. V slovarju 'telesne kulture' je zanimiva predstavitev gimnastike. Čeprav je gi- mnastika mednarodno uveljavljen izraz, mu je urednik slovarja 'telesne kulture' namenil zelo malo prostora, samo štiri gesla. Športno gimnastiko je prekrstil v tekmovalno orodno telovadbo. Sploh je znano, da urednik dr. I. Č. 'preganja' izraz gimnastika, najbrž zato v slovarju tudi ne najdemo besednih zvez Gimna- stična zveza Slovenije in Mednarodna gimnastična zveza, ampak urednik v 12 pojasnjevalnem besedilu uradni domači in mednarodni naziv samovoljno pre- imenuje v telovadno zvezo, kar je ne- dopustno. Ivana ni mogoče nasilno prei- menovati v Janeza. Besedno nasilje nikoli ni bilo uspešno. Zanimiva je tudi opre- delitev pojma gimnastika. Takole be- remo: ''Gimnastika, danes(!) telovadba, orodna telovadba in ritmika ter ostale(!) panoge(!) telovadbe'' (op. klicaje zapisal S. K.). Analiza tega geselnega članka kaže popolno zmedo. Urednik ne loči športne discipline od športne panoge. In kaj pome- ni prislov danes? Ali res gimnastiki danes rečemo ''telovadba, orodna telovadba in ritmika''? Če bi to res držalo, bi utemelje- no lahko opuščali izraz gimnastika. Toda urednikova trditev ne pije vode ... zakaj imamo potem Gimnastično zvezo Slove- nije in Mednarodno gimnastično zvezo? Tudi empirična terminografija zanika trdi- tev, da smo danes gimnastiko preimeno- vali. Korpus standardne slovenščine (kor- pus Gigafida, 1.134.693.933 besed), ki ga ureja Inštitut za slovenski jezik pri SAZU, pokaže, da sta izraza gimnastika in telo- vadba enakovredna: izraz telovadba je zapisan 9.891-krat, izraz gimnastika pa 8.599-krat. Razlika je zanemarljiva. Očitno urednikovo prekrščevanje uveljavljenih izrazov nima nikakršne resne podlage. 7. V obravnavanem slovarju najdemo geslo smučarsko akrobatsko deska- nje na snegu. Besedna zveza, ki pred- stavlja geslo, je nesmiselna. Urednik slo- varja je pomešal smučanje in deskanje. Športna panoga z imenom smučarsko akrobatsko deskanje na snegu ne obstaja. Smučamo na smučeh, deska- mo na (snežni) deski. Smučanje in de- skanje sta dve različni športni panogi, zato je izraz smučarsko (…) deskanje popoln nesmisel. Besedna zveza smu- čarsko deskanje je enako nesmiselna kot, na primer, besedna zveza 'plavalno veslanje'. V nadaljnjem pojasnjevanju urednik slovarja oziroma 'pameten' stroj bralca še dodatno zmede, ker iskanemu geslu doda še dva 'zadetka': smučarski akrobatski skoki in deskanje v sne- žnem kanalu ali žlebu. Popolnoma zmedeno! Prva disciplina (smučarski akrobatski skoki) pripada športni panogi z imenom smučanje, druga (deskanje v snežnem kanalu ali žlebu) pa športni pa- nogi z imenom deskanje. Res je le to, da akrobatske skoke izvajajo tako smučarji kot deskarji na snegu. Zanimiva je tudi naslednja dopolnilna pojasnitev gesla deskanje: ''Pravilnejši izraz za deskarski prosti slog: dve disci- plini → smučarski akrobatski skoki in → deskanje v snežnem kanalu ali žlebu.'' (Opomba: zmeden navedek je dobesedno skrbno prepisan iz slovarja 'telesne kulture'). Kaj nas pouči slovar 'te- lesne kulture'? Pouči nas, da se deskar- ski(!) prosti slog bolj pravilno imenuje smučarski(!) akrobatski skoki?!?!? Ali drugače povedano: smučarski(!) akro- batski skoki so disciplina deskarskega(!) športa. Na isti strani še preberemo, da je deskarski(!) prosti slog pravilnejši izraz za smučarsko(!) akrobatsko deska- nje na snegu, a hkrati urednik zapiše, ''da je izraz 'prosti slog' neustrezen, ker …'' Popolna zmešnjava! Ne ve se, kaj je smučanje in kaj je deskanje, hkrati pa urednik dejavnost (deskarski prosti slog) pojasnjuje z besedno zvezo 'prosti slog', ki jo skoraj v isti sapi razglasi za neustre- zno??? Komentar ni potreben, razen tega, da je urednik neumnost podtaknil piscu športnega terminološkega slovarja (SK), ki tega nikoli ne bi zapisal. 8. Geslo telesna kultura je urednikova 'ljubljenka'. Čeprav izraz odhaja v pozabo, ga urednik poskuša oživeti iz neznanega razloga. Strokovnih razlogov ne navaja. Pred leti je to poskušal v strokovni revi- ji – vendar neprepričljivo, neuspešno. Umestitev strokovnega izraza v slovar poteka po določenih pravilih. Pomemb- no vlogo pri umeščanju strokovnih izrazov v terminološki slovar igra termi- nografija, to je ugotavljanje pogostosti rabe tega ali onega strokovnega izraza v strokovnem jeziku. (Jezikoslovci za ta pojav uporabljajo tuj izraz konkordanca). V razlagalni slovar seveda zapišemo vse najdene strokovne izraze, vendar doda- mo priporočilo oziroma napotek o rabi izrazov, ki pomenijo isto ali podobno stvar. Za veljaven strokovni izraz (termi- nus technicus) sprejmemo tistega, ki je v pisnih ali govornih strokovnih virih upo- rabljen največkrat in hkrati ni v naspro- tju s slovenskim pravopisom. Empirični podatek dobimo iz tako imenovanega jezikovnega korpusa oziroma velike zbir- ke besedil, v katerih se proučevani izraz pojavlja. Dejstvo je, da izraz šport čedalje bolj zamenjuje uvoženi starodobni izraz telesna kultura (fizičeskaja kul'tura, Kör- perkultur). O tem nas pouči že kar Slovar 'telesne kulture', čeprav je njegov namen povsem obraten. Pojem telesna kultura se v Slovarju 'telesne kulture' pojavi 5-krat (petkrat, pet zadetkov), izraz šport pa 76- krat (šestinsedemdesetkrat, 76 zadetkov). V obsežnejšem 'uradnem' korpusu stan- dardne slovenščine (korpus Gigafida, 7. dec. 2024, 38.310 besedil, 1.134.693.933 besed), ki ga najdemo na spletu (upravlja ga Inštitut za slovenski jezik pri SAZU), se izraz telesna kultura pojavi 623- krat, izraz šport pa 209.754-krat!!! Brez komentarja! Terminografija kaže smer razvoja, če je glavnemu uredniku prav ali ne. Terminografija ne laže. Ob ugoto- vljeni terminografiji je pomembno tudi to, kdo izreka ali zapisuje konkretni izraz (geslo, iztočnico) in koliko je govorcev in piscev, ki ta izraz ali têrmin uporabljajo. V dostopnih strokovnih besedilih zadnjih nekaj let zasledimo predvsem dva av- torja, ki uporabljata izraz telesna kultura; eden precej dosledno (ker se zavzema za revitalizacijo tega izraza; spomnil sem se ljudske modrosti: stokrat izgovorjena laž postane resnica), drugi za isto vse- bino uporablja enkrat izraz šport drugič telesna kultura. Iz javnih medijev vseh vrst je izraz telesna kultura izginil. Prav je, da je izraz telesna kultura pojasnjen v razlagalnem slovarju v zgodovinskem kontekstu, vprašljivo pa je vztrajanje na njegovi neoporečnosti in normativnosti, če nam terminografija pokaže, da raba slabi. Če je strokovni izraz passe, ga ne kaže obujati. Nasploh velja, da bralcem ne vsiljujemo izrazov (sploh pa ne tistih, ki že odhajajo v pozabo), lahko pa jih usmerjamo in jim svetujemo, če svoja stališča tudi argumentiramo. Raziskoval- ni esej na to temo je bil objavljen v reviji Šport 2025, št. 1–2, zato poglobljena raz- prava na tem mestu ni potrebna. Morda je še smiselno iz slovarja 'telesne kulture' natančneje osvetliti slovarski stavek, ki razlaga medsebojni odnos poj- mov športna kultura in telesna kul- tura. Takole beremo: ''Športna kultura je podmnožica telesne kulture in velja samo za dosežke na področju športa''(??). Dvomljiva poved je nekoliko nerodna in težko razumljiva. Aktualno 13 Prvič, ne vemo natančno, kaj pomeni pojem telesna kultura, čeprav poznamo v domačem slovstvu kar nekaj opredelitev, ki se po vsebini med seboj zelo razlikuje- jo. In prav zato, ker se znane opredelitve med seboj razlikujejo, ne vemo natanč- no, kaj pojem telesna kultura zares pome- ni. Drugič, ne vemo, kaj pomeni pojem dosežek. Urednik slovarja zapiše le to, ''da je izraz šport za dosežek (spočel ga je eden od športnih teoretikov, op. S. K.) 'napačen izraz' za vrhunski šport''. O. K., podpišem. Toda po tem pojasnilu vemo le to, da je šport za dosežek napačen iz- raz za vrhunski šport (torej pojem vrhunski šport odmislimo iz opredelitve pojma športna kultura), še vedno pa ne vemo, kaj pojem dosežek, s katerim urednik raz- laga besedno zvezo športna kultura, pomeni. Kaj je dosežek in kaj ni več dose- žek? Katere športne dosežke štejemo za športno kulturo in katerih ne? Urednik geslo športna kultura pojasnjuje s poj- mom, za katerega ne vemo, kaj pomeni. Pojasnjevanje nečesa neznanega (tele- sna kultura) z neznanim (dosežek) pa je jalovo početje. Sploh pa je nenavadna trditev, da vrhunski športni dosežki ne štejejo v športno kulturo. Potemtakem – po analogiji – tudi vrhunski pisateljski in pesniški dosežki, vrhunski baletni dosežki in slikarski ter kiparski dosežki ne štejejo v istoimensko nacionalno kulturo. Ali res? In tretjič, besedno zvezo dosežek na po- dročju športa lahko zapišemo tudi kot športni dosežek. In če poenostavimo ure- dnikov zapis, dobimo naslednjo opre- delitev: športna kultura … so dosežki na področju športa oziroma športni dosežki. Zaradi 'genialnosti' definicije jo zapišimo še enkrat: Športna kultura so športni dosežki. (Primerjaj: Plesna kul- tura so plesni dosežki). Spet imamo tako imenovano krožno definicijo, ki z logi- škega zornega kota sploh ni definicija, hkrati pa še obseg pojma dosežki ni znan. Skratka, nič nismo izvedeli … razen tega, da vrhunski šport ni športna kultura, kar pa je spet posebno strokovno in filozof- sko vprašanje. 9. V slovarju 'telesne kulture' ne najdem gesla smučanje, čeprav gre za tako ime- novano nacionalno športno panogo, hkrati pa je beseda smučanje jedrna be- seda tako imenovane besedne družine. Končno sem smučanje našel pod geslom smučanje (na snegu). Navadno termi- nološki slovarji pojasnjujejo področne strokovne izraze ali têrmine. Ne poznam têrmina (strokovnega izraza) smučanje (na snegu). Strokovni izraz (têrmin) je smučanje, ki je izvirno in samoumevno 'na snegu'. Če pa želimo pojasnjevati dru- ge vrste smučanja, jedrno besedo opre- mimo z desnim ali levim prilastkom in nastali izraz hkrati razglasimo za têrmin. Slovenisti priporočajo levi prilastek, če je to le mogoče (smučanje na vodi → vodno smučanje; puška za lov→lovska puška). Slovarski gesli (iztočnici) sta torej smučanje in vodno smučanje. Tako se tudi pojavljata v strokovnem in polju- dnem tisku/govoru. Dodani oklepaj (na snegu) je bolj za telebane. Toliko za pokušnjo. Več kdaj drugič, če mi bo usoda naklonjena. Naglica prej škodi kot koristi. Ne nazadnje kaže to tudi spletni slovar 'telesne kulture'. Za zdaj pri Slovarju 'tele- sne kulture' predvsem pogrešam lektor- ja, strokovnega ocenjevalca (recenzenta) in vire, iz katerih so nabrana slovarska gesla oziroma iztočnice. Predvsem pa pri nekaterih geslih (izočnicah) pogrešam empirično terminografsko oceno (število konkordanc), ki na podlagi ugotavljanja pogostosti posameznih têrminov kaže smer razvoja strokovnega izrazja. Veliko pa je vredno – to je pač treba priznati – vključevanje javnosti s pozivom KO- MENTIRAJ SLOVARSKI STAVEK. Torej na delo. Najslabše bi bilo, če bi slovar na spletu ostal 'zamrznjen' tak kot je. dr. Silvo Kristan, upokojeni profesor Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport silvo.kristan@guest.arnes.si