Leto JI!,, štev. «7 V Ljubljani, petek dne 19. maja 1922 Posamezna številka 7S par - 3 K Izhaja ob 4 ajutral. Stane mesečno 7-60 Din za inozemstvo 18"— , Oglasi po tarifa. Uredništvo: Mikiošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosvcto in politiko. Upravni&tvo: Ljubljana, Prešernova ul. a. 54. Telef. «t. 36. Podružnice: Maribor. Barvarska ulica št.1. Tel. it 12. Celje. Aleksanar. cesta. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 18. maja. Slovencem oe pač ne more očitati političnega mrtvila. Vseh skupaj jms je okoli enega milijona, a političnih strank in struj je bilo po prevratu tudi prilično toliko med nami. Za komunisti, separatisti, avtonomisti in fe-deralisti so se pojavili pred kratkim republikanci, katerim menda že nar rovo slede anarhisti. Izgleda, da v politični recepturi nekako tako napredujemo, kakor bolnik, ki išče zdravil na.jpreje pri specialistih. nato pri navadnem zdravniku, na koncu konca pa pade v roke konjački, ali kakemu dragemu mazaču. Okoli Celja ustanavlja dr. Anton Novačan z velikim elanom republikansko stranko. Nastopa s tako naglico in s tako vehemenco, da bi človek. oral misliti, da so to stranko rodile posebno nujne potrebe in razmere, ki zahtevajo takojšnjo izpremembo monarhije v republiko. Pa ni tako. Da" se je »republikansko* gibanje pojavilo na Slovenskem šele sedaj, je zeio značilno. Iz več ozirov. Predvsem je evidentno, da je v svoji današnji formi neorganiČen pojav, ki ni nastal kot sinteza resničnih sodobnih ljudskih zahtev in nujnosti, marveč iz gotove metamorfoze posameznikov. No-vacanov republikanizem ni posvečen idealu republike, republika ni niti njegov cilj, niti namen, marveč samo poetično sredstvo, ki naj pri predstoje-čih volitvah služi v prvi vrsti revan-ži za politiko SKS. Republikanstvo bi moglo postati na Slovenskem zelo popularno geslo v dobi takoj po prevratu. Takrat so naše državnopolitično povsem neizšo-lane množice izgubile avtoriteto, _ ki so jo poznale takorekoe od pamti^o-ka. Ko je paiel cesar in se je v nič zrušila Avstrija, je poznal naš preprost človek le eno drugo formulo. In ta je bila — republika, »li baljše Amerika.! Kajti cm je bil v Ameriki, poznal to državo kot skoro bi rekli neskončno popolno organizacijo in jo je občudoval iz vseh siL Y svoji preprostosti si je mislil seveda, da je vir te popolnosti v repubKkanizmu; on je mislil, da je Amerika in republikanizem identično, ali točneje: da je re-publikanisem enak najsiiajnejši dTža-vj. ki ne zahteva od državljanov ničesar, marveč le daje. In teh dobrih, neskončno popolnih udobnosti si je on želel, za to je bil za republiko. Odtlej se je položaj bistveno spremenil. Tisto prvotno fantastično razpoloženje in pričakovanje zlate dobe satnojemanja in ničdajanja se je razpršilo v nič. Ostal je svet takšen, kakor ja v resnici, ne olepšan in ne sfan-miran. Nova država je začela funk-rijonirati, pokazala je svojo avtoriteto, svojo moč. Zavest krepke državne rile je danes že zelo vkoreninjena in to navzlic vsem povojnim težavam. Vsakdo mora tudi priznati, da je baš krona v naši državi tisti faktor, ki ima poleg vojske največje zasluge, rla se je državna tvorevina ob tolikih runanjih in notranjih sovražnikih nele obdržala. marveč tudi že v veliki meri konsolidirala. če so politične razmere *• naši državi prva tri leta kaj pokazale, so brezdvomno to, da nismo še-zreli za republiko. Lahko si v principu raistaš republikanstva. priznati pa moraš, — ako si uvideven in ti je mar korist naroda in države — da je -pas za nas le monarhija. Z republikanstvom pa se uvaja pn nas todi raiicevstvo. Ako je slovensko republikanstvo v današnji dobi demagoško izkoriščanje instinktov one množice, ki v svoji kratkovidnosti i-toveti reoubliko z anarhijo, znači klicanje Radiča v Slovenijo, hudodelstvo nad državo in nad slovenskim ljudstvom- Slovenci kot taki do danes ic ne nosimo na sebi sramotnega pečata veleizdajstva, kakor ga imajo na čelu žigosanega blokaši. Slovenci smo ve-!i£li dosedaj v državi kot trezen in rameteD dej naroda, ki perhorescira politično pustolovstvo, ki je bistvo hrvaške hlokaške politike. .Slovenci smo na glasu, da smo marljivi in v svojem stremljenju pozitivni. Radi-cevstvo znači bojno napoved zdravemu razumu, odpoved sodelovanja pri temeljni gradbi države. Negaciji vsakega dela stoji nasproti afirmacija kričavosti in brezglavosti. Mar najza tako brezvestno politiko drvimo čez drn in strn tudi Slovenci? In to tedaj, ko vidimo, da more nas vse rešiti samo delo, delo in zopet delo! Naše ljudstvo ima zelo mnogo praktičnega smisla in čudno bi bilo, da bi v času, ko se vsepovsod vrača treznost. v svojo veliko škodo nasedlo brezvestnim hujskačem in tm^nnaf-em preko Sotle, Ljubljanski občinski svež razpuščen RAZPIS NOVIH VOLITEV. Beograd, 18. maja (Izv.) Minister j sveta ▼ LJubljani ter se bodo nove za notranje stvari je v smislu nove- volitve izvršile v smislu § 34 novega ga zakona o občinskih volitvah v občinskega volilnega reda in na Sloveniji odobril razpust občinskega! podlagi novih volanih imenikov. Stanje princezinje Elizabete brezupno MOŽNOST ODGODITVE KRALJEVE POROKE. vedno bolj kritična. Zato se že govori o preložitvi poroke našega kralja, ako bi princezinja Elizabeta umrla, se bo poroka odložila za šeet tednov in se bo tudi potem vršila le kot intimna rodbinska slavnost Zato pa bo potem kraljevo kronanje, ki se bo vršilo po končanem žalovanju, tem bolj slovesno in združeno z vsemi prireditvami, ki so bile projektirane za slovesno poroko. ______ 18. maja. (Izv.) Po poročilih, ki so prispela danes opoldne iz Aten v Beograd, je zdravstveno stanje soproge grškega prestolonaslednika, princezinje Elizabete, skrajno kritično in je vsak čas pričakovati katastrofe. Srce že popušča, ditianje je slabo, temperatura stalno 40 stopinj. Tudi večerno poročilo, ki je dospelo kasno v noči, je zelo neugodno. Zdravstveno stanje se je tekom popoldneva še poslabšalo in je situacija Konečni državni proračun KI SE NE POVIŠAJO Beograd, 18. maja (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora je bila zaključena razprava o rednem proračunu za leto 1922/23 ter je bil definitivno sprejet proračunski predlog za plen um narodne skupščine. Celokupni izdatki znašajo 6,690 milijonov dinarjev, celokupni dohodki pa «,950 milijonov dinarjev Primanjkljaj znaša torej 740 milijonov, ki se nai pokrije sledeče: J.) s povišanjem železniških tarif v konkretni Izmeri 50 odst, kar hi dalo 4-SO milijonov; 2.) s povišanjem carine na luksusno blago, za katero se ukine uvozna prepoved. To povišanje carine na luksusno blago bi dalo 150 milijonov; 3.) s posebnim davkom na železniške vozne listke, kar bi dalo 45 milijonov; 4.) je finančni odbor na podlagi dohodkov v tekočem letu smatral, da je opravičeno predvidevati, da bodo redni dohodki in trošarine in pri taksah znašali za 100 milijonov več, kakor je predvideno v vladnem predlogu. Skupna vsota novega kritja znaša torej 775 milijonov dinarjev. Po pokritja deficita ostane torej še znesek 25 milijonov dinarjev. Finančni odbor je odklonil predlog finančnega ministra, da se zemljiški davek poviša za 200 odst Sklenjeno je nadalje, da se ukine vse uvozne prepovedi in končno da se ukinejo regalna prava velepo6estev (pravica do mostnine, brodnine, cestnine itd.) in da ta prava odslej preidejo na dotične občine. S tem ie finančni odbor zaključil svoje delo in se bo le še enkrat sestal v par dneh, da podpiše poročilo, ki je sedaj v tisku in Id se takoj potem predloži narodni skupščini Z ozirom na velike tro-ške tiskanja se ne bo tiskal ves proračun, temveč samo izpremembe finančnega odbora. Še le, ko bo narodna skupščina ves proračun sprejela, se bo dal v tisk ves proračun. Proračun bo, ko se doseže ravnovesje, omogočil večji red v državnih financah. Tudi je jasno, da se bedo prihodnji proračuni mnogo lažje izdelali, ker iim bo prvi proračun služil kot podlaga. Z novim proračunom se bodo naše finance popravile in naš dinar stabiliziral. Sporazum z Italijo dosežen USPEH ANGLEŠKEGA POSREDOVANJA. - BAROŠ NAM OSTANE. GOSPODARSKE KONCESIJE ITALIJI. Genova, 18. maja. (Izv.) Danes dopoldne se ie vršila odločilna seja jugoslovanskih in italijanskih delegatov v Rapallu. S prijateljskim posredovanjem Llovda Georgea je prišlo do sporazuma v vseh še nerešenih vprašanjih. Beograd, 18. maja. (Izv.) Po informacijah iz tnerodajnega vira, je dosežen med našo in italijansko delegacijo v Rapallu sledeči sporazum, ki ga je naša delegacija ie predložila beograjski vladi v končno odobritev: Okoli Zadra se ustanovi 13 km široka nevtralna cona, ki bo uživala carinske ugodnosti in potniške olajšave samo za preskrbovanje prebivalstva z živežem. Naša delegacija je zato zahtevala jezikovne in šolske koncesije za Kastavščino in Istro. Tretja cona v Dalmaciji se mora takoj izprazniti in luka Baroš pripasti popolnoma Jugoslaviji. Kar se tiče določitve granice, se poveri ta naloga posebni komisiji, obstoječi Iz treh jugoslovanskih in treh italijanskih delegatov, ki mora izvršiti svoje delo v smislu rapallske pogodbe v enem mesecu. Ta komisija bi določila tudi mo-daOtete za vzpostavitev reda in miru na Reki. Naša vlada se do nocoj še ni izjavila o tem sporazumu. Genova, 18. maja. (Izv.) Po pesimističnih poročilih, ki jih je objavljalo italijansko časopisje včeraj o stanju ita-lijansko-jugosloveiiskih pogajanj, je prišla danes vest o doseženem sporazumu popolnoma nepričakovano in je vplivala Zaključne seje v Genovi LLOYD GEORGE ŠE VEDNO CENTRUM EVROPSKE POLITIKE Genova, 18. maja. (Izv.) Plenarna seja ! petek ob devetih dopoldne, politične komisije se je otvorila ob od- j Konferenca je s tem ze končana. DS.-sotnosti francoskih in belgijskih delega- i našnja seja politične komisije se je sma-tov, ki niso prišli na sejo. Tudi Nemči- i trate, le Še kot formalnost, m, kar se ja ni bila zastooana. Schanzer je obraz- ' smatra tudi svečana zaključna seja. ki ložil potek pogajanj glede ruskega vpra- j se vrši jutri. L!oyd George odpotuje n šanja. Odcovor čičerina smatra komisija I Genove že jutri opoldne. Mnogo drugih za nesprejemljiv, vendar pa se je skle- i delegatov je odšlo že dane«; v Genovi nilo nadaljevati pogajanja v Haagu. V j so ostali le se predsedniki delegacij, ta to svrho ee je osnovala komisija eks- • se udeleže slovesne zaključne seje. pertov. Zedinjene države so bile povab-ljene, naj pošljejo v to komisijo svoje ; zalo zelo senzacijondino. Za kratek i-m. I jc v Genovi potisnila v ozadje zai,1 na-I nje za vsa draga pereča vprašanja. Podrobnosti sporazuma še niso znane. Ve se le toliko, da gre glavna zaslaga sporazuma angleškemu posredovanju. Kakor izve Vaš poročevalec iz krogo\ jugoslovanske delegacije, obsega sporazum sledeče glavne točke: 1.) Vprašanje Baroša se uredi na pod lagi tajnega Siorzinega dodatka k rapalski pogodbi. (Dodatek priznava kakoi znano, luko Baroš Jugoslaviji Ured.) 2.) Podrobnosti uredi posebna italijan sko-jugoslovanska komisija, U bo obenem določila meje reške države in skr bela za povratek pravnega reda rta Reki. 3.) Italija dobi ugodnosti v vprašanji gospodarskega zaledja Zadra. 4.) Jugoslavija obnovi železniško zve zo z Reko in olajša železniške m trgovske zveze z Italijo. Dunaj, 18. maja. (Izv.) Dunajski dopisni urad javlja iz Genove, da so pa gajanja glede jadranskega vprašanja i S. Marghertta že toliko napredovala, de. , se je končnoveljavno sklenilo osnovat | za baroško luko jugoslovansko-Ualijan sko komisijo, ki ima nalogo pripravit vse potrebno za razmejitev med barošht luko in Reko. Medtem bo ItaUja v zmi slu zadrske pogodbe (?) izpraznila tret jo dalmatinsko cono in reško predmest je Sušak. Glede Zadra je zajamčen zt mesto neobhodni promet z Jugoslovan skim zaledjem. Tudi vprašanje opcijski pravice v Dalmaciji se ie uredilo po ž* Iji obeh držav. POSLOVILNI OBISKI. Narodna skupščina Beograd, 18. maja, (Izv.) Ob 11. dopoldne se je vršila interpelaci.jska seja skupščine. Na dnevnem redu je bila interpelacija poslanca Stojiča na ministrskega predsednika Pašiča glede direkcije plena in razdelitve vojne odškodnine. Minister Trifkovič je kot namestnik ministrskega predsednika pojasnil delovanje direkcije plena in navedel tudi podatke, koliko je dobil kdo na račun vojne odškodnine.^ Na-glašal je. dg, se bo naknadna odškodnina izplačevala po posebnem pravilniku, ki bo gotov v najkrajšem^ času. Nato je govoril interpelant Stojič, ki je vehemsntno napadal vlado radi njenega postopanja v vprašanju razdeljevanja vojne odškodnine. Iz ministrskega sveta Beograd, 18. maja. (Izv.) Danes popoldne je imel ministrski »vet sejo, katere se je udeležil tudi minister dvora Janko-vič is predsednik narodne skupščine dr. Ribar. Razpravljali so o amnestiji o priliki kraljeve poroke. Ministri so se inte-resirali za zdravstveno stanje soproge grškega prestolonaslednika, Elizabete. Vlada še ni prejela poročila o večernem stanju bolezni, ker je bila brzojavna zveza danes popoldne prekinjena. Poudarjalo se je, da bi morala v slučaju fmrti romunska kraljevska rodbina določiti. kaj naj se odredi glede poroke. Nato je ministrski svet, sklenil, da se odobri 200.000 dinarjev za podporo gledališkim igralcem, ki so bili v vojni oškodovani. Ta vsota se bo izplačala iz fonda sekvestriranih imetij. SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 18. maja. (Izv.) Danes popoldne je imld emeorka rd g gdrvoom poldne je imel demokratski klub svojo sejo, na kateri so poslanci iz južne Srbije zopet sprožili vprašanje amnestije po § 85 in 87 k. z. Klub ter daljši obisk dr. Ninčiča pri Llovd Genovi. iGeorgeu, ki je sicer neoficielno postal V nekaterih krogih so bili davi mne- : posredovalec med Jugoslavijo in Italijo, nja, da se bo tud: nemška delegacija \ Ti zadnji obiski pri Lloyd Georgeu udeležila zaključne seje prve politične kažejo, da je ostal do konca konferen-komisije, ker se je mislilo, da se bodo j ce središče vseh vainib &klepov in po-poleg ruskega vprašanja obravnavali ! svetovanj. Dokazal bo to tudi na jutn-tudi drugi politični problemi. Tik pred j šnji plenarni seji. na kateri bo imel go-začetkom seje pa je nemška delegacija i vor, v katerem bo obrazložil položaj v dobila sporočilo, da gre pri današnji se- j Evropi in svoj program za bodočnost, ji le za to. da se sprejmejo včeraj v j Posvetovanja, ali bodo jutri govorili tn-podkomisiji sklenjeni dogovori. Vsled jdi zastopniki drugih narodov, so poiso tega Nemci niso odšli k seii. i zvečer še trajala. Izogniti se hočejo te- Zaključna plenarna seja konference I mu, da bi zaključna seja predolgo tra-je končnoveljavno določena za jutri, v 1 jala. Ostra kriza avstrifske vlade VELENEMCI IN KLERIKALCI PROTI KANCELARJU. - ODKLO-NJENO POOBLASTILO ZA INOZEMSKO POSOJILO. Dunaj, 18. maja. (Izv.) Zvezni kance-lar dr. Schober je v svoji odsotnosti dar nes v finančnem odseku doživel občuten poraz. Po svojem povratku iz Genove, bo vsled tega najbrže podal d emisijo celega kabineta. Socialni demokrat je in Vsenemci so namreč odklonili kreditni pooblastilni predlog, ki predvideva za vlado pooblastilo za najetje inozemske-ga posojila v znesku 120 milijard kron, j čeprav je namestnik finančnega ministra , sekcijski načelnik dr. Grimm označil ta j predlog kot conditio sine qua non. S , pomočjo krščanskih socialcev in Vele-nemcev se je nato sprejel predlog za pooblastilo le za 41.6 milijard. V parlamentarnih krogih menijo, da to stanje v vladi ne more dolgo trajati. Zvezni kancelar dr. Schober, čigar po-vratek iz Genove je naznanjen za nedeljo, bo, kakor se govori, podal ostavko in ker so pogajanja med krščanskimi socialei in Veienemci, ki so pričela --------- — — . že pred meseci, toliko napredovala, da j vojaštvo .ma strogo pripravljenost. se ie dosegel »norazum glede skupnega j " delovnega programa, upajo, da se bo nov kabinet obeh teh strank sestavil do srede prihodnjega tedna. Kot naslednik dr. Scbobra pride v prvi vrsti v poštev vorarlberski deželni glavar dr. Ender, dočim se bivši kancelar dr Mayr imenuje kot kandidat za zunanjega rainir-trs. Enodnevna sotošna stavka v Pragi Praga, 18. maja. (Izv.) Jutri se prične v Pragi splošna stavka, ki se je proglasila kot simpatijska stavka s kovinskimi delavei. Ne samo državni obrati, temveč tudi vsa privatna podjetja bodn ustavila delo. Tudi listi jutri ne izidejo. Borza bo zaprta, ravno tako gledališča in kinematografi. Gostilne in hoteli bodo brez osebja. Od stavke »o izvzeti le vodovod, plinarna. elektrarne in železnice. Cestne železnice ne bodo vozile. Orožništvo is DaHI* — KlnvffnC0m! inovwjSe dobe posefeo na Jfflifcovnem KCiaiC — 5ioweme!H5 d vsem kar nag car0d Pod tem naslovom prinaša dr. Nova-čanova »Naša vas» od 18. t. m. v slovenščini in hrvaščini celostranski oklic "Vsemu slovenskemu narodu, posebno kmetom in delavcem». Proglas omenja uvodoma, da ie prejemal Radič že več mesecev iz cele Slovenije pozive, naj bi organiziral tudi med Slovenci republikansko stranko po vzoru Hrvatske republikanske seljačke stranke. Vabilom se ni odzval, ker so Slovenci »čisto poseben narod*, s Hrvati samo soroden, ln zato ne gre, da bi Hrvati vodili slovenske narodne zadeve. Sedaj naposled Je izšel iz Slovencev samih ta pokret, ki ga vodi »pisatelj in novinar Anton No-vačan*. Ta je bil že večkrat pri Radlču in na sestanku 12. t. m. sta se sporazumela v naslednjih točkah: 1.) Da si Slovenci organizirate čisto samostalno svojo Slovensko republikansko stranko.* «2.) Da bo temeljna ta SRS. na Isti elovečanski in kmetski podlagi, kakor Hrvatska republikanska seljačka stranka in bi tako bilo najboljše, da bi se imenovala Slovenska republikanska seljačka stranka.* »3.) Da bosta obe stranki v neprestani medsebojni zvezi, tako da vi slovenski republikanci prihajate na naše najvažnejše hrvatske republikanske seje v Zagreb, mi Hrvati republikanci pa da prihajamo na najvažnejše vaše seje v Ljubljano ali Celje.* «4.) Da se mi Hrvati in vi Slovend, ko pride za to čas, skupno sporazume-mo s takšno srbsko stranko, ki bo imela ravno tako človečansko in republikansko podlago kakor mi.* Drugi del proglasa nosi nadpis «Brat-!e Slovenci, ljudje republikanci.'* in obsega Radičeve nasvete Slovencem. Gospod Radič pravi med drugim: »Današnja slaba vlada bi vas lahko rapeljala v to, da začnete sovražiti morda tudi srbski seljački narod. To bi bilo veliko zlo, in zato Vam naznanjam, da mi Hrvati ne sovražimo Srbov, da srbski kmetski narod celo ljubimo, a še bolj obžalujemo, da ga danes vodijo samo pokvarjene gospodske stranke.* »Mi Hrvati nočemo generalske ali vojaške republike kakoršna je na Portugalskem. ne gosposke ali buržujske republike kakor je Francija in take boljševi-ške ali komunistične republike, kakor ie do nedavno bila Rusija. Toda mi nočemo tudi take kmetske republike, v kateri bi se kmet boril in klal z delavstvom, z meščanstvom in gospodo, v kateri bi hii kmet vse, a drugi nihče nič. Ml hočemo kmetsko narodno republiko, v kateri je kmet prvi in glavni človek, ker ie on v večini, ker največ dela in ker najbolj iskreno veruje v Boga.* »Priporočam vam in svetujem vam, da najprej zapustite vse nasprotnike republike tudi pred svetom, kakor ste jih že v srcu, torej da zapustite vse demokrate, samostoineže ali batinaše in liberalce, vse popovce ali klerikalce in seveda tudi vse vladine socialiste, ki so naiodurnejši vaši gosposki politiki.* Naposled obljublja Radič, da bo v vsaki številki »Naše vasi* napisal po en članek v hrvaščini in slovenščini, in se podpisuje: «V Zagrebu, glavnem mestu Hrvatske in vseh Hrvatov, dne 12. maja 1922 Stjepan Radič, predsednik Hrvatske republikanske seljačke stranke in Hrvatskega bloka.' I polju ter nad vsem, nezasluženo do sedaj pretrpel, je prevladalo mnenje, da moramo razločevati med kraljem in vlado. V kralju moramo videti oficijelnega predstavnika države, ki po ustavi ni odgovoren za vlado- _ V«led tega se je — kakor poroča »Edinost* — sklenilo, da se naS narod pokloni kralju in udeleži povsod sprejemov, ki se bodo priredili kraljevski dvojici Naš nastop bodi povsod dostojen, pri nagovorih in vdv nostnih izjavah naj narod slobodno pove tudi svoje želje in težave. Kralj in kraljica naj tudi vidita, da sta prišla med svoje nove državljane, Slovence in Hrvate, zato naj bodo nagovori, vzkliki, napisi na slavolokih slovenski, oziroma hrvatski, kakor se spodobi narodu, ki se zaveda svojih narodnih, političnih in državljanskih dolžnosti. Pri seji se je tudi poudarjalo, da ni sprejem, ki ga namerava naš narod prirediti kraljevski dvojici, zadobil značaj vseobče prisrčnosti, če bi se upošteval naš starodavni običaj ter dovolilo, da kralja pozdravimo s svojimi narodnimi zastavami. Vsled tega se je tudi sklenilo, da se poda depu-tacija k gen. civilnemu komisarju, da mu ponovi to že davno in na različnih mestih izraženo našo željo in mu predoči pravi pomen naših zastav, ki so zgolj narodne, ki nimajo ničesar opraviti s kakršnokoli državno zastavo in katere je naš narod od pamti-vekov slobodno razobešal pri slavnostnih prilikah. Poslanci, ki so »e bili udeležili seje, so se takoj po seji podali k generalnemu civilnemu komisarju, ki jih je z zanimanjem poslušal ter takoj _ tarzo-javil za tozadevna navodila v Rim. Se, dalje v BnrgOTtodu Itd. !n ^loffldeljo Mstopt t MI drami v vlogi EEza- poseglo da se je dokazala KSckova ob meii' Tudi se ne «mejo podreti »du- bete. - Gledališče je bDo polno: umet- dolžnost m sicer s pomočjo - tansna-ševni mostovi* k našim bratom v Ju- niča je bila živahno aklamirana in je tografa. ki je med drugim posnel ravno . v- i —t/vmont : rrra trelnH I1« h^i gosi a vi ji, na Poljskem in Češkem.* — Tako delajo oni tam, ki morajo dati 100 svojih kron za 3 naše. Mi smo po plebiscitnem porazu na usta svojega poslanika sicer izjavili, da »koroških Slovencev ne bomo pozabili niti jih zapustili*, in takrat je vse vpilo, da ie gosp. Jovanovič premalo obljubil in da tri moral Beograd dati mnogo več, sedaj pa, ko gre za to, da se zganemo mi sami, -■- sedaj molčimo in se ne ganemo. Bedasto in nemo je gledalo občinstvo na obhod ob ustanovitvi Jugoslovanske Matice, — kakor da gre mimo procesija za dež. Ali smo na brate onstran mej res že pozabili in jih res zapustili? Politične iieiežlte Prihod kraljevske dvojice in Slovenci Trst, 17. maja. Politično društvo »Edinost* se je na svoji seji v pondeljek. dne 15. t. m. havilo z vprašanjem, kako naj se naš narod zadrži o priliki prihoda kraljevske dvojice v našo deželo. Po vsestranskem temeljitem razpravljanju, pri katerem je metalo močno sen-io ozlovoljenje nad nezakonitostmi naj- Hči papeža — Lukreciia Borgia (Dalje.) Potem nadaljuje glasno: »Cuj, Micheletto, odpri ušesa in glej, da ne pozabiš nobene besede, ker ti zapovem sedaj nekaj važnega.* »Corpo di bacco,* se oglasi Micheletto, »čaprav sem bedak, pa svojega trospodarja sem če vedno razumel.* »čim se tam odpro vrata,* mu razlaga Cezar, »stopim jaz pred Petra de Aranda in mu povem, da je aretiran. Potem odvedeš starega in ga spraviš v zapor. Človek, ki je kancelar Svetega Očeta, pa zahaja ponoči k Židom na" tajne sestanke, je sumljiv, gotovo namerava kakšen zločin in mora zato v zapor. Ti torej odvedeš starega, jaz pa vzamem slepo lepotico seboj. Doklej jo je ta lopov Peter skrbno skrival pred menoj. Naibrže je zapazil, da mi ugaja. No, nocoj... Tiho! Vrata se odpirajo. Iz koče prihajajo, in mesec sveti.. ■» Na Cezarov migljaj se skrije tudi Micheletto za ostanek stare barke. Por <>"e, dedek, nisem bolna, le slep. toda več vidim, ko vi ljudje s svojimi ; zdravimi telesnimi očmi Sedal zoD?t. dedek, tu nekje v bližini se nekaj giblje! Glej, mrtvec leze iz Tibera, kamor so ga zločinci vrgli... saj si mi že pripovedoval o takšnih črnih v Ki-mu in rekel, da Borgijci...* . »Milostljivi bog, ali hočeš, da izgubim glavo?* klikne Peter de Aranda. »Molči vendar in daj mi svojo roko, da te povedemi* Toda jedva sta storila nekaj korakov, kar se pojavita pred njuna dyc postavi, kakor da sta zrasli iz zemlje. * »Stoj. Peter de Aranda!* zakliče rfas, ki ga Peter spozna, m zona ga oblije pri tej priči. »Niti koraka dalje, sicer te prebodem s tem mečem; Hej, Micheletto, za sedaj pograbi dekle m drži jo trdno, da ne bi mala_ morda pobegnila v Tiber k svojim zmm mrt- vakom.* ,. , ... Z brzo kretnjo zagrabi Micheletto dekleta za roko. Dekle zavpije bolečine. Tačas je Peter de Aranda obvladal nezavest, ki se ga je lotevala, ko i je videl, da ga je pri nočnem pohodu ujel sam Cezar. Vedel je, da mu ni milosti. , »Lopov, papežev kastelan ti!* grmi Cezar nad niim. »Ti se torej plaziš k prokletim Židom? Samo navidezno si dostal Maran in se dal krstiti, toda to je bila samo igra, da si zasluzi s denarja in bogastva in da sezes po moči! No. Njegova svetost se bo jutri i čudila, ko izve, kakšnega kastelana I je imel! Tebe pa že jaz spravim na I varno, kjer boš pričakoval svojo ka-'zen!» , »Usmilite se rne. visoki ?ospod!> zaieclia Petar de Aranda. »Vzemite vse, kar sem prištedil. ali pustite, da odidem s 6vojo vnukinjo ... Izženite me iz Rima kot prosjaka, ali pustite mi to revno, slepo dete. ki je brez mene izgubljeno .. -» »Za dete se bom že jaz pobrigal,* odvrne Cezar posmehljivo. »Saj veš, da sem še vsako dobro ščitil, če mi je ugajala, in jo oskrbel z vsem. kar dekleta rabijo!* Jek obupa se iztrga nesrečnemu Ma-ranu iz grla. Velike solze so mu zalile oči in zameglile pogled. Drhteč, jecljaje se približa Cezarju, negotovo obstane pred to zverjo in z zlomljenim, polglasnim jekem ga prosi: »Slepa je. gospod, ne pozabite, da je slepa... Njej • • • kai storiti ... gospod, to bi bilo greh, kakor se še ni zgodil med nebrmi in zemljo, greh. za katerega bi Gospod ...» »Molči, pes maranski!* vikne Cezar. »Kaj mi hočeš pridigati? Tega mi je baš treba! Micheletto. zveži mu roke na hrbet in vodi ga v zapor! Mala pa z menoj! Morda, da bo nocoj spregledala in da bo jutri vedela kal 0 novem svetu, ki jej doslej še m bil znan.* »K meni. Silvija, k meni. dete moje'* vikne Maran, kakor blazen. »Primi se me in ne hodi od mene! Tisočkrat bolje zate, da te Cezar ubije v mojem naročju, kakor pa da padeš v njegove roke živa!* Silvi ia se izmuzne Michclettu iz rok. ker rabelj ni pazil na slabotno 1 dekletce, s krikom prileti k dedu in 1 =e strahu drhteča privije k njemu. j »Od trsa i k> od stareera!* zarwve Cezar Micheletto. ki se podviza, aa, izpolni ukaz. Toda obup je Petru da! nenavadno moč. Čvrsto je držal revi-co. ki se je tudi sama obujmo brani'a krvnikovega prijema. »Pusti jo, mrežna'* je zatulil rdečebradi in potegni, svoje "bodalo. »Ali je vidiš? Spusti de-kleta, ali pa ti preparam trebuh s tem le'* ln bodalo zalesketa Petru pr<^ očmi Starec zakriči. toda bliskovito iztegne desnico in izpuli Miehel^ orožie iz rok. »Žive je Cezar Borgi-ne dobi! Ne bo zastrupil njene nedolžne duše! Telesa ne morem rešiti, tod* d!jutr« vržeta Ce^r In Mi^hn-nanj. toda prekatno. S nhum,_ blaznim sunkom prehode Peter Silvinne gni-di. Umirajoč je ležalo slepo dete njegovem naročju, po beli obleki JM lije kri. . . , »Silvija. ljubljeno moje dete.* je.-.-ce Peter in klekne. »TI umiraj pr. iem te usmrtil...* in sedaj, Cepr Borgia, je tvoja! Svoje grabežljive oči 'si že zdavnaj pasel po njej, hot si mi jo ukrasti, toda r zvezdah je bilo naoisano, da je ne dobiš. Sed«;, naj bo tvoja liubica, hahahaha! Tvoj.:; čestitih pol jubov ne bo čutila na svojih deviških ustih! Evo je, Borgia mrtva ti leži pred nogami!* »Vrag nai ga nosi! Ta lopov vam ie ukradel ljubavno noč!* zagodrnp-Micheletto. »Gospod, dovolite mi, da mu razbijem glavo in z njegovimi mo-! žirani pitam ribe v Tiberi!* 1 "Toda preino mu je mogel Oezar ! odgovoriti, je že Peter de Aranda sam ; izvršil sodbo nad seboj. Domače vesti * Diplomatska vest. V Zagreb je prispel iz Buenos Airesa generalni konzol argentinske republike, B a r -rios. * Dr. Velizar Jankovič, nag delegat na geaovski konferenci, ki je na konferenci z uspehom posegel v debato o gospodarskih vprašanjih, se je včeraj vrnil v Beograd. * Časniška vest Včeraj je izšla v Mariboru prva številka »Narodnega Lista», glasila Demokratske stranke za mariborsko oblast. Urednik je g. Vekoslav Spindler. Z »Narodnim Listom se je spojil v Ptuju izhajajoči »Ptujski List>. * Roški književnik Nikolaj Kon-stantinovič K!imeni;o, ki biva stalno kot begunec v Splitu, bo na poziv Jugoslovanske Matice predaval te dni v Zagrebu o vseslovanskem vprašanju in boljševizmu. Klimenko je z velikim uspehom priredil dosedaj že 12 predavanj po raznih mestih Dalmacije. Pred vojno je izdajal v Odesi »Rusko kulturo®. * Zvišanje telefonskih govorilnih pristojbin v medkrajevnem prometu. Po naredbi ministrstva za pošto in br-zojav se s 1. junijem t. L zvišajo telefonske govorilne pristojbine v medkrajevnem prometu, in sicer: V I. pasu (zračna razdalja do 100 km) na 5 dinarjev; v II. pasu (100—200 km) na 8 Din; v HI- pasu (200—400 km) na 12 Din; v IV. pasu (nad 400 km', na 15 Din. * Komunistični kurir. V Murski Soboti je bil t« dni aretiran znani komunistični kurir, Gabor Stefanac,. ki ca je zashdovala policija že izza atentata na regenta. Stefanac je vzdr-žaval zvezo med dunajskimi, odroma budimpeštanskimi in našimi komunisti. Pri žepni preiskavi so našli pri njem mnogo listin, ki ga zelo obremenjujejo. Gabor Stefanac je bil prepeljan v Beograd, kamor so bili odposlani tudi vsi akti, o katerih pa se •■•aruje stroga tajnost. Znano je le toliko. da se nanašajo na skupno delovanje beograjskih in zagrebških komunistov z organizacijo na Dunaja. * Pasivna resistenca v delavnicah Južne železnice v Maribora traja dalje. Včeraj so dobili delavci obvestilo, da bo vprašanje doklad za delavce v državnih delavnicah v kratkem rešeno, ker je finančni odbor že zahteval od ministrstva potrebne kredite za povišanje doklad. Kakor hitro bo reše-ro vprašanje doklad v državnih delavnicah. se izplačajo doklade tudi delavcem južne železnice. Delavstvo M se moralo do včeraj popoldne izja-viti, ali se misli vrniti na delo ali pa hoče vztrajati pri pasivni resistenci. tudi navzoči poslanec Samostojne kmetijske stranke Mrmoljv je pričel Kravo« vpiti nanj, da so se poslanci SKS prodali vladi ali meščanskim strankam. Poslanec Mrmolja je seveda takoj nato vložil tožbo, da nudi Kravosu priliko, da svoje trditve tudi dokaže. Narodno-so-cialistični junak pa je že na prvi razpravi zlezel takoj pod klop in skušal vse utajiti Rsaprava je bila v svrho zaslišanja nadaljnjih prič takrat preložena m se ie končala včeraj z obsodbo Vlad. Kravosa na 200 Din globe. Razprava je bila zelo zanimiva. Zaslišan je bil namreč tudi neki viničar, ki je predsedoval takratnemu shodu nar. socialistov. Ta pa je izjaviL da je Ml takrat tako pijan. da se ne spominja na nobeno stvar. Potem naj se pa še kdo čudi, da morejo narodno-aocialističniki »govorniki* uganjati tako demagogijo. * Nagrade pri bolniški blagajni. Kakor smo doznali. podatki o nagradah pri bolniški blagajni, ki jih je prinesel »Na-preji, r uvodniku ▼ sredo dne 17. maja niso točni. G. Koemur namreč ni dobil samo 50.000 K f ampak precej več), g. dr. Žužek pa ni dobil 25.000 K, ampak ne-kcliko manj. Načelnik Rožanc tudi ni dobil samo" 10.000 K, marveč še čez 40 tisoč kron. Vsota nagrad slednjič ne znaša samo 200.000 K, ampak znatno več. Natančne številke pa nam niso znane. * K dogodkom na predvčerajšnjem občnem zboru P. D. J. A. smo prejeli z ozirom na napade, ki so jih naperili ob tej priliki klerikalni listi proti ljubljanskim akademikom iz Dalmacije, sledeči dve izjavi: — »Pošto je jedan list iznio vest. da sam ja na zbora P. D. J. A. iz-palio hitae iz samokresa, izjavljujem, da ta vest ne odgovara istini te da uopšte nišam imao sobom nikakvo oružje. — Vladimir Galzigna. srad. iur.» — »Udru-ženje dalmatinskih akademičara nije po-litička organizacija, kako to jasno stoji n § 4 društvenih pravila. Članom našeg Udruženja može da postane svaki aka-demiear iz Dalmacije, bes obzira, na po-litičku orijentacijn. Sto se tiče dogodja-ja, o kojemu je govor u »Slovencu*, U-druženjo če proti svojih članova- koie nadležne oblasti pronadju za krive, po-stupati u smislu svojih pravila, Udruže-nje dalmatinskih akademičara Ljubljana*. * 60Ietuica celjske čitalnice. Celjska čitalnica obhaja letos svojo POletnico. Ustanovljena je bila meseca januarja leta 1.862. Povodom svoje 60letnice priredi čitalnica večjo slavnost. * Iz celjskega občinskega odbora. V zadnji seji celjskega občinskega odbora je prišla v razpravo zadeva ustanovitve rudarske akademije v Celju. Občinski .■"^VV » U H MIJVVV* 1 ** ' * "V/.. -------—------t , , Kljub vsem pojasnilom pa so delavci | odbor je sklenil, storiti vse potrebne ko-odgovorili, da °se vrnejo k normalne-i rake. da se načrt, ki se razmotriva na mu dela šele takrat, ko bodo draginj-: merodajnih mestih, v kratkem uresniči ike doklade dejanski zvišane. * Himen. Gospod Josip Lah, odličen narodnjak, trgovec v Osluševcih pri Veliki Nedelji, se je dne 17. maja poročil r gospodično Fanči Kračunovo, hčerko is ugledne rodbine g. Martina Kračuna, trgovca in veleposestnika v Zreča h pri Konjicah. Obilo sreče! * Srebraa poroka. Iz Kranja nam poročajo, da praznuje vrli narodnjak in veterinami strokovnjak g. Anton Korošec, veterinami nadzornik v Kranju z svojo soprogo Marijo, roj. Krisper, dne 1!>. maja srebrno poroko. Iskrene čestitke! * Promocija. Znani boritelj za našo e-robodo ca poljanah Dobrudže, organizator naših jugoslovanskih dobrovoljcev v tem zmisln, da dobi rudarsko akademijo mesto Celje. Občina je pripravljena na vse žrtve. Dobro bi se dal v to svrho adaptirati Spodnji Lanovž. Za obrtno razstavo je občinski odbor določil prostore deške in dekliške osnovne šole. Pogajanja glede prodaje stare gimnazije s okoliško občino so se prekinila. ker potrebuje mestna občina gimnazijsko poslopje za upravno sodišče. Bivše ječe okrožnega sodišča se adaptirajo za pisarniške prostore m se tjakaj premesti državna policija. Mestnim delavcem se dovoli zvišanje plače; povišek znaša začasno 5000 kron na teden. Na iniciativo pokrajinske uprave se ustanovi tudi v Celju odbor za gladujoče v Rusiji. Mestna občina je votirala v ta Rusiji, sedaj član našega poslaništva ; namen 5000 kron. Končno je občinski Pragi g. Stanko Erhartič je bil dne [ odbor izvolil posebno komisijo, ki naj it. maja na praški univerzi promoviran I preskrbi potrebne prostore za mestni * Oj t* ženska. V ttrtondsatskem »la- galiitu r Ljubljani to hoteli vojski vtihotapiti neko dekle, kar pa jim je za- j branil tamkaj zaposleni ključavničar Par vel Schulz, ki je žensko oklofutal ln jo spodil. To je nekega vojaka tako ujezilo, da je Schulza z nožem sunil v levo prsno rtr&n. Ranjenca so prepeljali v bolnico, vročekrvneža pa ▼ zapor in zabave je bilo konec. * Vremenska katastrofa ▼ Rogaški SlatinL Z ozirom na tozadevno poročilo v »Jutru* od srede iz Rogaške Slatine nam poročajo: Res, da je tudi tu, kakor povsod v soboto ponoči lilo in v nedeljo dopoldne deževalo, zaradi česar se ni mogel vršiti napovedani demokratski shod; o toči. ki naj bi bila uničila vse poljske pridelke in o »utrganem oblaku* pa ni tu ničesar znano. * Strela ubila delavca. V Mavhinjah na Krasu je med nevihto udarila strela v neko hišo. katero so ravno popravlja-li. Eden izmed delavcev, Josip Colja, je ostal na mestu mrtev, drugi pa je bil le omamljen. Colja je bil šele par mesecev poročen. * Zagonetna smrt. V kleti poslopja Jadranske banke ▼ Zagrebu so našli mrtvega delavca Alojzija BelSaka, rodom iz Ptuja. Na glavi je imel težko rano. Vendar pa, doslej še ni dognano, je-li Belšak ponesrečil, ali pa je morebiti postal žrtev zločina. * Roparski napad za Cekinovim gradom. Bivši občinski tajnik v Sevnici, Rudolf Lamut, je bil svoječasno zaradi poneverbe uradnega denarja — okoli 7000 kron — Iz službe odpuščen in se je od tedaj potikal po raznih krajih Slove-nice iu Hrvatske. Pred pa dnevi je osrečil s svojim obiskom Ljubljano, koteč se tu oskrbeti z denarjem Ker pa brez dela ni zaslužka, si je moral poiskati žrtev, ki jo je našel v posestniku in trgovcu Mihaelu Brezniku iz Litmerka pri Ormožu. Breznik se je mudil v kup-čijskih opravkih v Podnartn na Gorenjskem in se je v sredo zvečer vrnil v Ljubljano. Izstopil je na državnem kolodvora v Spod. Šiški, kjer se mu ie pridružil Lamut kot spremljevalec. Kmalu se je razvil med obema živahen prijateljski* razgovor. Nič hudega sluteč trgovec Breznik je Latnntc. ki ga je videl prvič v življenju, celo zaupal, da ima pri sebi okoli 70.000 kron denarja v gotovini. Lamut je takoj za.hlepel po denarju in sklenil dobrodušnega trgovca oropati. Breznik Se ni imel prenočišča in zato mn je Lamut nasvetoval, naj gre ▼ hotel »Bellevue* nad Šiško. Tako sta v resnici oba krenila skozi tivolski gozd. Ko sta prišla na pot za Koslerjevim zidom, je Lamut nenadoma napadel trgovca Breznika in mu zasadil nož v prša, hoteč mu očividno prebosti srce in ga potem oropati. Toda satanski načrt se mu ni posrečil. Zadel je Breznika samo v pljuča in je imel ta še toliko moči, da je zgrabil za svoj samokres in oddal en strel, nakar se je zgrudil na tla. Potepuh se je strela tako ustrašil, da je bliskoma izginil v temi. Težko ranjenega trgovca Breznika je pozneje našla policija in ga oddala v bolnico. Lamut je bil po ponesrečenemu roparskemu napadu še tako predrzen, da je šel spat v hotel »Soča* v Ljubljani, kjer ga jc včeraj dopoldne doletela roka pravice. Policija ga je namreč na. vse zgodaj zjutraj prebudila iz spanja in izročila sodišču. Breznikova rana je eicer težka, vendar pa ni smrtno nevarna * Razne tatvine. Katarini Lateršek je bila na Vodnikovem trgn v Ljubljani ukradena košara, v kateri je bilo sto jajc. — Ob Dolenjski cesti je našel dijak Pokovec sveženj perila: 9 lpoških spodnjih hlač, 4 moške srajce in ponošenc moške hlače! Gospodarstvo POKRAJINSKA OBRTNA RAZ-STAVA V MARIBORU Maribor, IS. maja. Sajemne cene za prostore. Ker je obrtna razstava za razvoj obrti neprecenljive važnosti, je potrebno, da se je udeleže obrtniki v člmvečjem številu. Da se omogoči udeležba tudi manj premožnim obrtnikom, ie odbor znižal najemnino od 50 Din na 25 Din za kvadratni meter. Prvotna določba, da mora vsak razstavljenec najeti najmanj 4 kvadratne metre, se je razveljavila in dobi vsak obrtnik toliko prostora kolikor ga rabi, torej tudi samo en kvadratni meter. Odbor pričakuje od obrtnikov, da bodo to upoštevali in se razstave polnoštevilno udeležili. Za izvrševanje del na razstavi je odbor po sprejetih ponudbah pooblastil sledeče tvrdkfe: za spedicijske posle: tvrdka »Orient* d. d. v Mariboru; mizarska dela: mizar Joža Volčič Slovenska ulica 36; dekoracijska dela: Blaž Jagodič, Aleksandrova cesta 45; slikarska dela: Fran jo Horvat, Slovenska ulica 10 ln Franjo Ambrožič, Orajska ulica 2; fotografiranje razstavnih prostorov in predmetov: fotograf Vladimir Vlašič, Gosposka ulica. Vsi razstavljalci se naprošajo, da se za izvrševanje del na razstavi poslužujejo eainole omenie- j zaključku morajo davfni obvezan« knjigo o prometu zaključiti in vsaj teko-n sledečih 30 dni predložiti izkaz celokup nega poslovnega prometa pristojnemu davčnemu uradu ter obenem plačati 1 odstotek kot davek. = Zborovanje doleujskih in brežiških vinogradnikov v Brežicah. Kakor smo že poročali, so se sestali dne 6. maja v Brežicah vinogradniki in vinarski stre kovnjaki k posvetovanju glede osnovanja vinarskega društva v Brežicah ir glede udeležbe na letošnjem vinskem velikem sejmu v Ljubljani Po poročilu višjega kletarskega nadzornika Gombt ča in g. Keneta se je sklenilo osnovati omenjeno društvo 7.a brežiški in krški okraj. Izvoljen je bil pripravljalni odbor iz bizeljskih in krških vinogradnikov. Nadalje se je sklenilo, da se ude leže ljubljanskega vinskega sejma od 2. do 11. septembra v Ljubljani bizeljski-dolenjski in belokranjski vinogradniki skupno. Na sejmu se postavi lasten pa viijon po že izdelanem načrtu. Mariborski vinarski odsek se kot tak ne udele ži vinskega sejma. = Sestanek kozjerejcev iz Ljubljane in okolice se vrši dne 25. maia ob 3. url popoldne pri »Kamniti mizi* v Gornji Šiški. Razpravljalo se bo o ustavitvi kozjerejskega društva. Enodnevni tečaj za zatiranje škod- nih tvrdk, ki so se obvezale, da del za- y .n b0,ezni g^nega drevja se vr ei..fir» n^toniin fondu za zcradbo «va-l.. na državni vinarski in sadjarski šo služka odstopijo fondu za zgradbo jeniškega doma v Mariboru*. Reklama. V svrho reklame se izda poseben razstavni katalog, katerega se naj razstavljalci najizdatnejše poslužijo. Katalog bo ob enem vodnik za razstavo j ter bodo v njem po razstavnem redu navedeni vsi razstavliald Vsem obrtnikom pa priporočamo, da Inserirajo v tem katalogu, ki se bo natisnil v visokem številu. Inserate sprejema za to pooblaščeni anončnl zavod Ivo Sušnik, Sloveuskz ulica. li v Mariboru dne 17. junija. Tečaj se prične ob 9. uri zjutraj. Prijave za tečaj, ki je brezplačen, je poslati na ravnateljstvo omenjene šole vsaj do 15. junija. = Velik živinski sejem pri Sv. Urbanu nad Ptujem se vrši dne 20. maja. = Sladkorna tvornica v Usorl To podjetje ni moglo delati med vojno in še nekaj časa po vojni, v celem 7 let, in jf sedaj še pod sekvestrom. Zdaj je skoro vse delnice družbe pokupila osiješka __sladkorna tvornica, oziroma Jugoslaven- _ 'ska banka, tako da bo sekvester kmalu TRŽNA POROČILA. ukinjen. Dne 26. maja je sklicana v b* Žalec, 16- maja (11. poročilo hmeljar- jra;ev0 glavna skupščina, na kateri se bo skega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov.) Od našega zadnjega poročila smo imeli le 12 dni brez dežia ln jutranja temperatura Je znašala povprečno le 6 do 7 stopinj R. Iz navedenega je umevno, da vreme zad- sklenilo povišanje glavnice za 10 milijonov kron. Družba bo začela potem ta. koj z delom. Vsled dobre konjunkture v sladkorni industriji so izgledi za pod jetje dobri. Češkoslovaško-rumunska trgovin- njih 14 dni nikakor nI bilo ugodno raz- ska aoketa v pragi se vrši o priliki je-voju hmeljske rastline. Stanje je torej! senskega vzorčnega sejma. Anketa s« prav različno; poleg 2 m visokih P št i4-986 2000 Din, moških zborov v pondeljek dne 22. ma- ; 15300 2000 DirK 17,433 1000 Din, DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA Pri nadaljnem žrebanju so bile v petem razredu tretjega kola državne razredne loterije dne 15. maja z večjimi dobitki izžrebane naslednje srečke: št. 683 z dobitkom 1000 Din, št. 1101 2000 Din, št. 1521 1000 Din, št. 1760 1000 Din, št. 2698 1000 Din. št. 5087 1000 Din, št. 5141 1000 Din, št. 6799 2000 Din, št. 7592 4000 Din, St. 8060 1000 Din, št. 8651 1000 Din, št. 8933 2000 Din, slab. Cene so bile visoke, zlasti za pr- j 8.90, valate: vovrstne vole. Voli II. so se plačevali' krone 0.79 po 34 _ 36 K, III. (bosanski) 30 — 32' K, krave I. 36 — 42 K, 11. 30 — 34 K, III. (za klobase) 22 — 26 K, mlada živina .34 — 38 K, teleta po 22, 30, 36, 41 K. Dcgon telet »e bi! precejšen, pa so cene padle. Prvovrstnih svinj ni bilo. Svinje II. so se plačevale po 66 — 72 K, 111. po 60 — 62 K. Cene vse za kg žive teže. Konj je bilo malo. Seno se je niačevalo po 1000 — 1400 K, detelja po 1200 — 1400 K, slama po 500 K, ovsena slama 850 — 1000 K za 100 kg. Dovoz je bil srednji. Italijanov na sejem n' bilo, ker so Jim naše cene še očividno previsoke. S tržišča s češpljami. Po poročilih iz raznih krajev so češplje Imele letos neobičajno dober cvet in se obeta, če ne bo vremenskih nezgod, zelo dobra letina v češpljah. — V trgovini se po-vprašule največ za debelimi če- dolar 67 — 68, avstrfi. 0.80, češke krone 128 —• 129, napoleoni 225, lire 364 — 356. Banka za Primorje 170. Trgov, obrtna banka 62. Hrvat, eskomptna banka 184 — 18<->. Jadranska banka 367. Jugoslovenska banka 109.50 — 110.5". Liub. kreditna banka 230. Praštediona 1160 — 1170. Rečka pučka banka 113.50 — 117. Slov. eskomptna banka 170. Srpska banka 17750 — 17S.5P. Eksploatacija drva 137 — 140. Goranin 148. Narod, šumska industrija 131 — 153—0. Našička industrija drva 117.50 — 120. Gutman 325 — 329. Slavonija 128 — 129. Union 700 — 720. Trbov. premog, družba 248 — 267.50. Beograd, devize: Berlin 23.80 — 24. Budimpešta 8.95, Bukarešt 48.50, Rin: špijami, vsled česar bi bilo priroročlji- 360_ London 302, Newyork 6S.75, Par vo, da se letos sušijo samo debeli sa dovi, a drobneiše naj se uporabijo drugače, n. pr. za pekmez. Zakon o ažiji pred plenumom fi . ' . ' r'"1;^ " t ! št. 15.390 2000 Din, St. 17.«3 1U0U um, nan£ odbora. u Beosrrada poročajo: s07 30 Newv. ja v Fdhannoničm dvorani v Ljub jan . ! §t 17.483 4000 Dini št. 17540 4000 Din, i • - _redložil !fina^rie- ^ .ATi^nctv M. fr ssu kot. eden naibol - i « .mn n;„ Finančni minister je preaio-su m^ame 882-50 — S83.o0. I 610, Praga 133. Ženeva 1305, Dunaj 0.72. ! Dunaj: devize: Zagreb 34.72 — 34.75. j Beograd 138,58 — 138.82, Berlin 3282.50 I — 3292.05, Budimpešta 12.15 — 12.21. i London 431.25 - 431.75, Milan 506.7U Nevvork 9694 — 9706, Pari c <■ Mladost* je r.a glasu kot. eden najbolj- ; 19 200 4000 Din> 23.119 1000 Din, ših moških zborov v Jugoslavi.11. Ta j §t- 24J47 1000 Djn> §t 24.828 2000 Din, spored poje tudi na koncertni turneji, j f{_ 27.432 6000 Din, št. 31.270 4000 Din, katero priredi v raznih mestih Anglije. , st 32 040 1000 Din- št. 32.266 2000 Din, Več plakati. Vstopnice v pisarni Glas- ] jt 32 gj 1 4000 Din, št. 37.057 6000 Din, bene Matice. 4 Zdravstveno stanje v Ljubljani V dobi od 7. do 13. maia se je v mestni občini ljubljanski narodilo 29 otrok, med njimi 2 mrtvorojenca, umrli pa so 3 moški in 12 žensk, skupaj torej 15 oseb, in sicer 4 na jetiki, po 1 na pljučnici, možganski kapi in raku, 7 vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov in pa vsled slučajne smrtne poškodbe. Na nalezljivih boleznih sta oboleli 2 osebi: 1 na ] št. 67.794 1000 Din, št. 73.308 1000 Din, I št. 38.231 6000 Din. št. 38.755 4000 Din, št. 39.772 2000 Din, št. 39.793 2000 Din, št. 41.362 4000 Din, št. 44.918 6000 Din, št. 44.573 1000 Din, št. 44.981 1000 Din, št. 46.895 1000 Din, št. 47.852 1000 Din, št. 48.557 4000 Din, št. 50.690 2000 Din, št. 51.733 2000 Din. št. 53.866 4000 Din, št 55.222 1000 Din, št 56.135 2000 Din, št 53.215 4000 Din, št. 65.084 2000 Din, mu odboru predlog zakona o ažiji, ki naj bo sestavni del finančnega zakona. Po tem zakonu je predvideno, da se carina in ostale takse, ki so se doslej plačevale v zlatu, morejo plačevati tudi v srebrn z ažiio 500 odst. tako. da se za 100 zlatih dinarjev plača 600 dinarjev v srebru. Za izvozno carino ni predvideno nič, ker se izvozna carina plača v srebru. Davek na poslovni promet Finan- Praga 185.15 — Soiiia 72.45 — 7255, Varšava 2.35- j 239VŽ. Curih 1853.75 — 1856.25, valu;.:: dolarji 9644 — 9656. n. marke 33.07" — 33.171/9, funti 431.25 — 431.75, franc. franki 882.50 — 883.50, lire 504.70 ! 505.30. dinarji 138.18 — 138.42, poljtko • marke 232.05 — 233.65, ieji 66.54 — 66/>. j švic. franki 1848.75 — 1S51.25, češke I krone 185.15 — 185.35, mad?. kror • i 12.15 — 12.21. Prasa: Berlin 17.55 — 17.97, Cur. čno ministrstvo je izdalo sledečo nared- 958 — 1002, Milan 272.15 — 27475. P: bo: V zmislu točke 10. zakona o pos- ■ rjz 474.30 — 476.50, London 231-25 škrlatici in 1 na trebušnem legarju. j g j. 73.780 2000 Din, 5t. 76.391 6000 Din, ♦ Razpisana zdravniška služba. Vsled j St. 76.703 1000 Din, št. 77.866 1000 Din, ostavke primarija dr. Dolinska razpisu- i št. 79.520 2000 Din, št. 80.820 1000 Din, je zdravstveni odsek za Slovenijo slnž- j št. 80.862 20.000 Din, št. 80.999 2000 Din, bo primarija v javni bolnici v Ptuju s j št. 82.072 1000 Din, št. 82.630 2000 Din, preiemki 8. činovnesra razreda in prips- i št. 84.538 4000 Din, št 84.862 1000 Din, da;očimi draginjskimi dokladami. Proš- ! št. 89.001 2000 Din, št. 90.231 1000 Din, rpe ie vložiti do dne 31. maja 1922. j št 90.741 1000 Din, št. 90.916 2000 Din. št. 65.518 1000 Din, št 67.243 1000 Din, ^vnem .prometu z dne SL januarja le-V: mno n;« 73.™ inon nin ita 1922 m člena 10. pravilnika za izved- ( 7, bo tega zakona plačajo davek po knjigi vse družbe, ki so dolžne javno polagati j račune, izvzemši one, ki se pečajo le z , denarno trgovino, dražbe z omejeno za-jJin'' vezo. kakor tudi vsa ona podjetja in trgovine, katerih letni dohodki ne prekoračijo 360.000 dinarjev. Vsi davku obvezani, ki morajo voditi knjigo o poslovnem prometu, bodo po lastnem preudar- 233.25, Newyork 52.50 — 52.60, Beogra-75.25 - 76.25, Sofija 38.20 - 3S.90, D: -naj 0.44 — 0.64. Curih: Berlin 1.77. Nevjork 521.50. London 23.22, Fariz 47.55, MIlan 27.2'. Praga 10, Budimpešta 0.67, Zagreb 1.90. Varšava 0.13. Dunai 0.0550, avstrij. fi;:. krone 0.0550. Berlin: Italija 1535.05 — 1536.9-London 1315.85 — 1319.15, Newyork 2369 —■ 2437, Pariz 2671.65 — 2678,3?. Švica 5622.95 — 5637.05, Dunaj 3.051j 3.091;., Praga 567.27 — 568.75, Budimpešta" 37.25 — 3755, Bukarešt 200. Zu greb 416, Soiija 223 -r-. 243. vadno demagogijo. BRAN1SLSV NUŠlC: Devetstopetnajsto Tragedija naroda. Proti jutru pa me je obvladala zaspanost in nisetn razločila, kdaj je odšla starka iz sobe, tudi ne vem, koliko časa je izostala. «Vstani, vstani*, mi je zaklicala, ko se je vrnila. Še neoblečena sem skočila iz postelje in sem drvela z njo na cesto. «Bože moj, kako sem se vzradostila, kako sem noljubovala konje srbskih junakov m oficirjeve roke. «Om so se nocoj potiho umaknili čez Savo. Zene, ki so jih videle so pripovedovale, da So celo konjem privezali cunje na kopita, bolničarko. Pravila sem jim. da hočem poiskati brata. Nekateri lahko vrnem v svojo hiša Prva misel jebila, da POJŠČem a ^ P sem spala v kavarni med I So trdili, da je bil pred kratkim v njihovi bolnici, drugi, da ga očeta, čeprav se ni nikdar posebno brigal zame. A zdaj sem i nikogar PJ^un ^ »u^ ^ njim_ , sploh ne poznajo, šele Čez sedem dni sem jih preprosila, da so čutila potrebo, da ga poiscem. j 'aševzi2L sem vojake, pa nihče ga ni poznal. Svetovali si j pogledali v sezname. Povsod so se ponavljali isti prizori. Ra- Hodila sem svobodno po ulicahi ta nič več me m Mo stran. ^ ^f^ ponudim za bolničarko, češ, gotovo te sprejmejo, j njenci hodijo v svojih dolgih haljah po sobanah, zavezane no- ker jih primanjkuje. Res so me sprejeli Spočetka je kazalo i sijo glave, roke, noge, posedajo in se razgovarjajo. Naposled slabo, kajti branili so se me, da sem premlada, da nisem spo- i sem prišla v bolnico, kjer so potrdili njegovo prisotnost. Srce sobna a sem jih naposled vendar pregovorila. mi je vstrepetalo, čeprav me je pretresel notranji strah. Polagoma sem se popolnoma privadila. Noč in dan sem Naznačijo mi številko sobe in postelje in ker sem bila nastala na nogah, težko bolne, celo s smrtjo boreče se sem ob-1 vajena iskanja po bolnicah, sem ga kmalu našla. Čakala sem - -—«-------=— ~ — M^-t«« 1 strpljivo poleg postelje, da se prebudi in gledala, kako sladko noaua sem svuuuuuu vu ------------ -vi Mrtva trupla so ležala po cestah in kolikor sem se prej bala, da bi zagledala tistega človeka, tako sem sedaj željno pričakovala, da ga zagledam med mrtveci. O kako rada bi zagledala tisto umazano lice. Se sedaj me pretresa zona, kadar se spomnim, kako se je režalo nad menoj. Vse sem prebrodila, vse pretaknila, pa ga nisem našla. Domov se mi kar m dalo % ali, da so ga poznali, toda skomiznih so z rameni, ceš, Bog \ aii, ud su -------------- - _ ve, ali je še živ, ker mnogo jih je pogrnilo. Nisem hotela ,več spraševati, toda strašno samotno sem se počutila. Edino on mi je še vstajal pred očmi Bog zna, kako me pogleda. Pričela sem ga iskati ta namenila sem se, da grem za njim ka- s« ifljiuttjj, k** ----- ----" 'J'' —T- . ' vedati. Nekega dne sem previjala za tifusom bolnega fanta in ko so mu oči zaiskrile od hvaležnosti ter mi je šepetal, hvala sestra, sem pričela tudi njega spraševati •Ranjen, pravite,* ga prekinem. »Težko?* »Ne vem, sestra, videl sem ga v bolnici takoj za fronto.* "O --■ — — I- -------- «=»------------------ spi. Polovico glave je imel vso ovito. Od neke bolničarke sem zvedela, da je izgubil oko in da ima razbito čeljust. Premagala sem se, da nisem zakričala na glas, boječ se, da ga zbudim. Pričakovala sem vsa v solzah. Bolničarka me je tolažila, češ, da ni baš nevarnosti za življenje, toda popravil se ne bo nikdar več. (Dalje prihodnjič.) Objave * Stanovanje malega državljana. O tem predmetu bo predaval a- dr. Zivko Lapa j ne v soboto dne 20. t. m. zvečer ob sšmi uri v prostorih gostilne pri »Zlato-rogu* v Gosposki ulici. * Društvo slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani priredi na univerzi v zbornici javno predavanje v nedeljo dne 21. t. m. ob 10. Predava gosp. profesor dr. Hauptma« o temi: »Priroda in zgodovina v jugoslovanskem razvoju*» Vstop prost. * Učiteljskim abitarijentom h l. 1897. Prejeli smo: Tovariš Humek Iz Maribora pozval Vas je, da proslavimo svojo ?5ietnico učiteljevania v Trbovljah. Ker pa bi mogoče kdo izmed Vas pregledal 'Poziv* v zadnjem »Tovarišu*, Vas opozarjam na ta dopis m moj dopis v prihodnjem »Tovarišu*. Vsak nai se tako} i a vi po dopisnici tovarišu Humeku zaradi udeležbe. Trbovlje Vam bodo nudile prijetno io praktično stran našega sestanka. Na Binkoštni poodeljek je v ♦Delavskem domu* krasna gledališka predstava in koncert, drugi dan ▼ torek, pa si lahko ogledate naše znamenite rudniške jame. Zdravo! Tone Koli ar. * Osmo javno predavanje Zvotrimiria Semota, glavnega urednika »Napreja*: *0 državi». Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. — Petek, 19. maja 1922. Velika dvorana »Mestnega doma* v Ljubllani. Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. — Cene vstopnicam običajne. V dvorano pristop od desne strani poslopja. * Podružnica Ferijalnega Saveza na univerzi v Ljubljani gostuje v nedeljo rine 21. t. m. na »Ljudskem odru* v Ljubljani z igrami: »Volkaštn*, igra s perjem, in "doktor Hribar*, veseloigra. Cisti dobiček je namenjen vpostavitvi ferijalnega doma na Bledu. Predprodaja vstopnic v trgovini Gajšek, Sv. Petra jesta, v prodajalni kat. tiskovnega društva (preje Ničman) Kopitarjeva ul. hi v trafiki g. Sušnik, Sv. Petra cesta 52. Vabljeni vsi prijatelji omladine. OdboT. * .Vaš« mladina za 'Dom kraljice Ma-rite>. Dekliška šola pri Sv. Jakobu v Ljubljani priredi meseca junija pod vod-s.vom nekaterih učiteljic javno predstavo s petjem in telovadbo v korist • Dečjerau in materinskemu domu*. Zanimanje za ta prepotrebni Dom je prodrlo v vse ljudske sloje in tudi med i«.iadino. Zato se je nadejati najlepšega t!s?e'na. - Darovi povodom kraljeve poroke. S Polzele nam poročajo: Povodom kraljevi poroke je gospod dr. S. Wildi, tovarnar na Polzeli, ki ima pri vsaki priliki. . ■ humanitarne ifl obče koristne namene j odprto srce in odprte roke, daroval 30 ; tisoč kron kot prispevek k ustanovi za j -bčiaske roveže. V isti namen je daro-j val tudi gospod "Oton Pollack, grajščak: v Novem Kloštru, 4000 K. * Za našo deco — za » Dom kraljice ilčrijs* so dalje darovali: Vevške papirnice 50.000 K, občina Laško 4000 K, Koli, jugoslovanskih sester v Krškem 1872 k", veletrgovina z vinom, g. Milko Jesih 1 u.4oO K, tvrdka Robert Kollman 10.000 K, tovarna Peter Kozina 10.000 K in ob- j eir.a Bohinjska Bistrica 400 K. Najlepši j dokaz, da vse pozdravlja s toplo simpa- j tijo in največjim odobravanjem ustano-; vitev «Dečjega ia materinskega doma*, j - -Podporno društvo slepih v Ljablja-; tr-. Prejeli smo: Na občnem zboru Podpornega društva slepih v Ljubljani*, kier je bilo zbranih zaradi slabega vremena samo 24 rednih članov, se je predsednik med drugim spominjal podpornih članov, ki so po svojih močeh prispevali uašsmu društvu. Posebno ie omenjal one, ki prrniMnln* de SO besa« 6 Din., w«klh atdal!n|lh S based 2 Din. — PUiU *a MpraJ.