Štev. 24. Cena edne številke dinar. 12. junija 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravnimi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. 'Poštnina v gotovčini plačana. Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1*50 D., v. Poslanom« 2*50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo Ne silite v varaše. Pod tem naslovom je narodni poslanec Fr. Zebot objavo v domoljubi* edno pismo, štero je uprav pisano za naše razmere. To-pismo si posebno tisti naj vzemejo k Srci, ki bi doma z delom lehko Shajali, pa silijo v varaše največkrát za to, da bi Se potom bole „nobl“ oblačili, slo-bodnejše živeli, i se bole po gospocko meli. Pa Čüjmo, ka piše g., ki pozna dobro razmere na vesnicaj pa tüdi po varašej. „ Čiravno je nevola po varašej i v industrijski krajaj vsakši den vekša, suprot tomi opazimo, da Silijo ljüdje v varaše. Pri meni i pri moji prijatela j se oglasa vsaki den nebroj lüdi z vesnic, ki iščejo slüžbo. Odkrito povedano, da bi njim rad šo na roko, pa ležej je dnesdén najti na vulici zlat kak pa Slüžbo. Takši brezposelni siromakov, šteri nemajo ni Slüžbe, ni kruha, ni Strehe, je vsakši den več pa več. Na Odzvüna Se ta nevola tak ne vidi, či pa maš priliko te Stališ gledati več od blüzi, se ti odpira tak žalostén pogled, da siža-lostnejšega misliti nemreš. Zapirajo se tovarne (fabrike), zastarajo rokodelstva, trgovci pridejo na boben i posledica toga je odpüščanje delavcov i drügi slüžbèncov. Poglejte na pr. ka se je zadnje tjedne zgodilo v Maribori! Stare, dobro vpelane trgovine so Stavile Plačüvanje. Posledica toga je, da So pali odpüstili Slüžbence i delavce. Velka tovarna za kože s 1. julijom Stavi delo i je že delavcom odpovedala. Samo tű de okoli 20 delavski drüžin brezi zaslüžka i krűha. Na Tezni se je pred leti nasedo celo selo novi tovarn i podjetij. Dnes stoji večina tovarn brezi dela, ali pa so delo tak i zmenšao, da niti Polovica prle zaposleni delavcov nema dela. Isto je v državni delavni-caj. Kürilnica (železnična) je odpüstila letešnjo zimo dosta delavcov. Isto se je zgodilo na progi i v drügi delavnicaj. Kak se čüje, je jako resna nevarščina, da bodo tüdi v delavnicaj državne, železnice v Maribori, kde dela do 1600 delavcov i drügi slüžbenikov, začeli, odpüščaíi delavce. I kelko je bilo letos odpüščeni državni nastavlencov vsej vrst! Na kratko povedano, lüdi brezi krűha i brezi slüžbe je dnes po varašej i vesnicaj kre varašov jako dosta. Da bi se te žalosten položaj naskori zbogšao, na to niti misliti nemremo. Poleg pomenkanja krűha pa vidimo tüdi velko pomenkanje stanüvanj. Varaška občina mariborska pod Skrb- ni vodstvom župana dr. Leskovar skrbno zida stanovanjske híže, pa vseedno na stotine lüdi nema strehe. Vnogo drüžin Stanüje v drvarnica]’. Razmere po varašej dnes ne so bogzna mamice. Resan je, da je tüdi na kmetaj ne Vseširom tak, kak bi si lüdje želeli, venda pa se dnesdén stokrat ležej dobi krüj na .vesnicaj pri kmetaj pa obrtnika], nego v varaši. Ravno zato sam meo za svojo dužnost, da javno opome-r»em posebno mlade lüdi, naj ne silijo v varaše, na železnico i v i tovarne. Ne vekšajte broja Siromaški i stradajočih! Odkritosrčno bodi povedano, da je dnes dosta bole srečen viničar (van* car) ali hlapec pri kmetskon verti, kak pa fabriki delavec šteri neve ni vöre ni dneva, kda de njegova drüžina brezi krűha i brezi strehe! Človik, ki ma drüžino, zna kak žmetno je. či ma küp dece pa njim nema dati ne krűha niti obleča. Vsaki den mam priliko da poslüšam obvüpano pripovedavanje tej nesrečnežov. Žmetno, da ešče vsakomi poma- Kda je začela pri nas mete-ličnost divjati, so Novine pozvete v imeni g. narodnoga poslanca Klekla vse župane, naj njim javijo, kelko živine je pobrala ta strašna küga v njihovoj občini, da bi meli vpogled,v vso nesrečo, v štero je zadjaia Slovenskoj Krajini meteličnost. Na to pozvanje, šteroga na-men je bio, da se z dopüstanimi izkazi podpre poslancova prošnja za pomoč ponesrečenim, so se iz cele naše Krajine oglasim samo štiri občine. I te so. 1 ) Srednja Bistrica, župan Kreslin Ivan, Šteri glasi, da je v toj máloj občini vesnolo 10 glav živine; 2.) Domajinci, župan Štotl Franc, šteri poroča, da je v toj isto tak máloj občini zginolo 15 govenski glav, štere so bile žmetne do 3650 kg. ; 3.) Velka Polana, župan Mertük Ivan, ki javla, da je v njihovoj občini poginolo od me-teličnosti devetnajst glav živine, spoklane zavolo nje pa je bilo 47 falatov, odanih pa sedemnajst; 4.) Renkovci, župan Režonja, ki Sporoča, da je tam troje glav zginolo, 51 bilo spoklani, 22 pa je bilo za volo metelič-nosti odani, 52 glav pa je ešče betežni. gati nemreš, čiravno bi rad pomagao. Delavci na kmetija]’, vi-ničarje, kmetski Sinovje i hčeri najemnik! i vsi drügi Vzemite si k Srci te reči. Ne Silite v varaše i fabrike. Vervlite mi, da bote kak pastirje, hlapci dekle ali ví-ničarje dosta bole Srečni pri kmetskom gospodari, kak pa kak spadajoči brezposelnik v varaši. Dobro bi bilo, da bi naša izobražüvalna društva s posebnimi predavanji, gg. duhovniki, vučitelje, županje, i drügi vplivni lüdje, z povčenjom opominali lüdstvo pred nespametna bela-njom v varaše. Kmet i kmetica poznata dobrosrčnost i bratolüb-nost, česa pa pri bogatom fabrikant ne najdeš. V kmetskoj hiži maš vküpni dom s celov gospodarov drüžinov, v varaši pa ešče Strehe ne dobiš. Zato pa; ne zapüščajo kmetski domov i domači krajov. Z bežanjom iz vesnic včinite nesrečne sebe pa svoje. Zednim pa s svojim prihodom v varaš vzemete ešče mogoče kakšemi drugomi trpim krűh. Ostanke ráj na rojstnoj grüdi, v domačem kraji.* Niedna drüga občina se je ne javila, ka je vredno najvekše obsodbe. Kda g. županje delajo za glavarstvo izraze, naj je napravijo Zednim tüdi za naše g. državne i oblastne poslance, ka de se prošnja mogla od večih strani podpreti. To je pa zato dobro, ar se od večih strani pod-prete prošnje hitrej i ležej po-slühnnjo. Narodni poslanec Klekl, ar So od/občin dobili Samo te štiri izkaze, So morali od posamični gospodarov sprijémati poročila. Iz tej od večih strani prišli poročil So zračunali, da je meteličnost v Slovenskoj Krajini pobrala skoro do dvejezero glav živine. To žalostno poročilo so poslali gor na ministrstvo i prosili dvoje: a.) Pomoč s delenjom brezplačnoga ali konči fal vrastva za betežno živino; b.) brezobrestno ali bar na fal intereš posojilo ponesrečenim kmetovelcom i podpora za Sirote, šterim je küga takrekoč vse vzela. Gda to naznanimo našim čtevcom, oprosimo potom njih Vodstvo občin, naj pogostokrat drega na glavarstvi za pomoč v nesreči, ki jo je meteličnost prinesla na naš kraj. Od vzgojili sredstev. Zadnjič smo našteli nekaj vzgoj-ni sredstev, dnes si ništerna od tej poglednimo malo bole natenci. Najstarejše, najsplošnejše pa naj-vplivnejše i zatogavolo najvažnejše vzgojno sredstvo je zgled. Rabijo ga tüdi stvari, šterim je tüdi edino sredstvo za včenje. Najvplivnejše vzgojno sredstvo je zgled zato, ar je najnaravnejše; njegova velika moč je v nasledüvalni nagnjeni gojence. Dete nasledüje vse poprek, stariše brate sestre, držinče, Pajdaše, vučitela i sploj vsakoga, što njemi dopadne s svojimi! govorenjom, oponašanjom i dejanjom. Se zna, da vsi zgledi doma i zvün doma neso nasledüvanja vredni, ar je več lagoji kak dobil. Celo vzgojiteo pri svojem govoreči i oponašanji z vekšega ne mislijo na to, da je poslüšajo i gledajo deca. Naj vzgojitelje ešče telko navajajo deco k kakšoj lepoj jakosti, vse nikaj ne pomaga, či se njihova dejanja ne pa-sajo z rečmi. Ešče več: eden sam lagoji zgled lehko pokvari dugoletno vzgojo. Velko vzgojno vlogo ma tüdi govor, šteri davle celo vrsto vzgojni sredstev: napotek, spodbüda, tanač, Opomin, káranje, naročilo, nalaganja zapoved, Prepoved. Z vsemi temi vz-gojnimi sredstvi lehko vzgojiteo narav-navle detečo volo v ono linijo, štero ma sam za pravo. Ne so pa vsa ta govorna vzgojne sredstva ednaka. Nešterna so bole rahla kak napotek, spodbüda, tanač, drüga pa bole močna kak Opomin i káranje, najmočnejši ví pa sta zapoved i Prepoved. Spameten zgojiteo, se zna, nede rabo močni vzgojni sredstev, či zna da svoj namen dosegne z milejšim. Za zadnji Uspeh vzgojnoga dela je najbole odiičnoga pomena privzgo-jitev dobri navad i odstranitev slabi navad. To se pa da dosegnoti le z stanovitno? rabov vzgojni sredstev. Omagavanje i ^stanovitnost prí do-voljavanji prepovedavali ne more roditi dobri sadov. Či vzgojiteo, nja priliko v kakšoj dobroj voli deteti dovoli nekaj, v kakšoj slaboj voli pa isto prepove, i či se to večkrat ponavla, se v. deteti zbüdi Osvedočenje, da je vse zapovedavanje i prepovedavala odvisno samo od vzgojitelo-ve dobre i lagoje vole. Da se v deteti ne zbüdijo te misli, je dobro, či dovolenje, posebno pa ešče Prepoved, krotko pove, zakaj da je, zakaj se kaj dovoli ali kaj prepove. Kaštige majo namen gojenca po-bogšati, ar se ne kaštiga, zakaj se je grešno, nego da se nede več grešno. Predpogoj vsake kaštige je, da je opravičena, zato more vzgojiteo dobro premisliti, prle kak kaštiga. Krivična kaštiga zbüdi v gojenci srd i Odürjavanje do zgojitela. Či je že presto-pek takši, da se mora kaštigati, pa mora biti kaštiga v razumno] zvezi s prestopila. Na priliko, či je dete pri Stere občine so poslale izkaz od meteličnosti našemi 9. poslanci? 2. NOVINE 12. junija 1927. göranji z drügov decov nestrpno, naj se izkluči za nekaj časa od gibanja i pajdašije, či je nemamo, naj se njemi da sledkar delo, či se na lagoje obrača sloboščino i prostost, naj se njemi ista prikratí. Mamo pregovor: »šiba novo mešo popevle." Poglednimo to šibo kak vzgojne) sredstvo. Nešterni vzgo-jeslovci izklüčüjejo šibo iz vzgojni sredstev. Poprek je to prav, poprek naj se šibe ne rabi. Dobijo pa se vendar pregreški, štere je žmetno inači kaštigati kak s šibov, takši so na priliko, trdokornost, čemerje, mantranje stvari, klanje mladi stvari. To so lagojine dece, štere se morajo Odpraviti kem prle, ar se potom, kda že preteče dečinski čas ne dajo več. Či je dete trdokorno i čemeraste v šolskom časi, je to znamenje, vzgojitela nezmernosti. Nešterni vzgojitela kaštigajo deco z pritrgavanjom hrane i domačim zapiranjom. Prva kaštiga je nespametna i kvarna gojenčovomi zdravji, ar gojence dokeč raste, nujno potrebüje hrano i to celo preci i dobro hrano, domáča voza, to je pridržavanje gojence v zaprtoj biži, pa zato, ar se njemi s tem prikratí gibanje v prostom, čistom zraki pa sa sunci, ka je za razvoj ravno tak potrebno kak tečna hrana. Neprave kaštige so nadale psüvanje, Zasmehava^ i sramotenje gojence. Kak nadomestilo za telovne i drüg« kaštige se more s haskom odnesti neodobravanje. Moč neodobra-vanja leži v tom, da smo lüdje občütiš za mišlenje drügih. Tűdi dete gleda prí svojem dejanji na vzgojite-lovo mišlenje, či vzgojiteo pokažeta takšega njegovoga dejanja ne odobrava, je drugoč ráj ta niha. Varvati pa se moramo pri neodobravanji pretrdoga govoreča. Tüdi ne shaja vsaki vzgojiteo v vsakoj prigodi z ednakimi sredstvi. Dober vzgojiteo shaja dostakrat samo s pogledom. Nekelko ostrejša formi ^odobravanja sta graja i káranje. Od vnogoga prestopka se lehko odvrne gojenca s karanjom i popre-tenjom. Pri pretenji pa venda trbe paziti, da ne so pretirane i smešne, kak na priliko: vüha ti odrežen, na drogna falačeke te raznesem, itd. Prvi pogoj, da pomaga popretenje, pa je to, da kaštiga, s šterov smo popretili za prestopke, se tüdi na vsaki način zvrši. Kvamo je tüdi, či obečamo i odlagamo kaštigo na drfigoč, čtero nikdar ne pride. Dosta prestopkov gojenca izostao, če se ga ma vsikdar pred očmi pa či se njemi da kakši poseo, ar potom namre vganjali kaj lagojega i nema časa za kakše norosti. Nasprotno od neodobravanja je odobravanje, štero je tüdi vzgojno sredstvo i ravno iz istoga zroka kak ncodebravanje. Odobravanje pa je dobilo v živlenji več forme: priznavajo, hvala, razločna vidna znamenja priznavanja, kakši dari itd. Od vsej tej pa priznale vzgojeslovje za vzgojno sredstvo samo priznanje. Priznanje büdi v gojenci prijetno čütenje zadovolnosti, ga navdüši, da se ešče nadale spopuni v pohvaljeni vrlin^ i da ponavla priznana dejanja. Da hasni priznanje, je odvisno od vzgojitelove osebnosti. Pri priznava-nji je potrebna ešče vekša pazlivost kak pri kaštigi. Ne sme se pohvaliti gojenca te, kda je včino, ka njemi je bilo zapovedano, ar se zbüdi v gojenci Osvedočenje da je zvršavala dužnosti že zaslüženje. Nespametno je hvaliti gojencove po naturi dane vrline, lepoto, razumnost itd. v njihovoj navzočnosti, ar se s tem büdi v njem gizdavost i zvišavanje. Nevzgo-jitelsko je tüdi obetanje razločni darov za to, da bo dete bogalo da se, bo lepo oponašao itd. Posebno pa je nevarno ešče pri tom obetati najem v zabava], v slačicaj i penezaj, ar se s tem deco na vaja na zaba vože! nost na sladko prebranost, razsipnost, ali dobičkaželnost i skopost. Gojence more biti Pokoren i se more dostoj-no oponašati brezi vsaki najemov, ar je to njegova dužnost. Vzgojiteo, šteri toga brezi najemov nemre včiniti, naj ide v pokoj. Nevarna določba prosvetnoga ministerstva. Srbski zakon od srednji šol v celoti šče ne raztegnjeni na celo državo-V vsoj svojoj celoti vala samo za kraje stare Srbije, pokeč v drügi pokrajinaj valajo šče izda stari zakoni. Na našo Slovensko krajino so raztegnoli včasi po zdrüženji z Slovenijov bivši austrijski Srednješolski zakon, šteri je v poprek dober. Vendar so pa dozdáj raztegojeni tüdi ništerni členi srbskoga zakona od srednji šol na celo državo. Pred kratkim je Pomočnik ministerstva prosvete pa raztégno valanost dva člena srbskoga srednješolskoga.akona na celo državo, šteriva pa či ta se zaistino zvršavala, ništernoga dijaka pa tüdi ništero Srednješolski zavod težko zadenola. Teva člena to pravita : Člen 21., točka b.) srbskoga zakona odsrednji šol določile, ka vučenec pri vpišüvanji v prvi razred ne sme biti mlajši od 10 let pa ne starejši od 13 let. Po členi 22. ravno tistoga zakona pa vučenec, šteri se šče vpisati v 5. razred, ne sme biti starejši od 17 let, a pri vpisovanji v 7. razred ne starejši od 19 let. Či štero dijaštvo, te zadeneta leva člena naše dijaštvo ino s tem tüdi našo gimnazijo. V letošnjem štrtom razredi je namreč več dijakov, šteri so spunili že 17, leto ino te či ta se zgornjiva dva Člana spelavala, ne de mogoče sprejeti v peti razred. Podobno je z onimi v sedtnom razredi, Šteri so pred vpisovanjom v sédmi razred. Vsi tej oaj bodo teda meni nikaj tebi nikaj brezi da bi kaj bili krivi vrženi na cesto, na svojo pa svoji starišov nesrečo. Edino ka bi njim preostalo bi bio privatni študij i bi samo kak privatniki potom lehko polagali izpite, ka je pa jako draga stvar. Zvün toga pa je privatni študij ne nikdar telko vreden, kak je včenje či redno hodi v šolo. Znano je tüdi, da rodi privatno študirajo samo površno znanje.' Ja pa ešče nekaj, ka bi moralo prosvetno ministrstvo meti pred očmi prle kak je kaj takšega odločilo. Naša sobočka gimnázija je bila nastavlena ešče komaj po bojni. Razumlivo je, da se je te vpisalo nekaj starejši mladencov na gimnazijo, šteri prle za to neso meli prilike. Či se kaj novoga vpelavle, naj se začne vpela vati spametne: ne za vse razrede naednok, nego, či že mora valati, naj se vpela zandrügim, to je s prvim razredom. O. poslanec Klekl so že na merodajni mestaj posredüvala, da, Či de le mogoče, preprečilo vsako nesrečo, štera bi mogoče po toj odločbi zadela naše dijaštvo. Murska Sobota. — Nedelski počinek v Soboti. Zadnji čas se opaža, ka naši mehaničar majo pač nájveč posla pa dela po nedelaj. Takši lüdje ne poznajo ne svetka ne petka pa mislijo, ka za nje ne vala tüdi pri nas vpelani nedelski počinek. Se zna, ka bi se büdno oko postave moglo malo potrüditi, či bi nam štelo privoŠčiti mir po nedelaj, — Trgovski gremij v Soboti. Po voglaj se dostakrat čüje kaj zani-rnivoga. Tak tüdi to, ka so prej čuvarje »najsevernejše postojanke jugoslovenskoga sokolstva" sobočki Sokoli dobili nekšo podpro od trgovskega gremija v Soboti. Te isti trg. gremij pa je prej tüdi za volitve v trgovsko zbornico meo nekaj »kovačov« vküp nade-vaoi. Ar pa neščemo ka bi se komi krivica godila, pitamo pristojna oblastva, či ne bi bilo dobro poglednoti malo račune imenüvanoga društva. Ka pa či so pozabič izpüstili z proračuna na občnom zbori te izdatke? — Stanovanjsko sodišče v Soboti. Tüdi v občinskoj hiši je prazno edno stanüvanje, štero bi po stani! -vanjskom zakoni mogla občina Priglasiti kak spražnjeno. Pitamo predsednika stanüvaojskoga sodišča, ali vala lejko za Sobočance kakši drügi stan. zakon, šteroga mi nepoznano? V denešnji prilikaj se človek večkrat pita, je U je zakon za vse ednaki ali ne. 1 V Soboti smo pač vajeni zvfinrednosti, tüdi s tem bi se pomirili či bi ostalo za vsigdar lepo vreme. — Stanovanjska zadruge »Naš Dom". Na vse zadnje je prevzela sobočka občina poroštvo za stan, Zadrugo »Naš Dom", Štere naloga je zidati mala stanüvanja pa tak omiliti stanovanjsko nevoló. — Prošnja na sobočko občino. Preminoče ‘dneve so vsi tisti, šteri so lani pa letos zidali nove hiše pro. sili, ka bi njim odpüstili Plačüvanje občinski potrošov za nekaj let. — Popravek. V zadnji številki se nam na drügoj strani v tretjoj koloni v latinskom pregovori vrinola nelüba pomota. Na mesto „mortibus" bi moglo stati „mortuis". Ka vsega ne napravi tiskarski Šent 1 — Državna realna gimnázija v Soboti. Z rednimi predavanji na našoj gimnaziji henjajo 20. t. m. Svedočanstva do pa delili na Vidov den 28. junija. — Za vstop v prvi gimnazijski razred letos ne de trbelo delati sprejemnoga ispita. V prvi razred do Sprejemam učenci, šteri so uspešno opravili štrto šolsko leto na osnovni šoli, naj do to dvo-, tri- ali večrazrednice, nesmejo pa biti mlajši od 10 let pa tüdi starejši od 13 let. — Orkestralno drüštvo Glasbene Matice v Ljubljani, j« priredilo, kak smo že zadnjič glasili, na risalsko nedelo pod vodstvom profesora glazbe i znanoga slovenskoga vižara (komponist) g. A. Adamiča dva orkes-tralna nastopa. Dopodne ‘v cerkvi', večer pa v Ditrihovi dvorani. Oba nastopa sta se nad vse posrečila. Cerkev i dvorane je bila nabito puna, tüdi zanimanje za nastopo je bilo velko. Vi- her odobravanja so dosegnolo točke na večernoj prireditvi pri Ditrich!, po vsakoj točki je občinstvo prijalo burno ovacije g. dirigent!, šteromi so poklonili tüdi krasen cmer. Sobota je pokazala, ka zna ceniti Umetnost. O. Adatnič je bio za časa svojega bivanja prí nas gost. mil. g. kanonika. (O. Adatnič je rojeni 25. dec. 1877. na Dobrovi pri ljübljeni Konser-vatorij je pobajao v Trsti, ispite je položo z odliko. Zdaj žive v Ljubljani pa je profesor na drž. preparandiji. On je dnesdén najizrazitejši i najplodovi-tejši Slov. skladateo (vižar). Dodatek vredništva). Slovenska Krajina. — Osebni glas.Naskori se naseli naš rojak g. dr. Franc Klar kak zasebni Zdravnik v D. Lendavi. — Igra v Bogojini. Ka ne de svet mislo, ka Bogojančarje spijo, zato se se tüdi mi oglasimo. Na zadnjo nedelo majuša so naše dekličke vprizo-rile igro »DveTmateri« pod trüdapunom ino skrbnim vodstvom^ nadvučitela g. L. Benkoviča. Vidlo se, ka Je trüd g. nadvučitela ne bio zaman, pa tüdi naše pričakovanje se ne izjalovilo, ar so naše mladenke nad vse lepo igrale. Minejo časi, gda smo gledali kak „verkl" našo nadobüdno mladino. Tüdi ti! se mamo dobromi vodstvi zahvaliti. Med djanjom je pa Igrao naš mladi tamburaški zbor z velkov priličnostjov. Igro so na risalsko nedelo po večernici za zvünske ponovili z dobrim uspehom. — Sokolska himna, Po vroči letni daevaj radi hodijo‘ naši sobočki dijaki z svoje učilnice vö v naravo risat. Proti tomi nemamo nikaj,, zakaj ne bi šli v naravo, štera je tak dobra vučitelica, samoto trbe razmiti. Nikák nam pa ne po voli to drűgo, ka se dopüsti na poti v tom časi prepevali sokolsko himao. Znamo, ka so sokolske vaje dopüščeno kak šolske vaje. (Na žalost privatno drüštvo Ur.), vemo pa to, ka se ogromna večina našega sobočkoga dijaštva niti najmenje ne navdüšüje za preporačam sokolstvo ; pa tSdi nešče meti ž njim nikšega posla. Neščemo braniti nikomi slobode t zahtevamo pa obzimost za svoje. Na zadnje nam je neznano, ka bi izšla kakša naredba, štera bi predpisala spevanje sokolske himne v šolskom odmori. — Prizadeti starišje. — Z ^uradni" gred. Nam „autoh-tonskim" prebivalcom Slovenske Krajine se dostakrat v nos meče, ka po sédmi letaj šče itak nevemo slovenski gučati (kniževne slovenščino!). Za Božo volo, kak se je naj navčimo, gda jo drügi naskori pozabijo. Ali je to slovenski? „Da se priložena blanketa rekr. spiske popuni sa svim potrebnim podatcima uz povrat akta.“. — Dolnja Lendava, dne 25. V. 1927. Srezki poglavar. Za istino nevemo, ali je ešče Lendava pri nas v Sloveniji, ali jo je pa Müra že na Hrvaško splavila ? — Kandidati nja smrti. V četrtek proti večari se po vsoj Soboti razneseo glas, ka je gospodično N. N. špila čemer. Naskori na to so jo odpelali v bolnišnico, gde so njoj dali prvo pomoč, namreč oprali želodec. Tűdi pismo je nihala, poleg so pa bili štirje papireki v šteri je bio čemer Verona]. K sreči njoj je nikaj ne nagodilo. 12. junija 1927. NOVINE 3. — Velika Polana. Dne 27. maja sam prišeo pa na svoj rojstni dom, zdrav in veseli. Vsem darovnikom Polansko cerkvi v Ameriki dam s tem na znaoje, da je njihov penez bio dobro porableni ino je naša cerkev zdaj prav lepa, kda ma že orgole, zvone, Marijin oltar ino križno pot. Vsi Po-lančari so zahvalni vsem darovnikom, pa jim želejo obilno božega blagoslova. — To dam na znanje vsem prijatelom v dalešnjoj Ameriki i je prav lepo pozdravlam. Našemi g. duhovniki sem zročo za cerkvene potreboče od darovnikov Jožefa Krapec iz Srednje Bistrice 5 dol., i od Nači Hozjana iz Trnja 2 dol., za kaj se njim prav lepo zahvalijo. Jožef Horvat. — Mrli so. Dne 5. junija smo k Večnomi počitki položili Bejek Trezo 75 letno starico z Kroga. Pokojnica so bili zgledna krsčanska mati i velika dobrotaica siromakov. Naj počivajo V miri, domačim pa naše sožalje! — Šolski odbori. Od velikoga županstva (prosvetni oddelek) je prišlo tumačenje k odloki, v šterom se je zapovedal^ da morejo občine postaviti nove šolske odbore. Po tom tumačenja do se novi odbori postavlali samo na državni i občinski šolaj, ne pa na verski. Na verski šolaj ostane gledoč na šolske odbore vse pri Starom. — Tišina. Šolska deca z Pertoče pridejo v nedelo dneva 12. junija na Tišino na »let. Po večernica] do v tišinske] šoli predstavila dve lepivi igri ,,Spoitflj očo" i »Krčmar pri zavi-tom rogle, obej igri do deca predstav-lala v našem domačem narečji. Tišinčarje se že veselimo, ka mo vidili pa nekaj lepoga. Tjédenske novine. — Generala zavolo pijanosti strelo. V ednom varaši Nikarague v Ameriki je vido kapitan generala pijanoga na vulici, ki se je nedostojno oponašao. To si je tak vzeo k srci, da je šo za generalni na njegov dom i se je tam ž njim svado. Tak daleč sta prišla, da je kapitan generala i njegovo ženo na njidva stanovanji strelo. — Strašni viheri na Holandskom. V pokrajina) kre nemške meje na Holandskom je bio zadnjega mi- noči mesec strahoviti viher. Po dvema mestoma so šli takši viherni vrteli, da so podirali, ka so najšli ,'pred sebov. Edna fabrika se je podrla, fite so preminole, strehe s hiš je metalo kak za gőračo, {celo hiše na tri nad-stropja so nameštaj popunoma vničene. Glasijo, da je dosta lüdi mrtvi, broj se ešče ne ve, več kak dvesto pa so našteti žmetno ranjeni. — Vlak povozo štalico. Na železnici z Ljubljane proti Kamniki je ravno Šla edna ženska prek železnice, kda je privozo vlak. Vlak jo je drü-čo i vrgeo na tla, da si ]e lobanjona glavi razbila. Tüdi roke pa noge njo je močno poškodüvao. Vlak je stano i so naložili ponesrečeno, da bi jo pelali v ljubljansko bolnico, pa je med potjov zdejnola. — Nesreče z automobili. Na cesti med Mariborom i Slovenskov Bistricov je vozo eden potni automobil preci Počasi. Za njim se je pripelao eden drügi osebni, šteri je vozo dosta hitrej. Na potnom automobili je bilo dosta potnikov. Kda se ga je osebni automobil ogno, je preveč hitro kretno nazaj pred njega i je zadnje kolo zadelo za Prednji potač potniškoga .automobila, 'ino ga je zavinolo na stran. Potniški auto je zavozo na rob ceste v edno drevo, je isto podro, nato se je pa prevrgeo v jarek. Ravnotak je tüdi osebni zavozo v jarek i se je vsevküper spotro, K sreči pa je ne ne bio nihče mrtev, pač so trije Potniki bili smrtno ranjeni. Kvara pa je okoli 60 jezero dinarov. —j 100 jezero dinarov je vkrao eden poštni sluga v Virovitica Pismo je bilo v Zagrebi dano na pošto, kda je pa nastavlenec odpro, je bilo prazno. Itaki so začeli preiskavat, pa je bilo dugo zaman. Nazadnje pa so zaprli poštnoga slugo, njegovo stanüvanje so vse preiskali i nazadnje najšli na hiši pod srehov peneze. — Drvarska bojna. Na meji med Carnov gorov i Hercegovinov, so se Hercegovci podali drva sekat. Kda so je sosedni Črnogorci Zapazili, so je napadnoti. Razvio se je med njimi pravi boj. Puške so podale, pa mrtev je k sreči ne bio nihče, samo dva konja so prej zgübili Hercegovci, šteriva sta bila streljeniva. Zdaj pa je oblasti lovijo vküper. — Podpisi ali smrt. V Subotici sta bila dva brata da glavnom trgi i je starejši proso mlajšega, naj njemi te podpiše menico (vekšim) za 50 jezero dinarov. Ar je to ne šteo včiniti, ga je te močno plüsno. Drügi pa potegne revolver i začeo se je med njima boj na žive i mrtve. Strelata sta se tak dugo, dokeč sta meIa patrone. Eden je dobo štiri smrtnonevarno strele. — Krao, nato si je pa šinjek prerezao. Poleg Ljubljane so dobili ednoga tovaja pri kraji. Kda pa je ftiček vido, ka so ga okoli vzeli, i da nede mogeo vujti, je odbežao gor na hižo i si tam z britvov prerezao šinjek. Svaja z Albanijov. Komaj je malo nekaj potih vzelo s svajov z Italijov, že je pa znova z Albanijov. Se pač vidi, da ltalija ne mirüje. Ka je prle ne mogla naravnoč dosegnoti, to šče zdaj s rovanjom proti našoj državi. Že stara taktika v politiki Italije je bila, da drüge napela, ka morajo za nje kopati pečeno kostane z ognja. Albanska vláda, štera včini vse, ka njoj v Rimi zravnajo, je zadnje dneve zaprla tolmača našega poslaništva (konzulata) i njemi je dala preiskati njegovo stanüvanje. Naša vláda je proti tomi protestirala i zahtevala, da zapretoga namesti püstijo, ar je to proti mednarodni pravicam ino slobodi. Albanska vláda se je zgovar-jala i je davala na vse naše proteste nazadovala odgovore. Na zadnje je naša vláda prosila, naj dajo našemi poslaništvi potne liste, da do se mogii povrnoti s svojo domovino. Drügi glasi pa, šteri majo dosta na sebi, pa pravijo, da je albanska vláda, namesto, da bi dala odgovor na naše proteste, kratkomalo dala našemi poslaništvi potne liste i je tak vrgla s svoje države. Albanski poslanik na našem dvori, je povedao, da henja s svojimi posli, domo v svojo državo pa se ne povrne, ar ma doma dosta nasprotnikov. Ostane v našoj državi. Krožijo najmre misli, da je Albanija ali pravzaprav Italija zato tak napravila z našim poslaništvom, ar bi se rada znebila svojega konzula, v našoj državi, Cena bega, šteroga so ovači prej ne mogli z mesta spraviti. Te poslanik je vido, da je Al-banska vláda proti našoj državi ne dobro delala, zato je on sam opominao svojo vlado, da na] bo v toj zadevi bole mehka. Pravijo, da je s pretrganje!! diplomati zvez ešče svaji ne konec. Cela zadeva prej príde pred drüštvo narodov, kde ta., se zna, šteli obe strani meti prav. * .-S' Kot prva pomoč pri obolenju prašiči ter v zabranjeno rdečice se je izkazal v neštetih slučajih kot edino uspešno zdravilo sadnikarjev zdraVüni prašek zoper obolenje prašičev. t To vedno učinkujoče alsopatično sredstvo očisti prebavila in odvaja iz njih küžne bacile. Pospešuje tek in rejo zdravim živalim ter pri oboleli pravočasno uporabi] zabrani rdečico. Previden rejec ime] ta prašek vedno doma! 1 zavoj 12 Din, 10 zavojov 100 Din., preprodajalci poseben popust. Če se pošlje denar naprej, poštnine prosto, Sicer po povzetju. Izdeluje in razpošila z natančni navodilom samo Lekarna Me. STANKO HOČEVAR, VRHNIKA, Štev. V zalogi so vsa druga zdravila. Svinjska hamica. Bila je duga zima. Cigani Kozu-mori i njegovoj drüžini je lagoje prelo. Stara je hodila s pinklecom od vesi do vesi, od hiže do hiže, pa vse zaman, komaj je telko dobila, da se ]e nasito mali cigo na njenom hrbti. Na zadnje je šo stari Cigan na farov. Proso je: »Zlati gospod plebanoš, Vej mi ga naj Deka dajo za sküjati. Znajo, ka mo ga do smrti molo Boga za nji.« Gospod so Zapovedali, da so cigani naklali, ka je za nekaj dni ciga-ganica hranila male kak to mora biti. Na to pa je ešče šo k g. školniki nekaj prosit. Med potjov pa je nikak ne šlo z glave meso, štero se je vojno na farofi v kühinji. Pri školniki je tüdi nekaj dobo, pa je ne bila sréča tak velka kak na farofi. Začeo je školniki pripovedavati, ka njemi je srce napunjavala, pri toj priliki teda braska pléča na farofi. Tüdi g. školniki so se sline cedile po hamicaj, štere je hodo skoro vsaki den gledat. Živi razgovor se le razpleo med njima od plivanošovi kantic. Na zadnje sta sklenola, ka je na vsaki način vkradneta. Školnik do držali vreče, Cigan de pa dol jemao pa v vreče devao. Sklenjeno, včinjeno. Na drügi den je bila na farofi velka žalost, kda so najšli vsemi mesi samo mrzlo mesto. Samo g. plivanoš so nosili to zgübo mirno kak Job: ,,Či njemi je bole trbelo kak nam, naj je odneseo." Kda so šli zadvečara od neked, so srečali cigana, ki je začeo jalno: »Zlati g. plebanoš, lekar so njim ga meso vkrali ? Ve] ga jaz znam, što njim ga je vkrao.« „No Cigan, či resan znaš, što je vkrao moje meso, pa mi poveš, te ti dam dober najem za to." „Zlati gospod, naj mi ga dajo 100 Dinarov, pa njim ga vse natenci povem.” Kda je dobo peneze, je ovado, ka so g. školnik vkrali, sem sebe pa je ne povedao, pa je tüdi obečao, ka de šo na to svedočit. Nato je šo cigo k školniki i njemi je z velkim zdihavanjom povedao, da že g. plivanoš vse znajo; »Ka bo zdaj, ka bo zdaj«, je zdihavao. »Znaš Cigan, je prišlo školniki na pamet, »ti vzemi vse na sebe, pa dobiš nekaj za to.« Cigan je proso ednok telko kak je od plivanoša dobo pa ešče najlepši falat mesa. Prišlo je na tožbo. G. školnik je šo veseli, ar je mislo, da se opere pa cigana notri namoči. O. plivanoš so mislili, da se istina dokaže pa se krivica popravi. Cigan pa je bio plivanoša svedok. Na velko je začeo Cigan pred Sodnikom razkládati: »Krali so ga pravzaprav g. Školnik pa jaz tüdi. Školnik je postao ves bledi, či bi mogeo, bi cigana, šteri ga ešče za 200 dinarov skefao, vdaro zapotcli, da bi zvezde zagledno. Cigan je nadaljavao. Školnik so držali vreče, jaz pa sam dol jemao.« O. Školnik je gračüvao ves bledi. ,, Potom sva se ga delila. Šla sva v gospoda školnika künjo. Vekši falati so oni djali sebi i pravili. To meni, menšega pa meni i djali, to tebi.« Školnik bi najraj bio, da bi se zemla pod njim odprla i bi se pogrozo. .Na zadnje je ostala edna hamica vile. Za to se pa bova vlekla, so na kratko povedali g. školnik. Šteri de močnejši tistoga bo. Jaz sam prijao nogo oni pa debelejši tao hamice. Meni se je poskalilo i sam strašno názdrt spadno na börkle. No, te sam se ga pa zbüdo.« „Kak si se zbüdo Cigan?" ga pita Sodnik. „Vej pa znajo g. Sodnik, da se mi ga je vse to senjalo.« Čemeren je bio Sodnik, ka je Cigan vse tak za nos vlekeo, čemerni so bili g. plivanoš, da ji jé tak za norca meo, pa so morali plačati, veseli pa je bio školnik, šteroga je s sebov vred tak lepo vözmazao. »Ajmo cendo mendo zeleno, či ga ne boš znao dobro krasti, Bog ti ne dáj gori rasti.« 4 • NOVINE 12 junija 1927. GOSPODARSTVO. Travnicje. Travnicje so mati njiv. Travnicje hranijo maro pa tüdi drüžino. Žalibog je pa pri nas jako malo dobrj travnikov. Največkrat so to tali gospodarstva, šteri se nemrejo obdelavati kak njive. Navadno so to najslabši tali imanja pa tüdi najslabše obdelana Posebno naš mali kmet obrača nájveč skrbi na njive, travnike pa püšča v netnar: Zato njemi pa raste sama tkzv. kisila trava, mehovje pa ščeta!je. Vse to zadüši dobre trave. Zato pa poprek dokažajo naši travnicje malo haska. Štatistika nam kaže, ka na trej pliigaj senožeti zraste pri nas približno 25—30 metercentov Sena, dokeč v drügi drželaj, gde se za travnike malo bole brigajo kak mi pa zraste na ravno tak velkom Prostori do 60 metercentov pa ešče več dobroga Sena, Či ščemo povekšati dohodke travnikov, je neobhodno potrebno njuvo zbolšavanje ali melioracija. V te cio ponošeni penez nam prinaša nájveč intereša. Med delom za zbogšali travnikov so prvič dela, štera lejko opravi kmet sam, ob drügim pa dela, štera opravla z pomočjov za to navčeni lüdi, té so inženere Med prva dela se računajo čiščenje, poravnavanje mravljlnekov pa krtovinjekov, med drüga pa izsHša-vanja ino Umetno namakanje senožeti. Kak smo že deloma povedali moremo poravnati krtovinjeke, mrav-linjeka, pobrati kamenje ino skrčiti vsi grmovje. Či smo vse to včinoli, smo preci zbogšali naše travnike pa vse brezi krajcara penez. Nadale je potrebno rašiti zemlo, ka pride čisti zrak do korenje travin, štere ravno tak rabijo zrak kak človek pa stvari. Z zrakom pride novo živlenje z pomočjov brane, posebno pa ^a to napravlane brane. Brana ne sablo ka pomore dohod zraki, nego vniči tüdi nepotrebno ščetalje. Brana naj bo takša, ka de se dobro kvačila zemle ne de skakala pa trgala travico nego gladko rezala zemlo. Najbogše so brane z ostrimi zobmi. Dostakrat je potrebno globše obdelavanje, to se pa včini z pomočjov .travniškoga zarezovalca ali »skarifikator«-a. Skarifikator ma črtali podobna rezala, šteri režejo 5 em. globoko gladino. Tak se travnik globoko obdela pa z ednim reši vsega ^potrebnoga. V kraji gde je zemla raha se po brani more rabiti tüdi valek, ka nadignjeno korenje travin pritisne nazaj na svoje mesto, naj nepo-sejne. Na te način se trata vgosti, zemlé pa ležej sprime mokročo iz globokejšega plastovja zemle. Vnogi ešče itak mislijo, ka travnike ne trbe gnojiti, ka oni tak tüdi obrodijo. Brigajo se samo za pola, popunoma pa zanemarijo travnike. Onoj na travnike pride samo te, či ga zadovole mamo na njivaj. Tak travnik nemre prinašao zadosta haska. Najbogši gnoj za senožeti je kompos! (mešanec) pa gnojšnico. Gnoj-šnici pa moremo pomagati z umetnimi gnojili zlasti s Superfosfat!!. Najpripravnejša gnojila za travnike so pač Superfosfat, 40% kalijova sol pa Vapneni dušik. Či so pa travnicje preveč obiščem z mehom ali pa je tratnica že prestara, je ponüdimo. Pom-ladijo se senožeti na te način, ka se na 3 em, nadebeli nasiplejo z zemlov, kompos-tov ali peskom. Tak se tűdi prepravi vse ščetalje; Kavina pa preraste na-sipleno plast, grata močnejša ino da obilno žetve. Najbogši, najležejši i najfalejši način pomladitvi pa je v tom, da Sejamo seme primerne zmešanje travin. V te namen se travnik z trav-vniškov hranov dobro povlači. Tak se travniška zemla nekelko prezrači i ščetalje prepravi. Travino seme pa dobi zemlo, da mora smicati. V tak pripravleni travnik posejej Semenje i i je na to povalekaj z gladkim va-lekom, ka pride seme do vlažne zemle. Kde bi pa te način pomlajenja ne valao nikaj, tam pa se mora travnik na novo zorati i v preorani travnik posejati zmešanje semenj od razloč-ni trav pa detelic. Posebno pazlivost pa moremo posvečfivati süšenji pa namakanje travnikov. Premokri travniki se morejo osüšavati. Travnik more biti toti friški, vendar pa ne premoker, pa tüdi ne presühi. Sühe travnike pa pravočasno namakamo, se zna, da tűdi z pazlivost^, da ne spremočimo. Pravomi namakali naj sledi vsikdar pravo osüšavanje. Najbogši i najro-dovitnejši so tisti travniki, štere v pravom časi namače i gnoji kaona voda. Kde je?le’mogoče, se more napelati vodo na travnike. Namakanje je Vseširom, kde so vpelali, pomoglo gospodárstvo v naj-višešnjoj meri. V Lombardiji i okoli Tržiča na Goriškom (zdaj v Italiji) davlejo namakani Umetni travniki do 7 košenj na leto i na eden hektari zraste do 200 metercentov Sena. Istina, da je tam leto dugše i kračiša zima, vendar pa se tüdi na Češkom i v Nemčiji dosegnoli, da je namočeni travnika] zraslo od 70 do 150 meter« centov na ednom hektari. Do tak velkoga pova ešče pri nas dugo ne pridemo. Napredüvali pa bomo brezi dvojbe jako, či vnoge naše premokre travnike osiišimo i je rešilno meha pa grmovja i drügi neprijatelov i skrbeli za travnike kak razumni i napredüvajoči gospodarje. Te nekaj skrblivosti i dobre vole nam travniki bogato plačajo z bogšim povom krme. Ide najmre vsikdar po znanotn gospodarskom krogi: Več krme, več živine, j več polski pridelkov, več blagostanja i najbrž več zadovolnosti. V. Rdečica. Rdečica je poprijetji beteg svinj. Najrajši zbetežajo mlade svinje od 5 mesecov pa do 1 let starosti'. Lejko pa zbetežajo tüdi starejši bravi. Te beteg nastopi po ništerni okolica) navadno po leti, proti Jeseni pa kelko telko zgübi svojo moč. Vzrok rdečice so tüdi ednevrste z prostim okom nevidite stvari tkzv bacili. Takši bacili pridejo v svinjsko telo skoz ranjene, načnjene kože pa nad gobec v drobec. Prenašajo pa bacile rdečice blato (lejen) scalina, krv pa meso od rdečice pogojem svinj. Vse to pride v zemlo, na trato doma v svinjščeki pa Povsedi na paši. Za toga volo so nevarna po leti Svinjska senja, gde od vsej krajov spriženejo vküp zdrave, nezdravo svinje. Od rdečice poginjeno slabo zakopano brave psi odkopajo pa razvle- čejo pa se tak širijo klice betega na vse kraje. Glavni vzrok, ka se rdéči-ca od leta do leta stalno ponavla v ništerni okolicaj je pa to, ka lüdje betega ne samo ka ne ovadijo nego celo ga zatajijo. Tak za to odrejéne oblasti nemrejo včiniti tista, štera so potrebna za prepravlanje poprijétni betegov, t. j. nemrejo dati hlevov ino posodo, štera je prišla z betežnim svinščetom v dotiko, razküžiti. Či se tak klice betega ne vničijo, pokaže se drügo leto pali rdečica v hlevaj. Razločne ostre zapovedi so ne zato tii, ka bi s tem koga čemerili, dražili nego zato, ka se za ednok pa vsigdar iztrebi vsaka klica toga nevarnoga betega, šteri od leta do leta zapravla našo svinjorejo, edno močno vretino našega gospodarstva. Pri nas, gde nega dosta pašnikov, gde svinje doma v svinjščeki krmimo je potrebno či beteg voese brave, vse hleve razküžiti, to se pravi, klice betega včiniti nemogoče, ka bi se preselile v ešče Zdrava brave. Za to moramo hlev očistiti, gnoj zakopati, z močnim' lügom ali z drügim kakšim sredstvom oprati vse stene hleva, kopanjo, dver-ca, polke pa vse tisto, ka je prišlo v dotiko z betežnov svinjov. Po tom se pa more z vapnenim mlekom pobeliti pa ne samo križe zaopraviti na dveri ino steno hleva, ar je to ne nikša Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 330 Din., žita 225 Din., ovsa 200 Din. kukorice 200 Din, ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 250 Din. Živina : Govenska v Ljubljani kg., 8—11 Din., teoci 10*— Din., svinje 15—16 Din. Krma : Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza s 1 Dolar 56 Din 70 par, Schiling 8 D 00 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 92 Taljanska lira 590 D. Mali oglasi. K odaji je lepo imanje v Bučečovci, štero obstoji s 5 oralov pola, travnikov, hiše j škednja. Predjen hram je pokriti z črepom. Poizve se pri FRANC LOVENJAK!, Bučečovci, p. Križevci. pErGAMeNT PAPIR se dobi po dnevnoj ceni na malo in na velko pri: IZIDOR HAHN MURSKA SOBOTA. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri 1. HAHN trgovina s papirjev s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. comprnija, tüdi je ne kakše bajanje indašnji bab. Pobeli se celi hlev ino okolica za fo, ka či poleg skrbnoga pranja z lügom ali drügim razkuževalnim sredstvom li ostanejo kakše žive klice betega tkzv. bacili, ka je kakti zadelana s tenkov skorjov vapna tak dugo, ka same od sebe prejdejo. To je pa ne vse, ka moremo včiniti za obvarvanja naši svinj. Dnesden mamo prí roki ešče drügo sredstvo z šterim ne samo ka zvračimo betežne svinje nego celo preprečiti, ka bi se beteg zapero pri svinjaj. TO je vceplavanje. — Vceplava-nje proti rdečici je dnesdén zagvišno, dokazano v dobri uspehi v drügi državaj, gde vsako Ieto cepijo od hleva do hleva pa tüdi pri nas v okolica} gde je vceplavanje redno vpelano. Se zna, ka tam ne čakajo tak dugo dokeč se beteg pokaže nego se cepi navadno na sprotoletje, prle kak nastopi Vročina, — ne trbe posebi praviti, ka je to delo živinozdravnika jskak edino za to pozvanoga človeka. Či pa slučajno vceplavanje odpovej, to se pravi, ka ne hasni je pa ne krivo vceplavanje samo, Štero je z čista gvüšno, nego eden ešče bole nevaren beteg, šteri se zove Svinjska küga, od štere mo pa pisali drugoč. Oda se vceplavanje vpela tüdi v našem kraji, te mine nevarnost, Škoda, štero dela rdečica po naši hlevaj. Naznanjam cenjenomi občinstvi, da sam prevzeo nekdašnjo Peterkove gostilno v M. Soboti. Vse prostore sam dao moderno renovirati i vpelao Zednim solidno podvorbo, pa Priporočam cenjenomi občinistvi za obisk. BANFI JOŽEF gostilničar v MURSKI SOBOTI Mlin za prodati na stálni vodi, v ljutomerski okolici, ob okrajni cesti novo zidan, na dva tečaja, kunst kamnov, val-ček dopelšen Benzin motor v dobrem stanu, zraven vrt za zelenjavo, hlev za svinje i govedo vse dobro urejeno in v dobrem stanu se zaradi preselitve proda. Natanč-na pojasnila v Gančani pri ŠTEFAN MATKO št. 5. p. Beltinci. Največje ve- selje otrokom ! so igračke, katere po zelo nizki ceni in v veliki izbiri n. pr. kangle za polivanje, vedra, obroče, hinte, peresne veternice, grablje, lopate, loge, čige, vozičke ter razne figura iz’ celuloida in gumija itd. dobite prí Erdöšy Barnabaš, trgovcu s papirjem in igračkami v M. SOBOTI, Cerkvena ulica. Podpirajte i čtite „NOVINE“! Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL, Urednik: IVAN JERI