Leto XXV. $t. 28 Ptuj, 27. Julija 1972 Cena 0,70 din PRIPRAVE NA KONGRES SLOVENSKIH SINDIKATOV v času med 28. junijem in 13. julijem 1972 so se v ptujski občini zvrstile seje in posvetovanja v vseh šestih odborih sindikatov posamez- nih dejavnosti skupno s predsedniki osnovnih organizacij sindikatov. Predvsem so razpravljali o vsebin- skih in kadrovskih pripravah na osmi kongres slovenskih sindikatov, kar so povezali s pripravami na I. konferenco Zveze sindikatov občine Ptuj. v Dogovorih so se, da bodo do 15. septembra letos v vseh osnovnih organizacijah sindikatov razširjene seje izvršnih odborov skupno s samoupravnimi organi, organizaci- jami ZKS in ZMS, ki delujejo v delovnih organizacijah. Na njih bodo podrobneje razpravljali o sa- moupravnih odnosih in o uveljavlja- nju ustavnih dopolnil. Te an^ze v delovnih organizacijah sedaj priprav- ljajo, kar bo služilo prvi konferenci ptujskih sindikatov, ki bo na osnovi ocene in ugotovitev sprejela tudi konkreten program nalog sindika- tov. Povezano s tem bodo razprav- Ijah tudi o gradivu za osmi kongres Zveze sindikatov Slovenije, o pred- logu kandidatov za kongres in o kandidatni listi za novi repubUški svet ZSS. V sindikatih vseh šestih dejavnosti so konkretno obravnavah, kdo iz njihovih vrst je lahko izbran za delegata na kongresu. Delno upošte- vajoč strukturo, predvsem pa širšo dhižbeno-pohtično aktivnost in raz- gledanost so evidentirali kot možne kandidate za kongres naslednje sindikalne delavce: - sindikat industrije in rudarstva: Franc Klemenčič iz TGA „Boris Kidrič" Kidričevo in Lizika Kun- stek iz „Delte" Ptuj, izvoUh bodo dva; sindikat kmetijstva in živilske industrije: Francka Petrovič iz ,,Pe- tovie" in Jožica Širovnik-Crešnik iz pekarne ,,Vinko Reš", izvolili bodo enega delegata; - sindikat gradbenih delavcev: Rudolf SerdinšEK IZ Opekarne Žabjak, izvolih bodo enega delegata; - sindikat prometa in zvez: Ignac Gole iz cestnega podjetja - sekcija Ptuj in Martin Hentak iz JŽ-PPV Ptuj, izvolili bodo enega delegata; - sindikat storitvenih dejavnosti: Lojzka Gabrovec iz podjetja „Sigma" in Jože Vaupotič iz PE „Panonija" Ptuj, izvoUh bodo dva delegata; - sindikat družbenih dejavnosti: Franc Fideršek, komite občinske konference ZKS Ptuj, izvohli bodo enega delegata. Ti predlogi bodo dani v javno razpravo članstvu v osnovnih organi- zacijah posameznih sindikatov. Po- sebej so poudarili, da ni pomembno iz katere delovne organizacije bo delegat, temveč je pomembno pred- vsem to, da bo delegat aktivno sodeloval v razpravah s članstvom o kongresnem gradivu v osnovnih organizacijah sindikata in na prvi konferenci ptujskih sindikatov, zbraU pripombe, stahšča in predloge članov in jih prenesli na kongres. To pomeni, da biti izvoljen za delegata ni le častna, temveč predvsem delovna funkcija. Posebno živahne in kritične raz- prave na vseh šestih sindikatih so bile o predlogih kandidatov za novi repubUški svet ZSS. Predvsem so ostro kritizirah predlog razdelitve članov po posameznih območjih, ki temelji le na številu članov sindika- ta. Odločno so zahtevah, da mora v novem repubUškem svetu ZSS imeti vsaka občina vsaj enega člana. V naši praksi moramo začeti uveljav- ljati načeU delavske sohdarnosti in načelo paritete tudi na relaciji: repubUka-občine, prav sindikati bi morah biti pri tem za vzgled. Člani sindikatov, zlasti v občinah na manj razvitih območjih se srečujejo z mnogimi problemi, na katere gleda- jo člani iz razvitejših občin drugače. Na teh posvetovanjih so tudi enotno podprh dogovor tajnikov občinskih svetov ZSS z območja sveta podravskih občin, ki je bil 5. juUja 1972 v Ptuju, kjer so se sporazumeU, da ZSS občine Maribor odstopi dve mesti v republiškem svetu ZSS v korist občin Lenart in Ormož, tako, da bodo lahko sindi- kati teh dveh občin imeh tudi svoja predstavnika v RS ZSS. Zahtevah So, da se naj tako napravi tudi na drugih območjih Slovenije. Ptujski sindikati so konkretno predlagah za člana republiškega sveta ZSS Jožeta Skerlovnika iz Kmetijskega kombinata Ptuj, ki je bil že doslej član repubhškega sveta; sindikat industrije in rudarstva pa je predlagal še Franca Laha iz TGA „Boris Kidrič" Kidričevo. Izvoljen bo le eden od obeh predlaganih. Poleg tega je bil v Ptuju evidentiran za republiški svet ZSS še JuUj Planine, dosedanji član predsedstva RS ZSS in predsednik komisije za splošni ljudski odpor pri RS ZS Slovenije. F. Fideršek VREME do nedelje, 6. avgusta 1972. Zadnji krajec bo v sredo, 3. avgusta ob 9. uri. Napoved: od 31. julija do 2. avgusta bo deževno. Za tem bo vroče do 30 stop. C. Alojz Cestnik V MLAKO SPREMENJENA CESTA V MEZGOVCIH Potok Draga, ki je razširil svojo strugo po Mezgovcih, je na srečo odtekel, a tu in tam so še vedno ostale blatne mlake, ki poleg žalostnega pogleda na porušene domove, spominjajo vaščane na tragično resnico. MlaJc so vesele edino mlade račke, katere brezskrbno plavajo v onesnaženi vodi, ki noče odteči s ceste. Tekst in foto: S. S. Minulo soboto - 22. julija - so gasilci področja omioške občine praznovali dan vstaje in svoj prvi dan gasilcev občine Ormož. Več o tem poročamo na strani 7. 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 27. julija 1972 Kako bi naj bilo leta 2000? v Tedniku sipo že poročali o seji sveta podravskih občin, na kateri so razpravljali o regionalnem prostor- skem planu SR Slovenije, ki je istočasno dolgoročni program raz- voja naše republike in vseh področjih gospodarstva. Seje sta se poleg številnih predstavnikov po- dravskih občin (SO Maribor, Lenart, Ormož, Slovenska Bistrica in Ptuj) udeležila tudi direktor republiškega zavoda za prostorsko planiranje, inž. Milan Naprudinik in direktor Mariborskega ekonomskega centra, Zdravko Praznik. Glede na to, daje sedanji material o prostorski uredi- tvi Slovenije le osnutek v javne razprave, ki bodo v letošnji jeseni, se je na seji razvila živahna razprava, ki je dala nekaj zelo dobrih misli k sedanjemu gradivu. Uvod v razpra- vo, iz katere povzemamo le nekaj osnovnih misli, je podal inž. Milan Naprudnik: Vse do letošnjega leta se je republiški zavod za prostorsko planiranje ukvarjal le z zbiranjem podatkov in proučevanjem-možno- sti za čim smotrnejšo izkoriščanje Slovenskega prostora, tako v gospo- darskem kakor tudi družbeno-eko- nomskem smislu. Analiza vseh podatkov in možnosti je bila članom sveta podravskih občin podana že v lanskem letu in šele letos je bilo mogoče napraviti prve planske dokumente, katerih prvi je gospodarjenje s prostorom. Omenili smo že, da bo osnutek dokumenta izkristalizirala šele javna razprava. Nadalje je inž. Milan Naprudnik poudaril pomen severovzhodne Slo- venije in povedal, da se je prav to območje zelo intenzivno vključilo v sestavljanje tega plana, in da so bile vse dosedanje pripombe iz tega območja zelo konstruktivne. Zelo napačen je bil dosedanji način sestavljanja kratkoročnega in sred- njeročnega razvoja Slovenije, ki je bil izrazito centralistični. Zato pa moramo prav sedaj, ko sestavljamo dolgoročni razvojni program repu- blike, težiti k policentričnemu sistemu, v katerem bodo vsa planiranja enotna za celotno repu- bliko. Kot zanimivost dosedanjega osnutka regionalnega prostorskega plana je inž. Milan Naprudnik med drugim omenil, da naj bi leta 2.000 imeli 90 % vsega slovenskega prebi- valstva največ pol ure hoda do svojega delovnega mesta(?). Po dosedanjem osnutku plana bi naj bilo leta 2.000 v Sloveniji 1 milijon delovnih mest, na področju severo- vzhodne Slovenije pa kar 77.000. Tudi število prebivalstva se bo povečalo na 2,150.000. V naši regiji za 33 %. Milivoj Raič, podpredsednik mariborske občinske skupščine, ki je vodil sejo namesto predsednika sveta podravskih občin Stojana Požarja, je podprl stališče in delo republiškega zavoda za prostorsko planiranje in poudaril, da prav sedaj rešujemo zelo važno vprašanje, od katerega bo odvisen ves nadaljnji razvoj naše republike, zlasti pa še severovzhodne Slovenije. Zavzel se je tudi za enotno prostorsko planiranje, ki pa ne sme iti mimo interesov ostalih regij. Omenil pa je tudi, da je treba pri tem natančno upoštevati policentrični sistem urba- nega razvoja Slovenije. Mnogo koristnih predlogov je prispeval tudi direktor Mariborskega ekonomskega centra, Zdravko Praz- nik. Dejal je, da prihajamo cesto konflikt z interesi posameznih gospodarskih vej, kakor tudi celot- nih regij. Prav občutljivost tega dela nalaga republiškemu zavodu za prostorsko planiranje veliko odgo- vornost in mu tudi otežkoča delo. Zavod je sicer ugotovil, da prihaja na nekaterih mestih do koncentra- cije in prenasičenosti gospodarskih faktorjev, medtem ko občutimo na drugih mestih pomanjkanje. Zato moramo gledati prostor tudi iz ekonomsko-političnega stališča in ne samo iz fizičnega. Po mnenju Zdravka Praznika so v dosedanjem osnutku prostorskega plana preveč poudarjeni nekateri gospodarski dejavniki, ki so že po svojem obsegu proizvodnje in svoji pomembnosti zelo močni. Na drugi strani pa so zapostavljene tiste gospodarske de- javnosti, ki jih bo, upoštevajoč hiter razvoj Slovenije, nujno potrebno postaviti v ospredje. Osnutek programa tudi predvideva, da bi naj bilo leta 2.000 aktivirano vso slovensko področje. Sedaj je skoraj tri petine neaktivnega. Prav zaradi dosedanje centralistične družbeno-, -ekonomske politike, je prišlo do takega stanja in vprašanje je, če bomo uspeli aktivirati ves slovenski prostor. V prostorskem planu mora priti do izraza tudi pomembnost promet- nih zvez, zlasti še tistih, ki smo jih do sedaj opustili ali pa smo dovolili, da so odšle mimo naših glavnih središč in od katerih bi lahko imeli precejšnje, koristi. Kakor je za obmorsko regijo velikega pomena pristanišče, tako je za obdravsko regijo velikega pomena dobra, ekonomsko utemeljena cesta. Prav tako ne smemo zanemarjati vpliva sosedov, tako zamejskih, kakor tudi Hrvatov, katerih ekonomske zmog- ljivosti moramo dobro poznati. Meje proti le-tem nikakor ne smemo zanemarjati, nasprotno, do potanko^ sti moramo spoznati njihove vplive (pozitivne in negativne) na naš razvojni proces, jim postaviti proti- utež in izkoristiti vsako možnost ekonomsko utemeljenega sodelova- nja. Bolje je, da imamo močne sosede, kakor pa zaprte meje (Avstrija, Italija). Pri vsem dolgoročnem načrtova- nju razvoja republike, zlasti pa še severovzhodne Slovenije, moramo postaviti na prvo mesto delovno silo, ki je do sedaj ostajala nekje v ozadju. V nasprotnem primeru nam bo leta odšla v druge raz\dtejše regije, oz. bo postala za našo regijo nezanimiva. ,,Zelo velik pomen bo imela v bodočem razvoju tudi zdrava pitna voda in voda, ki jo bomo uporabljali za energetske vire. Zato moramo s poudarkom razvijati tiste regije, ki so bogate z vodo in izkoristiti njihovo naravno vodno bogastvo do skrajnosti," je ob koncu svojega izvajanja poudaril Zdravko Praznik. Inž. Strniša je v razpravi govoril o energetskih virih, o onesnaženju voda in o.neorganiziranosti sedanjih programov dolgoročnega razvoja republike. Dejal je, da sedanji osnutek razvoja daje velik pomen razvoju nuklearnih elektrarn, vendar ne moremo poudarjati uporabo teh v industriji. Tudi oskrba s tekočimi gorivi postaja vedno bolj problematična, saj nimamo v Sloveniji nobene ustanove, ki bi zagotavljala to preskrbo. Miselnost, da naj bi se Slovenija popolnoma energetsko osamosvojila, je po mnenju inž. Strniše le iluzija. Nedvomno se bo morala naša republika vključiti v širši enertetski sistem. Močneje pa bo morala izkoristiti energetske vire Save,;» Mure in Soče, kajti sedanji osnutek razvoja daje močan poudarek izkoriščanju Drave, medtem ko ostajajo ostale tri reke v ozadju. Poleg izkoriščanja energetskih virov moramo v programu dati močan poudarek tudi čistoči in varstvu okolja. V sedanjem osnutku sta ta dva pojma pomešana, čeprav sta zelo različna. Pomanjkljivost osnut- ka je tudi v tem, da programi niso organizirani, oz., da ne določajo kdo, kdaj in kako naj prične reševati pereče in vse tiste probleme, ki jih bo dolgoročni program prostorske ureditve republike določal. Med diskutanti naj omenimo še lenarškega župana, Pranja Muršeca, ki je že v začetku poudaril, da končna formulacija programa ne more in ne sme ustvariti le peščica ljudi nekje pri vrhu, ampak o tem odločajo le širše množice, skratka celotna javnost. Velika napaka naše politike je bila v tem, da nismo imeli prostorskega plana, oz. je bil le-ta centralističen. Prav to pa je privedlo do velikeg^ prepada med razvitimi j in manj razvitimi regijami. Šele ! samoupravni sistem je privedel do I takega programiranja, vendar v dosedanjem osnutku delamo veliko krivico nerazvitim območjem, saj apeliramo k enakomernemu razvoju vseh regij, kar pomeni, da bodo j ostala do sedaj manj razvita | območja še naprej v enakem odnosu do razvitejših. Zato mora biti v planu poudarek na hitrejšem razvoju do sedaj nerazvitih regij. Edino tak razvoj lahko smatramo za policen- trični sistem razvoja, čeprav ima tak sistem (in bo še imel) številne nasprotnike. Pomanjkljivost osnutka je tudi v tem, da obravnava razvoj Slovenskih goric in Haloz na taki ekonomski bazi, kot je sedaj postavljena. Prav na tem območju moramo poudariti intenziven razvoj kmečkega prebivalstva, čeprav je jasno, da se bo število le-tega močno zmanjšalo (koncept razvoja predvi- deva, da bo leta 2.000 v Sloveniji le še 12 % kmečkega prebivalstva). Po mnenju Pranja Muršeca je zelo pomanjkljivo tudi magistralno regio- nalno povezovanje in razvoj ter funkcija mest, saj nekaterih mest sedanji osnutek regionalnega pro- storskega plana sploh ne omenja. M. No vina Otroški vrtec Ptuj razpisuje prosto delovno mesto ekonoma - gospodinje. Pogoj: dokončana ESŠ ali druga šola obrtne smeri. Zaželjeno nekaj let prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu. Nastop službe 1. septembra 1972. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. STRUPENOST PESTICIDOV Da bi bilo čim manj zastrupitev z pesticidi, moramo upoštevati vsaj najvažnejše varnostne ukrepe pri delu z njimi. Vsak, ki ima opravka s pesticidi, mora vedeti, da so skoraj vsi bolj ali manj strupeni za ljudi, čebele, živali in ribe. Vedno se moramo točno ravnati po tiskanih navodilih na embalaži kemičnih pripravkov ter upoštevati opozorila in napotke za primere zastrupitev. Paziti moramo, da iridemo z pesticidi čim manj v stik. ^osebno moramo paziti, da ne jridejo v oči, usta in želodec. Pri ielu z njimi moramo imeti primerno, delovno obleko ali nepremočljiv plašč, očala ali ščitnik iz prozorne plastične folije in respirator ali ruto za nos in usta. Pri nevarnih strupih moramo uporabljati plinske maske, nepremočljiva pokrivala, gumijaste rokavice in škornji pa so obvezna oprema. Med delom ne kadimo, ne jejmo in ne pijmo, posebno alkoholnih pijač, ker alkohol še pospešuje zastrupitve. Škropimo takrat, ko ni premočan veter, zamašenih šob ne izpihujmo z usti. Pred jedjo si moramo obraz temeljito umiti z toplo vodo in milom. Škropiv ne smemo zlivati po tleh na dvoriščih prav tako ne v studence, ribnike, mlake in pjtoke, da ne zastru- pimo rib, ki v njej živijo ali živine za katero vodo uporabljamo. Sadnih rastlin ne škropimo v času cvetenja, če pa moramo zaradi škodljivcev in bolezni, opozorimo čebelarje, da med škropljenjem čebelje panje postavijo drugam, ali da jih začasno zaprejo. Na škropljene površine 10 do 14 dni ne puščajmo živine in kokoši, niti ne kosimo krme oz. trave za živino. Pesticide smemo shranjevati le v zaprti originalni embalaži v poseb- nem suhem, hladnem in zaklenje- nem prostoru. V takem prostoru ne smemo shranjevati nobenih drugih kmetijskih pridelkov (krompir, re- po, zelje, sadje itd.). Skoraj vsi pesticidi se hitro kvarijo, zato ne- kopičimo zalog temveč jih nabaljaj- mo le toliko, kot jih potrebujemo za eno sezono. Za čebele so nevarni skoraj vsi pesticidi razen bakrenih in žveplenih pripravkov ter organskih fungicidov. Od insekticidov so nevarni ^a čebele toxaphen in thiodan. Za ribe so nevarni skoraj vsi pesticidi, zlasti insekticidi in nekate- ri herbicidi, zato je potrebno še posebej paziti, da jih ne odlivamo in izplakujemo v izvirke, studence, mlake, jezera in reke. Ob pravilni uporabi bodo primeri resnejših zastrupitev redki. Če pa pride do zastrupitve je treba ponesrečencu takoj poskrbeti zdrav- niško pomoč, najbolje v bolnišnici. ML« rpEDNIK — ČETRTEK, 27. julija 1972 STRAN 3 MEZGOVCI - ŽRTEV VODNE STIHIJE v prejšnji številki Tednika, ko snio na kratko poročali o nastali škodi po poplavah v ptujski občini, snio vam obljubili daljšo reportažo o stanju in posledicah, ki jih je povzročilo deževno obdobje zadnjih dni. Oglasili smo se v Mezgovcih, vasi v bližini Dornave, ki so se kot čez noč znašle v vodi, ki je uničevala vse, kar ji je bilo na poti. Vodna stihija je vzela dom petim družinam, uničila pa tudi 4 gospodarska poslopja, da o ■ škodi, ki je nastala na ostalih gradbenih objektih in poljih, sploh ne govorimo. Kot smo izvedeli od občinske komisije iz Ptuja, je škode za približno 113 starih milijonov; v to pa ni vračunana škoda na zemljiških površinah. Ko smo prispeli v vas, smo se najprej ustavili pri Janezu Rojku iz Mezgove 75. Njegova hiša se na srečo ni zrušila, ker ima dobre betonske temelje, voda, ki je bila v hiši do višine 17 cm, pa je uničila vsa tla in začela izpodjedati obodne zidove. V enem izmed prostorov se je zaradi vlage dvignil parket za najmanj 4 5 cm. Voda pa ni prizanesla sosedu, Ivanu Rihterič, kjer je ostala brez strehe 7 članska družina. Žalosten je bil pogled na golo ostrešje, na porušene zidove, blatno zemljo v vrtu, kjer je še nekaj dni prej bilo vse zeleno. Domačim je seval z obraza strah pred ponovno katastro- fo in skrb, kako bodo preživeli tako številno družino, ki ima še tri male, nedorasle otroke. Razen bodrilnih besed jim nismo mogli dati ničesar drugega, čeprav vemo, da se od tolažbe ne da živeti. Samo nemoi smo zrli v porušen dom in si predstavljali grozo in paniko, ki je vladala takrat, ko so se znašli v vodi, ki je dosegla višino SO cm. V zmedi so reševali stvari, koliko se je rešiti dalo in jih nosili k sosedom, Ici jih voda ni mogla doseči. Zapustili smo Rihtaričeve in odšli naprej, da si ogledamo to strašno in tragično resnico, ki je prizadela ne samo vaščane, ampak vso javnost. Njihova nesreča je nesreča vseh nas. Naslednja hiša, kjer se je porušilo gospodarsko poslopje, je last Kristi- ne Majcen, ki je zaposlena v domu Marjana Borštnarja v Dornavi. Pri hiši so štirje družinski člani, ki so že vsi odrasli. Preveč je prizadetih družin, da bi lahko pisali o vsakem podrobno, zato bomo o vsaki napisali samo najnujnejše, saj je zelo težko vedno znova obujati spomine na neprespa- ne noči in trenutke groze pred bližajočo se katastrofo in po njej. Oglasili smo se pri Janezu Korpar, doma pa smo našli samo ženo Marjeto, ki se od nesreče še vedno ni opomogla. Z obupanim obrazom nam je pokazala popolnoma uniče- na tla v hiši in odpadajoč omet na zidovih. Kakor, pri vseh ostalih, so tudi Korparjevi gradili z najcenejšim gradbenim materialom — blatom. Poškodovano je tudi gospodarsko poslopje iz katerega so morali spraviti živino. Kar čez dvorišče smo zavili k najbolj poškodovani, oz. popolnoma uničeni hiši, last družine Cenar. Hiša je že precej oddaljena od struge, Pesnice in potoka Drage, ki se je razlil po Mezgovcih, vendar jo je zadel najhujši udarec. Hišo so zgradili 1. 1962, vse do sedaj pa so jo vsako leto postopoma urejali in si nekako posodobili dom. V gradnjo sta pridna gospodarja Anton in njegova žena vložila vsak dinar in si prizadevala ustvariti topel dom za svojo 4 člansko družino. Sedaj, ko bi lahko začeli uživati sadove svojega dolgoletnega dela in samo- odpovedovanja, pa lahko začnejo znova z delom, kakor pred 10. leti. Najhuje pri vsem tem pa je, da so imeli hišo zavarovano, a ne bodo dobili od zavarovalnice nobene odškodnine, ker ni bila zavarovana za primer poplav. Torej je bil denar kakor vržen proč. Kakor Cenarjevi, tako tudi drugi vaščani niso bili zavarovani pred poplavami, ker na kaj takega nikoli niso pomislili. Mislimo pa, da bi zavarovalnica kljub temu morala nekaj ukreniti in vsaj z minimalnimi odškodninami nekako omiliti ško- do, ki je nastala. Napotili smo se dalje v vas in se ustavili pri Lahovih. Gospodinja Neža nam je povečala, da ima moža že dalj časa v bolnici in da ga tudi v času nesreče ni bilo doma. Voda je zunaj segala do višine enega metra, v notranjosti pa 12 cm visoko. Kljub temu pa je popolnoma uničen tlak in obodno zidovje. Škoda bi bila še mnogo večja, če ne bi imeli visokih in močnih temeljev, ki so preprečili, da bi voda že prej vdrla v hišo. Pri Šegulovih se je porušil severni del stavbe, kjer so imeli delavnico. Tudi tu so imeli butano hišo in gospodarsko poslopje, zato voda ni prizanesla zidovom, s katerih sej kruši omet, prav tako pa so uničena tla. Pri Janezu Golcu se je porušil severni del zidu, vendar bo potrebno hišo v celoti obnoviti, saj ji morebitne ponovne poplave ne bi več prizanesle in bi se vse porušilo. Ko smo se približevali mostu in usodnim zapornicam, za katere vsi vaščani trdijo, da so glavni krivec nesreče, smo zavili-še k domačiji, ki je last Marije Meško, delavke na državnem posestvu v Dornavi. Zaradi razmočenih temeljev je teža ostrešja pritisnila na zidovje in ga razrinila. Hiša je popolnoma uniče- na in jo bo potrebno porušiti in spet začeti znova. Marija živi v hiši sama, sin ki je zaposlen drugje, se le občasno vrača domov. Na kratko smo vam, dragi bralci, predstavili življenje in posledice teh katastrofalnih poplav v Mezgovcih. Če se samo bežno dotaknemo vprašanja kdo je kriv, da je prišlo do te nesreče, moramo prisluhniti besedam vaščanov, ki pravijo, da vsega tega ne bi bilo, če bi bile še vedno zapornice v kanalu med Pesnico in potokom Drago. Ker pa je voda odplavila polovico zapornic, preostala polovica ni mogla zadržati pritiska Pesnice, katere nivo se je tako povečal, da je skoraj preplavila strugo. Ker pa je reka našla krajšo pot — skozi kanal, je pritisnila z vso silo in se ie zato dvignila Draga ter (Nadaljevanje na 4, strani) Usodne zapornice, zaradi kate- rih je Pesnica pritisnila skozi kanal in povišala nivo potoka Drage. Porušena hiša in njena lastnica, Marija Meško. Anica Cenar in Marjeta Korpar z otrokoma pred porušeno Cenarjevo hišo Uničena tla v Lahovi hiši Kristma Majcen pred porušenim delom gospodarskega poslopja, 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 27. julija 1972 PTUJČANI SKORAJ V NOVO VELEBLAGOVNICO Ob letošnjem prazniku občine Ptuj, bodo Ptujčani pridobili še eno novost. Veletrgovina Mercator - poslovna enota „Panonija" Ptuj bo ob tem občinskem jubileju odprla novo veleblagovnico, ki bo v Ptuju nekaj edinstvenega. Gradnja in oprema veleblagovnice je stala 16 milijonov dinarjev in je že v celoti izplačana. Sredstva za gradnjo pa so prispevali ptujska in ljubljanska banka, Mercator Ljublja- na in Panonija Ptuj. V 3.200 kv. metrov prodajnega prostora bo potrošnikom na voljo okrog 1-0.000 artiklov. Edino pritlični prostor bo dala Panonija v najem drugim trgovskim hišan}, medtem ko bo vse ostale prostore' uporabljala v svoje namene. V pritličju -bo moderno urejen bife s pepsi barom. Pred vhodom bo s cvetlicami okrašena terasa s 120 sedeži v senci velikega kostanja. Poleg že omenjenega bo v pritličju še cvetličarna, mesnica, drobna galanterija ter sadje in zelenjava. V prvi etaži bo urejena usnjarska in oblačilna stroka, ki bo razporejena v posamezne oddelke po starosti potrošnikov. V drugi etaži bodo lahko potrošniki kupili vse za dom. Istočasno bo tu tudi stalna razstava pohištva in likovnih del. . Vsekakor bo za Ptujčane zelo zanimivo dvoje tekočih stopnic, ki so prva tovrstna zanimivost v naši občini. Omenimo pa naj še, da bodo potrošniki lahko v novi veleblagov- nici kupili tudi nekatere vrste avtomobilov. Z namenom, da bi rešili vprašanje skladiščnih prostorov je poslovna enota Panonija že pričela na Rogoz- niški cesti z gradnjo novih skladišč v izmeri 5.500 kv. metrov, v drugi fazi pa bo zgradila še nadaljnjih 4.500 kv. metrov skladiščnega piostora. Ker hoče podjetna „Panonija" zavarovati Ptujčane in ostale potroš- nike pred prometnimi nesrečami bo v bližnji prihodnosti zgradila tudi podzemno cesto, ki bo potekala od avtobusne postaje do središča me- sta. -mn- Franjo Rebemak, predsednik SO Ptuj je prerezal vrvico in s tem predal cesto svojemu namenu. POTREBE SO VEUKE - STANOVANJ PA Ni Problemi stanovanjske izgradnje so vedno bolj prisotni v vsej Sloveniji, in tudi v ptujski občini. Potrebe so z nastankom novih - mladih družin vse večje, stanovanj pa ni. Samo v naši občini bi trenutno potrebovali cca 700 stano- vanj za mlade družine, ki se sedaj stiskajo v malih in neurejenih sobicah podstrešnih stanovanj, ozi- roma živijo skoraj pozabljeni pri svojih starših. Tako stanje pa je popolnoma razumljivo, če računa- mo, da se je od 1945. leta število družin potrojilo, medtem ko stano- vanjski izgradnji nismo posvečaU dovolj pozornosti. To je velika napaka vodilnih v delovnih organiza- cijah, kakor tudi vodilnih vse naše družbe. Ko smo pričeli z gradnjo blokov, so le-ti znali pregovoriti delavca, da je pristal in dajal denar za gradnjo stanovanj svojim predpo- stavljenim, računajoč, da bo nekoč tudi sam na vrsti. Pozneje smo pričeU z gradnjo privatnih stano- vanj. Zopet so bili prvi prav tisti, ki so imeh stanovanja v blokih, se pravi vodilni v delovnih organizacijah. Delavec je dobil le pesek v oči, samo malenkost, da so lahko maskirali svoj priviligiran položaj. Prav ta nenačrtna stanovanjska politika je tudi privedla do takšnega stanja, katerega priče smo in katere- ga posledice trpimo sedaj. Vsekakor bomo v tej smeri morah nekaj storiti, mogoče pa bo znaten korak naprej prinesla tudi nova zakonoda- ja, ki bo sprejeta s 1. januarjem 1973, ki bo vsaj nekohico zvišala stanarino in ustanovila solidarnostni fond. S pomočjo teh dveh ukrepov bomo mogoče uspeli nabrati nekaj več denarja za gradnjo stanovanj, seveda, če se zopet ne bo pojavil nekdo, ki bo znal zavrteti klopotec v svojo smer. Pri reševanju vseh teh problemov bi moralo imeti vsekakor mnogo večjo veljavo Stanovanjsko podjetje Ptuj, ki je sedaj le še nekakšen uslužnostni servis, ki je čestokrat primoran izdati dokument o dode- litvi stanovanja, saj ga na to prisilijo delovne organizacije s svojo kredit- no politiko. Zelo kočljivo je tudi vprašanje podkupnin za najetje stanovanja. Niso namreč redki primeri, ko mora ta ali oni plačati dosedanjemu najemniku tudi po dva stara milijo- na dinarjev, če hoče, da bo prišel do svojega stanovanja. To pa je vseka- kor kaznivo dejanje, vendar znajo ti ljudje svoje dejanje tako spretno prikriti in zaviti v bele rokavice, da izpadejo popolnoma nedolžni. Vpra- šanje je le, kako dolgo bomo to še dovoljevah? MEZGOVCI - ŽRTEV VODNE STIHIJE (Nadaljevanje s 3. strani) poplavila ves predel Mezgove. Kdo je krivec, se sedaj sprašujemo mi. Ali vaščani, ki niso popravili zapornice ali vodna skupnost. Voda je usahnila ali odtekla iz Mezgove in tudi drugih poplavljenih področij, ostali pa so ljudje, brez domov, ki so na milost in nemilost prepuščeni dobri volji sosedov in sorodnikov, ki so imeli to srečo, da jih voda ni dosegla. Čeprav se vaščani še vedno niso popolnoma opomogli od prestanega strahu, so že začeli popravljati domove in si tako urejati vsaj zasilna bivališča. Nekoliko jim je že priskočil na pomoč občinski odbor rdečega križa, ki je prizadetim družinam poslal sicer skromen denarni prispe- vek in pa nekaj posteljnega perila in oblek. Prav bi bilo, če bi tudi prebivalci ptujske in drugih občin prispevali vsaj skromen delež k obnovi te uničene vasi. Vsak naj pomisli na to, da v nesreči najprej spoznaš prijatelja, in mislimo, da so vaščani Mezgove preživeli dovolj hudo nesrečo, da bi se naj vsak občan počutil prijatelj teh na mah obubožanih ljudi in bi jim poskusil po svojih močeh pomagati. Zavedajmo se, da pregovor: ,.Danes meni, jutri tebi", še vedno velja in nihče ne ve, kdaj bo sam potreben pomoči drugih. Tekst in foto: Silva Spolenak ■ Postopoma asfalt v večjih krajih občine v današnjem modernem času vsi stremimo za kar največjim udobjem in avtomatizacijo. Avtomobili niso več ,luxuz", kot so bili pred nekaj leti, ampak so postali že nujno potreben družinski ,,rekvizit" Vozi- mo se z njimi po asfaltnih cestiščih, mnogo premnogokrat pa zavijemo tudi na makadamsko stranpot. In takrat se za nami dvigne oblak prahu, ki zapraši vse kar leze in gre pred in za avtomobilom. Vaščani ob taki cesti preklinjajo avtomobile in šoferje, šoferji pa ceste in gluha ušesa pristojnih cestnih podjetij in „financ ministrov". Ker pri nas republika kot širša družbenopolitična skupnost ,,nima" sredstev za modernizacijo cestišč, so občani v posameznih manj razvitih občinah, ki so tako že dovolj prizadete zaradi svoje manjrazvito- sti, primorani seči v že tako plitev žep in si sami priskrbeti prepotrebna sredstva za asfalt. Z referendumi so se vaščani v mnogih krajevnih skupnostih ptuj- ske občine odločili za krajevni samoprispevek. V marsikateri druži- ni so si, če lahko rečem, od ust odtrgali, da so zbrali določen znesek za obnovo cestišča. Na ta način so že v mnogih vaseh uspeli za vedno odstraniti prah s cest, saj se je v lanskem in letošnjem letu odločilo za to obliko finansiranja (s samoprispevkom) že več vasi na ptujskem in dravskem polju. Vzgledi vlečejo in za Hajdino, Kun^oto, Gerečjo vasjo, Turniščem, Dornavo, Apačami, Lovrencem, Vidmom in drugimi vasmi, je prišla na vrsto tudi cesta med Muretinci in Stonjci. Svojemu namenu so jo svečano izročili v nedeljo, 23. julija, ko se je na vaškem središču zbralo precej vaščanov, veselih, da so dočakali ta veliki dan. Zbrane je pozdravil predsednik krajevne skupnosti Go- rišnica Franc Petrovič, kije poudaril važnost tega dogodka. Besedo je predal Francu Belšaku-Simonu, čla- nu pripravljalnega odbora, ki je v nekaj kratkih obrisih predstavil vse dejavnike, ki so vplivali na odločitev vaščanov. Izrekel je priznanje vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je dobila cesta od^uretinc do Stonjc asfaltno prevleko, v dolžini 2600 m. Predračun, ki ga je predložilo komunalno podjetje iz Ptuja znaša 40 starih milijonov, ki jih bodo zbrali vaščani, s pomočjo komunal- nega sklada pri skupščini občine Ptuj. Preden je svečano odprl cesto, je pozdravil vaščane tudi predsednik SO Ptuj, Franjo Rebernak, ki jim je k uspehu čestital in pohvalil njihovo prizadevnost in doslednost pri začetnem delu. Spregovoril je tudi eden izmed vaščanov, ki je spomnil navzoče na to, da bo sedaj ta cesta dobila tudi večkrat obiske organov prometne milice, ki so se je doslej izogibali, zaradi večnega prahu. Potrebno jo bo tudi opremiti s prometnimi znaki, ki jih doslej ni bilo. S tem bo nastal problem tudi za voznike traktorjev, ki so do'slej lahko vozili z neregistriranimi vozili, sedaj pa se bo to vse spremenilo. Kljub temu pa upamo, da bodo marljivi vaščani uspešno prebrodili tudi to oviro in bo vsem v največje zadovoljstvo to, da vse njihovo razpravljanje ni ostalo le pri goHh frazah, ampak so z dejanji dokazali vsem tistim redkim nejevernim Tomažem, da je le v slogi moč. -s Tako imamo spet eno cesto več, v občinskem prometnem omrežju. V oči pa nas vse bode dejstvo, da bodo sčasoma vse vasi dobile asfalt, na občinskih in nekaterih republi- ških cestah pa se še vedno kadijo oblaki prahu. Kdaj botlo očitki naleteli tudi pri republiških cestnih organih na posluh, pa ne vemo. Upajmo, da bodo počasi tudi tam spoznali, da je zadnji čas, da se spomnijo tudi na manj razvite občine in jim odrežejo vsaj majhen košček od hleba kruha. Tekst in foto: S. S. STRELA UNIČILA DOLGO- LETNI TRUD v četrtek, 20. julija 1972 je v popoldanskih urah udarila strela v gospodarsko poslopje Ivana Ivanči- ca iz Lancove vasi pri Vidmu. Ogenj je uničil več kmetijskih strojev, ki jih _ niso utegnili umakniti pred uničujočim rdečim petelinom, zgo- rel pa je tudi osebni avto fiat 750. Nastala je velika materialna škoda, ki pa je v času našega obiska še niso ocenili. PRETIRAVA Ves iz sebe vpije mož nad ženo: — ,,Vem vse! Varaš me z nekim šampionom v atletiki." — »Pretiravaš kot je to tvoja stara navada. Sto metrov v 10,8 sekundah imenuješ šampion"? je odgovorila žena. i TEDNIK — ČETRTEK, 27. julija 1972 STRAN 5 VIKTOR PISLAK - KMET. POSLANEC IN PREDSEDNIK KS Viktor Pislak - kmet in poliw;m delavec Ptujčanom ni neznan, ven- dar ga ljudje poznajo bolj kot politika - republiškega poslanca in predsednika krajevne skupnosti Maj- šperk. Toda, Viktor ima v Lešju 22 tudi lepo urejeno, preusmerjeno kmetijo, ki ji daleč naokoli ni enake. Tistega dne, ko me je pot vodila v Lešje k Pislakovim, nisem imel sreče. Gospodarja in gospodinje ni bilo doma. Hčerki sta mi povedali, da oče in mati delata v vinogradu, ki leži pol ure hoda iz vasi v hribih nad Koritnim. Kljub vročini, ki je bila skoraj neznosna, me je radovednost vlekla v hrib, po dolgi in lepo urejeni povi cesti, kajti Viktorja Pislaka sem hotel natančneje spo- znati. Hotel sem zvedeti kakšen je Viktor kot kmet, kot republiški poslanec in kot predsednik krajevne skupnosti. Po dolgi in naporni hoji mi je uspelo priti do novega, šele tri leta starega vinograda. Viktorjeva žena si je dala opravka z vezanjem mladičja, ki je v letošnjem letu zraslo kot še nikoli. Zraven nje pa je koracala najmlajša hčerkica. Gospodar Vik- tor pa je škropil, kajti po deževnem vremenu je moral to delo takoj opraviti, ker je obstojala nevarnost raznih bolezni. Kljub delu si je vzel nekoliko časa in kmalu sva pričela najin pogovor. VIKTOR PISLAK - KMET Najprej je Viktor, čisto moker od znoja, dejal: ,,Nimamo mnogo vino- grada, toda delati z navadno hrbtno škropilnico je zelo težko. Morali bomo kupiti motorno." - Koliko hektarov meri vaša kmetija in s katero kmetijsko panogo se največ ukvarjate? ,,Naša kmetija je precej velika in meri skup^ z gozdom 14 ha. Precej let se ukvarjamo pretežno z živino- rejo in to s pitanjem telet na težo 200 kg. V posamezni skupini imamo navadno okrog 100 telet. Zraven tega redimo tudi krave mlekarice. Sedaj imamo šest krav in štiri telice. Prej, ko še nismo obnavljali hleva, smo pitali tudi bike." - Omenili ste obnovo hleva. Kaj ste v hlevu že napravili in kaj še boste? ,,Pri nas je pač navada, da vedno gradimo. Najprej smo napravili bok- se za teleta in veliko jamo za gnojnico. Telečji boksi so na rešet- kah, kar nam prihrani mnogo dragocenega časa, zlasti še sedaj, ko na kmetih primanjkuje delovne sile. Tudi hlev za odraslo živino bomo uredili tako, da bo v njem čim manj dela in še to bo prijetno. V novem hlevu, ki bo tudi na rešetkah, bo 20 stojišč in takrat bom^ redili 10 krav mlekaric, nekaj telic, ostalo pa bike. Z delom v hlevu bi v glavnem končaU takoj, ko bomo dobili cement." - Ko boste končaU z adaptacijo hleva boste lahko spali bolj mirno, saj bo s tem vaša kmetija popolno- ma mehanizirana in preusmerjena. Ah imate v načrtu še kaj drugega? ,,Preusmeritev kmetije je zelo dolg proces, ki se skoraj nikoli ne konča. Komaj urediš eno, že te čaka drugo. Sam proces preusmeritve sili kmeta, da gradi in kupuje vedno nek^ novega - boljšega. Ko bomo zgradili hlev in dopolnili čredo, bomo razpolagah z veliko količino gnojni- ce in morah bomo kupiti stroje za gnojenje. Samo traktor in cisterna sta premalo. Lani smo zgradili tudi nov silos, v katerega lahko spravimo 100 kub. m silaže. Uporabljamo ga le za koruzno silažo. Če bomo hoteli pravočasno kositi in imeti kvalitetno krmo, bomo morali zgra- diti še en silos z istimi kapacitetami. To pa nam bo zopet narekovalo nakup naprave za siliranje. Čim prej pa bomo morah kupiti in urediti tudi napravo za dosuševanje sena." — Kot kmet z preusmerjeno kmetijo uporabite tudi precej umet- nih gnojil. Kohko in katere največ uporabljate? „Zelo močno gnojimo z gnojevko, ki je imamo že sedaj v izobilju. Vendar kljub temu uporabljamo precej umetnih gnojil. Poleg 40 kub. m gnojevke na hektar, smo lani potrosili 5 ton superfosfata, eno tono nitrofoskala in eno tono dušičnih gnojil. Opazili smo, da smo trosili še premalo fosfornih gnojil, to pa zaradi velike količine dušičnih gnojil v gnojevki." - Katere kulture največ prideluje- te na njivah in kako imate urejene čredinske pašnike? ,,Na njivah pridelujemo največ krmilnih rastlin in sicer koruzo. Le eno četrtino njiv zasejemo vsako leto s pšenico. To pa zaradi kolobarja in da lažje uničujemo plevel. Urejen imamo tudi čredinski pašnik s sedmimi čredinkami. Žal pa nimamo možnosti za ureditev pašno košnega sistema. Viktor se poleg številnega dela na kmetiji ukvarja tudi s svojim poslan- skim delom. V svoji mandatni dobi je zelo aktivno sodeloval v razpravah za starostno zavarovanje kmetov in drugih. V odboru za socialno politiko in zavarovanje je podal marsikateri pedlog, ki ga je skupšči- na pozneje tudi osvojila; sicer pa pravi, da je v skupščini deset kmetov in da so mnenja poslancev — kmetov v skupščini zelo upoštevana. Celo bolj kot mnenja in predlogi ostalih poslancev. To pa je vsekakor zelo razveseljivo. - Znano je, da opravljate številne politične funkcije tako republiške, kakor tudi v občinskem merilu. Kako pa uskladite delo na kmetiji s političnim delom? ,,Tega več ne zmorem. Vsak teden sem po tri dni na raznih sejah. Doma pa zaradi tega gara in trpi vsa družina. Najbolj pa me jezi, ker me v razne politične občinske forume volijo brez moje vednosti. Zato nekaterih funkcij sploh nočem in ne morem opravljati. Jaz sem še vedno kmet in od dohodka iz kmetijstva preživljam družino. Po končani mandatni dobi se bom rešil vseh funkcij in šele takrat zaživel bolj mirno življenje ter se posvetil samo kmetiji." - V sedanji družbi dajemo vedno večji poudarek razvoju kmetijstva. Kakšna je po vašem mnenju bodoč- nost te, najstarejše gospodarske panoge? ,,Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti. Mislim pa, da na raz- drobljenih kmetijskih površinah za našega kmeta ni nobene bodočnosti. Kmetije bi morale imeti najmanj deset hektarjev obdelovalnih po- vršin, k^ti edino takrat se izplača tudi nakup mehanizacije, brez katere si prav tako ne morem zamišljati bodočnosti kmetijstva. Sicer pa misUm, da se bodo kmetje morali bolj povezovati v strojne skupnosti zaradi cenejšega nakupa kmetijskih strojev. | VIKTOR - PREDSEDNIK KS - Kaj so ljudje v krajevni skupnosti v vaši mandatni dobi že naredili in kaj bi še lahko? ,,Reči moram, da smo že precej naredih. Predvsem pri popravilu krajevnih cest. Vendar bi lahko še mnogo več, če bi bili ljudje složni, skratka, če bi bili vsi zainteresirani za isto stvar. Vedno pa se najde nekdo aU celo skupina ljudi, ki to ali ono akcijo onemogoči, kar privede tudi do prepirov med krajani. Ob koncu pa naj povem še, da zelo dvomim v ponovni referendum za krajevni samoprispevek, kajti sedanji ni bil izkoriščen za asfaltiranje ceste Ptuj-Majšperk, kakor je bilo dogo- vorjeno." To je le del pogovora, ki sva ga imela z Viktorjem Pislakom - kmetom in politikom. Upam, da smo vsaj delno spoznali njegovo obojestransko delo. Komaj sem se poslovil, že je naložil škropilnico na rame in nadaljeval s svojim delom, kajti naslednji dan je moral na sestanek v Ljubljano in zopet bo . morala žena ostati, kot že toliko- krat, sama na kmetiji. Pri delu pa ji bodo tri hčerke edina pomoč. Milan NoAuna ODPLAVLJENI NAČRTI Zvedeli smo, da je v Vidmu ob Ščavnici že nekaj časa gostovala kiparska kolonija, ki je pripravljala formo vivo iz lesa. Predstavljala naj bi kmečko življenje od Gubčevih uporov, do Lackovih narodnoosvo- bodilnih prizadevanj in bojev. Ker smo se zavedali, da bi delo mladih umetnikov, ki se popolnoma samo- stojno spoprijemajo s kiparskim dletom in kladivom, zanimalo tudi bralce Tednika, smo se v nedeljo dopoldan polni optimizma in rado- vednega pričakovanja odpravili v naše lepe Slovenske gorice. Po tihem smo upali, da bomo imeli srečo in še pravočasno prispeli v Videm, kraj, ki je gostil mlade kipaije iz različnih krajev Slovenije. Nekaj gramov optimizma smo izgubili že, ko smo se peijaU proti Mostju. Na obeh straneh ceste je namreč voda preplavila strugo in se razlila po travnikih in njivah. Zalila je pšenična polja in odnašala požeto snopje. Hiše so se naenkrat znašle v objemu blatne vode in stanovalci so bih prisiljeni ostati v domovih, če niso imeU možnosti, da se s čolnom odpeljejo do ceste. Pretresel nas je pogled na vsa ta polja in domove, pogled na pravo jezero sredi ravnine, jezero, ki se kakor čez noč pojavi in napravi tako vehko škodo, jezero, ki pahne v nesrečo toHko ljudi. Peljali smo se naprej, a ne daleč, ker nas je ustavila voda, ki je drla žez cesto. Malo smo oklevali, nato pa zapeljaU čez prvo oviro. Oddah- niU smo si, ko smo se ozrli nazaj in videh, da je 20 m preplavljene ceste za nami. Le kako globoka je voda in če bi se dalo priti čez. Mi smo z našim fičkom ostah raje kar zadaj, na repu kolone in smo spoštljivo dali prednost rekordu, taunusu in volksvvagnu. Ko pa so njih lastniki obupano odkimali z glavo, smo jo hitro ucvrh nazaj v naš avto in se postavili na čelo kolone, ki se je razočarana vračala nazaj proti Pulju. ,,Preplavili" smo našo prvo oviro, ki je bila že za nekaj mm višja in si oddahniH, ko smo spet bolj ,,suho zadihaU." Šoferji, ki so prihajali iz ormoške strani so nam odsvetovali da bi šli po tisti poti, zato smo sklenili poskusiti srečo in priti do cilja preko Vitomarc. Prvi most je bil še suh, pri drugem pa nismo naleteU na nič boljšo sliko kot v Mostju. Nekaj avtomobilov n§ eni in ista podoba na drugi strani ceste, vmes pa deroča voda ki je vsakemu, ki bi jo poskusil prebresti, grozila, da ga odnese s seboj, vmes pa deroča voda ki je vsakmeu ki jo poskusil prebresti, grozila, da ga odnese s seboj. Torej je bila tudi ta pot neprehod- na. Ni nam preostalo nič drugega kot obrniti se in-se po nakrajši poti vrniti od koder smo prišli. Žal nam je bilo, ker nismo mogli izpolniti obljube, ki smo jo daU Ivanu Kreftu, ko nas je prišel v petek povabit, naj si pridemo v Videm ogledat te mlade, mnogo obetajoče umetnike, a voda je kakor mnogim drugim, tudi nam odplavila lepe načrte. Upamo, da bo Videm s svojo lepo okolico še večkrat gostitelj takih in podobnih srečanj umetnikov in da nam bo narava takrat s svojimi muhami boli naklo- njena. S. S. Namesto pogleda na umetniško forma vivo v Mdmu ob Ščavnici, vam predstavljamo Pesnico pri Vitomarcih, ki sije ustvarila kar dve strugi. 6 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 27. julija 1972 VAŠKA MLADINA IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE Vaška mladina (mladi v starosti od 14 do 27 let, ki živijo na podeželju) se zelo malo vključujejo v družbeno politične organizacije, izjema je le ZMS. Člani ZK so med njimi prave „bele vrane" Zaradi močnega pritiska okolja (močnejši neformalni odnosi in s tem tudi močnejša neformalna kontrola kot v mestu) ter nasproto- vanja staršev mladi na vasi niso pripravljeni vstopiti v ZK, kljub temu, da se svetovni nazor mnogih' ne razlikuje od prepričanja komuni- stov. Tudi sama ZK ne deluje zmeraj po želji mladih. Najhuje ji zamerijo nedoslednost pri izvjanju spjejetih programov in resolucif, neučinkovi- tost („eno govorijo, drugo delajo") Tudi negativni vzglecU posameznih ^komunistov", ki izkoriščajo ZK le kot odskočno desko.za doseganje svojih lastnih ciljev, ' niso preveč ' privlačni. VeUk del vaške mladine se čuti zapostavljene, menijo pa tudi, da ZK preveč zapostavlja človeka kot posameznika, zlasti kmeta. Dokaz zato naj bi bil zelo nizek odstotek kmetov v ZK: Relativno malo je tistih, ki niso pripravljeni vstopiti v partijo zarad svojega verskega prepričanja ali drugačnega svetovnega-nazora. Reli- gioznost sama ne predstavlja poseb- nega problema med mladimi vašča- ni. Skoraj polovica mladih je v svojih odgovorih izjavila, da je vernih, vendar se je pozneje izakazalo, da enačijo vernost odgo- vorih izjavila, daje vernih, vendar se je pozneje izkazalo, da enačijo vernost in le slaba četrtina iz verskega prepričanja. Mnogim pred- stavlja nedeljski obisk cerkve edino obliko razvedrila, ki ga na podeželju močno primanjkuje. V cerkev hodijo tudi zato, ker hodijo skoraj vsi sosedje, znanci in prijatelji. Mladi pripisujejo ZK precejšen vpliv v naši družbi in menijo, da je njen obstoj koristen za našo družbo. Manj?i pomen pa pripisujejo komu- nistom pri vplivanju na sprejemanje pomembnih odločitev v njihovem kraju. Na to njihovo mnenje vpliva dejstvo, da je na vasi zelo malo komunistov, pa še ti navadno niso iz kmečkih vrst, temveč so to delavci, zaposleni v bližnjem mestu ali pa učitelji. Več vpliva pa pripisujejo ZK na občinskem nivoju, kjer je njen vpliv, po mnenju mladih, takoj za vplivom predsednika občine. PROBLEMI VAŠKE MLADINE Najhujši problem vaške mladine predstavlja pomankanje prostorov, kjer bi se lahko mladi zbirali in organizirano delovali. Marsikje nale- ■ tijo na nerazumevanje krajevnih organizacij in starejših vaščanov (rnladi tožijo, da starejši sploh ne sprejemajo njihovih predlogov in argumentov iz preprostega razloga, ker se jim zdijo še preveč „zeleni"). Hud problem je tudi vedno večja migracija mladih v mesta ali v tujino, zlasti na kmetijah pa ostajajo ostareli starši, ki predstavljajo poseben socialni problem. Ce bi jim uspeli poiskati več prostih delovnih mest, bi mnogi mladi, ki sedaj odhajajo v tujino zaradi želje po večjem zaslužku in pomankanja delovnih mest, ostali doma. Kljub temu, da med mladimi prevladuje precejšnja pasivnost, so željni znanja, kar dokazuje množič- no obiskovanje razhčnih tečajev in predavanj, ki jih ponekod močno pogrešajo in jih želijo še več. Ker med mladimi vlada precejšna ne- seznanjenost z družbeno-političnimi dogajanji pri nas in v svetu, bi lahko ZK ali ZMS angažirali razhčne predavatelje, ki bi na nevsiljiv in zanimiv način seznanili mlade s problemi, ki tarejo našo družbo in jim dali tudi ustrezno strokovno razlago. Seznanili bi jih tudi z razvojem samoupravljanja, s katerim so zelo slabo seznanjeni. AKTIVNOST MLADIH VAŠČANOV V okviru danih možnosti se večina mladih vaščanov vključuje v različna društva (TVD Partizan, Folklorne skupine, Kulturno-pro- svetna, gasilska, planinsko, taborni- ško .,. .). Glavna ovira njihovega vključevanja sta pomankanje dru- štev in časa (zlasti mladih, ki delajo na kmetijah). Bolj so društva aktivna in močna, več imajo svojih članov (Markovci, CirHovce). Ker se večina teh društev nahaja v velikih finančnih in materialnih težavah, bi družbeno politična skupnost s svojo finančno in materialno pomočjo pomagala zmanjševati odstotek pa- sivne mladine. ZMS, kateri mladi na vasi najbolj zaupajo in se vanjo tudi najbolj množično vključujejo, bi se morala povezovati z ostalimi druž- beno poUtičnimi organizacijami, ker bodo le tesno povezani uspeli premagati nezainteresiranost, pasiv- nost in politično apatičnost vaške mladine. MLADI IN KRAJEVNO ^ ' SAMOUPRAVLJANJE Mladi na podeželju so želo malo vključeni v krajevno samoupravo in imajo, po lastnem mnenju, zelo malo možnosti vplivanja na spreje- manje pomembnejših odločitev nji- hovega kraja. Z vaškimi odborniki prihajaj zelo redko v stike in nanje ne morejo vphvati s svojimi argumenti. Razlogi so razhčni: mladi se dostikrat ne čutijo dovolj sposobne zaradi svoje mladosti, da bi lahko starejšim odbornikom, ki so jih večinoma izvolili starejši vaščani, kaj predlagali. Precejšen del krivde je pa tudi na samih odbornikih, ki gledajo z nezaupa- njem na predloge svojih mladih sovaščanov. Vaški mladini bi bilo potrebno omogočiti večjo možnost vključeva- nja v delovanje krajevnih samo- upravnih organov in jih seznaniti z njimi. Prek ZMS bi morali imeti možnost dajanja konkretnih predlo- gov in pripomb na delovanje samoupravnih organov. S tem bi se povečal interes" mladih za samo- upravljanje, ne le na področju vaške skupnosti, temveč celotne družbe. BOŽO GLAZER Po poteh domicilne enote - 142 Bistričanov v okviru praznovanja 30. obletni- ce ustanovitve partizanske vojske, je občinska konferenca ZMS Slov. Bistrica izvedla v času od nedelje, 2. julija, do torka, 4. julija, tro-dnevni pohod mladih iz področja občine Slov. Bistrica, po poteh domicilne enote. Že nekaj dni pred odhodom je vladalo med rhladimi veUko zanima- nje, še posebno, ker je bil to eden od maloštevilnih tako množičnih pohodov mladine te občine. Da bi ostal pohod vsem udeležencem v kar najmočnejšem spominu, je OK ZMS Slov. Bistrica za vse udeležence nabavila tudi posebne srajce z našitki enote. V zgodnjih jutranjih urah omenje- nega dne se je v vrtu za zgradbo družbenopolitičnih organizacij zbra- lo približno 120 mladih iz vse bistriške občine. Formirali so briga- do, ki se je po uvodnem govoru predsednika ZZB NOV občine Slov. Bistrica Maksa Peklarja, odpravila proti osnovni šoli Pohorskega odre- da v Slov. Bistrici, kjer so se seznanili z zgodovino šole. Pot so nadaljevan ob tovarni IMPOL do spomenika NOB v Visolah. Sedaj so imeh za seboj že prve korake po bistriškem Pohorju in težko je bilo verjeti posameznikom, da bodo tri dni dolgo pot prehodili, še posebno zato, ker je bilo med njimi tudi več takšnih, ki niso bili vajeni več urne hoje po hribih. Pred spomenikom v Visolah so se mladi seznanili z zgodovino največje delovne organizacije na področju- občine, Impolom in z zgodovino NOB južnega dela Pohorja. Brigada si je za naslednjo točko izbrala'znamenito vasico Tinje, kije v času NOB dala pomembni prispe- vek za uspešne boje proti okupator- ju. Tako so se udeleženci brigade okoli 10. ure ustavili pred spomin- sko ploščo na osnovni šoU v Tinju, kjer so se seznanili z zgodovino kraja. Prvi dan pohoda brigade bistriških mladincev so nato nadaljevali prek bolnice Jesen, znanega turističnega objekta pri Treh kraljih, ob Črnem jezeru do Osankarice, kjer so se združili z Oplotniško skupino, kate- ra je štela 22 mladih, in je ta dan odšla iz Oplotnice prek Peska na Osankarico. Sestavljali sojo mladi iz aktivov ZM Kebelj, Oplotnica in Zg. Ložnica. Po predaji raporta brigadi, se je Oplotniška skupina priključila slovenjebistriški. Skupaj so ta večer pripravili taborni ogenj in si ogledali muzej borcev Pohorskega bataljona. Na mitingu, katerega so pripravili ta večer, so se mladi pogovarjali z nekaterimi borci. Naslednji dan pohoda je brigada obiskala poslednje bojišče legendar- nega Pohorskega bataljona. Tri žreb- Ije, kjer so pripravili komemoracijo in si nato ogledaU mesto bojišča. Po vrnitvi na Osankarico, so odšli prek Božjega do Koritna, kjer ser obiskali tehniko Mernik. Pot jih je nato vodila prek Lačne gore (mladi so bili dovoj siti, saj so imeli obilno partizansko hrano) nad Oplotnico, kamor so prispeli v poznih večernih,, urah. Iz primerno izbranega mesta so nato udeleženci pohoda opazo- vaU napad na Oplotnico, katerega so uspešno izvedli pripadniki JNA garnizona Pohorski bataljon iz Slov. Bistrice. Po končanem napadu so mladi vkorakaU v Oplotnico, kjer so predali raport o izvršeni dosedanji poti brigade, nato pa so za prebival- ce tega partizanskega kraja pripraviU miting s kulturnim programom, v katerem so prav tako uspešno sodelovali udeleženci brigade, spo- minov in novih prijateljstev, pridob- ljenih na dvodnevni poti po bistri- škem spominov in novih prijatelj- stev, pridobljenih na dvodnevni poti bo bistriškem Pohorju, z autobusi odpeljali proti Ljubljani, kjer so se v Zadobrovi udeležili skupaj z podob- nimi brigadami iz vse Slovenije in drugo mladino ter udeleženci NOB, osrednje proslave ob 30-letnici slo- venske partizanske vojske. V življenju bistriške brigade je bilo vehko zanimivih trenutkov, veHko je bilo tudi smeha, morda tudi kakšen žulj in mnogo novega doživetja, katero je mlade navdušilo, da bi podobna srečanja mladih organizirali še večkrat. Brigada, ki je dva dni uspešno prehodila pot Pohorskega odreda in nato bila na svečani proslavi v Zadobrovi, sta vodila komandant brigade Zmago Plajh in komisar Franc Komelj-Franta. VH ZAVARUJTE SEBE IN VAŠE PREMOŽENJE PRI ZAVAROVALNIC! „SAVA"! Zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije. Pisairna v Ptuju: Krempljeva ul. 8, tel. 77-028. TEDNIK — ČETRTEK, 27. juUja 1972 STRAN 7 Gasilski »napad« na Ormož Na Mestnem trgu v Ormožu so se postrojili vsi ..nastopajoči" z vso svojo tehniko. Uan vstaje Slovenskega naroda — 22. julij - so si gasilska društva s področja gasilske zveze občine Ormož izbrala za svoj gasilski dan. Minulo soboto so zato bile v Ormožu velike gasilske vaje in druge svečanosti. Prireditve so bile namenjene počastitvi dneva vstaje, 80-letnici rojstva maršala Tita, VII kongresu slovenskih gasilcev in I. dnevu gasilcev občinske gasilske zveze Ormož. Veliko gasilsko vajo je izvajalo 10 gasilskih društev z 12 napadalnimi skupinami. Sodelovali so pripadniki civilne zaščite in rdečega križa. Skupaj so prikazali delovanje teh organov v primeru morebitnega vojaškega napada na mesto Ormož in tako povzročenega požara v vzhodnem delu mesta. Skupno je v vaji sodelovalo 180 gasilcev-opera- tivcev, ki so razvili nekaj nad 1.500 metrov raznih gasilskih cevi. Vodo je pošiljalo 11 motornih brizgaln. Prvi napad je izvedlo gasilsko društvo Ormož iz hidranta z dvema napadalnima skupinama. Drugi na- pad na „goreče" objekte sta izvedli gasilski društvi Ormož in Hardek. Obe enoti sta imeli nalogo vzposta- viti verižni sistem dovajanja vode na' goreči objekt v dolžini 350 metrov. Tretja napadalna skupina, ki so jo sestavljale enote gasilskih društev Središče, Obrez in Pršetinci so izvedle napad v verižnem sistemu iz reke Drave. Četrta napadalna skupina sestavljena iz enot gasilskih društev: Velika Nedelja, Ključarovci in Bresnica so pravtako izvedle verižni napad na „goreče" objekte z vodo iz Drave. Peta napadalna skupina, ki je bila sestavljena iz gasilskih društev: Ivanjkovci, Mi- klavž in Trgovišče je pravtako izvedla verižni napad z vodo i? Drave. Ekipa gasilskega društva Ormož, ki ima vse priprave za reševanje na vodi, je zaradi razmočenega terena ob Dravi, postavila svoj čoln v bližini, saj bi lahko prišlo do spodrsljajev v vodo — motork ali pa gasilcev. S tem je bila podana varnost na vodi in ob vodi. V ,,ogroženem' in ,.gorečem" objektu so bili tudi stanovalci, ki so bili ..hudo ranjeni in omamljeni tei poškodovani od opeklin, zlomov" in podobno. Reševanje le-teh iz „gore- čega" objekta, so izvedli pripadniki civilne zaščite in jih predali enoti rdečega križa, katera jim je nudila prvo pomoč. Rešilni avtomobil pa jih je sproti odvažal v bolnico. Vaja je bila izvedena tako usklajeno, učinkovito in hitro, da so ljudje na trenutke dobili občutek, da gre za res. Na Mestnem trgu v Ormožu kjer so bili ..goreči" objekti, se je zbralo precej ljudi, ki so z velikim zanimanjem spremljali vsa dogajanja. Po končani vaji so se vse gasilske enote zbrale na Mestnem trgu in postavile v vrsto sebe in svoje avtomobile. Obiskovalcem se je nudil izreden pogled. Vsa gasilska tehnika društev s področja občine Ormož je bila tu. Vsakdo je lahko ugotovil, da so gasilci res močna udarna sila. Pozneje so pristopila tudi druga gasilska društva (deset jih ni sodelovalo v vaji). Skupaj so oblikovali povorko, ter odkorakali pred gasilski dom Ormož. Tu je domače društvo pripravilo proslavo I. dneva gasilcev občinske gasilske zveze in prevzem nove motorne brizgalne gasilskega društva Ormož, Na svečani tribuni so se zbrali številni predstavniki družbenega in gospodarskega življenja občine Or- mož, gostje iz sosednjih občin in drugi. O pomenu prvega dneva ormoških gasilcev je spregovoril predsednik občinske gasUske zveze Franček Pucko. Povedal je. da so si" gasilci izbrali dan vstaje Slovenskega naroda za svoj dan zato, ker bi radi vsako leto počastUi velike dogodke iz leta 1941 in .,da pokažemo na svoje uspehe, o katerih je generacija pred nami lahko samo sanjala" S tem hočemo pokazati našim obča- nom, pa tudi tistim izven naše občine, gasilsko udarnost, disciplini- ranost, sposobnost in mehanizira- nost. To so štiri stvari, brez katerih si gasilske organizacije ne moremo zamišljati.'.' Lansko leto so člani gasilskega društva Ormož, ob svoji 85-letnici, prevzeli v uporabo nov gasilski avtomobil. Na sobotni prireditvi pa jim je izročil novo motorno brizgalno direktor gradbenega pod- jetja OGRAD Ormož, inž. Milaii Lukaček. Botrstvo sta si delila s pleskarskim mojstrom Francem Zemljičem iz Ormoža. Večino denarja za nakup nove brizgalke, znamke ,,SORA". so zbrali gasilci sami s svojim delom. Po vseh svečanostih, vajah in drugih manifestacijah ob I. dnevu gasilcev požarnega okoliša občinske gasilske zveze Ormož, v katerih je sodelovalo nekaj nad 400 ljudi, je gasilsko društvo Ormož pripravilo veliko veselico. Zgodilo pa se je kot že tolikokrat. Pričelo je deževati in „Veseli pastirji" so se skupaj z gosti morali preseliti v prostore gasilskega doma. Pravijo, da ormoški gasilci nimajo sreče z vremenom. Ne njihovih prireditvah že štiri leta zapored dežuje. Tako je bilo tudi to soboto. Deževati je pričelo po končanem „uradnem" delu. jr . Ob prvem dnevu gasilcev ormoške občine so ormoški gasilci sprejeli v uporabo novo motorno brizgalno. OGENJ ZARADI DIMNIKA Na poslopju stanovanjsko-gospo- darske hiše Veronike Panič iz Miklavža pri Ormožu je prejšnji teden izbruhnil požar. Ogenj se je pričel na podstrešju zaradi dotraja- nega dimnika, ki sploh ni bil ometan. Gospodinja je najprej opazila svetlikanje na kuhinjskern stropu. Odšla je ven in videla, da je že vse ostrešje hiše v ognju. Prišli so vaščani in rešili iz goreče zgradbe premičnine, medtem ko je ostrešje in strop hiše pogorelo. Ogenj je uničil tudi približno 3000 kg sena. PREMIKI ZEMLJE Velike poplave, ki so prejšnji teden zajele skoraj vse predele severovzhodne Slovenije, so tudi na območju občine Ormož povzročile več milijonsko škodo. Posebno prizadeti so nižinski predeli ob DrSvi in potokih: Pesmci, Trnavi, Črncu. Libanji ter Pušinskem. potoku in Lešnici. Voda je uničila ali poškodovala predvsem posevke na poljih, ponekod pa je prišla tudi med hiše in tekla čez pragove v kleti.^ Več milijonska škoda je nastala tudi v višinskih predelih ormoške občine. Zaradi obilnih padavin so v nekaterih novih plantažnih nasadih kombinata „Jeruzalem" Ormož opazili premike zemlje. Tako na primer na Gomili drsi v dolino velik kompleks novega nasada. Premike zemlje je^ tudi opaziti na vzhodnem delu griča ormoškega gradu. Plaz zemlje se je odmaknil tik ob grajskem zidu tako, da bi utegnil biti nevaren za celotno zgradbo. Meteorske vode so uničile tudi del prenovljene_ Kolodvorske ulice v Ormožu. Škodo cenijo na več milijonov starih dinarjev. Vodna stihija se je minule dni umaknila, ostala pa je za sedaj še neprecenljiva škoda. Predsednik občine Franc Novak nam je povedal, da bodo kmetje v smislu veljavnega odloka lahko uveljavljali ustrezne davčne olajšave. jr uničeni del Kolodvorske ulice v Ormožu NESREČA NE POČIVA ■ Pretekli teden so se zdravili ali se še zdravijo v jjtujski bolnišnici naslednji ponesrečenci: Lažje poškodovani: Franc Murko, Pobrežje pri Vidmu; Franc Antolič, Muretinci 58; Ivan Borko, Izola; Roman Drevenšek, Zg. Hajdina 99; Fran|o Panič, Grišinec 1; Janez Gorican, Savci 38; Stanko Toplak, Stogovci 4; Antori Toš. Drbetinci 52; Marija Meglic. Markovci 5; Stanko Lašič, Pršetinci 17; Zoran Milenkovič, Ptuj; Anton Sirec, Črmožiše 77; Marija Novak, Vinta- rovci 27; Ana Rotar, Kog 71; Janez Šprah, Podlehnik 89; Ivan Rajh, Draženci 53; Milošinovič Sternisa, Kraljevo; Viktor Franič, Stoperce 61; Lovrenc Kajzersberger, Kun^ta 32; Ferdinand Iskra. Draženci 5;, Janez Fuks. Jeršovci 69; Martin' Hazemnali. Lovrenc 44; Jože Gaberšek. Pavlove i 14; Težje poškodovana: Alojz Vodu- šek, Čermožiše 15; Ivan Beranič, Zg. Jablana 2. 8 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 27. julija 1972 30 letnica ustanovitve Slovenskogoriške čete 15. NADALJEVANJE KAJ JE OSOJNIK POVEDAL BARČKI O BOJU PRI MOSTJU Ko sta se Barčka in Osojnik srečala dan po zadnjem boju Slovenskogoriške čete v gozdu nad Vičavo, je Osojnik povedal, da so partizani popoldan 8. avgusta 1942 taborili v gozdičku Tešava, a ne ves popoldan, ker so se, preden so jih Nemci napadli, preselili v sosednji gozd Laze pri Pesnici. Ker so nameravali ponoči napasti orsžni- ško postajo v Juršincih, so popoldan počivali. Bil je izredno vroč poletni popoldan. Taborišče je stražil Franc Kramberger. Ko je opazil Nemce, je prebudil speče tovariše. Sklenili so, da se bodo umaknili k Pesnici. Toda, Nemci so jih obkoliU že tako blizu, da se niso več mogli umakniti, pač pa so se postavili za drevesa in s streli zadrževali bližanje sovražnika. Ko je hotel Kramberger poiskati boljše kritje, ga je prvega smrtno zadela sovražnikova krogla. Uporno se je bojevala trojica najmlajših, 20-letni Alojz Zavec, 21-letni Vinko Reš in 14-letni Kostja Reš. Mirko Reš in Franc Osojnik nista stala daleč od njih. S streli proti sovražniku sta se umikala proti Pesnici in tako razbremenjeva- la napad na tri tovariše v močvirni kotanji, ki so tam učakali smrt in se do zadnjega bojevali. Osojnik se je z Mirkom Rešem do teme zadrževal v gostem močvirju, nato sta oba odšla na Kicar. Mirko je od tam zavil proti domu, Osojnik pa v Janežovski vrh, kjer mu je Januševa hči očistila in povila rano na nogi. Tako je končal Osojnik svojo pripoved. Oba z Barčko sta bila vsa iz sebe spričo strašne resnice. Tragedija pa se je razpletala dalje. PO BITKI Kmet Janža Toplak iz Mostja je povedal, da so Nemci že 8. avgusta^ zvečer, ko so streli ob Pesnici utihnili, sklicali vaščane Mostja pred gozdiček Laze. Po krajih, kjer so ležali mrtvi partizani, je bilo videti, da je boj zavzel približno kilometer dolgo območje, saj je Kramberger ležal pri Gaberniku, pri Lazah pa drugi partizani. Ranjene partizane so morali prepeljati Pihlerjevi in Toplakovi s konji iz Mostja v Ptuj do sedeža gestapa. Vozil jih je pri Toplakovih zaposleni Jože Hvaleč. Ko so se približali sedežu gestapa v Ptuju, v hiši dr. Brenčiča, v sedanji ulici Heroja Lacka, so gestapovci odprli lesena dvoriščna vrata in odvrgli mrtve partizane na dvoriščni prag. Tam so jih pustili ležati še 9. avgusta, ko je bila nedelja in je mnogo ljudi hodilo ogledovat mrtve partizane. Zvečer so jih odpeljali na mestno pokopališče. Tja so iz bolnišnice pripeljah tudi mrtvega Draga Stojka. Za vse so skopali skupen grob v zapuščenem pokopa- liškem kotu. Čez tri dni po bitki pri Mostju se je v Vintarovcih ustrelil partizan Mirko Reš. Obupal je zaradi strašnega gorja, saj mu je okupator ob koncu julija zažgal dom staršev na Ojstrpvu, 30. julija i mu je ustrelil ženo Matildo, starše in dva otroka pa odgnal. Nazadnje sta padla še oba brata. Pod strašno težo udarcev je klonil, ko je v bolečini taval naokoli tri dni in ni našel izhoda. ' Gestapovci so takoj, ko so zvedeli o Mirkovi smrti, pridrveli v Zasede, kjer so ga našli v hiši, v kateri je pred odhodom v partizane s svojo družino stanoval. Odpeljali so ga v Ptuj in ga razstavili pred sedežem gestapa do naslednjega dne, nato je našel skupen zadnji dom s Sloven- skogoriškimi partizani na ptujskem pokopališču. Dalje prihodnjič V. R. TONČEK STAJNKO IME, KI PTUJSKI ATLETIKI VELIKO OBETA Tonček Stajnko - 18-letni atlet iz Ptuja Kramljali smo z 18-letnim atletom iz Ptuja Tončkom Stajnkom, ki je bil lani novembra izbran v Kidriče- vem za najboljšega športnika občine Ptuj. Takole se nam je predstavil: ,3em dijak III. letnika ekonomske srednje šole v Ptuju. Aktiven športnik sem že približno 4 leta. Najrajši treniram kraljico športa - ATLETIKO. Tudi košarka, rokomet in nogomet so mi pri srcu, toda spoznal sem, da lahko dosežeš vidnejše uspehe le, če se speciahziraš na panoge, ki ti najbolj ležijo. Zato so moje discipline predvsem tek na 400 in 800 m, včasih pa tudi troskok." - In že je stekel razgovor. - Kdo te je navdušil za ta šport? - je bilo naše prvo vprašanje. ,,Čarli Srdan, takratni večkratni članski prvak na 100 m v Sloveniji. Z njim sem večkrat šel na stadion, saj sva bila skoraj soseda. Tam sem ga opazoval pri treningu in tuhtal,, pozneje sem tudi sam poskusil z razHčnimi disciphnami in ko sem videl da ,,gre", sem začel resno trenirati." — Kakšni so pogoji za razvijanje te discipUne tukaj v Ptuju? ,,Težko je reči natančno, a mishm da so slabi. Slab je predsvem prostor za trening — steza na stadionu je do nedavnega bila skoraj vsa poraščena s travo. Sedaj so jo sicer začeli urejati, vendar vse to traja dolgo in ta čas moram trenirati kar po travi okrog igrišča, kar vpliva negativno na mojo kondicijo in pripravljenost. O trenerjih pa lahko govorim samo dobro, predvsem pa to, da so izredno prizadevni in da so skupaj z nami veliki optimisti, kajti trenirati ob takih pogojih — s tako slabo razpoložljivimi finačnimi sredstvi je svoje vrste umetnost, ki pa jo povsem obvladajo." - Tvoji najvidnejši uspehi, jih lahko nekaj naštetej? ,,Lani sem bil tretji na pokrajin- skem tekmovanju med Slovenijo in Verono v Italiji v teku na 400 m; drugi na republiškem tekmovanju atletskih disciplin teku na 400 m, 600 m in troskoku; na lanskem državnem prvenstvu v Novem Sadu pa sem bil prvi - seveda zopet v svoji disciplini. Zraven tega sem tekmoval na raznih občinskih in republiških tekmovanjih, ter na partizanskih mnogobojih v Ravnah in Prevaljah. Moje prvo večje tekmovanje in prvi večji uspeh pa je bilo 1. mesto v teku na 400 m na predlanskem republiškem tekmova- nju. Na letošnjem državnem prven- stvu atletike za starejše mladince v Splitu sem prav tako v moji disciplini dosegel s časom 50,8 četrto mesto; na partizanskem mnogoboju za prehodne zastave Maršala Tita v Šabcu pa si s kolegom Dr^om Skok deliva prvo in drugo mesto."............................ — Za tvojo disciplino je potrebno veliko treninga, kako se to ujema s šolo, ki jo obiskuješ? ,,Res je, da sem moral zaradi treninga aH kakšnega tekmovanja večkrat izostati od pouka, izgubil sem tudi marsikatero popoldne, vendar šola ni na ta račun nič trpela, nasprotno, dobil sem večjo voljo do učenja vendar nisem „piflar". Seveda sem se večkrat moral odreči marsičemu drugemu - večernim zabavam, kinu, ipd." No, sedaj so počitnice in Tonček ima dovolj časa za vse, toda na trening ne bo pozabil, pa naj bo na morju ali v planinah, kajti dober športnik kot je, mora obdržati stalno kondicijo, če hoče, da se bo njegova bogata zbirka medalj, pokalov in diplom še povečala. Želimo mu, da se bi! Tekst in foto: Martin Ozmec DESET DNI V KAŠTEL KAMBELOVCU V prvi izmeni ptujskih taborni- kov, ki smo taborili v Kaštel Kambelovcu pri SpHtuje bilo vreme vseh deset dni naklonjeno, čeprav je prvi dan kazalo drugače. Po celonočni vožnji smo 1.julija opoldne prispeli v naš tabor in se razmestili po šotorih. Mlajši taborni- ki in predstavniki starejše generacije pa so se nastanili v hišicah. Naši kuharici iz gimnazije so takoj preizkusili novo opremo, ki se je dobro obnesla, zakaj kosilo, ki sta ga pripravili, je bilo okusno. Živeli smo po taborniško. Vodila sta nas tovarišica in tovariš Šumand- lova. Najzahtevnejšo dolžnost je imel naš načelnik Vilko, prvi se je vsako jutro dvignil, potem pa s trobljenjem na rog vrgel iz spanja še nas druge, sicer pa ima prakso že od lani. Sledila je jutranja telovadba pod vodstvom tovariša Kraševca. Za tem je bil zbor, ko nam je tovarišica Šumandlova prebrala dnevni red, najpridnejši iz dežurnega voda je dvignil zastavo, vsi drugi pa smo peli taborniško himno. Po zajtrku smo pospravili šotore, komisija jih je vsakikrat ocenila. Nato smo se ves dan, do 17. ure kopali, seveda s' prekinitvijo zaradi kosila in popol- danskega počitka. Čas med 17. in 19. uro je bil namenjen delu po vodih in sprehodom. Pred večerjo smo še spustili zastavo, prav tako ob petju himne. Nato smo imeli prosto, do 2 1. ure vsi, gimnazijci pa smo lahko vsak drugi večer še šli plesat do 23. ure. Tak je bil v glavnem naš dnevni red. Vsak šotor je dobil tudi svoje ime, ki smo ga napisali na deščice in obesili na šotore namesto hišnih številk. Med seboj smo tekmovali, kdo si bo izmislil bolj duhovito ime,- naj jih nekaj naštejem: Zeleni apartma. Barabe I. klase. Radiator, Pod oskubljeno figo, pa do mistič- nih — Raj, Pekel itd. Nekateri smo šotore tudi notranje likovno opremi- li. Že drugi dan je tovariš Kraševec začel s tečajem za neplavalce. Bilje uspešen, zadnji dan so že vsi plavali. Imeli smo tudi razna športna tekmo- vanja. Razen tega še šaljiva tekmova- nja v veščinah, kot je - pospravlja- nje postelje v duetu, to je par povezan med seboj za levo roko in nogo. Tako nam zabave ni manjka- lo. Vsak večer smo imeli tudi glasbo. Ta je prihajala s plesišča, od katerega nas je ločila le ograja. Igrali. in peli so večinoma romantične popevke, ki se tako skladajo z večernim razpoloženjem ob morju. En dan smo namenili izletu v Split. Najeli smo dva vodiča, ki sti nam razkazala Dioklecianovo pala- čo. Mnogo sta nam govorila o Dioklecianu, o tem najmogočnejšem rojaku iz Dalmacije, nas opozarjala na zanimivo arhitekturo ... Za nas pa je bilo zanimivejše, ko smo se ob kipu Grgurja Ninskega razšh po splitskem trgu in pasli svojo rado- vednost. Zvečer 7. julija smo imeli ob tabornem ognju družabni večer, ki je krona vsakega taborjenja. Že prej smo po vodih skrbno pripravili program. Letos nam res ni manjkalo najrazličnejših točk. Ob tabornem ognju so zmagovalci športnih tek- movanj in tisti, ki so dobili najboljše ocene za šotore, prejeli nagrade — čokoladice! Večer smo zaključili s skupnim petjem. Tako nam je deset dni prehitro minilo. Bilo je sicer nekaj opeklin, nekaj prask in ježevih bodic v stopalih, zato pa veliko sonca, morja in smeha. ^ Jožica Fideršeki pjjiK — ČETRTEK, 27, julija 1972 STRAN 9 RAPOR VETERANOM BORBE Ormož - 22. julija. Danes je 105 živečih Maistrovih borcev — jstovoljcev za severno mejo, jeranov prve osvobodilne borbe in jfl^ za sedanjo Slovenijo, prazno- to velik praznik - razvitje svojega ,pora. Letos poteka 5 3 let od časov, ko ,je razlegala pesem naših rodolju- j,, ko so ob pesmi ,.To je jvenska zemlja" korakali za (vensko trobojnico in pod vod- ^.jni generala Rudolfa Maistra jjdljučili del slovenske zemlje k ulični deželi. Veliko in junaško je jj to dejanje, saj je naše ljudstvo, I je bilo 600 let teptano od jmanskih narodov, prvič zadihalo olj svobodno. Sobotna slovesnost ob razvitju (jpora je potekala v spominu na ^le težke čase. Prvi borci za (verno mejo so vsak s svojim ugeljčkom v gumbnici zasedali lepo ikrašeno dvorano Delavske univerze , Ormožu. Prapor jim je izročil liedsednik SO Ormož Franc Novak: Vi ste bili tisti udeleženci, tisti |ostovoljci, ki ste po štiriletni prvi svetovni vojrri, siti bojevanja in lačni svobodnega kruha stopili na branik slovenske zemlje in izbojevali ter začrtali našo severno mejo tam kjer sedaj je. Dragi borci za severno mejo, hvala za vaša velika prizade- vanja in nesebičnost. Nekateri od vas ste tudi drugič, to je v drugi svetovni vojni pokazali enako zavzetost in tudi drugič izbojevali svobodo. Obakrat ste stopali za našimi simboli borbe, zato tudi danes razvijamo nov prapor, za katerim boste stoapli vi in vsi mlajši in poznejši rodovi, ponosni na vaše uspehe. Ta, prapor naj bo simbol ponosa, .^mag in svobode." S temi besedami je Franc Novak razvil prapor in ga izročil praporščaku Francu Jeremicu, ki si je, preden je sprejel prapor, nadel bele rokavice. Potem ko se je praporščak zahvalil za zaupanje ob prevzemu prapora v varstvo, je predsednik Zveze Maistrovih borcev — prosto- voljcev za severno mejo občine Ormož, Ivan Rakuša pozdravil goste in povedal nekaj misli o pomenu njihove borbe za slovensko nacionalnost. Edvard Pajek, pred- sednik zveze rezervnih vojaških starešin občine Ormož pa je v svojem nagovoru podčrtal izreden pomen tega, da je zveza borcev — prostovoljcev za severno mejo, razvila svoj prapor ravno na dan vstaje Slovenskega naroda. S tem so najstarejši borci za sedanjo Slovenijo nedvomno najbolj prisrčno počastili 22. julij slovenski nacionalni praz- nik. V nadaljevanju sobotne svečano- sti, ki so ji prisostvovali vsi predstavniki občinskih družbeno- političnih in nekaterih gospodarskih organizacij ter tajnik republiškega odbora zveze borcev — prosto- voljcev za severno mejo, Franjo Kristan iz Ljubljane in pooblaščenec Mariborskega pododbora. Kari Ra- kuša so v krajšem kulturnem sporedu nastopili recitatorji osnovne šole Ormož in pionirski pevski zbor. Po svečanosti so se Maistrovi borci zbrali v ormoškem hotelu, kjer jim je predsednik občine, Franc Novak pripravil sprejem. Ob manjši zakuski in kozarčku Jeruzalemčana je tekla nikdar pozabljena misel na nekdanje dogodke in čase borbe Slovencev za severno mejo. jr. Predsednik SO Ormož, Franc Novak je izročil bojno zastavo praporščaku Francu Jeremicu. k končani slovesnosti ob prevzemu prapora smo naredili spominski posnetek še živečih borcev-prosto volj cev za evemo mejo, ki živijo na področju občine Ormož. Pred VI. dirko za državno prvenstvo v kartingu Dober teden dni nas loči od dirke li državno prvenstvo v kartingu, ki 10 letos v Ptuju 6. avgusta, kjer 'odo nastopili najboljši jugoslovan- iki tekmovalci. Organizator te dirke - Karting (lub pri AMD Ptuj - je bil ustanovljen leta 1969 na pobudo "iluziastov in z namenom, da združuje in razvija to najmlajšo Momoto-športno dejavnost. Tek- movanje z majhnimi, vendar zelo liitrimi vozili imenovanimi ..gokart" imajo v svetu in tudi pri "as vedno več privržencev — 'ekmovalcev in simpatizerjev. Med- narodna organizacija za automobil- ski šport FIA je v svojih pravilih tem "ozilom in tekmovanjem odmerila Pfsv toliko pozornost kot drugim '^'omoto športom. Dirke postajajo '^^ atraktivnejše, hitrejše in kvalitet- nejše. Organizacijsko je Karting klub pri AMD Ptuj samostojen klub s svojimi •"»vili, ki pa so vsklajena s ?3inoupravnimi akti matičnega dru- Od vsega začetka uspešno vodi ^'ub predsednik Franc Kranjc, kije "Krati tudi tekmovalec, ter neumor- sekretar Jože Čeh. Ustanovitev > kluba je AMD Ptuj vključila v društva, ki nimajo samo pridobitvene dejavnosti, ampak tudi 'Portno. ^edaj imamo pri AMD Ptuj tudi "'^'kros klub, ki z uspehom 5^H°Pa. S prireditvami v Ptuju pa je 'ustvo dalo svoj prispevek tudi k H^oju in uveljavljanju turizma v občini. Ob dirki se zberejo tekmovalci iz vse države, ki privabijo nekaj tisoč domačih in tujih gledalcev. Prva dirka - meddruštvena j^ bila v Ptuju ob praznovanju 1900-letnice mesta Ptuja. Že ta" prireditev je potrdila, da bodo Ptujčani sprejeli ta šport za svojega. Ocene in spodbude so bile ugodne in tako je že naslednje leto bila organizirana ena izmed dirk za državno prven- stvo, ki je bila sprejeta v program prireditev ob občinskem prazniku občine Ptuj. Kvaliteta in konkurenca iz leta v leto raste. Rastejo tudi potrebe tekmovalcev po boljših in uspešnej- ših strojih, ki pa niso poceni. Vzporedno s tem rastejo tudi zahteve varnostnih ukrepov, ki jih mora prireditelj zagotoviti. Naši tekmovalci dosegajo na tekmovanjih zelo ugodne rezultate. Tako so v pretekli sezoni dosegli naslednjo uvrstitev: V kategoriji 125 ccm je Rene Glavnik osvojil II. mesto in tako postal vice šampion Jugoslavije, Franc Kranjc IV. mesto in Viktor Cvetko XIII. mesto. V kategoriji 100 ccm pa so ptujski tekmovalci dosegli naslednjo uvrsti- tev: Dušan Korošec VIII. mesto, Uroš Langerholc XV. mesto, Smi- Ijan Gabrovec XXII. mesto in Milan Slana XXXII. mesto. Ekipno je AMD Ptuj osvojil 3. mesto v konkurenci 8 ekip. V mednarodni konkurenci je Rene Glavnik v lanskem letu na tekmovanju na Madžarskem v Donav uj Varoši, kjer je nastopil v naši reprezentanci ter dosegel odlič- no II. mesto. V letošnjem prvenstvu pa so tekmovalci odlično startali ter s tem dali vedeti, da se bodo borili za sam vrh Jugoslovanskega kartinga. Po zimskih kondicijskih pripravah tek- movalcev, so tudi tekmovalni stroji bili tovarniško pregledani in poprav- ljeni. Letos nastopajo 3 tekmovalci z novimi stroji MAICA. Po V. dirki za državno prvenstvo vodi ekipa AMD Ptuj s 623 točkami pred AMD Moste 619, AMD Vrhnika 612 itd. Med tekmovalci je Rene Glavnik na II. mestu s 170 točkami (prvi je Tone Lavrič — Moste s 196 točkami), Franc Kranjc III. mesto, 164 točk, Viktor Cvetko X. mesto, 132 točk v kategoriji 125 ccm. V kategoriji 100 ccm pa je Uroš Langerholc na IV. mestu, 163 točk, Dušan Korošec XI. mesto in Milan Slaiva XIV. mesto. Nedvomno pa sta tekmovalca Glavnik in pranje dosegla velik uspeh .na troboju Zahodna Nemčija, Jugoslavija, Polj- ska, kjer je ekipa osvpjila II. mesto, Rene Glavnik je bil 4. in Franc Kranjc 6. v skupni uvrstitvi. Tako lahko pričakujemo v Ptuju zanimivo in borbeno tekmovanje, kjer bodo predvsem Ptujčani hoteli utrditi svoj položaj tako ekipno kot posamezno in bodo s tem nedvomno prispevali gledalcem svojevrsten užitek. Člani Karting kluba in AMD Ptuj si prizadevajo, da bi letošnje tekmovanje kar najbolje uspelo. Pokrovitelj letošnje dirke je Tovarna avto opreme Ptuj, finančno pa so prireditev podprla tudi številna podjetja, SO Ptuj in posamezniki.■ Tako se Ptujčanom obeta 6. avgusta zanimiva športna prireditev, ki je ljubitelji tega športa ne bodo zamudili. anc 10 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 27. julija Naše mesto ODVOZ SMETI V NAŠEM MESTU BO BOLIŠI Pred kratkim so se na komunalnem podjetju sestali predstavniki občinske skupšč- ine, krajevne skupnosti in komunalnega podjetja. Dogovo- rili so se, da mora biti v bodoče boljše sodelovanje med vsemi tremi organizacijami, saj vsi skrbimo za čim večjo čistočo mesta in okolice.^ Za odvoz smeti je zadolžene^, komunalno podjetje, (o nerednem odvozu smeti so občani že večkrat negodovali), predvsem sedaj v veliki vročini je zraven nesnage v okolju, še smrad. Skupaj so obravnavali predvsem negativne strani te organizacije, ki so pač vsakemu občanu najbolj očitna in to v obliki kupov smeti ob sobotah in nedeljah. Želeli snio zvedeti, kaj menijo o smetišni problematiki tisti, ki se ukvarja- jo z odvozom smeti. Tudi krajevno skupnost je zanimalo, zakaj se smeti neredno odvažajo.' Predstavniki komunalne organi- zacije so menili, da sedanja cena ne zagotavlja ekonomskega po- slovanja, nove cene pa še niso odobrene. Najprej nastanejo težave, ker so različne smetišne posode na razhčnih mestih zelo oddaljene od mesta odvoza, v starem delu mesta pa otežkoča odvoz prevelik promet na naših ulicah. Vsi občani so prepustili odvoz smeti komunalni organi- zaciji. Zaradi obračuna, občani plačujejo le odvoz polnih kant, je največkrat veliko nesoglasij. Pogosto nekateri občani skrijejo kanto ali pa smeti sami odvažajo. To se dogaja sedaj, ko se plačuje po polni kanti, zato bi bilo najboljše, če bi opravljali obračun po kvadratnem metru stanovanjske površine. Vseka- kor, bi se izboljšal obračun in položaj pri odvozu smeti. V bodoče se bo tako opravljal obračun po kvadratnem metru. Obračun bo mnogo lažji, odvoz smeti pa bi bil ekspeditivnejši. Tudi „divja" odlagališča bi odpadla, potoki bi bili bolj čisti in mesto ter okolica bi bila mnogo lepša. Sedaj se občani najbolj razburjajo, ker se odvoz smeti opravlja preredko in zato se smeti velikokrat kopičijo pred bloki in drugih mestih. Končni sklep na pogovoru je bil, da bodo smeti odvažali pogosteje, najmanj trikrat na teden. Dolo- čili bodo poseben razpored odvoza in stanovalci bodo obveščeni, kdaj bodo odvažali iz njihove ulice in kdaj pride kdo na vrsto. Res je, da bo s sistematičnim pristopom delno rešen odvoz. Občani bi morali tudi pomagati in paziti, da ne bo več smeti zraven smetišnih posod. Smetišne posode morajo biti na pravilnem mestu. Velik problem pa je nastal, ker je odlagališče smeti v bližini mesta, zato je potrebno najti novo lokacijo, verjetno izven naselja in vasi v stari gramoznici, katerih je v naši okolici veliko. V nekaterih drugih mestih se pogovarjajo o sodobnejšem nači- nu odvoza smeti, v posebnih vrečkah; te polne vreče lahko odpelje vsak navaden avtomobil in verjetno ne bi bilo toliko čakanja na prevoz. Na skupnem sestanku je bilo mnogo govora tudi o ureditvi kanalizacije. Potrebno bo pripra- viti srednjeročni program za ureditev kanalizacije v naseljih Vičava, Budina in desnega brega Drave. Večkrat občani negodu- jejo zaradi vsakodnevnih pre- kopov ulic, pločnikov, zelenic itd. Pri urejanju ulic bo treba tesno sodelovati s polagalci kanalov, vodovoda, poštarji in elektičarji. Samo ena organizaci- ja bi naj skrbela, da se vsak prekop nato takoj spravi v prejšnje stanje. Če bi vsi tesno sodelovali, ne bi bilo tako cesto razkopanih pločnikov, asfalti- ranih ulic itd. Občanom se včasih zdi čudno, zlasti po hudih nalivih, da voda ostane velikokrat na ulici, odvodni jaški so polni nesnage. Tudi to je bilo vprašanje, zakaj se jaški ne očistijo in kdo jih mora očistiti. Dogovorili smo se, da se formira nova vzdrževalna ekipa, ki bo med drugimi čistila jarke, peskolove, predvsem pa odstra- njevala napake na ulici, odprav- ljala pogrezanje cestišča na prometnih ulicah, postavljala cestno signalizacijo in vzdrževala ter tlakovala ulice. Nujno je, da čimprej pristopimo k popravilu Krempljeve ulice. Trga Svobode, Lackove ulice, Trstenjakove ulice in Osojnikove ulice. Skupni razgovor je vsekakor bil ploden in sklepi se bodo kaj kmalu uresničili, tako bo naše mesto lepše. DR. FRAN BRUMEN: Vnetje žil dovodnic Znanstveno Ime za to bolezen je phlebitis in thrombophlebitis. To vnetje navadno nastopa od zunaj. Večinoma ležijo vzroki tega vnetja izven žile: ranitve večjega ali manjšega obsega, vnetna obolenja neposredne okolice, tudi kot posle- dica puščanja na žili, po infuzijah zdravilnih pripomočkov i. p. Pogo- ste so flebitide, ki imajo svoj vzrok v bolezenskih procesih v neposredni okolici žil: mozolji, abscesi, gnoje- nje globljih podkožnih plasti ter ostalega okoliškega tkiva in mozgov- nic. Najpogostejši pa so vzroki v ' krtinasto spremenjenih krčnih žilah in v njihovih posledicah, razjedah odprtih nog. Varikozno spremenje- na žila ima manj vredno žilno steno, ki je manj odporna in se zaradi tega nagiba k vnetju. Flebitida lahko poteka kot enkratno akutno vnetje, ali pa preide zaradi kromicitete navedenih vzročnih procesov v kronično vnetje, ki traja dolgo časa, tedne, mesece in leta in v nekakšnem nihanju,' po posameznih zagonih, vedno znova vsplamteva. Vnemajo se površinske in globinske žile dovodnice. Vnetja površinskih žil so mnogo pogostejša in za življenje mnogo manj nevarna, skorajda brez nevarnosti. Vnetja globinskih žil dovodnic, posebno onih večjega premera in tistih, ki ležijo bližje srcu, PO zelo NEVARNA ZA ŽIVLJENJE, KER POVZROČAJO ZNANE PLJUČNE EMBOLIJE. K tej komplikaciji se nagibajo pred- vsem tromboflebitide, ki nastajajo v zgornji tretjini nadklolenja in še' posebno one v medeničnem spletu. Taka vnetja nastajajo v nekaterih primerih po operacijah na različnih delih telesa. Bolezenski znaki so zelo značilni in lahko razpoznavni in je diagnoza lahka na podlagi tipične anamneze in lokalnih sprememb. Neostro omejena pordelost kože nad vnet- nim popriščem, spontane bolečine, ki postanejo posebno izrazite na dotik in pritisk, lokalno povečana toplota kože nad celim potekom ^Tvičasto tipljivega zatrdelega vnete- ga dela žile. Posebno izraženega otekanja prizadetega uda pri vnetju površinskih žil ne opažamo, ker se krvni obtok hitro in brez vtj škode sam preusmeri po kol^^^ nih vmesnih zveznih dovodm^ pripadajočega povirja v gj^^ ležeče žile. Le zelo redko nasi, lažje izražena, komaj opazna sploj prizadetost z ne^^^Ttno povišj' telesno toploto in to le , razsežnejših vnetjih. ' Pri flebitidah najpovršnejših vej izjemno redko nastopajo embolije vnetje navadno tekom nekaj tedu poneha puščajoč tipljive nebolt konopce brazgotinasto zaraslj deloma zalepljenih žil. Površin flebitide ne zapuščajo tako imet vanega posttrombotičnega sindi Zdravljenje pbvršinskih flebitid zahteva ležanja, razen tedaj, i nastane gnojno, septično vnetje, ga je potrebno obdelati kiruril Zadostujejo posebna heparinoid mazila, obkladki in elastično ste; nje (povoji, nogavice). Pri bolečin in ev. splošni prizadetosti dol služijo zdravila pyrazolonske sku] ne, ki obenem blažijo bolečine mirijo vnetni proces. AKUTNA TROMBOFLEBITID OZ. FLEBOTROMBOZA GLOB KIH DOVODNIC. Symptomatol gija in potek tega obolenja lii vselej značilno izrazita. Flebitide pojavljajo pri neležečih in j ležečih posameznikih. To dejstvo jasen dokaz, da' stanje, oz. teles napor sama po sebi nista merodaj vzročnika pri nastajanju te bolezi Sta kvečjemu le součinkovita. i prvotno zgolj trombotičen proci torej obolenje, ko nastane dovodnici primarno strjevanje kr ne da bi bila najprej poškodovi stena žile, je ležanje celo negativi kvarno delujoče. To spoznanje odraža v novejšem načinu zdravljl nja. GOTOVO SO BIOKEMIČS FAKTORJI TISTI, KI SO 1 TROMBOZO NAJMERODAJNl ŠI. To spoznanje bi bilo treba li kritično vrednotiti in upoštevi posebno pri tako imenovan preventivnih operativnih podvezoi njih, ko skušajo kirurgi upoštevaj! zgolj mehanične momente prepi čiti embolije. Dalje prihoduj PESEM POLETJA V KUNGOTI V današnji poplavi najrazličnejših festivalov, javnih glasbenil oddaj in podobnih prireditev, so tudi mladi v Kungoti pri Ptujl organizirali večer, imenovan Pesem poletja, na katerem so se zbranemu občinstvu, ki je komaj našlo prostor v kulturnem domu, predstavili mladi pevci iz Kungote in drugih okoUških vasi. Predstavil so se s popevkami, ki so na lestvicah najbolj popularnih, zapeli pa s( tudi nekaj večno zelenih pesmi, ali kot jih imenujejo poznavale glasbe - evvergreenov. Program je napovedovala članica ptujskega gledališča, Olg» Fričeva, ki je svojo nalogo dobro opravila, saj je vsakega pevca v nekaj kratkih besedah lepo predstavila občinstvu. Finančno in materialno so to zamisel podprla nekatera ptujska podjetja - Merkur, Delta, Slovenske gorice in Petovia, ki so prispevale tudi'svoje proizvode za nagrade. Nekateri neznani talenti so prav navdušili gledalce, vsem - tako komisiji iz občinstva, kot „strokovni žiriji", pa je kvalitetno najboj ugajal Rado Gomas z Lejlo in popevko Pojdi sedaj brez pozdrava. Zbral je vseh možnih 80 točk in si odnesel z odra prvo nagrado, ki mu jo je v imenu mladinskega aktiva predal predsednik ZMS Kungota, Anton Panikvar. Drugo mesto je osvojila domačink« Malčka Sitar iz Kungote z 79 točkami, 77 glasov je nabrala Darinki Nahberger, na 4. mestu pa se je znašel Ivan 'Vidovič s 75 glasovi. Mlade „popevkarje" je ob njihovem glasbenem nastopil spremljal ansambel Slavčki, ki drugače vedno igra na grad« Statenberg, v nedeljo pa je zabaval Kungočane na vrtni veselici, ki H bila po zaključenem tekmovalnem delu. ,nNlK — ČETRTEK, 27. julija 1972 STRAN 11 IE DIJAK NA RAJŽOGRE... (Nadaljevanje) spoštovani bralci, če se prav 0!nnim, smo zapustili gorato Bos še zadnjič namenili prijazen ,|ed modrozeleni Neretvi, ki se v sinji Jadran. Zavili smo na ijjfansko magistralo in si izbirali ^primernejši kraj, kjer bi se prvič j^očili v slani morski vodi in ol(3zali svoje plavalne sposobnosti. Ijliaj km pred Dubrovnikom v lanjšem kraju, katerega imena se J ne spomnim, smo parkirali naš ftobus, poiskali kopalke, plavuti, jjske, brisače in drug kopalni i^bor in se po vročem kamenju •ustili k obali. Kraj, ki smo si ga jbrali je bil zares čudovit, saj smo tam čisto sami. Če sem prej iipisala, da se imena kraja ne |X)mnim, bi ga jaz krstila za jatranovo. Zakaj? Zato, ker smo ^ nekje iztaknili katran, ki smo ga ^tem našli na čevljih, kopalkah, (risačah in tudi na kožo se nam je frikradel. Čas je kar prehitro minil ti spet smo morali naprej. Vsi smo ^ težko čakali, da se bomo naslednji dan ves popoldan lahko kopali. Skozi okno smo opazovali zahaja- joče večerno sonce, ki se je Utapljalo v zibajočih valovih, pred brni pa se je za veliko ladjo, kije jkila zasidrana v pristanišču, prikazal bednjeveški Dubrovnik. Ko smo toiskali sedež počitniške zveze, smo čakali na naša vodiča, ki sta urejala (vari glede prenočišča. Presenečeni imo obstali, ko sta se pred nami ustavila dva tujca in nas v pristni i.prleščini" povprašala: ,,Ja, Ptujča- ni, od kod pa ste? " Malo čudno imo se spogledali in odgovorili, da od tam, od koder smo prišli, torej iz čisto ,,ta pravega Ptuja." H iro smo se dogovorili, od kod in kako smo pripotovali in kdo in kaj smo. Naša nova znanca sta bila pa ,,čisto originalna" Ljutomerčana iz tam- kajšnje gimnazije. Prav veseli smo Nli, ko smo po dolgem času spet zaslišali našo domačo govorico. Še večje presenečenje pa nas je čakalo, '■'^ sta se vrnila naša vodiča, fovedala sta nam, da bomo spaU v Pfivatnih sobah. Po nas so prišli ^°mačini in nas odpeljaU na svoje aomove. Ker je letos bolj malo '"ristov, so se skoraj stepli za to, l^^o nas bo dobil več „pod streho". radovedni smo bili, kako bodo '^8'edala prenočišča in po tihem ^"^P upali, da se bomo lahko vsaj Pošteno umili, saj smo bili od dolge !°^.nje že presneto zdelani in potni. želja se je uresničila, saj smo se ^'»ašli v zelo okusno opremljenih ^'^novanjih. Gospodinja, pri kateri smo stanovali, nam je povedala, da so dobili pri turističnem društvu kredit, za adaptacijo in ureditev stanovanj, oni pa so se s tem obvezali, da bodo vsako sezono dajali na razpolago sobe domačim in tujim turistom. Ker je letos bolj malo tujcev (zbali so se ,,pokojnih" črnih koz), se morajo potegovati tudi za domače turiste. Pred kopal- nico se je nenadoma pojavila vrsta, saj smo komaj čakali, da se osvežimo po naporni vožnji in da speremo s kože okus po morski vodi. Tako nas je prevzela lepa kopalnica, da smo skoraj pozabili na večerjo, ki je bila v restavraciji nekega gradbenega podjetja. Pošte- no smo se najedli in potem odšli vsak po svoji strani na sprehod po Dubrovniku. V lepo mesečno noč so odmevali prijetni zvoki in tu in tam smo zaslišali tudi glas pevke. Šli smo za vabljivim glasom, ki nas je privedel pred vhod Robne kuče. Na vrhu je na terasi prepevala Radojka Šverko. Potrudili smo se in kljub mnogim stopnicam srečno prispeli na teraso. Mimogrede smo po ženski navadi malo poškili v izložbe te velike trgovine, ker so nas zanimale cene v turističnem Dubrovniku. Pa smo hitro pobegnili ob spoznanju, da je le v Ptuju mnogo bolje kupovati, saj so naše cene v primerjavi z njihovimi res precej nizke, kvaliteta pa . . . Če povem samo to, da stanejo nič kaj preveč imenitne kopalke okrog 480 din, sem verjetno povedala dovolj, da boste lahko razumeli nas ,,denarno suhe" maturante. Ko smo obstali na terasi, katere nadmorska višina je precej visoka, smo pred sabo zagle- dali pevko, ki nas je precej spomi- njala na Nado Kneževič. Prvi trenu- tek smo bili navdušeni, saj smo v dobri veri, da je to res ona, mislili, da smo ubili kar dve muhi na en mah. Pa smo razočarani spoznali, da je naša Nada Kneževič le imitacija te prave umetnice, ki naS zabava po radijskih valovih in gramofonskih ploščah. Radojska pa je bila čisto originalna, le da se je bolj redko pojavljala na odru. Glasba nam je kar ugajala, zameril pa se nam je natakar, ki bi nas bil najraje kar brez postrežbe odpravil, saj bi zaradi nas za njegove tujce z devizami ostalo manj prostora. Pa smo ga le ugnali in je potem hitro spremenil svoj odnos do nas. Privo- ščil pa si nas je, ko nam je postregel z računom. Tri oranžade in črna kava so nas olajšale za 18,5 0 din. Lepo, kajne? Malo razočarani nad natakarji smo odšli domov in zaspali v prijetni dubrovniški noči in v upanju, da bo naslednji dan lepši. .j Zbudilo nas je lepo jutro in sončni žarki so se tiho prikradli v naše sobe in nas nagajivo požgečkali po zaspanih očeh. Po zajtrku smo krenili na kolektivni ogled mesta. Sprehajali smo se pred renesančnimi stavbami in brezštevilnimi spomeni- ki, ki so nam pričali, kako bogata zgodovina se skriva za dubrovniškim obzidjem, dolgim okrog 2 km. Želeli smo se malo sprehoditi po tem znamenitem obzidju, ki je dolgo časa oklepalo Dubrovnik, dokler se ni začel širiti tudi izven zidovja. V zidu je 16 stolpov. najvišja pa je trdnjava Minceta, s katere je čudovit razgled po bližnji in daljnji okolici. Žal pa je mi po zaslugi vrlega slovenskega čuvaja nismo videli. Imeh smo namreč skupinsko vstopnico, katero je imel naš vodič, ki pa ni šel do konca z nami, zato nas čuvaj na sredi obzidja ni pustil naprej. Zahteval je, da kupimo nove vstopnice ali pa se takoj poberemo nazaj. Bil je prav nesramen in se z njim sploh ni dalo po človeško pogovoriti, zato smo se spomnili n:a pregovor, da pametnejši odneha in smo odšli po že prehojeni poti nazaj, jezni, ker nismo videli najlepšega dela zidu, od koder se nudi prekrasen pogled daleč na- okrog. Če si nismo mogli ogledati Du- brovnika iz ptičje, smo ga sklenili malo podrobneje spoznati iz ,,žab- je" perspektive. Najeli smo si „Taxija", ki nas je s čolnom popeljal okrog Lokruma, najlepšega otoka v Jadranu, na katerem so se utaborili tudi nudisti. Za 5 din smo se vozili dobre pol ure in uživali na zibajočih valovih. Dubrovnik z mor- ja je prav tako lep kot z obzidja. Izven obzidja se na skali, visoki 45 m dviga trdnjava Lovrijenac, na kateri se vsako leto v okviru Dubrovniških letnih iger prireja Shakespearova tragedija Hamlet, za katero trdijo, daje ta ambient, ki ga trdnjava daje, kot ustvarjen za nesmrtno umetnino tega velikega Angleža. Popoldne smo preživeli na kopa- nju na Lapadu, zvečer pa smo se šli spet sprehajat po razsvetljeni obali. Naš večerni sprehod, zadnji v Dubrovniku, nas je malo utrudil in polni najrazličnejših vtisov smo zaspali in sanjali vsak o svojem dom.u, od katerega smo bili tako daleč vstran. V soboto zjutraj smo z majhno ,zamudo krenili proti Splitu. Le kdo nam ne bi opravičil zamude, ko pa smo se hoteli že za najmanj dva dni naprej temeljito umiti, saj nismo vedeli, kakšna ,,hotelska" prenočišča nas čakajo v Splitu. Vožnja je minevala počasi, po šipah avtobusa pa so škrbotaje drsele dežne kaplje. Sonce se je umaknilo kopastim oblakom in mi smo zadihali svež zrak. Vso pot sem opazovala mimo drveče avtomobile in čakala, kdaj srečamo kakšnega z mariborsko registracijo. Prva moja motorizirana ,,trofeja" seje pojavila komaj v soboto zjutraj, ko smo srečali kar dva hladilnika ptujske Perutnine. Pa naj še kdo reče, da naš mesokombinat ni znan po vsej Jugoslaviji. Potem pa ni' čudno, če smo jedli na poti tako dobre piščance. Prav gotovo so bili „uvo- ženi" iz Ptuja. Videli smo pa tudi čisto zaresno, prometno nesrečo, ki je na nasj nekam moreče vplivala, čeprav se je na srečo končalo le z zmečkano ,,štosštango" in zdrobljenim ,,žmi- gavcem", kot smo mi strokovnjaki ugotovili. Na malo hujšem ovinku ie namreč zaradi nenadnega dežj postala cesta spolzka in in nenškega šoferja, ki verjetno ni poznal ceste, je zaneslo naravnost v ograjo, ki varuje avtomobile pred bližnjico v prepad. Tudi našega taunusa je ta ograja zavarovala pred to najkrajšo potjo. Kar oddahnili smo si, ko sta šofer in sopotnica hip za tem vSa zaskrbljena zlezla iz avtomobila in si ga žalostno ogledovala. Sonce je pregnalo težke oblake, ki so nas vso pot skrbeli. V načrtu smo namreč imeli kopanje v Podgori in takšen nezaželjen ,,špricar" bi nam pokvaril vse lepe namene. Sonce je tudi tokrat bilo na naši strani in nam je v pomoč poslalo svoje tople žarke. V Podgori smo našli na plaži že zelo vehko ljudi. Pridružili smo se jim tudi mi in poiskusili slanost morja na tem koncu. Čeprav smo naleteli pri gostincih na precejšnje gostoljubje, nas je prizadela izjava nekega prodajalca v kiosku, ki je nekako zaničljivo izjavil: ,,Za vas Slovence ovde nista nema!" Še vsa sreča, da imajo letos vsaj nekaj tujcev, katerim morajo igrati pokor- nega slugo, nas, domače turiste pa gledajo tako postrani, kot da bi bili garjave ovce. Motila nas je ta hlapčevska ponižnost do vseh, ki so vsaj malo tolkli po angleško, ali da jim je v žepu žvenketala kakšna nemška marka. Kljub tem nevščeč- nostim, smo se v Podgori lepo imeli in smo spočiti in sveži spet sedli v našo ,,raketo" in jo usmerili proti Makarski. Tudi tam smo se ves popoldan kopali, ob 4 popoldne pa nas je pregnal dež, ki se je ulil ,,kot iz škafa". Morali smo zapustili lepo Makarsko in se odpeljali naprej proti SpUtu. Našo predzadnjo postajo pa vam bom predstavila v prihodnji številki Tednika, zato upam, da ga boste tudi naslednji teden vzeli v roke in se z nami šli potepat po Splitu in njegovi okolici. Nadaljevanje prihodnjič S.S. vožnji okrog Lokruma, so naši fantje prižgali pipe miru kot "^Pozaben spomin na sarajevsko Bpš čaršijo. Dubrovnik iz ptičje perspektive. 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 27. julija MIRKOŠOŠTARIČ: Izleti v ptujsko okolico in preteklost Pri Podlehniški župni cerkvi Sv. Trojice iz 18. stoletja je bil nekdanji samostan ukinjen v jožefinski dobi. Pri Sv. Trojici je rojen znan starejši šolnik Janko Bczjak. Na 382 m visokem razglednem Rodnem vrhu, se sv. Duh iz 17. stoletja razgleduje proti Šentjanžu (462 m, iz 15. sto- letja) in Sv. Bolfenku (582 m, iz 17. stoletja): koliko znoja je potek- lo, ko so predniki postavIjah te cerkve po vrhovih? Skozi dolino Rogatnice bo kmalu zgrajena nova cesta Ptuj-Zagreb, nam planincem pa_ ostane najlepši del Haloz okoU Žetal, ob gornji Rogatnici med Rogaško goro, Mac- Ijem in Resenikom, ki jo najlepše pregledamo z vzhodnega grebena Rogaške gore. Severno od Žetal riajdemo spet zasledek Pohorje. V Žetalah imajo gotsko župno cerkev Sv. Mihaela iz 15. stoletja, na griču baročno cerkev Marije Tolažnice, še naprej pa Sv. Boštjana, priprošnjika v letih kuge v 17. stoletju. Ljudsko izročilo poroča, da so se v Žetalah v letih 1532-1563 utaboriU Turki in plenili po okolici, v teh letih je vikariat bil pri Sv. Mohorju. Tudi ta cerkev je nekaj doživela: zvonik, zgrajen v 15. stoletju iz haloškega lapoija in peščenjaka, se je pred nekaj leti na vsem lepem kar sam sesul zaradi utrujenosti. V sosed- njem Završju so odkrili celo skladi- šče bronastega orodja. Na Gorci raste pri zadružnem domu (Reudenreich) atlasa cedra, visoka 17 m in s premerom 50 cm, stara kakih 60 let; drugo je dal nekdo posekati in si narediti iz nje rakev. Jelovec je visok 624 m in najvišji vrh Haloz. Poraščen je z gozdovi. Zahodno od vrha je Raz- vojnik, kjer so leta 1658 Haložani razbojniško ubili minoritskega gvar- dijana iz Ptuja, ko je okrutno izterjeval dajatve. Pod Narapljamije v stranski dohni kamnolom pešče- njaka Vuntušek: od tod je ptujsko- gorski peščenjak, iz tega kamna je tudi obnovljeni Florijanov steber na Grajskem trgu v Mariboru. Onstran Stoperc in potoka Stra- ška se Haloze še poslednjič vzpnejo iz ozkih jarkov v strme grebene. Cerkev Sv. Ane samuje 463 m visoko, na sosednjem gozdnatem grebenu pa ostanki štatenberškega gradu v višini 465 m: iz tega gradu je okrutni graščak Tahi preganjal in izžemal tlačane, dokler se le-ti niso 1573. leta uprli in mu odrekli pokorščino. Nepokorne kmete so prišh mirit kraljevi komisarji in vse do leta 1580 je trajal spor s Tahijem, končno so kmetje le bih prisiljeni priseči zvestobo Tahiju pod sodno lipo pred gradom. Leta 1885 poroča O. Reiser, da je na južnem pobočju grajskega hriba rasel figovec, v Makolah pa drevored trokrpih javorov; zanimivo bi bilo ugotoviti, ah so še kakšni primerki v okolici? Mika me tudi ugotoviti, ali v soteski ob Šegi še uspeva lovoro- listni volčin? Tu so namreč v apneniških skladih prepadne pečme in jame, slapovi in soteske neraziska- ni. Speleologi so raziskali jamo Belojačo pri nekdanjem premogov; niku Šega, dolgo skoraj 400 m, ugotovili ponikahiike in kraške^ izvire, seveda je vse v mailjših; razmerjih. J Nadaljevanje prihodnjič J V začetku počitnic smo povedali, da bodo „Naša pisma" prijj, spet na vrsto ob pričetku pouka v šolah. Naše nagrajene dopisnice p, so nam v zahvalo poslale spodnje sestavke. Zato smo naredih izjemo in jih objavljamo. Uredništvo SLOVO OD UČITELJEV DRAGI TOVARIŠI IN TOVARIŠI- CE! Osem let je minilo od takrat, ko smo prvič prestopili šolski prag. Plašno smo se ozirali po prostorih, ki so kmalu postali naš drugi dom. In zdaj zopet stojimo na tem pragu . . Zbegani in preplašeni kot takrat pred osmimi leti. Odhajamo. Odhajamo v valove življenja in vetra, skozi katera smo hodili toliko let, se bodo za nami za vedno zaprla. Ostal nam bo samo lep, nepozaben spomin . . . Tovariši in tovarišice, težko vas zapuščamo, kajti v teh osmih letih ste nam veliko dali in smo si bili zelo blizu. Lahko je reči: hvala, hvala za ves trud in skrbi, vendar tega, kar čutimo do vas zdaj, ko se poslavljamo, ni moč spregovoriti z nobeno besedo. Mogoče je prišlo med nami kdaj do nesporazuma, ker vas nismo znali dovolj ceniti in spoštovati. Zdaj nam je hudo ... in prosimo odpuščanja . . Kadar se človek za vedno ločuje od drage osebe, spozna, kako rad jo ima, in če jo je užalil, mu je hudo, hudo, da se mu trga srce ... Ko bomo morda tavali daleč, sami in zapuščeni od sveta, se bomo spomnili vaših besed in nam bo še huje . . . Dragi učitelji, pozabili vas ne bomo nikoli, saj ste nas pripeljali na prag življenja, s katerega mora vsak stopiti na pot, ki mu jo je pripravila usoda . . Zato smo vam hvaležni, neskončno hvaležni! Pretirano bi bilo o tem veliko govoriti, vendar zopet ni najtr tiste besede, ki bi vam razkrila vsa^^ naša čustva. Pravimo vam srečno, pa_ vam v slovo ne moremo skoraj niČ£ povedati ... Le hvala, hvala, vama lahko rečemo, drugo bo ostalo'^ globoko v nas in nas spremljalo na"j vsakem koraku življenja. Hvala za vse, dragi učitelji, kar ste nam dali teh osem let. Odpustite, če je bilo kaj narobe, kajti naša duša je' žalostna in strta, ker se poslavlja od šolskih klopi, od brezskrbnih let otroštva, ker se poslavlja od vas, dragi tovariši in jo šele sedaj ob slovesu spoznala, da vas ima rada, neskončno rada . . Janica Rojs, 8. r., OŠ Makole PROGRAM ZA KONEC ŠOL- SKEGA LETA v našem razredu za konec šolskega leta pripravimo program. Sestavljen je iz kake igrice, plesa in pesmi. Za letos smo se zmenili, da bomo igrali igro in zaplesah kratek ples. Jaz naj bi napisala igro in jo zrežirala, Tanja pa naj bi vodila ples. Ko sem igro napisala, je bilo vse premalo vlog, čeprav je bilo deset igralcev. Vsak bi rad igral ter imel najdaljšo in najlepšo vlogo. To pa seveda ni šlo, saj potem ne bi bilo nobenega gledalca, razen tovarišice. Po nekaj dneh so se pa s tem sprijaznih aH poraženi odnehali. Ko so bile vloge razdeljene, smo začeli z vajami. Imeli smo jih trikrat na teden: v torek, četrtek in petek. Prvi teden smo redno hodili na vaje, ki so trajale približno eno uro. Naprej smo vadili igro, nato pa ples. Ples smo vsako uro izboljševali in si izmišljali kaj novega. Zato niti dvakrat nismo enako zaplesali. Pri igri pa prvi teden ni bilo nič posebnega. Drugi teden pa se je pričelo tisto, kar sem pričakovala. V torek so imeli dečki ,,uradno" tekmo iz nogometa. V petek so imele deklice ročnodelski krožek in so morale domov, da si vse pripravijo. Zato so se med nami začeU krajši prepiri: ,,Ti danes spet ne greš na vaje! Jaz še pa nikoU nisem manjkala. Če boš tako delal, ti ni treba več biti zraven," se je razhudila Liljana. „Dobro, pa še ti igraj mojo vlogo, če nimaš svoje dosti!" je odvrnil Jože. In spet si je za dve vaji ,,opraviče- no" pridobil dopust. Tako je bilo od vaje do vaje in pred nami je bil zadnji teden pouka. Takrat se ni dalo nič več narediti. Čeprav so prišh vsi na vaje, niso vedeH, kje morajo stati, kaj govoriti in podobno. V šoU je bilo tako tečno, da bi raje krave pasli, kot pa sedeli v vročih razredih. Končno je nastopil zadnji dan pouka in naš nastop. Alenka je pripravila kulise. To je bilo nekaj dreves in rožic, saj se je povest dogajala v parku. Zelo smo se mučili, preden smo jih postavili. Ko se nam je to vendar posrečilo, smo začeH z nastopom. Igrali smo pred tablo, na kateri je bilo narisano ozadje. Stala sem ob strani, držala vlogo v rokah in preobračala liste. Srce mi je močno utripalo. Bala sem se, da bi se kdo zmotil. Nato zadnji list .,. . konec! Po razredu se je zaslišalo ploska- nje. Zdelo se mi je, da je bila sošolcem in tovarišici igrica všeč. Nato je sledil ples, ki se je tudi kar dobro obnesel. Ko je bilo programa konec, nam je tovarišica razredničarka razdelila spričevala. Nekaj časa smo se še pogovarjali, nato pa odšli domov. Za nami je spet mučno šolsko leto, pa tudi igra in ples, ki sta zahtevala več ur vztrajnega dela. Ivica Pečnik, 6 d r., OŠ Pohorski odred. Slov. Bistrica POTOVANJE Z LETALOM Dvajsetega junija je pet deklic na Brniku nestrpno čakalo na Jatovo letalo DC-9, ki bo poletelo Beograd. Pravzaprav to že niso v deklice. Dve med njimi sta konč sedmi, ena osmi, dve pa celo pi razred gimnazije. Vseh pet deklit že vehkih in bi se rade štele žen odrasle. Danes pa so na pragu svo] sanj. Prvič bodo poletele visokop( nebo, kamor so v svojih mislih sanjah že tolikokrat želele. Mi mladih pa so vedno visokoleteče, Deklice se poznamo med seb( poznamo se po objavljenih spisih Pionirskem tedniku, poznamo se; vsakoletnih srečanjih mladih dop nikov. To so: Albinca, Damjai Darja, Zinka in jaz. DC-9 je stal ves ogromen letahšču in čakal na vstop potnilic večina poslovnih ljudi, turistov pet mladih frkelj. Tov. Tanja, vodja mladih no nark, se bo tudi prvič peljali letalom. Malce jo je strah, kot vedno strah odrasle in ne verjami nam mladim, da se ne bojimo. Ri nekaj me stisne v grlu in srcu. Pa od strahu! Od sreče! Od velii sreče, da se mi bo danes uresniči želja, da se bom enkrat peljala letalom. V letalo smo se vzpele p stopničkah. Namestile smo sej sedežih. Tole je pa nekaj drug«| kot vožnja z avtobusom, st pomislila. Ljudje, ki so spremili svojce na letalo, so nam prisrci mahali v pozdrav. Naposled se je veliko leti premaknilo in se odlepilo od zemi Sedela sem pri oknu in opazovi ljudi na letališču, ki so postaji vedno manjši. Nepozaben je J pogled na Ljubljano, ki je iz ptič perspektive še stokrat lepša kot resnici in zdaj letim, resnično leti med nebom in zemljo. ,,Teta, lulat," me je iz moj« sanjarjenja prebudil glas štiriletne Petra, kije prijel prijazno stevarde za roko, kakor da je njego mamica. Predstavljala sem si stevi dese kot neka zvišena bitja, zdai sem videla, da so takšne, kot t druge. Ločijo se od drugih dekleti izredni prijaznosti, vljudnosti . . vem, kako bi izrazila njiho obnašanje, kije takšno, kot bi žel' da bi bili takšni vsi ljudje. Tam na višini 8.000-10.000 m je pod nami svetil srebrni trak r« Save, ki nas je spremljala tja Beograda. Bila je nadvse prijet spremljevalka. To je pa naša rel sem bila v misUh lokal patriot. Le prekmalu seje letalo spustil' višine na Surčinsko letališče I Beogradu. Pri spustu pa se je pritihotapila rahla bojazen. Bo« lepo pristaH? To je bil moj prvi polet z letald tako čudovit, da ga ne bom niki pozabila. Vesna Vi jpjIK — ČETRTEK, 27. julija 1972 STRAN 13 van Bister iz Dornave se vam priporoča pslopje z dvorano ob Bistrovi gostilni v Domavi ', Ko smo se v nedeljo, 16. julija peljali skozi Dornavo, kjer se vaščani že ^ber teden vozijo po novem asfaltu, smo zaslišali prijetne zvoke nekega ■ ^"ibla. Sledili smo jim in pripeljali so nas pred gostilno Ivana Bistra. Malo ' fj^senečni smo obstali, ko smo zagledali poleg gostilniške stavbe še precej '80 zgradbo, zgrajeno v modernem stilu, brez strehe. Ker nas je vroče popoldansko sonce precej ogrelo, smo stopili proti ^stilni vsak na eno „pristno" oro. Gostilničar Ivan nam je povedal, daje '^^'^ nekaj leti odprl gostinski lokal in, ker je imel precej „prometa", je začel ^ ^"ušljati o tem, da bi povečal prostore. V ta namen je leta 1968 začel graditi poslopje, v katerem je velika ' °^a^a, namenjena izključno zabavam, ki jih prirejajo vsako soboto in ' ^sljo. Od sobote, 29. julija, dalje bo vse do novega leta vsako soboto in °^'Jo zabava s plesom, na kateri bo igral ansambel Pesniški fantje. |, Dvorana, ki sicer na zunaj ne kaže kdo ve kako prikupnega obraza, j Psjme v svojo notranjost precej gostov. Postrežba je solidna, pa tudi s t\ii]^ ne pretiravajo preveč. Pri Ivanu se lahko okrepčate z dobro haloško Pljico, prigriznete pa tudi kakšno domačo specialiteto. J Dragi bralci, če kakšno soboto ah nedeljo ne veste, kje bi prebih sočasen večer, popeljite se po lepi novi cesti proti Domavi in prepričali "Oste, o vsem, kar smo vam v nekaj besedah posredovali. Tekst in foto: S. S. RODILE SO: Hilda Majcen, Lovrenc 117/a — Tedejo; Marija Kaučič, Podgorci 39 — deklico; Barbara Šibila, Sela 10 — dečka; Dragica Čančar, Podlože 11 — dečka; Marta Čalan, Slovenja vas 26 - deklico; Angela Lah, Moškanj- ci 54 - deklico; Danica Tement, Zabovci 46 - dečka; Angela Hameršak, Bukovci 60 — dečka; Vera Planine, Stoperce 13 — dečka. POROKE: Jože Drevenšek, Žetale 109 in Ana Vodušek, Žetale 102; Zvonko Horvat, Lesce, Kolodvorska 4 in Silva Tomanič, Kungota 46; Anton Radolič, Zlatoličje 119 in Majda Ranfl, Kidričevo 60j Janez Iljevec, Vel. Varnica 28 in Štefana Krajnc, Velika Varnica 84; Anton Lovren- čič, Grajenščak 24 in Marija Cvetko, Mihovci 99; Peter Furman, Rogaška 13 in Vlasta Tušek, Zg. Hajdina 109. UMRLI SO: Franc Kramberger, Rogoznica 37, roj. 1897, umrl 17. 7. 1972.; Ana Kekec, Jadranska 7, roj. 1900, umrla 20. 7. 1972.; Franc Keisers- berger, Orešje 27, roj. 1909, (imrl 18. 7. 1972. GORIŠNICA: 30. julija: ameriški film TAJNA VOJNA HARI FRIGA; LJUTOMER: 29. in 30. julija: ameriški film POINT BLANK; 2. in 3. avgusta: amer. bar. film JAGODE IN KRI. SLOV. BISTRICA: 29. in 30. julija: ital.-franc. bar. film KALI JUG BOGINJA MAŠČE- VANJA; 2. in 3. avgusta: avanturi- stični film DEKLE NA MOTORJU; PTUJ: 28. julija: am. barv. film BES VETRA; 29. in 30. julija: am. barv. film ESKADRILJA SMRTI; 30. julija ob 10. in ob 16. uri am. barv. film MOŽ, IMENOVAN HRA- BROST. OBRAMBA v neki družbi so se med drugim pogovarjali tudi o odnosih med ženskami in možkimi. — Poslušajte, kaj vam pravim — se je prijavil neki pisatelj k besedi. — Med mozkimi in ženskami je neprestana vojna. Nato se je oglasila gospodinja: — To pa je zato. ker mo/ki vedno prekoračujejo meje. 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 27. julija Komisija za delovna' razmerja „Delta" tovarna perila in konfekcije Ptuj, razpisuje za šolsko leto 1972/73 2 P R O S T A U Č N A M E S T A fino mehanika (za popravilo industrijskih šivalnih strojev). Kandidati naj prošnje z dokazili o končanem šolanju naslovijo na komisijo za delovna razmerja „Delta" Ptuj. Mesokombinat „Perutnina" Ptuj, za obrat Meso razglaša . prosto delovno mesto: Terenskega prodajalca mesnih izdelkov z nepopolnim in sezonskim delovnim časom (17,30 ur na teden do 30. 11. 1972). Pogoji: Kvalificiran delavec živilske stroke z 2-letno prakso. Rok prijave je do 3. 8. 1972. Vloge pošljite splošnemu sektorju podjetja. „PETROL" poslovna enota Ptuj razpisuje prosto delovno mesto FAKTURISTA (pogoj: končana srednja šola) V delovno razmerje sprejmemo tudi več prodajalcev za bencinske servise. Osebni dohodek po pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. IŠČEM SOBO v Ptuju, po možnosti s posebnim vhodom. Naslov v upravi. PRODAM SKORAJ NOV DVO- BRAZDNI fergusonov plug. Mirko Križanec, Lovrenc na Dr. Polju 94. PRODAM KOŠNJO sladke otave. Marija Slanic, Rabeljčja vas 10. DOBRO OHRANJEN DVOSEDEŽ- NI MOPED (tri prestave) kupim, eventuelno tudi za devize. Holc, tfsničar, Juršinci. 40 AROV NJIVE dam v najem za 2 —.3 leta v Slovenji vasi 51. Prodam novo, malo, ZIDANO HIŠO (vveekend) in , 34 arov zemlje (vinograd in sadovnjak) pri Podleh- niku. Možna je zamenjava do 10 arov ali po dogovoru. Alojz Vidovič, Bezjakova 3, Ptuj. OMARE, POSTELJE, raztegljivo mizo in velik porcelanast umivalnik, ugodno prodam. Ivana Zavernik, Ptuj, Murkova 1/1. MENJAM ENOSOBNO STANOVA- NJE za dvo- ali trosobno, dam tudi nagrado. Naslov v upravi. Tričlanska zdravniška družina v Ljubljani IŠČE GOSPODINJSKO POMOČNICO. Plača dobra, ugodni pogoji. Nastop službe takoj. Javite se na naslov Kristina Šepec, Ptuj, Ciril-Metodov dr. 7/1. PRODAM NOVEJŠO KOSILNICO BCS in obračalnik maraton 140. Veselic, Borovci 15, p. Markovci. S 1. septembrom iščeva SKRBNO VARUHINJO osem mesečnemu fantku za pet ur dnevno na našem domu. Oglasite se vsak dan po 15. uri pri Grabljevec, Trubarjeva 7, Ptuj. VPREŽNO MOTORNO KOSILNI- CO z žetveno napravo prodam. Franc Prosenjak, Dornava 47, p. Moškanjci. NEDELJA, 30. julija 9.4o; domače z ansamblom ]J Jeršinovca in Planšarji; j.' Kmetijska oddaja; 10.55 Moj, 11.00 Otroška matineja; u Mestece Peyton; 12.40 TV kažjp' NEDELJSKO POPOLDNE 18.20 Osedlaj veter - am. f:. 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevi, 20^25 3-2-1; 20.30 Ko niseitii več vojak; 21.15 Glasbena oddj 21.30 Športni pregled; 22 PoročUa. PONEDELJEK, 31. julija - lij. Obzornik; 18.30 Kremenckovisei ski film; 18.55 Mozaik; i8.OOMI1 za mlade 19.45 Kratek film; 191 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20' 3-2-1; 20.35 F. N. Raug: Izobi nec; 22.02 Kulturne diagona 22.40 Poročila; 22.45 Šaho\i komentar. TOREK, 1. avgusta - 18 Obzornik; 18.30 M. Jezernik: Mt ve do v godrnjavček; 18.45 Mozai 18.50 Gostje Slovenske popevke' 19.20 Omiš - oddaja iz cil Karavana; 19.50 Cikcak; 20.00 T dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 0 brez obraza - fr. film; 22.( Nokturno: Radinov: Pekel; 22.: Poročila. 1 SREDA, 2. avgusta - UJ Mednarodno kajakaško tekmovanj 17.20 Šahovski komentar; 18; Obzornik; 18.30.Sebastijan in Ui Morgane; 18.55 Mozaik; 19.00 kamero po svetu; 19.30 Naši opei pevci: Vilma Bukovčeva; 19, Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20 3-2-1; 20.35 N. Erdman: Sam morilec; 21.40 De gaulle — člov 18. junija; 22.10 Poročila; 22, Filmski festival v Pulju. ČETRTEK, 3. avgusta - 18. Obzornik; 18.25 Risanka; 18 Mozaik; 19.00 Boj za obstani 19.25 Jugoslovanska mesta; 19, Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20,: 3-2-1; 20.35 G. Neveux: Vidu 21.25 8 tisoč let kulture 1 jugoslovanskih tleh; 22.00 Vohui atenti, vojaki; 22.35 Poročila. PETEK, 4. avgusta - 18.! Obzornik; 18.30 Veseli tobogi 19.00 Mestece Peyton; 19,; Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.: 3-2-1; 20.35 Zadnja priča - po film; 22.05 Zabava vas Tom Jo« 22.4 5 Poročila. SOBOTA, 5. avgusta - P Kmečka ohcet; 18.10 Obzorm 18.25 Dežela Klobukov, obisk živalskem vrtu; 19.15 Mozaik; 19 Usodno nebo; 19.50 Cikcak; 20. TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20 Zlata roža Portoroža; 21.30 Nap k zvezdam; 21.55 Moj prijatelj To 22.45 TV kažipot; 23.05 Poroci TRAKTORSKE BRANE trodelne, kvalitetne, z vsemi nadomestnimi deli, dobite takoj z enoletnim jamstvom. Cena 2.225 din. Edi Voljč, Ormož, Poštna ul. 1 ali tel. 70027. STANOVANJE (sobo in kuhinjo) v Ptuju iščem, ali kupim. Naslov v upravi. ZARADI ZAPOSLITVE V TUJINI dam dva otroka (2 in 4 leta) dobri družini v celotno oskrbo. Vidovič, Prešernova 10, Ptuj. ^ HUMOR Tujec: ,,Prosim, povejte mi, ali so se v našem mestu rodili kdaj veliki možje? " Turistični vodič: ,,Pri nas se rodijo le otroci." Skladatelji ,,No, kaj pravite k moji skladbi? " Kritik: .Dolgočasna je, da sem kar zaspal." Skladatelj: ,,Izvrstno, saj je uspavanka." „.Zakaj si tako žalosten? " ,,Naočnike sem nekje založil in zdaj jih ne morem prej poiskati, preden jih ne najdem. Brivec med striženjem kar nap pripoveduje stranki same strahoi reči o ubojih, strahovih . .,. ,,Zakaj pa mi pripovedujete grozote? " ves naježen vpraš mož. , Zato, da vam gredo lasje poko: in vas laže strižem," odgo* domiselni brivec. „AH je klečal pred teboj, ko ti odkrival ljubezen? " " „Ne, ni bilo mogoče." ,,Zakaj pa ne? " „Ker sem mu sedela na kolenil , Strašna si, Marjana, vsak _P imaš drugega ljubimca!" „Mar sem jaz kriva, da so rno tako nezvesti? " jKlK — ČETRTEK, 27. julija 1972 STRAN 15 nBER DAN NO BOTE Ml TE jpOPOZDROVLENI! jodjič sen van pisa kokšne strašne pvodnji so nas doletele, gnes pa J, moren povedati, da so vode na ^0 odtekle, na njivah ^a je ostalo BJno razdejonje. Pšenicno snopje ,ak odplavalo, koruza no krompir ,sta glih tak kak, da bi hujda Ijjta prek bejžala no fse doj ijiendrola. Saj rečen, voda je še jja od o^nja. Pred ognjon fsaj iko vujdes ali pa ga z vodo jjlevleš, "oda pa je provi peklen- ^ no ji tudi ogenj nemre do |rega. Pa kaj bi van se še toža, saj m ke mi nemrete dosti pomogati, (o pa rajši poglednimo kaj nan je ipisa Ganzov Jurek iz Holoz. Tak Uredništvi Tednika no Lujzeki! iZaj pa mi je že fsega zadosti. Že rti mesec dobivlen vaše cajtnge to I provi Ptujski tednik pa še do zdaj sen doba nibenega,čeka, da bi van oča naročnino. Če glih je toti tdnik boj mali pa nan vseeno dosti ove, posebno radi pa preštejemo ujzekov rezervirani kot. Toti Lujs pač tak, ke stalno samo resnico ii no je glih tak kak njegov oča uliha icerega si tudi fsoki tjeden »sodin pri mojen sosidi. Pavliha je ih tak kak Lujzek, ki si rad resnico šoli privošči. Veš Lujzek jas sen Haložan no rad teberen novice iz mojega rojstnega raja. kakor tudi mislin vsoki, ki se ;ličkaj zaveda svoje narodnosti no jkrajinskega porekla. Kak sen ti že mena sen Haložan, duma tan iz rezovca pri Cirkulanah. Tan sen leja 3 hektare ilovice, ki sen jo še v raven cajti proda, saj se je zdaj ista ilovica ob zodjih deževnih alivih preselila na drugo stron rega. Fsi gornjomo proti prevejkin tžovnin nalivon, niše pa se še neje puna, da bi naredil prošjo ali pa fitožbo proti totin letosjin malo leveč aktivnin nebeškin gasilcon. Lujzek, zaj pa ti še moren wedati eno zanimivo novico. Tu v *en kraji je pes obgriza eno srno, nan je na poljih vej ko škodo *lala. Lastnik totega pseta je moga fločati zato eno vejko kazen, če pa P jo gospodor son zadrgna no v pisker sprava pa bi ga čisto zagvišno boj ostro obsodil kak Hrkača, ki je nastava bombo na železnišken kolodvori. Lujzek, za jnes ti naj bo zadosti, pošlite mi cek, da mo poravna naročnino, saj se lehko zgodi, da me bo pot zanesla v gostilno pa se lehko gnar za naročnino v pivo ali pa kokšni špricar spremeni. Fse fkup lepo pozdrovlan še posebno pa Pavlihovega sina Lujzeka. Ganzov Jurek iz Holoz. Serbus Jurek! Resen se mi lepo zdi, da si se s_puna na mene no mi napisa pismo. Se posebno sen veseli, če dobin koksno pismo iz Holoz saj potli ven da se Prleki no Haložani med so boj dobro razmimo. Neke se pritožuv- leš, da še nisi doba čeka za plačilo tednikove naročnine. _Jurek, ti se zato čista nič ne boj. Ček de priša v proven cojsti pa de drgoč fse vredik. Saj veš kak je, da smo lidje že tak navajeni, da na tiste ki so na gnar dužni ne pozobimo tak hitro. Pišeš tudi, da je voda prestovla, z brega v grabo- tvojo bivšo zemlo. Če bi se to meni ^ Prlekiji zgodilo se zato ne bi preveč sekira, saj sen duma na visoken bregi no bi mi kar pasalo, če bi se malo v grabo na ravnico prestava, seveda le pod pogojen, da mi nebi pri toten preseljevojo hiše podrlo . . . Žoliš se tudi zavolo tistega plačila za srno, ki ga je moga odšteti lastnik psa, ki je srno za rep zgraba. J a, veš, to pa je tak, da so tokšne živolce hujdo zaščitene skoro boj kak Hdje. Veš tudi jas sen jager (na dvonožne srne) pa ven kak je to. Če kero ;,vstrelin" moren to nareti strašno previdno, saj bi me lehko 4udi zato doletela Jhujda karštiga, ki bi mi jo naložla moja Mica ali pa oškodovani sosid. Pssst . .. Tejko po naj bo za gnes. Pišite mi kaj, saj mo fsoko podpisano pismo z veseljon objava. Vaš Lujzek NEDELJA, dne 30. julija - 4.30-8.00 Dobro jutro - Poročila - vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Na izletu; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za kmetij- ske proizvajalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila - Današnji radijski in T V spored; 8.05 Veseli tobogan; 9.00 Poročila; 9.05 Koncert iz naših krajev; .9.55 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Še pomnite, tovariši; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45-13.00 Poslušalci čestitajo; - vmes ob 11.00-11.20 Poročila; 12.00-12.10 PoročUa; 13.00 Poro- čila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.00 Poročila; 14.05 Z velikimi orkestri; 14.30 Humoreska tedna; 14.50 EP; 15.00 Poročila; 15.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 16.00 Radijska igra; 16.35 Lepe melodije; 17.00 Poroči- la; 17.05 Športno popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Godala; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. VSAK DELOVNIK je zjutraj naslednji spored: 4.30-8.00 Dobro jutro - Poročila - vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Za vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50 Rekreacijaj 7.00 Poročila; 7.15 EP; 7.2 5 Današnji radijski in T V spored; 7.45 EP. PONEDELJEK, 31. julija - 14.00 Poročila; 14.10 Ljudske pesmi; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Z orkestrom madžarske RTV; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Poročila; 18.15 Plesni ritmi; 18.45 Kulturni globus; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Z ansamblom Borisa Franka; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Tipke in godala; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni noktur- no; 23.15 Zaplešite; 24.00 Poročila. TOREK, 1. avgusta - 14.00 Poročila; 14.10 Od melodije do melodije; 14.40 Na poti s kitaro;.; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odme- vi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Georges Bizet: Carmen; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Z orkestrom london- ske filharmonije; 17.00 Poročila; 17.10 Simfonični koncert; 18.00 Poročila; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 S pevko Ditko Haberl; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 S štirimi kovači; 19.2 5 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Pro- dajalna melodij; 20.30 Radijska i^ra; 21.30 Lahka glasba; 22.00 Poročila; 22.15 S popevkami; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno^ 23.15 V čaru čembala; 24.00 Poročila. SREDA, 2. avgusta - 14.00 Poročila; 14.10 Jakob Aljaž; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Recital mezzoso- pranistke Eve Novšak-Houškove; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Z orkestrom Carmen Dragon; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbeno popotovanje; 18.00 Poročila; 18.15 Za vas; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij- ski dnevnik; 20.00 Simfonični orke- ster RTV Ljubljana; 21.20 VeUki zabavni orkestri; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Pevci zabavne glasbe; 24.00 Poročila. ČETRTEK, 3. avgusta - 14.10 Pesem iz mladih grl; 14.30 Z ansamblom Atija Sossa; 14.45 Me- hurčki; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Sopranistka Mirella Freni; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Z orkestrom Herman Hagestedt; 17.00 Poročila; 17.10 Po željah poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15 Orgle v ritmu; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Podli- stek; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Z ansam- blom Mojmira Šepeta; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Če- trtkov večer; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 22.40 Od popevke do popevke; 23.00 Poroči- la; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz sodobne Poljske glasbe; 24.00 Poročila. PETEK, 4. avgusta - 14.00 Poročila; 14.10 Koncert za mladino; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Z orkestrom Jugozahodnega nemškeg,a radia; 17.00 Poročila; 17.10 Človek in zdravje; 17.20 Operni koncert; 18.00 Poročila; 18.15 Signah; 18.50 Z ljubljanskim jazz ansamblom; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razgledni- ce; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnev- nik; 20.00 Narodne pesmi; 20.30 Top-pops; 21.15 O morju in pomor- ščakih; 22.00 Poročila; 22.15 Bese- de in zvoki iz logov domačih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila; SOBOTA, 5. avgusta - 14.00 Poročila; 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Iz opusa W. A. Mozarta; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Z orkestrom Paul-Bonneau; 17.00 Po- ročila; 17.10 Gremo v kino; 17.50 Z ansamblom Mojmira Šepeta; 18.00 Poročila; 18.15 Iz operetnega sveta; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Z ansamblom Bratov Avsenik; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V soboto zvečer; 21.13 Zabavna radijska igra; 22.00 Poročila; 22.20 Za naše izseljence; 23.00 Poročila; 23.05-01.00 V novi teden - vmes ob 24.00 Poročila; 01.00 Poročila. VARČEVALCI! KO ODHAJATE NA DOPUST, NE POZABITE VZETI S SEBOJ HRANILNE KNJIŽICE (IN OSEBNE IZKAZNICE). Z NJO BOSTE LAHKO DOBILI DE- NAR PRI VSEH BANKAH V JUGOSLAVIJI IN PRI VSEH POŠTAH V SLOVENIJI. PRIJETNO POTOVANJE IN ZDRAV ODDIH VAM ŽELI KREDITNA BANKA PTUJ - POSLOVALNICA KIDRIČEVO - MESTNA HRANILNICA PTUJ 16 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 27. julija J KOLIKO OTROK JE PREPUŠČENO ULIO, KER SO NJIHOVI STARŠI ODŠLI V TUJINO ZA BOLJŠIM KRUHOM? OJ.MJQTR0a...l^^ NASA DVA? ,......_____________ ^.....„ _ ..........• Trije mrtvi v potopljenem avtomobilu Prejšnji petek okoli tretje ure zjutraj se je zgodila na mostu pri Borlu huda prometna nesreča, kije terjala življenje treh Turkov, zapo- slenih v Nemčiji. Turški zdomci so se vračali na dopust iz Nemčije v svojo domovi- no. Avtomobil, opel rekord, je pripeljal iz smeri Ptuja na borlski most. Voznik je iz doslej še nepojasnjenega vzroka zapeljal v leseno ograjo na mostru in padel v deročo reko ter kmalu zatem utonil s potniki vred. V še mračnem jutru je videl nesrečo Aleksander Sanko- vič iz Ptuja, ki se je pripeljal v času nesreče iz nasprotne smeri čez borlski most. Sam ni mogel ničesar pomagati. Na prizoriŠ9e nesreče so prišli miličniki postaje milice Ptuj, odde- lek Gorišnica, kmalu za tem pa tudi potapljač iz Maribora. Potopljenega avtomobila niso mogli najti. Dopoldne je prispela iz Ptuja reševalna ekipa gasilskega društva Ptuj. Z motornega čolna, ki ga je krmaril predsednik društva Marjan Berlič so sondirali z drogom globino reke in kmalu našli ob nabrežju potopljeno vozilo, ki so ga okoli 13 ure izvlekli na kopno. Reševalcem in Hudem, ki so z mostu opazovali reševanje je zastal dih. V potopljenem vozilu so bila tri trupla. V valovih Drave so našli smrt: Aysan Vekonuglua in njegova žena Musaya ter Avik Bursuna. Reševalna ekipa gasilskega društva Ptuj zasluži vso pohvalo, saj so dokaj spretno in zelo požrtvovalno izvlekli iz vode poškodovano vozilo. Pohvalo zasluži tudi Miloš Ličina, miličnik postaje milice Ptuj, odde- lek Gorišnica, kije od začetka pa do konca pomagal pri reševanju. AvtomobU in v njem tri trupla so potegnili gasilci na kopno z dolgo železno vrvjo Poškodovano vozOo v njem pa .. . HOROSKOP I OVEN: Slučajno boste razi, svoje načrte in nekdo bo izpeljal. V mraku vam bo . oseba čisto blizu. Zatajili ^ hrepenenje v službi in doka znanje in moč. BIK: Vaša preudarnost neke rahla živce. Prijetna oseba vztij upa, a si prpmalo upa. Daiej obisk. Rahlo siva oseba i^j podari. DVOJČKA: Oseba s skron pametjo in velikim telesom vaj bolj osvaja. Modna novost, \ nohti in čestitke. Reveži i pomagajo kot bogatini. RAK: Zaradi okoliščin ne bo izgubili pameti. Vse uredite sobote tako, da imate po ned čisto vest in mir. Izpovedali se bo prijatelju. Dobitek. LEV: Razigrana oseba vas spiai v smeh in zadrego. Zaradi dejs spremenite mnenje v soboto. To vas sprejmejo sorodniki, zi dedek. DEVICA: Nekomu vse odpust razen malenkosti. V petek oblj«! po nedelji izpolnitev. Kupujte razprodaji. Eden se ne vrne zai vremena. TEHTNICA: Uspeh vaše simpal ne bo odvisen od vas, čeprav se n na vas izgovarja.- Srečanje v sobe nekaj pomeni. Obisk starejših Ijii otroci vas obdare. ŠKORPIJON: V majčkeni M veliko veselje. Tista oseba, ki vai nekoč razjezila, se sedaj kaže najlepši luči. V nedeljo bo požgečkani. Nepričakovani obi STRELEC: Zelo vam prija ok« ki ga imate po službi. Ne bo zadi z zdravjem, denarjem in časfl Osebi, ki ponuja cigarete, l nasedajte! KOZOROG: Ko nastopi im vam bo izredno lepo. Prijetni obis dolgočasna nedelja, nekaj pranji obrekovanja. Nehajte mislitkj osebo v inozemstvu. ^ VODNAR: Izredna naklonje« nepoznanih ljudi in vesela novia petek. Ni razlogov za slabo voljo, boste n obisk in uživali zaiai zvestobe. RIBI: Žareh boste zaradi slai zmage in malo bledeli zai veUkega dela. Sorodnica bo tot težka kot prijetna. Lepa vožnji velik nakup. I TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5' Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhajaj četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski' Maribor, Svetozarevska ulica 14.