Leto LXX. št. 111 Ljubljana, tort* H. maja 1937 iznaja vsa* aan popoione, izvzema nedelje in praznike. — insorTl do Ml petit vrst a dud z, do 100 vrst a Din z 5 Slovenska Narod« »eija mesečno v Jugoslaviji Dir 12— za inozemstvo Dtn 35.— Rokopisi os ne vračajo UREDNIŠTVO IN OPRAVNI4TVO LJUBLJANA, Knafljeva sjttea ftasv. Telefon: Sl-22. 31-23. »-24. Sl-» te Podrotnioo: MARIBOR, Stroeemaverjeva 3b — NOVO MESTO, ljubljanska c, telefon «t 26 — CELJE, celjirtro uredništvo: Strosarnaverjeva urica 1. telefon ftt 65; podružnica upravo: Kocenova ul 2» telefon *t- 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna branimi ca v LJubljani st. 10351 Komunizem tudi v Albaniji: Revolucija v Albaniji naglo zadušena Bivši notranji minister Etem Toto, o katerem sedaj trde, da |e analfabet, |c hotel s 50 pristaši vreči režim in se polastiti oblasti — Baje je vzdrževal zveze s komunisti Beograd 1\ maji. p. Kakor poročalo iz Tirane se je vladnim četam posrečilo zadušiti \ stajo * ATgiro Rastru 1'redstraže vlad-n.h čet so naletele na rstaš* prj kraju Pro-t»a na potj med Valono in Opplfnijeui. To kratkem odporu so se uporniki razbežali. Vladne čete jh neusmiljeno preganjajo. V boju je padel vodja upornikov hiv$r minister Ktem Toto. razen njegi pa še dva revolucionarja. Tirana. 18, maja. A V. Revolucionarni pokret je sedaj že popolnoma »dušen. Vladne čete p-ecnnjajo upornike. dokumentov, ki so jih organi onhsti rasli pri ubitih in i"et;fi upornikov izdaja, da \e hil upor komun jstieneea značaja. Uradno poročilo Tirana. 18. tnala. A A. Albanska agencija p^r^Oa. dn je upor popolnoma zadušen, i pnrnikj hele » manjših oddelkih proti meji, da bi lahko tako u^lj rladnjm oddelkom, kj i^h brez odd hn pode. Albanska agencija poroča o poskušenem ■pora in pravi, da ie Ktem Tota izrabil prostodušnost domačega prebivalstva v mestih, ki so b'?a nek al ur v rokah upornikov. Deiaasko se u» upor razvil takole: \* sobota zTcčer s0 pristaši Ftema Tote začeli streljat v jr^U ?n tako dali znak za upor. Ko so I imije prihežali da hi videli. zakaj ljudje streljajo, jim je bjlo rečeno, da so streljali zato, da proslave odhod Etema Tote. kj odhaja v tujino. Dejansko pa je bil to znak za pričetek uporniške akcije. U*tj v Tirani slave poročnika, ki je poveljeval mestu in k' je junaško umrl v službi kralja in zakonite vlade. Listi tudi hvalijo energično delo vlade, ki je takoj storila vse. da upor zaduši. List »Stip, dan« P'še v posebni izdaji, da so nemirni in pustolovski duhov; hoteli izzvati klanje v državi, da bi se nad Albanijo razgrnila nevihta nesreč. Vlada je to preprečila In Previdnost n] dopustila da bi domovina morala prenašat? posledice koraka nekega subver-zivnega blazneža. List; tudi pišejo, da ima vlada v rokah dokaze, da so v ozadju upora bili tud; komunisti Izjava beograjskega albanskega poslanika BEOGRAD, 18. maja. r. O dogodkih v Albaniji, kjer je prišlo do upora pod vodstvom bivšega ministra Etema Tote, je dal odpravnik poslov albanskega poslaništva, v Beogradu g. dr. Tahir stila novinarjem naslednjo izjavo: To, kar se je dogodilo v Albaniji, je tako malenkostno, da se bo že v 24. urah pozabilo. Gre za upor, pri katerem je »ode- ¥a španska vlada Sestavu }o je socialist Negrin — Opira se na ljudsko fronto Valencija, j 8. maja. z. Zaradi nesoglasij med zmernejšimi in sJ^rajni-nimi levičarji je podala vlada ILarga Ca. hallera v soboto ostavko. Pogajanja so bila nepričakovano dolgotrajna ker so zmernejši krojni odklonili vsako nada!j_ nje sodelovanje z anarhisti in zahtevali temeljito razčišeenje. Predsednik republike Azana je konzultiral predstavnike ^seh strank in vseh delavskih organizacij in se naposled odločil, za sestavo vlade, ki ne bo ver odvisna od sindikalnih organizacij, v katerih so se vgnezdili najzagiizenejši anarhisti, marveč je zahteval, da se sesta\i parlamentarna vlada, ki se bo naslanjala na politične stranke. Nova španska v!ada je sestavljena iz vseh strank ljudske fronte in jo tvorijo: predsednik Juan Negrin (socialist), zunanje ministrstvo Jose G u rad (republikanska levica), narodna obramba Prieto (socialist), pravda Mana. el de I razo (baskiški nacionalist), notranje ministrstvo Julian Zuazagoi-tia (socialist), prosveta in zdravstvo Hermandes (komunist), kmetijstvo V i ncenci o Iribe (komunist), javna dela in promet Ina de los Bi o s (republikanska unija), socialne zadeve Jaim 11 i g nad a (katalonska levica). - Propagandno ministrstvo je ukinjeno in bo njegove posle vodilo zunanje ministrstvo. Novi ministrski predsednik Juan Ne« g r i n je star 48 let. Bil je profesor bio. logije na madridski univerzi. V parlamentu je posebno odlično sodeloval v gospodarskem odboru. Odločilne važno, sti je bilo njegovo delo pri sestavi sedanje republikanske ustave. Borba za Bilbao se nadaljuje Baski nudijo kljub veliki premoči nacionalistov ogorčen odpor Bilbao. l*. maja A A. Nacionalisti uvide-vai-o. da so vladne postojanke na Montejatu nepremagljive in «la mimo njih ne bodo niogV prodirati dalje vzdolž baskovske obale. Veerai «*o nacionalisti zopet pričedi napadali baskovske postojanke v tpm odseku. Pri tem j:m je pomagalo več njihovih voj/ njh ladij, vso napadi pa so bili odbil} in so imeli nacionalisti precejšnje izgube. Večji odielki nacionalistov so pričeli napadati po-*=loanke pri Riscarocrui, kjer so bile baskovske čete prisiljene umakniti se za par sto korakov. Takd po nacionalističnih napad h so Baski prešlj v protinapad, zavzeli svoje r-rejšnje poslojanke in še nekaj nacionalističnih, vendar pa i:m ni uspelo potoniti nacionaliste nazaj s posto ank na vrhu 20-re. Nadaljnji nacional »tienj protinapadi eo bili odbiti, čeprav so jdh nacionalistična letala jn lopovi s hudim obstreljevanjem baskovskih jarkov dobro pripravili Francova Spijonaža v Ameriki Waehingtonf 18. maja. A A. V senatu je bila sestavljena anketna komisija o delu španskih organizacij v USA ki hoče:o kupovati orožje za obe strank,- v Špai j To pa bi hilo proti ameriškemu zakonu o nevtralnost-. Na seji je bil predložen materijal o tem da imajo španski uporniki v Ameriki razpredeno vohunsko službo ki nadzira promet ameriških n mehiških parni kov. Schuschnigg odklanja nasvete Rima Pariz. 1!* maja A A kEcOO de Pariš«, je objavfl daljS članek o avstrijskem vprašanju ki te zbudil v javnosti veliko pozornost. V njem pravi da avstrijski zvezni kancelar dr. Srhuschntgg 1*> ravnal po nasveth. kj jih je prejel jz Rima in da ne bo hotel sprejet v patrio*s" o fronto b-vše avstrijske narodne socialiste ter ni'h tajne zaveznike. Za tako pnli'jko pt bo treba dr. Schus^hnigrgrii vsekako močne podpore. Avstrija je pripravljena, da tudi z oboroženo silo zaščiti svojo neodvisnost in nedotak-lj vest. V zvezi s tem je treba tudi zabeležiti precejšnje 7hol>šanjp med Francijo in posameznimi podunavskimi državami. Avstrija se je prva zavedla, da ji je pomoč Francije jn Veljke Britanije zmerom bolj potrebna. Japonske skrbi To...o. lb mnjrv A A. Na konferenci parlamentarnih, klubov sta m«nistrsk: predsednik Hajaš. in zunanji minister Sato dala nekaj pojasnil o zunan;^- n notranje-poli-ričnem položaju JanonsUe Ministrski predsednik Haiasi ie eovoril orodjem o nevarnostih ki jjh predstavljajo nvl tar;st;cni načrt? Rueije. Oovorl *e o potrebi, da «^ Japonski zagotovi popo'no varnost in o;a-6 jo njene pomorske ftile. ^crvoril je todj- o refonnah. ki bi jih b3o treba poaob- uo mi eo*podarskem področju Pozval je \-se stranke k sodelovanju in na^laeil. da še nikoli ni bHo tako zelo potrebne edin-stvo v^eera naroda kakor prav sedaj. Zunanji minister Sa+o se je v svojem govoru dotaknil poleg: driHrejra tud- japonskih odnoSajev napram Kitajski in ^u«MJi Tokrat je bil mnocro mani ootinUst^Čen kakor v svoilh prejšnjih povodih Onozoril je na razširjanje protijaponskepi pokreta na Ki-tajskem m na novarnoetj komunizma. lovalo vsega okrog; dO ljudi. V vsaki državi so nezadovoljni ljudje p« Je tudi bivšemu albanskemu notranjemu ministru Etermi Totu uspelo, da pridobi za svojo akcijo par nezadovoljnežev. Nič čudnega tudi ni, da jim je kljub temu uspelo zasesti celo mesto Argirokastro je najbolj miren kraj na svetu. Tu * »ve vseskozi miroljubni ljudje, globoko u dan i kralju in režimu. Vesti o nekem njihovem tradicionalnem uporniškem duhu so docela izmišljene. V dokaz temu naj sluzi ie samo dejstvo, da je vlada smatrala, da je za vzdrževanje reda In miru v tem mestu popolnoma dovolj desetorica zandarmov. Ce temu ne M bilo tako. bi bil v Argirokastro vsekakor vojaški garnizon. X desetorlco žandar je v, med katerimi je bil eelo neki penzionlst. F termi Toto vsekakor ni bilo težavno izvo-jevati zmage, zlavtf fte. ker so se zarotniki ponoči prikradli v mesto in zandarje enostavno obkolil*. Ker tp Toto takoj nato prekanil vse telefonske In brzojavne zveze, je b*lo moAto (teved* popolnoma v niesro-vi oblasti, ker od nikoder niso mogli pozvati na pomoč. čim je vlada izvedela za te docrodke, ie takoj poslala oddelek vojakov. Med Tepci eni o in Valono so se na cesti pri hribu Kroce srečale predstraze vojakov z uporniki. V borbi, ki je trajala WSBga četrt ure. so bili uporniki razpršeni tn so se razbezali na vso strani, pustivši na bojišču tri mrtve, med katerimi je tudi sam \odja pobune, bivši minister Etem Toto. Pri pregledu so našli v njegovih žepih več dokumentov, Id dokazujejo, da je imel vodja upora zveze s komunisti. Tako se je končal ta žalostni dogodek. Kako brezpomembna je bila ta »revolucija« in kako malo vezi ima z njo albanski narod, se vidi ie po tem, da je kralj Zogu takoj, ko se je izvedelo za te dogodke, prejel na tisoče udanostnih brzojavk iz vseh delov drŽave. Vodja upornikov Etem Toto je bil nekdaj orozniSki podofigtr. Skoraj analfabet, a mož prirodne inteligence se je kn^alu povzpel do čina orožniskega ofirirja. Pozneje je bil prefekt v Skadru in je pri tej priliki večkrat pokazal svojo nekulturnost. Oktobra 10S5 po je kljub temu postal notranji minister in je ostal na tem položaju skoraj leto dni. Za časa svojega ministrovanja si je na vse strani nakopal sovraštvo, tako da je moral naposled novembra loas odstopiti. Po padcu z ministrskega stolčka se jo moral vrniti v družbo, iz katere je izftel. NI se vroesava! v politiko, a vendar izgleda, da n* mogel živeti brez oblast«. V«a njegova rodbina je poznana v ftlhaatU kot zelo eksalttrana. Dve njegovi sestri sta iz-vrftili samomor. Italijanski kralj na poti v Budimpešto Spremlja ga zunanji minister grof Ciano Rim, 18. maja. AA. Stefami: Potr. ju jejo se vesti, da bo Italijanski kraljevski par obisk admirala Horthvja v Rimu. Člana v Budimpešto danes ob 10.90 dO. poldne. Tako vrača italijanski kraljev. »Ai par obisk admirala Hortvja v Rimu. Vsi listi objavljajo obširno članke o bivanju kralja in kraljice v Budimpešti in o inamfestacijah, ki se bodo razvile ob tej priliki. Politika prijateljstva med obema državama sloni na rimakih protokolih iz leta 1934. ki so se se razširili leta 1936. To sodelovanj* v Podonavja se mora še razširiti. Diplomatski urednik agencije »Štefani« posebno opozarja, da je to prvo potovanje italijanskega kraljevskega in cesarskega para v tujino po ustanovitvi cesarstva. Ameriki groze velike stavke Pittsburg, 18. maja. r. Spor. ki vlada že delj časa med preostavniki delavske organizacije, v kateri je včlanjena večina de; lavstva zasebne jeklene amer-ske industrije, se je preko binkoštnih praznikov zelo poostril. Predsednik delavske organizacije PhHip Murrav je zajrrozii, da bo na njeero-vo povelje nad pol milijona delavcev ustavilo delo in to baš v času. ko je industrija najbolj zaposlena. Ce pogajanja, ki so v teku s štirim največjim,- jeklenim^ trusti ne bodo dovedla do sporazuma, potem bo prišlo do zelo nevarne »tavke. ki bi utegnila imeti w4o dalekosežne posledice. Delavci morijo stavko napovedati 10 dnj prej. pred-no jo prično izvajati. Vprašanje pa je. ali se bodo dogovora vsi držal . Delodajalci ne kažejo ni kake volje za popuščanje in sku- šajo razbiti delavske organizacije. Delavske organizacije zahtevajo svobodo organiziranja, sklenitev kolektivne pogodbe in povišanje mezd. Tudi v amerišk; avtomobilski industriji vlada velrka napetost. Glavno vlogo igTa pri tem Henrv Ford. Ford se ogorčeno bori proti delavskem organizacijam in je izjavil, da ue bo trpel v svojih podjetjih nobenega organfziranega delavca. Po njegovem mnenju delavske organizacije delavstvo samo fzmozfravajo in mu nalagajo poseben davek za delo. Delavski organizatorji na so na delu. da pritegnejo v organizacijo tudi vse Fordovo delavstvo m tako tud; Forda prisili jo da sklene kolektivno pogodbo. Zaradi te borbe utegne v avtomobilski industriji priti do nosjjfc atavk. Minimalne mezde Osnutek banufce uredbe o nainUjilt mezdah obsega le nekatere delavstva Te dnjf eo prejele delavske strokovne organizacije osnutek uredbe o minimalnih mezdah, k jih lahko doloc,- ban na podlagi čl. 2, odst. 1 in 2 uredbe o določanju minimalnih mezd. sklepanju kolektivnih pogodb, poravnanju in razsodništvu. V ponedeljek 34. t. m. bo na banski upravi anketa o tem osnutku. Udeleže se je zastopniki delavstva in delodajalcev. Po tej uredi* bodo k>Io6ene m ni malne mezde nekvalificiranega delavstva. Vprašanje je. ali se bodo mezd« r»o anketi kaj zvišale od v osnutku določenih mezd. Za delavce v starosti nad 18 let. zaposlene v industriji ne glede na kraj. ter v trgovini in obrti v krajih z nad 5000 prebivalcev so po osnutku določene naslednje m^-rH"- v Vategorfii a) S din v kategoriji h> 2 "o v katecroni; c) 2.50 Za dHavee ▼ «»*rr*ti zood 1R. leta« *) 2.50 h) 2.25 in c) obrti v kraiih iznod 5000 preb-valcev: a) 2.75. b) 2.50 in c) 2.25 din. Za delavce v starosti izpod 18 l«Ma: a) 2.50, bV 2.25 in o) 2 din. Mezde kvalificirano delavstvo in vajence (odškoi1n*ne> bodo določene porneje-vendar pa ne snvio bft-i niie od mezd določenih no tei odredb, za nekvalificirano delavstvo v i«t? strok' dokler ne bodo določane s r*whfK> uredbo. Po kaVsnom kriteriju spadajo nekatere stroke v kat*»tr«>rijo *) al' h\ odnosno c). iz osmitVn n: rsTvidnn Krnarstvo :n kle-««*«tvo n or sn*d*»ta v katecorio b (2.75\ • doč."Tn snadi Vonsn»e e*me ?n oesk* v kategorijo a. V kMefforvio a spadajo tud: ce-i men farne apnenioe. opekarne,- livarne ba- kra, svečarne, predelovanje nafte, izdelovanje papirja, pivovarne izdelovanje klišeiev, d mnikarji. desinfekcijski zavodi, pogrebni zavodi ttd. V kategorijo b spadajo med drugimi strokami naslednje; lončarstvo, steklarne (brušenje, jedkanje, slikanje ali podobno obdelovanje stekla), kovačnice orodja, pjlarne. kovači, koiarji. kotlarji, ključavničarstvo, instaliranje kurjav, sanitarnih naprav, izdelovanje kablov. elektrotermičnih instalacijskih predmetov, puškarji, strugarji. mehaniki, graverii. izdelovanje in popravljanje glasbi, predilnice, tkalnice, apreture. izdelovanje prevozni H sredstev, lesne stroke stavbne stroke, brivci, frizerji, denarni zavodi, zavarovalnice, kinematografi itd. V kategorijo c spada k> med drugimi strokami tud; vrtnarstvo zdelovanje nlete»:n in vezenin mlini izdelovanje peri4a in oblek, dežnikarstvo. klobnčarstvo. modistfce. izdelovanje rokavic itd. Minimalne mezde ee n© določajo za radarska podjetja, topilnice železa in jeklar-ne monoooiske tovarne, cestne zelenice, avtot-ik^ je vratarje in postre^oke. — Delavcem dobva jo na račun plače Hrano in stanovanj** .se zaračunava hran« S din na dan. stanovanje pa 8 d*m. - Podjetja, ki bi bilo r izplačevanjem no odredbi določenih merd ogrožena v svojem obstoju, morajo . (?) zaorosit; bansko upravo da jim bo določila :ztemno n'Žje mezde. Taksnim prošnjam bodo ugodil; le afco se bo fzkszalo no rpo^edu v poslovne knfige. da ie ob-stoi podjet»a v resnic? ogrožen in da obrat zaradi pobijania brezposelnosti v ti- stinii kraja onjso potneben. peCUtcni ol|ot»ig Ta poitenost t) poHtiini borbi N*a Češkosl upoštevam v volilnem redu. Na ta nafiti hočejo na češkoslovaškem očuvati svobodni va {IttOtl volilne borbe, ki nalaca vs.ikenm partncrni enake pravice, na Tini! enake dol/nosti. Po teh določbah -liso k.i/nive samo sleparije z glasovnicami in volilnimi imeniki, marveč rudi ra/širjanie neresnič»^ih vesti o političnem nasprotniku. Ra/.širiaujc neresničnih vesti o političnem nasprotniku, o nasprotnem kandidatu ali sploh o zadevah, ki so v /vezi z volitvami, se ka/nuje z je"o do šestih mesecev in ^lobo. Pod neresnične vesti spada vse, kar more volilce spraviti v zmoto, da s\oje voliln«. pravice sploh ne izpolnijo, ali jo i/polnijo prepozno ali pa v gotovem smislu. Te zakonske sankcije so bile utcmelcnc s tem, da se je često dodajalo da so bile cele skupine volilcev ali pa tudi posamezni deli volilnega okrožja, na primer prebivalci enega kraja, čita tel 'i enega lista na SeoVv pusten način zavedeni v /moto I tem, da so se med njimi često v zadnji uri pred volitvami razširile neresnične vesti, ki so napotile volilce. da ali sploh niso šli na volitve, ali r*a so jih zamudili (na pr raradi nerestrčnih vesti, d.i \t b.lo vottice preloženo) ali pa vest; ki M tako vplivale na volilce, da SO v zadnjem trenutku popolnoma spremenili svoje stalHčc in volili onega kandidata, ki se jim je na ta način propagiral Tak učinek utegnejo na primer imeti vesti, da je ta in ta kandidat umrl ali pa odstopil. Zakon dopušča samo stvarno kritiko poli. icnrga nasprotnika In njegovega delovanja. Toda zakon smatra ZA kaznivo, če se v zadnjem hipu pred volitvami, ko ni več možnosti, da se to zavrne, razširijo o nasprotnem kaadHdstu neugodne vesti iz njegovega /osebnega Kv-lenja, o kakih njegovih kaznivih deianjih in slično. Ali ne bi kazalo, da se tudi pri nas uvedejo slične kazenske določbe. To bi bilo vsekakor hvaležno polje za vlado, ki si prisvaja nalogo, da pomiri politične strasti in normViz—a naše politično živi i en K Jubilej danskega kralja Kodanj, 18. maja. AA. Velike svečanosti o priliki 25-letnice vladanja kralja Kri-stiana so se zaključile s svečanim banketom, na katerem je govori! poleg drugih tudi minister Stauning, ki se je v imenu danskega naroda zahvalil vladarju za vsa dobra in velika dela, ki mu jih je storil za časa svojeg« vladanja. Danska se je v tej dobi močno razvila. Švedska kralj Go-stav V. je v svoji zdravici opozoril na svoj prvi sestanek z danskim kraljem leta 1914. N« zadnje se je danski kralj vidno ganjen zahval tujim suverenom in družin: zastopnikom iz inozemstva za ponora-ve m zdravice. Eksplozija na japonskem parniku r/ongkong, 18. maja. A A. Na japonskem parniku »Rio Janeiro—Maru«, ki prevaža blago in notnike, je nastala včeraj huda eksplozija. Parnik je že pristajal ob nekem pomolu, ko je na njem nastala strašna eksplozija, ki je vso ladjo razdejala. Nesreča je zahtevala tudi večje število žrtev, vendar se v prvem trenutku ni moglo dogna**., keliko jih j« natanko bilo. Obče sodijo, da }c bilo ubitih okoli 50 ljudi. V pristan;šću ;e eksplozija izzvala pravo paniko. Mnogo trupel je bilo spričo strašnega pritiska v r/enih s parnika na kopno, neko truplo celo na krov bližnjega skladišča. Kakor vse kaže. je bilo n« parniku največ žen«. Ogromen požar 149 Idi pogorelo Varsara. 1B. maja. AA. V mestecu Moru v bližini Vilna je nastal ofnromsn potaT. k; >e unič*l .V> stavb Zaradi hudega vetra se je pofc*1" razširil še v sosednjo vas. kjer je gorelo M hiš. Več ljudi je postalo žrtev plamenov. Csrlh. 18. maja Beoffnad 10. Pariz l*.6l, London 21.615. *ewverk 407.35. Bruselj 7S70. Milen 23. Amsterdam 24030. Berlin 175t50, Dvnaj 81J6-Sl.7u, Pn«i 15.24. Vi ' Stran 2 >SIiOVBNSKI NAROD«, tank. 18. maja 1937. Stev. 111 Ogromen potniški promet med prazniki Zelenica ]e prepeljala me« prazniki okrog 45*POO potnikov — V Italijo te je odpeljalo 1748 izletnikov keka 1200. s Zidanega meata 3060 in z Vifcnike 665, skupaj torej okrog ».500. V LJubljano in iz Ljubljane jo torej potovalo včeraj skupaj okro? 174500 OSOt). V obeh dneh so torej vlaki pripeljali na na- šib železnicah, približno 4$.000 potnikov. IZLETI V ITALUO Za izlet v Postojna*© jamo je vladalo veliko zanimanje med Ljubljančani in mnd Mariborčani. Dva posebna vlaka, ki sta peljala ialetnike za binkoštne praaniao v Italijo, sta bila nabito polna. Pri >Putni- kuaj okrog 8000. Z Gorenjskega so je pripeljalo 3670, iz Kamnika. 1750, z Dolenjskega 2130, z Ra- Dvoje opernih novosti: „Plamen44 in „Car Kalojan" Italijan Respighi in Bolgar Vladigerov sta zmagala tudi na našem odru Ljubljana, 18. maja Za zaključek operne sezone smo dobili kar zapored dvoje zanimivin, izredno efektnih, za soliste in zbor ter prav tako za orkester zelo težkih, dirigentoma, režiserju in Lnscenatorju ter ne v zadnji vrsti gar-derobarju izjemne naloge dajoči novosti. Priznati je treba, da so se vsi faktorji močno zavzeli za obe noviteti, storili zanju vse v naših razmerah mogoče in se res potrudili, Ua bi ustvarili predstavi, ki bi trajno privlačevali. S svojimi močnimi kreacijami se solisti v Plamenu., brezizjemno odlikujejo. Zlasti pevski in igralski velika in naporna partija nesrečne, dedno obremenjene in v grešni ljubezenski strasti plamenečc eks-arhove žene Silvane daje gospe Zlati Gjun-gjenčevi novo priliko, da se umetniško izživlja prekrasno in silno učinkovito. Umetnica je resnično ves večer žareč plamen. Za veliko arijo v 1. dej. žanje vselej viharen aplavz; v 2. dej. ima dva izredno močna nastopa, z naivko Moniko in z ljubljenim Donellom. ki ga sugestivno objame v objem. Lepa je ljubezenska scena v spalnici, a silno dramatičen je prizor z možem, ko izbruhne v demonski strasti mržnje in ko prizna svojo grešno zvezo s pastorkom v 3. dej. In končno je pretresljiva SUvanina katastrofa pred sodnikom. Ca. H jungjenčeva poje in igra ves večer z napetosjo skrajnega stremljenja po čim krepkejšem oživetju Silvane in žanje za svojo najnovejšo veliko kreacijo vseskozi najtoplejše priznanje. Problematičnega ljubimca omahljivca Ponella daje naravno in zelo simpatično pevski in igralski prav dobro g. Gostif, a posebno posrečeno in močno sc uveljavlja 7. eksarhom g. Primožič ter je njegov dolgi samospev ter dvospev s Silvano v 3. dej. med najlepšimi viški opere. Dovršen škof ravenski jo pevski in v igri g. Betetto, močan eksoivist je g. Kolacio, a kreacija silnega vtiska je vešča: Agneza, ki jo podaja ga. Kogojeva v imenitni maski z od-lično igro in lepim petjem. Ga. št. Po liče v a kot nesrečna Monika ima z Donellom in kasneje s Silvano zelo iskreno učinkovita prizora in gg. Gnusova, Ranišakova. Su*taxjeva in Rupnikova se dobro uveljavljajo kot dvomice. S svojim kretanjem in uglajenim nastopanjem se je odlikovala A. šuštarjeva. Posebno priznanje gre inscenatorju, g. ing. K. I raii/.u, ki je ustvaril krasna prizorišča k dvorišče eksarhove vile a? Raven i 7. veka, notranjost palaže in zlasti umetniško zasnovano notranjost katedrale, ki zbuja zasluženo občudovanje), gr. režiser Sest pa je dejanje smiselno razporedil, stop njeval in sproščal ter tako s solisti kakor z masami dosegel zelo ugodne slike. Zal, da je za zadnjo sliko oder pretesen. Zboru trebit priznati, da se je izjemno potrudil in zmagoval tudi najbolj naporne težave prav zadovoljivo. Dirigent g. Stritof. Pompoznost dejanja in paradnost prizorišč v ravenski palači je pri nas seveda le nakazana, saj nimamo stilskoga pohištva niti preprog in lestencev. Treba je pač fantazije, da si nadomestiš kar manjka. Prav tako je treba mnogo domišljije, da si podstavljaš stilsko in tudi po množicah vsaj približno zadovoljivo uprizoritev Vla-digerove opere »Car Kalojan«. Nase gledališče pravilnoga, verjetnega dojma te naj-sijajnejSe opreme in ogromne mase zahtev vajoče opere ne more nuditi. Režiser gosp. Sest pa je storil vse možno, inscenator g. ing. Franz je zopet ustvaril sedem prelepih prizorišč in g. dirigent dr- Svara je pripravil predstavo, ki je glasbeno in pevski odlična. Avtor Panča Vladigerov je bil s predstavo vidno zadovoljen in se je osebno prepričal, da je žel pri občinstvu zelo časten in po zunanjih izrazih zadovoljstva močan uspeh. Z zadovoljstvom smo sprejeli to prvo bolgarsko opero na našem odru, in prav bolgarska folklora v zborih, solih, zlasti^ pa v sijajnem baletu koncem S. slike, ka-* ker tudi v briljantni predigri 3. dejanja je nudila poseben uaitek. Zbori so prava naslada pa svoji bolgarski, ruski čudovito sorodni melodikl a orkester, često preveč masiven in j* MPMfcprt aar»it in sli« kovito zgovoren, je imel s svojo težko nalogo posebno zasluzen uspeh. Zlasti lep dojem ostavlja s svojo liriko 4. slika. Vob-če je libreto manj zadovoljiv, zaključek pa zlasti z žalostinko ljudstva pretresljiv in učinkovit. Dramatičnost je več moma osredotočena na carico Marijo, ki mora biti močna igralka in izrazita dramatska pevka. Vse druge osebe so bolj ali manj pasivne ali mirne oziroma blede. Vsaj delomo izstopa aktivneje sam car Kalojan, tipično dobrodušen trenutno kolerično maščevalen in končno kot kavalir obupan ter kot zakonski mož razočaran, tipičen slovanski človek. Zale-zovalec in nazadnje izdajalec nagonsko razbrzdane carice je bolgarski stotnik Boril j, svojevrsten teatrski intrigant. Uprizoritev je bila v celoti prav lepa in učinkovita, zasedba ulog pa po moških zastopnikih vobče zelo srečna G. J.'Janko kot car, g. Gostič kot ujetnik značajnik, g. Krancel kot stotnik Boril j in g. Kolači© kot sel so se vseskozi odlikovali pevski in igralski. Tudi g. g. JLupša (menih), Gorski ttolmač) in Sekida (impozanten bolgarski škof in še kot sluga) so polno zadovoljevali. Marija bi bila igralski in tudi pevski edino pravilno dodeljena ge. Gjungjenčevi. Ga. Oljdekopova še ni igralski dovolj prepričevalna, v gestah rok in kretnjah, telesa še začetniška za tako, vso opero nosečo partijo. Pevski je zadovoljevala, odraČunSi njen malo jasni izgovor. Lepo Zojo je podajala ga. Kogojeva z rutino in aimpa-tičnostjo, ali malce težko in jokavo; žal, da ima g, Golobova kot vedežsvalka Kalja le par taktov žametastega alta. Prav posebno sta se odlikovala zbor in balet, ki je za svoj veliki nastop žel toplo polivalo, na čelu mu ga, Rravniearjeva-Pavčič za težki ciganski aolo ples, ga, Moharjeva, ga. Japljeva i. dr-, med njimi tudi g. plesni mojster Golovin. Opora je bila sprejeta zelo prijafflio in je vidno zanimala in ugajala- Žal, da sta bila oba operna večera, za >Plamen« in "Carja Kalojana«, zaradi binkoštruh praznikov, pa menda tudi zaradi značilne ljubljanske nezaupnosti do vsake novitete obiskana slabšo, kakor bi zaslužila. Fr. G. Resnica o letošnjem birmovanju Ljubljana, IS. maja. Današnji ?Slovenec« poroča o letošnjem birmovanju in pravi, da je bil nov red birmovanja tudi za botre in binnance mnogo lažji. Resnica je hčerka božja in čudimo se, da jo tako malo spoštujejo baš gospodje, ki bi ae ji ne smeli nikoli izneveriti. V nedeljo dopoldne je bilo v stolnici po poročilu »Slovenca* samega birrnanih 3S31 birmancev in birmank. Z botri in bo-tri ca m i vred je bilo torej v stolnici 2762 ljudi. Gneča je bila nepopisna. Prejšnja leta so stali tvi«rmanci in binnanke razvrščeni po vsej cerkvi in birmanje je bilo mnogo lažje. Letos so pa določili za birmanje samo prostor pod kupolo. V treh možnih kolonah so pritiskali botri in bo-trice s svojimi birmanci in bi rman kam i proti glavnemu oltarju. Na pomoč je morala duhovščina poklicati celo dva stražnika. A tudi to ni mnogo pomagalo. Gneča je bila tako silna in prerivanje tako neznosno, da se je večkrat slišalo, kako otročički bolestno kriče. Slišale so se pa tudi upravičene pritožbe, češ. čemu je potrebno to prerivanje čemu ta gneča, v kateri zlasti najmanjši birmanci in bir-manke niso varni, da jih odrasli ne pohodijo, ko bi se dalo birmovanje organizirati pameLto in praktično tako, da bi odpadlo vse, kar je motilo svečano razpoloženje in v marsikaterem pogledu tudi verski čut. Kako mučno je bilo gledati botre in 'botrice, ko so pritisnili na duhovnike in stražnika pred seboj, da so jih morali zadrževati s komolci. Bik> je tudi nekaj posebno mučnih prizorev, ko so se nestrpni botri skoraj glasno prepiraJJ z duhovnik! in redarjema. Itotfa botra Jta hoU- la 6*m ilubovulka. zadržati v nutfnu, ko as ja a vso sik in jima m fcamoasnaa raflM _ da ae je to navsHBal čakat* In atnrlvntL Kaj čuda, saj so eaoraJi mnogi aUti * gneči dve uri. Že vnaprej se moramo smvarovmli proti očitku, da imajo te nase vrstice kakršnokoli tendenco. Nasprotno, v interesu verskega čuta in dostojanstva podeljevanja sv. 1 ili isaeiita bi bijo, da ae kaj takega nikoli veA ne ponovi. Ttsmiiini sama nem pa nalaga, povedati te odkrito, saj bi nam morali botri in botrice nnriti, a* U te« ga ne storili. Organizacija birmovanja v etekuei ▼ nedelje dapsldae je na eeii erti or^sneedeln Ouduno ae, da anaje pa de« želi mnogo taoij praJttJteo organizma Wr» v pedežendOh aerkvah ni bQe prerivanja« oeprav ee je tudi tam nabralo mnogo birssjmeev in birmank m čeprav se cerkve mnogo manjše. ah tki ne mogli orgasi^rati v ljumjanski stolnici birmovanja tako, da bi raatjsiiii birmance in bkmenke po abecednem redu ta ra*> glasJU, kdaj pridejo peedme skupin« na vrsto? Obup dveh mladih Na Gramu sta si Ljubljana, 18. maja. V praznično binkostno razpoloženje je v ponedeljek zjutraj objeknila vest o krvavi ljubavni tragediji, ki se je odigrala v zgodnjih jutrnjih urah da Gradu. Stanovalci Gradu eo v ponedeljek se pred zoro čuli dva strela kar je dalo mestnemu delavcu Francetu Cimermanu povod, da Je okrog frtfrih zjutraj odSel iz stanovanja proti utrdbam, odkoder st« se strela čula. Na svoje veliko zaprepaščenje je Cimerman aagledal takoj ko se je povzpel po poti do prve klopi, v travi nepremično ležeča moškega in žensko. Hitro je stopil bliže in opazil kraj moškega samokres, kraj ženske v travi pa ročno torbico. Ženska, ki je ležala vznak, je imel obleko na prsih prepoieno s krvjo. Cimerman jo nemudoma odhitel nazaj na Grad, kjer je odšel v stanovanje grajskega čuvaja in telefoniral policijski stražnici na Dolenjski cesti. Navzlic zgodnji uri se je strašna novica mahoma raznesla, tudi med stanovalci Gradu in se je kmalu zbrala okrog trupel večja množica ljudi. Kmalu je prispela na kraj tragedije policijska komisija, v kateri sta bila poleg stražnikov zdravnik dr Lužar in dežurni uradnik Kette. Komisija je ugotovila, da sta mrtveca 25 letni brezposelni šofer Mihael Kekalj. stanujoč v Mostah, Ljubljanska ulica 35 in 231etna sobarica Angela Mikuš, rodom z Vrhnike, pristojna pa v Poljane pri Kresnicah. Oba sta imela prestreljeni srci. Pri Kokalju je nastala po strelu samo notranja krvavitev, pri Mikusevi pa tudi zunanja. Na podlagi pisma, ki ga je komisija našla v torbici Mi-kuševe, se je moglo takoj ugotoviti, da gre za ljubavno žaloigro in za prostovoljno smrt mladih zaljubljencev. Poleg pisma, ki sta ga napisala oba in ki ie bilo naslovljeno na mater Miku.ševe v Kresnicah Ma- 0UZD v aprilu Ljubljana. 18. maja. OL'ZP v Ljubljani objavlja statistične podatke za april. Povprečno je bilo zavarovanih 8*>.62:> članov (moških 5f,731t žensk 33.894). V primeri -r aprilom Lanskega leta i c bilo število zavarovancev za 6254 večje, ftoirikov jc bilo 2431, 260 manj kakor lani. Povprečna dnevna zavarovana mezda je maša I a 23.02 in je biLa za 67 par večia kakor lani, celokupna dnevna zavarovana mezda pa 2,062.971.60 Din in je biLa za 199.522 Din večja kakor lani. Zaposlenost delavstva v aprilu sc je približala višini 09.OOO. kar se od leta 1931 še ni z«odilo. Najbrž bo zaposlenost v maju šc narasla, čc ne bo nagajalo vreme. V aprilu 1931. je bilo zaposlenih v območju OUZD v Ljubljani 90.775 delavcev in delavk, v aprilu 1932. 75.033, leta 1933. 74.170. leta 1934. 77.375, predlanskim 77.412, lani pa 83.371. 8 porastom števiLa članstva je naraslo tudi število in odstotek bolnikov v primeri z aprilom lanskega leta. V primeri z marcem tekočcu}ejo preko njeira in brez njega, zaslužek je vedno manjši, dajatve pa vedno večje. No smemo podcenjeval i vjoffe. kj jo rrajo naše gostilne y javnem življenju. Kakor je slab. zanemarjen lok.il v pogubo vsej okolici tako jo dobra poet i I-na, katero rod j preudaren gospodar, prav-catj parlament. Ob kozanau pijače se snidejo prijatelji, se porajajo nove misli, se rešujejo davčna, občinska m gospodarska vpra«sanja, se eklepajo kupčijs, prijateljstva in pomanatva, v ririjetn; dmžbi in prijaznem po me rt k u bjt.ro potekajo urice. Kakšna vlo«ra na ie gostilni^irekomu *tami odločena v tujskem promehi. pn je odveč poudarjati. Maja meseca je Kranj najiep>:. \ o* v evetja in zelenju p svežim gorskim zrakom, kopajoč se v polnem in jasnim iW>oiri bo radostno sprejel vse udeležence konire^a od blizu in daleč, da jim pokate lepoto gorenjske pokrajine, vesela srca kranjskih me. šeanov. gostoljubnost jn prisrčnost gorenj-skepa ljudstva, kj bo pokazalo vso svojo naklonjenost vrlim zastopnikom slovenskega ČTOstHitiearstva. Da se ta naklonjenost jn upoštevan»e pokaže tndj na zunaj. l»o vse mesto izobesilo zastave. V sredo zvečer pa bo v Narodnem domu v počastitev udeležencev kongresa velik zabavn; večer s ole-smn. ki he> v peg! od u preskrbe brezhibno strokovno orpaniziran. rieteljr p. Wand l*o imel bulfet. p jače g. Ljeber kavarno c. Rs*. Igral bo orkester Kranjsko ffodoe. V sasdo nsjpsj^e he*V» -»ne W« *>~^< zaljubljencev življenje Šofer Mihael ^jmsji Mikuieva rijo Jerebovo ter na starše Mihe Kokalja v Mostah, je komisija našla prt Kokalju le 2 din gotovine, zapestno uro in pa legitimacijo Jugoslovanskega rokoborskeg& saveza, v torbici Mikuš e ve pa bel robec nekaj njenih slik ter molitvenik. Po komisijskem ogledu so trupli prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. policijski: poizvedbe so dognale, da j« Mikuševa zadnji čas služila kot sobarica v hiti inž. I>uckmana v Vikerčah pod Šmarno jroro. Poprej je služila kot kuharica pri trgovcu Albinu Turku na Vidovdanaki cesti, vmes pa pri železniškem inž. Franju Fincu na Resljevi cesti, kjer pa jc ostala le malo časa. F rt Turkovib se je sesmanila s šoferjem Mihaelom Ivokaljem in kmalu se je med njima vnela vroča ljubezen. V ljubavnih od-nošajih sta ostala tudi potem, ko je Miku-ševa službo zamenjala. Kakor pripovedujejo njeni službodajalci, je bila Mikuseva sicer pridna in vestna a vedno zamišljena in je večkrat dejala* da si bo končala življenje. 55 Kokaljem ki je bil nekaj tednov brez fJeia, sta se večkrat spstajala in sta se zopet našla v Ljubljani za praznike. V nedeljo sta se mudila nekje v Zeleni jami, kjer sta prisostvovala nogometni tekmi nato pa sta zavila v neko gostilno. Najbrže že pred prazniki je dozorel njun sklep, ^lede skupnega samomora, kajti dekle prineslo samokres s seboj, vzela ga je Luck-mannovim v Vikerčah. Zvečer sta napisala pismo, v katerem pravita, da gresta v smrt po treznem prevdarku in prosita svoje roditelje, naj jima to oproste. Pravita tudi, da sta doživela toliko razočaranj da življenje zanju nima več smisla. V pismu sta se tudi oba podpisala. Poleg domačih zapušča Šofer Mihael Kekalj tudi nezakonskega otroka, č*erar mati pa je umrla. pa v četrtek dotpokin^. Popoldne je pa namenjeno izletom. Kranj je na sprejem številnih go#st.ilnjflsr-skjh gostov v vseh poclsdjh pripravljen in j;m kijče veselo, prisrčno dobrodoMi^jv: Iz Ptuja — V samomorilnem namenu je popil precejšnjo količino solne kisline posestnikov sin Fr. Krajno iz Draiencev. Bil je takoj prepeljan v puijtiko bolnišnico, kjer so mu izpralj želodec. Pomoč pa je bila že z^iman, v hudjh bolečinah je podlegel Basi lupljenju na bjnkožtno nedeljo. V^rok samomora, so hjle bajo družinske razmers. — Ledenj svetniki so ae lofcoe zelo z*»lo obnesli. Kakor so se 40 mučenik i izkazal1, tako ledeni moije niso letos prišli na svoj račun. Bilo je lepo in toplo vreme tako, da so bili hjnkoštn; prazniki letos izredno topli. Meseauj so odh;tefej v svoje vinograde in bljžnjo okolico tako da je bjlo m^sto skoraj prazno. Prispelo je pa tudi veliko tujcev iz inozemstva in v Ptuju *w> j* ustavilo več inozemskih avtobusov. Tudi 7. l>n-naja je prispel velik avtobus s "o «vlu^ar»-IJl geografskega jnstjtuta pod vodstvom g. dr. Leiterja. Tzletnjkj no ostali v Ptuju le nekaj ur, da so *j nlTnnt.!nec j*> vse skupaj izrodi pn]je:-ji, orožniki pa eo uvedli pre^kavn. 8|e^ vodi re!o v 7.et«ilp. Iz Maribora — Lepi binkoštnf prazniki. Krasno vreme, ki smo ga imeli za binkoštne praznike, je zvabilo množice meščanov v okolico Maribora. Prirejene so bile zabave v Studencih, Radvanju, na Pobrežju in drugod. Otvorjcno jc bilo tudi kopališče na Mariborskem otoku, ki je imelo oba prazn*a mnogo kopalcev. Izletniki so odšli že v soboto in tudi v nedeljo zjutraj na Pohorje, k Sv. Duhu na Ostri vrh in k Sv. Urbanu. Tako so binkoštni prazniki poka7ali. da so navadno oni začetek poletnih zabav. — Kmetje v borbi proti prektipčevmlcem mleka. V soboto l.S. t. m. so v amialu sestanka kmetovalcev stopile v veljave regulirane cene mleku, ki stane sedaj na trgu ali dostavljeno na dom 2.—, kupljeno pri kmetu pa 1.75 Din za liter. Organi mestnega tržnega nadzorstva so izvršili pregled mleka, ki so ga iz okolice prinesli ali pripeljali v mesto ter so pri pregledu v mnogih slučajih našli smeti, moko ali cunje. Poleg mestnih tržnih nadzornikov so tudi kmetje sami iskali prekupčevalce, k: so se hoteli po stranskih potih izogniti pregledu mleka. Kmetje se borijo proti prekupčevalcem, ki dostavljajo le slabo mleko ter jih hočejo izločiti pri prodaji. •«— Odpiranje in zapiranje trgovin v poletnem času. Po naredbi kraljeve banaka unrave smejo biti +r$o*iae t Maribora 39 poletnem Ča»u odprte od 7.V) do I2JM ter en 15. do 19. trre. Ts nsredKa velia za mesece nmtJV Julij i" svfusL -t» frsrss. V Delavski ulici sta V pretepala dva sso^ka. od katerih jc prvi Ignac Zsloksr obležal nezavesten na tleh. Dob d je udarec v nos in ust u ter so ga morali prepeljati v bolnico. Storilec, katerega so prijeli in zaslišali jc izpovedal, da je Ignaca pretrpel, ker sc je vmcNaval v družinske razmere. Sel KOLEDAR t: Torek, 18. maja katnttfiani: Erik, Mlagjca. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pred solnčnlm zahoilom. Kino Ideal: žetev. Kino Klofra: Matura. Kino T'nion: Manja, Obiščite razstavo Društva slovenskih likovnih umetnikov v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE Dhqd»: aC Bakareie, Sv. Jakob«, trp 9, Ramor. Miklošičeva cesta 20, Oartus. Moste — Zaloška cesta.. Slovenske katoliške ctknjcnvkc poznomc kof globoko ver7>e in lato af rim ne čvJi f**o, da ae 7. maju na občnem zhoru Mfls/fl zvvzc protestiral proti pitanju rc\mijc aOosN in svet*, kot xe je razodevalo iz v rndn ;i Vffl'tfH objavijenefia članka g. prof. Kocbr ka pod na.t/o»wn »Premisije\'*nfe o SjljsV. Ta prote*t sto4*cn*L-ih katolikkih » dcnnkoi' je priobčil »Slo\*enee« 9. maj*. 1 * nedeljo /o. maja je pa priobčil ffff i>Slo- \'cnec«r m^ei cl ne^'nimi \Tstnri tole: ~Zcm t jati. pesniška knii«a F. Kocbeka je ena najlepših prič n&kcgn *odobne£,i *Io\'*.H-a. S aj\'idncjka \-scbina te knjific ie glc*hr>l ^ religioznost.« Zdaj mnogo Celjanov jc odšlo na planine, pred« vsem na C^olti vn na Savinjske planine na Okrešelj in pod Ojstrico, kjer je bila v ponedeljek alpska kombinacija v slalomu v izvedbi Savinjske podružnice M'D v I lju. Zelo dobro obiskana jc bila tudi Celjska koča pod Tovstoni. pa tudi (ror.i Oljka jc privabila mnogo izletnikov. ——c Slepo šahovsko simultanko, ki ic bi la novost 7a Celje, je igral /ruani celjski .šahist g. Ivo I.ešntk v petek zvečer v hotelu »lTrriomi« in dosrijel lep uspeh: dob ! jc tri, izgubil pa prav tako tri partiic —c V celjski bolnici je trmrl v soboto posestnik Franc Novak iz Zg. Selc pri Ponikvi. Iz Kranja — PremSititve. Na lastno prodajo jh hil r;rome*ičen iz Kranja v Beograd komaniir tukajšnje orožnjške [k^taje g. Komi>erlc Ciril. poUtičncca upravnega pripravnika pri sre*=kem načelstvu v K ran Ki jo bil od sreekpca načplertva v Radovliin prestavljen g. Jft!iUo StadJcr. sedanji pripra\-nik g. .Joža Kuri :e us njegovo MMP0 • Rado^l-v eo. — 7 iiaška akademija. V ostrtek rta " je lltiduJisViiHm društvo -Jncrosloven« n« tukajšnji pimnazi^i pnre^iilo v 4elovaAnjri z^lo Jepo uspelo akademijo. Orksster ie nastopi] s štirimi točkami, jzojenee glasbeno iiO](- K u mer je dovršeno za g ral dve salo točki na vijolim, pomoč j; r<» nudit zdravmk dr. Borić, nalo pa so »o odpeljali «š krajtjskmi reševalnim avtomobilom v bol" menico. Sreda. 1?^. maja. 12: Balalajke (plo,Vo). 1C.4o: Vreme, poročila. — 1^: <*a.s. snored, obvostiia. —' 13-1."»: Vso mogoče, kar kdo hoče (ploske po žalJAh). — 18: Spoz-najnio clas-bila: Roc \n trobonta (g. dr. Anton Dol ina r). — 1«.2^»: <> markiranju poti (g. Janko Sicherl). — 1R.4T): Vajenuško -\-prasanjo (g. Rudolf Smor-ae). — 10: Čas, vreme, poročila, #ipor.vi, obvestila. — 19.30: \ac. ura: Rolicna in duhovno edinetvo .Tu^rje-lovana (Lju bom :r Kostpč). — 19JM): Uvod v prenos. — Vh Prenos iz Ijubljarrskeca opomena cle^'1!" Ka: v I. odmoru: Glasbeno predavani« (g. V. Ckmar); v II. odmoru: e^s, poročila, eporM. — Koner. ob '23. uri. f>trtek. 2u. maja. 12: Iz vroče Apanijo (plošče). _ p tr»: Vreme, poročila. — 13: ^as, spored. 60VS>« stila. — 13.15: Vflsel opoldanski cOOOSfl (radijFki orkester). 11 Vreme, borza. — Aleksander Nnkolič igra saksofon. —• 1S.40: Slovenbčina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarie). 19: Ca*, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Savez Sokola kral!. Jugoslavije (Bgd). — 19.50: Zabavni kotiček. — 20.00: lil. ura francoske klavirske glasbe (predava in izvaja na klavirju g. prof. L. M. Skorjane). — 21: Haydn: Kvartet v F-dum (pit^čf): Presto — Andanto cantable — Memioiiej — Seherzando. — 21.20: VUiea evetlc (radijski orkester). 22: čas, vreme, poro-č^a. spored. — 22-1'.: Or^rolne faila/ije (radijski orkester). - Koner ob uri Štev. 111 »SLOVENSKI NAROD*, tank. M. maja l«T. Stran 3 DNEVNE VESTI — Kongres ndruienja davčnih uradnikov. T nedeljo je bil v Splitu konpres udruženja davčnih uradnikov. Prisostvovalo mu je S00 delegatov iz vse države. Zelo živahna debata se je razvila o delu uprave in pa o predlogu zagrebške sekrije naj se poediniin sekcijam vrne denar, ki so ga prispevale v centralni fond za zgraditev doma davčnih uradnikov. Za ta predlog je glasovalo 257 članov proti pa 179. Protj koncu konr Cresa so se obravnavali razni predlogi za resolucijo. V njih se ponavlja ▼ glavnem *o, kar so zahtevali davčni uradniki na lanskem kongresu v Sarajevu. Prihodnji kon-pres davftnih uradnikov bo na; Ohridskem jezeru. — Dan mim. Ženska liga 7.« mir in evo bodo in svetovni zbor za mir proslavljata današnji dan kot dan miru, kot spomin na rtrvo konfeTonro za mir v Haagu leta 1805. Obe organizaciji pravita, da ie zda.', ko divja v Spani>i krvava državljanska vojna, s> tem bolj potrebno osredotoči^ vse prizadevanje na to, da s*e ohrani na svetu mir. Tudi jugosloven&ka sekna 2en*ke lige ra nvr jn svobodo ie dane* na skromen način proslavila dan miru. — Naši parlamentarci v Pariz«. V nedeljo dopoldne je prispelo v Pariz 21 čila nov nagega senata in skupščine. Naši parlamen-taroi se udeleže mednarodne konference o trgovino, ki jo bo otvori 1 predsednik republike Lebrun. _ Jugoslovanski Feniks. Zaradi dalise odsotnosti upravnega svetnika g. Iva Laba se zavarovanci vljudno naprošajo, da se v vseh zavarovalnih zadevah obračajo n;-rektnio na 7as'op?rt.vo Jugoslovenakega Feniksa, Ljubljana, Aleksandrova ee*ta 12 1. I Simone Simon v prekrasnem dekliškem filmu M A T TJ B A Matineja danes ob 14.15 uri Mala SHTRLEV TEMPLE v ljubki vlogi kot MALI POLKOVNIK ■ m. .4 MATIC TEL. M-24 Veliki Emil Janningsov film PRED SONČNEM ZAHODOM Gerhart Hauptman: »Der Herrscher« TEl. 22-21 UNION Film o borbi mlade žene za svojo ljubezen MANJA Peter Petersen Marija Andergast K članku >Bogati sadovi železničar-ske sloge in marljivosti«. Naš sobotni članek pod tem naslovom je t niha v to Liko izpopolniti, da je banska uprava prispevala '-'0.000 Din za zgradbo novega postajališča »iozd-Martuljok, /.olezniška uprava pa tuda rnatno vsoto. Naposled moramo omeniti več vrlih delavcev, ki so sodelovali prj odboru za crratjnio mladinskega poč.ir.n;*kepa doma in s-ir^r u?. Pavla Marica. .loiikn Lav riča, ki je vodad propagandni odsek t«r odbornike .lo>ipa Magajno, Voiteha Vrbovska. Franca Artiča jn Hree.!>a. — Nap«Mlek i-av male obrti nam z najlepše strani pokaže na ljubljanskem ve-lf sejmu cd 5. do 14. junija posebna raz-sl i va. ki jo organizira banovinski urad za pospeševanje obrti. Ta razstava nam bo spet dokazala, kako se na&i najekrom-neisi obrtniki trudijo za svoj napredek in k3ko lepe uspehe dosegajo. Zato bo pa ta razstava zbujala pri gledalcih prav mnogo zadovoljstva in pohvale, ker bo vsakogar prepričala, da spreten obrtnik tudi z ma* i>mi sredstvi Lahko doseže veliko popolnost: :n prav s tem konkurira celo z veliko industrijo. _ 3000 izletnikov na Snsaku. Za binkoštne praznike so pripeljali 4 izletniški viski na Suriak okrog 3000 izletnikov. Farnjk >Knradjordje< j^> odpeljal v nedeljo na Rab 730 izletnikov. Na Trsatu jo bilo V*rog dva 1'soč romarjev, večinoma iz Slovenije in t ionskega Kotara. Vsa primorska mesta «o hila polna, i>ovc%od so o*e ljudie že kopali, ker je bilo kraemo vreme. <— Največja razstava pohištva, kar sta jih Ljubljana in vsa država videli, bo go-tevo na spomladansk«m veleaejmu. čeprav smo na dosedanjih velesejemskih razsta-vah videli toliko razstav prvovrstne stanovanjske oprem«, da tudi inozemstvo nase razstave prišteva med najboljše revije pohištva v Evropi splch, bo vendar letošnja tako bogato založena, da zavzema okrog: 1.500 m* prostora. Pn tem pač niti omeniti ni treba, da bo pri takem obsegu razstava pokazala tudi tako mnogovrstno pohištvo, kakor doslej še nobena. Velese-jem bo od 5. do 14. junija t. 1. — Poseben vlak tz postanja bo prtneljsl 600 gostov v Ljubljano na orrsk spomladanskega ve.Ie.se jma. Potovanje organizira Podporno društvo >Sloga« v Šoštanju. Tudi iz inozemstva «o najavljene večje skupine, tako iz Gorice 150 oseb, iz Trsta 410, iz Celovca in drugih krajev Koroške okrog 300 itd. Ljubljana bo, kakor je videti, v dneh ljubljanskega, veleeejma gopet živahno razgibana. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo f-preinenDivo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu 2S, v Skoplju 27, v Mariboru, Zagrehu. Sarajevu in Splitu 26. v Ljubljani 24.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.4, temperatura ie znašala 14. — V smrt zaradi nenapeha t Soli. V nedeljo dopoldne ie skočil pri Splitu pod vlak lOlernj maturant klasične gimnazije Ljnbo-mir Brajevič. Vlak mu ie odrezal obe nogi. Nesrečnega mladeniča so odpeljali v bolnico. k;er fe proti večeru umrl. Rraievir je šel v emrt zaradi neuspeha v Šoli. K maturi ca namreč niso pripustili. — Nateeai za orožniike oficirje. Komanda žandarmerije ie razpisaJa natečaj za 10 rezervnih oficirjev podporočnikov, ki bodo sprejeti v orožnisko službo. Prošnfe ie treba vložit} do 15. iulija. Potrebni podatki «e dobe pri vseh voinih okru«rih in iandar- meriiskih komandah. — V smrt zaradi šivene bolezni. V soboto ponoči se je obesil v Zagrebu nodpre-glednik finančne kontrole Franio Horvat, star 42 let. Mučila ga je že dolco težka žrvena bolezen, kj mu ie tako zagrenila življenje, da je nad njim obupal. V soboto ponoči ie odšel v drvarnico in tc obesil. Našli eo ga, ko jo bil že mrtev. — Star obrtnik pade/ v Drave i« a tonil. V nedeljo zvečer je padel v Dravo v Osijeku krojač Matga Tren, star 80 let. Videl ga je delavec Ivan Kozu lic. toda biia je že noč jn Drava je pri Osijeku zelo globoka in tako ga nj mogel reški. Nesrečnega starca so valov; takoj zagrniti. Zjutraj *o njegovo truplo potegnili i« vode. iz Ljubljane —lj Poroka. Na binkostno nedeljo sta se poročila v Ljubljani gdč. Mija Pireeva. hčer ka pok. višjega geometra g. Ivana Pirca in g. Borjvoj Karadšir, peš. kapetan II. kl., sin g. Radjvoja Karadi.ca. ravnatelja beograjske drame. Mladima zakoncema želimo obilo sreče. —4j Taksa na kolesa na *rgu. Letos so b ia oa živilskem trgu uvedena stojala za kolesa, kar so vsi kolesarji pozdravili, kajti prei ni bilo na trgu rMkjer dovoljeno puščali koles, pa tudi prevažanje med trzni' mi mizami ni bilo primerno in ne lahko. Nekaj rasa so se kolesarji z veseljem posluževali stojal, sadnje Čase so se j.h pa začeli rzogibaL'. Nenadno je bila namreč uvedena posebna taksa za uporabo sbo.ial. ki eo jo začeli pobirali nalašč za to nameščeni čuvaji, in sicer moraš plačati dinar za enkratno uporabo. Gospodinje, ki morajo gledati na sleherno paro že prj nakupovanju živijl, se branijo plače vati te takse jn iščejo shrambe za kolesa v okoliških hišah. — lj Železniški is strokovni filmi. Jutri in v pelek, obakrat ob 15 bomo vjdeli v kanu J Slogi< zanimive železniške strokovne filme. Jutri bodo tekli f*lmi :>Uvedba moder liih signalov«, >Preuredilcv veljkomestn^ga kolodvora c jn >Stoleteica nemških železnic« v pe-fek pa >Centralne delavnice. >2ele/n;-ski prevoz deželnih pridelkov« jn r Železniški prevoz morskih ribe. \a te filme opor zarjamo zlasti železničarje, saj *o namenjeni v f*rvi vrstj efcm. 7aru"mali bodo pa iro^ tove iudd druff^ stanove. \"s*onninA ie zeio ni7ka, veš sedeži so po 2 Din. —lj Ivan Levar. čia-i Narofin^gn sjedali-ŠČa v Ljubljani pro*davj ^letnico svojega B t* ip' ►ne • • ^ ii koncem tega rnoafeoa. Ogromno delo. ki ga je opravi.1 Lcvar z^ slovensko gledališče — sai ie bil vedno nomilor glavnih vlog v operj in drami — pr.ča dovoli T** ~" ^ "'egovem pome- -~c gledališče. Proslava n;e£ro-jubileja je obenem \vlik praznik našo [gr&laiie umetnosti, ki jj je Levar \iden i.n čnst^" ^TAdVstarnlk. PrWaan?omo, da bo nase občinstvo, ki je vedno znalo cemitj zve stobo ■ 11 u.jano-t do dela tudi to pot na nedvoumen način pokazalo, kako ceni slavij en če vo vrednost. —lj Pojasnilo. Z ozirom na vaš člamek, ki ste ga objavili v tv-tek 14. maja 1937 št. 100 na stranj 2. v stolj cu 3 spodaj jn 4 v sredi pod naslovom »Prekupčevanje s cvetjem prepovedano^, vas prosim, da izvolite v smislu § 26 zakona o tisku priobčiti v vašem cenjenem listu ftledeče uradno pojasnilo: Zadn.;a leta so sc od strani vrtnarjev in pojiteljev cvetlic vedno bolj množile pritožbe, da jim je bilo pokradeno cvetje z gredic in s cveUičmih grmov. Tatvine cvet i a so bale v »dno pogostejše, kradM »o cvetje eelo po javnih parkih jn grobovjb. Dogodili so se primeri, da so b;le na grobo vih oA kraja porežani vsi tulipan}. Vzrok je bi,l jar-cn: cvetje je šlo v denar in eo se J nepokl;rani okoriščali s prodajo cvetlic na tui račun. Tržno nadzorstvo je opažalo, da prinašajo na trg r vet je tudi ljudje, ki ni majo samj nobenih prostorov za gojitev cvetlic. Zato je bilo nujno potrebno izdati ostrejše ukrepe, da se tatvina evotja pre-preoi. Tržno nadzorstvo ie zato zahtevalo od prodajalcev vrtnih cvetljc, da se izkažejo, da so sami gojitelji cvetlic, prekupčevalci pa 7. obrtnim dovoljeniem. kot jia predpisuje zakon. Omenjeni ukrepi pa nikakor ne veljajo za prodajalee travniškega in gozdnega cvetja. Za nje je določ-iil tržni urad poseben prostor na Cankarjevem nabrežju poleg trimootovja. kjer je dovolj prometen in vidan prostor, saj se vrši tam slavni •promet skozi središče Ljubljane. Jasno pa je, da mora tržnj urad tudi tod vršiti svoje nadzorstvo in labranjevatj prodajo cvetja, katerega trganje i o predaja je po zakonu prepovedana. Mestni trzni urad nikakor nima namena ovirali kupčije s cvetjem. Trznj urad uvaja Je potreben red. da se na ta načici prepreči tatvina cvetja Ln »c zaščtlijo vrtnarji ter gojitelij cvetlic, obenem pa da se izpolnjujejo zadevni zakoniki predpisi. Z odličnim spoštovanjem predsednik: dr. J. Adlešjč. —lj Nabiranj« otroškega perila Vsem cenjen i ni tvrdkam. ki smo i in poslali prošnje, da bi prepevali kako stvar za naše najmlajše, sporočamo, da smo nabiranje v i>oboro opustili, ker so bile oenjeme tvrdke ta dan gotovo preveč okupirane radi odjemalcev tik pred binkoStnimi prazniki. Tako smo pobiranje preložili na torek in sredo po praznikih. — Unija za zasčfto deee v Ljubi jani. —lj L$nhljan*ki Sokej priredi v nedeljo 30. t. m. mamiskj irfet na planino Brusn;-kj pod Mokrico v romantični dolina Kamniške Bistrice. Izlet bo celodneven, za Člane jn nfihove rodbina ter za naraščaj obojega spola. CMhod bo s prvim" jzletn-skim vlakom ob 5. uri 29 min., povratek v Ljubljano ob 21.55. Hrano oza vos dan vzame vsak s seboj. Prijave se sprejemajo v društveni risarni v Narodnem domu. —lj rol|rijska racija. Za praznike je por lirfMja zopet odredila lov za eumljivimi r<>" stopač:, vendar ie ostalo te pot naaaadonar nje varnostnih organov skoraj br^z usn.^-ha. bpiičo lepega vTemena so naš'i ti«=ti brezpvfeln', ki imajo količkaj volje io dr*la zastnzek na deželi pri kmetih, ali r r. so prijeli za cmnn dela. V zapor ie rotnaio 4e reka i "zrazrtjh posropačev, ki se Malno mude v Ljubljenj in kj jam delo vobče ne —'.j Cigani n'truTedarjL Na per.f'riH hi v okoljej mesta so se že delj časa zadrževali cigani, ki eo vodili okrog krotke medvede in opice. Cigani, k| so prispeli -z dunavske banovine, so razpeli svoje šotore nekje pri Stranski vasi blizu Dobrove, nato pa ?o eto rard^liti v =kup"r»e in razSli p° vaseh. 7adnie dnj so pa pri romali rudi v mesto. Včeraj so pnielj tri cirraneke družbe z medvedi v Kožni dolini in pod Tivoli jem. Cigane danes za«Jišu'ie>o, potem yh bodo poslali najbrž nazaj proti jugu. —lj Hud karambol motorikljsta. Včeraj dopoldne se je peljal zidarski mojster Ma-tjja Terkol iz Sp Hru^ice z motociklom proti Dobrunjam. Blizu va»i pa mu ie na ovinku pri vozil nasproti avto. ki ga mo'o-ciklist ni pravočasno opazit!. Preden se je mogel avto umakniti, ie Terkol že z vso silo zavozil vanj. Posledica karambola ie bila ta. da sc ie motorikel popolnoma razbil. Terkol sam pa je odletel in obležal ranien na davi in po nogah ter z ztemlieno levico doeim se e na avtomob:,n ^kvaril samo blatnik. To Terkola so prislj reševalci, ki eo ga odpeljala v bolnico. Reforma meščanske šole Tanhljans, is. maja. Marsikateri čitatelj se bo no tem uvodu čudom čudil: češ, kaj ima aadjereja opraviti z reformo meščanske šole? V naslednjih izvajanjih pa bomo jasno spoznali' da obstoji med sadjerejo v Sloveniji in reformo slovenskih meščanskih šol prav bistvena zveza. Sadfereja v Slo\-enifi je izredno varno poglavje v našem gospodarstvu. Danes ve zc vsak posestnik, da pomeni sadje gotov in najsigurnejši denar. Razen tega pa jc pri nas odlično sadjarsko podnebje, kakršnih je na svetu le malo — predvsem za jabolka in hruike. Je to nekak zaklad, ki ga pa Slovenci dosihmal nismo znali dvigati. Tudi pomaranče ne rastejo povsod. Tako bo vsakemu razumljivo, da bo za našega človeka najbolje, ako dvignemo našo sadjerejo na desetkratno ali še večkratno produkcijo. Kakor bo vsakomur jasno ie iz uvoda k tej razpravi, potrebujemo jabolk in hrušk že za domačo upo-r.ibu. kajti zdravje naše dece odvisi v veliki meri od obilice tega živila. Človeškemu naraščaju so neobhodno potrebne one snovi, ki jih znanstveno imenujemo vitamine ti se pa nahajajo v surovi hrani. A.ko tedaj roditelji hočejo, da postane njih deca krepka, jim bodo dajali dovoljno surove hrane. Često si belijo roditelji glavo: zakaj otrokom tako gnijejo zobje? Odgovor: Dajte otroku izpod krave toplo — tedaj neprekuhano mleko (seveda od zdrave krave, ka;ti vsaka druga krava je jetičnah, dajte mu svežc*?a ffadia. kar moč jabolk, pa boste videli, kako lepo zobovje bo dobil! Zr iz zgoraj navedenega bo vsakdo th7-videl, da obstoji vrednost jabolk, hrušk in drugega sadja v sadju samem, in to le tedaj, dokler je sadje presno. Prekuhano sadje, posušeno sadje nima vitaminov, radi česar nima nikake vrednosti ali vsaj ne one. ki jo ima presno sadje. Popolnoma napačno je tedai, ako uvajajo nekatera sadjarska društva sadne sušilnice. Za sadjerejo je brez dvoma izredne važnosti pravilno shranjevanje sadja, kakršno je bilo navedeno v začetku članka. Dandanes spomladi pri nas tako rekoč že ni več jabolk Ln hrušk. Torej v času. ko bi jih kot zdravilo rabili proti nekaterim boleznim (črevesni lenivosti, prelivom dojen-čvok), pa jih danes ni dobiti. Zardai nepravilnega shranjevanja gredo velike množine blaga v izgubo; med tem ko bi lahko skozi celo leto prodajali jabolka in hruške, nam gnijejo po kleteh. Nujna potreba je, da se shranjevanje jabolk in hrušk »v pesku«- razširi po vsem slovenskem ozemlju. Kakor čujem, se takega shranjevanja jabolk in hrušk (»v pesku«) s polnim uspehom že poslužujejo v nekaterih zavodih (n. pr. v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu). Ponekod na deželi so poskusili jabolka zakopati v zemljo kakor repo. 1'speh ni bil slab. vendar so jabolka dobila okus po zemlji. Prd shrai:evanju »v pesku« pa se položi jeseni ni lesen zaboj z jabolki — oddeljenimi v plasteh, ločenih s papirjem, poleg tega še vsako jabolko zavito v svilen papir — v pesek, t. j. na dno in vse naokoli pride 200 cm debela plast čistega peska debeline koruznega zrna. Ako nimamo primerne kleti, ki so pri nas po večini tlakovane, zadostuje skedenj itd., kjer lahko izkopljemo jame primerne globine. Na prostem se to ne more obnesti. ker bi voda zalila zaboje. Ta način je brezdvomno zelo cenen in vsakomur lahko izvršljiv. Od njega bosta imela korist producent in trgovec ter drugi. Želeti bi bilo, da se ta način shranjevanja razširi po vsem našem ozemlju. Mogoče se na ta način posreči tudi shranjevanje drugih vrst sadja, n. pr. grozdja itd. Drugo pa je vprašanje povečanja produkcije naših jabolk in hrušk. Rekli smo, da bi bilo koristno in možno, da podesete-rimo našo Sedanjo produkcijo. To je poleg gospodarskega tudi važno zdravstveno vprašanje. Potrebno jc namreč, da dobi tudi najrevnejša slovenska deca obilico jabolk in hrušk, da bo postala odporna; našemu kmetu pa pomeni sadje stalen vir dohodkov. Ako našo sedanjo produkcijo podesc-terimo in po^c2 tcS* tudi kakovostno dvignemo, sc bomo prav lahko gospodarsko opomogli z izvozom v inozemstvo, kjer ta sadež ne uspeva. Omenili amo že, da nase današnje drevje ni dovolj odporno; je nekako razneže-no, med tem ko sadjar potrebuje odporno in močno razrasčeno drevje. Vse to bomo dosegli le ako se vrnemo k metodam cepljenja sadnih dreves naših prade-dov. ki so cepili izključno le lesniko; tako cepljena sadna drevesa so naravnost gigantska in dajejo ob obroditvi kar za vagon jabolk. Nikakor ni rca. da bi tako drevje dajalo manjvreden sadež (Mičarin). sadež bo kakovostno prav tako dober, ako se bo uporabilo prvovrstne cepiče. Doseg-glo se bo tudi sledeče: ne bo sc bati ne zajca in ne voluharja — ker les lesnike je grenak —, drevo bo odporno in ne bo zapadlo po nar letih raku, ki sc tako često pojavlja na drevju iz drevesnic. Torej — proč z drevesnicami — sadimo le cepljeno lerniko. Ako danes pogledamo po Sloveniji, bomo le z.izejmami zagledali pravilne sadov. nqjake — kako tedaj našega kmeta pripraviti do pravilnega sajenja? Odgovor je prav lahek: Naš kmet potrebuje sadjarskih veščakov, treba mu je na dom postaviti cepljeno lesniko, ga poučiti o pravilni rabi kemikalij pn škropljenju, praviinem shranjevanju sadja itd. Vse to se najlažje doseže potom zadružništva. Odkod pa vzeti zadružnih funkcionarjev? Odgovor: iz. absolventov meščanskih ioi. Menim, da bo zdaj vsakomur jasno, zakaj je nujno potrebna reforma meščanske šole? Slednja naj bi namreč narodu dajala pridobitnikoc. Mnenja sem, da je meščansko šolo reformirati v tem smislu, da bo vzgajala absolvente-pridobitnikc. Tako n. pr. naj bi sc vse meščanske šole v vinorodnih krajih spremenile v tem smislu, da bi vzgajale izvežbane sadjarje — zadružne inštruktorje. Taki učitelji bi se podajali v vse slovenske občine. Začasno bi lahko vršili posle občinskih tajnikov, vsaj dotlej, dokler sc ustanovijo in gmotno okrepijo sadjarske zadruge. V navedenem smislu bi lahko preuredili vse meščanske šole v vinorodnih krajih kakor n. pr. v Novem mestu. Krškem, Brežicah, Ptuju itd. Seveda bi se sprejemali dijaki šele s končanim 14. letom, ker mora biti di;ak zadostno duševno in telesno razvit za tak pouk. Dotlej bi se bodoči dijaki morali izkazati z delom na kaki kmetiji. Reforma meščanske šole pa m samo potrebna za razvoj sadjarstva, ker mora biti vsakomur jasno, da absolvent meščanske šole ne sme postati pisar, nego pridobit« nik, sadjar, obrtnik ali trgovec, vrtnar in zelenjadar, ooljedelcc itd. Razen tega ima jo bodočnost piloti, mehaniki itd. V tejn smislu bi bila potrebna reforma meščanske šole. Iz nje bi tako rekoč nastale stro« kovne šole, dijaštvo pa bi si lahko izbralo že pri vstopu v šolo bodoči poklic s sigurno eksistenco: n. pr. zadružnega inštruktorja za sadjerejo, za kmetijstvo, mlekarstvo in živinorejo, vrtnarstvo in zelenjadarstvo, ali pa poklic mehanika in pilota. S tako reformo bi odpravili mnogo škode, ki ae dandanes vrši narodu z ustvarjanjem pro-lctariata in slabo plačanega uradništva. Iz Višnje gore — Najdeno čJoveško okc«tje. Pred kratkim so začeli zopet gTaditi cesto Pesčenik —Polževo—Krka, Od Križke vasi proti Novi vasi je v bližini nove ceste precej velik kup naloženega kamenja. Večkrat so ljudje Že govorili, da je menda pod tem kamenjem kak starinski predmet ali celo grob Te dni so pa delavci rabili kamenje za tlakovanje ceste in res so našli 3 m globoko pod kamenjem človeške kosti. I^obanja je Se Cisto dobro ohranjena in ima tudi še vse zobovje. Najbrž gre za grob iz starih časov. Ljudje pravijo, da pred 1.000 leti še niso poznali blagoslovljene vode in da so mrliče kropili z tesnim ogljem. Okrog najdenega okostnjaka je res raztreseno oglje. Najdeno lobanjo so očistili kosti in shranili. Morda nalete pri razkopavanju kamenja še na druge ostanke iz davnih časov. -— Tatvina, oblek. Posestniku Jožetu Be-rusi v Novi vasi je bil te dni iz zaklenjene kašče ukraden ženski plašč, svilena ruta, otroška oblekca in še več drugih kosov' obleke. — Nov slovenski grob v Ameriki. Pred kratkim je umrl v Clevelandu posestnikov sin iz Zavrtač pri Višnji gori Ivan Jamnik. Pokojni se je izselil v Ameriko že več let pred svetovno vojno. Z ameriškimi dobrovoljci je prišel med vojno v Srbijo, kjer sd je nakopal kal bolezni. Po vojni se je vrnil v Ameriko, kjer jo zdaj podlegel dolgi, težki bolezni. Zapušča ženo in 7 otrok. Bodi mu lahka tuja zemlja, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje. — Polževo vedno bolj priljubljeno, se bolj kakor lani je letos priljubljeno Polževo tudi med šolsko mladino. Skoraj sleherni dan pridejo na Polževo na majniški izlet šole. Nova cesta je zdaj tako dobro urejena, da lahko vozijo po nji prav do doma tudi avtobusi. Med binkostnim i pravniki je tudi na Polževem kar mrgolelo izletnikov. Vedno bolj se kaže, kako prav so imeli tisti, ki so trdili, da lahko tudi Dolenjsko odpremo izletnikom in letoviščarjem, samo pogoje za to je treba pripraviti. Naša gledalište DRAMA Začetek ob 20. uri. Torek 18.: Zaprto. Sreda 10.: Peter in Aleksoj. Red Sreda. Četrtek 20.: Dr. Red B. Petek 21.: ob 15. Matura. Dijaška predsta va Izven. l&r*d!K> znižane rene od J> do 14 Daru OPERA Začetek sb 80.15 Torek 18.: Zaprto. Sreda 19.: Car Kalojan. Red A. Četrtek 20.: Veseli frtudenček. Red Ce+ifef, m Prodava umetniškega de4a g. Ivana Ls-varja. Član drame g- Levar bo slavil obletnico svojega 25Jetnega gledališkega dela I Rostandovj umetnini >Cyrano de Berjjeracc Zgodba o duhovitem vitezu, pesniku, pre tepaču. kavalirju in zvestemu tovarišu, k' ga je obdariJa narava z vsemi vrlinami dir ha. toda iznakazila z ogromnim nosom, ki mu vzbuja zavest in prepričanje, da je nezmožen vzbudMi ljubezensko čustvo in bi ti ljubljen od ženske, zreatj veo geniamost Kost andoveca d uh a. Iz Litije — Veličasten pogreb umrlega železničarja. Poiročali crno o smrt j vnetega državnega ura4inika g. Alberta Djmca. Njegov pogreb je bil lepa manifestacija stanovske zavesti. Dimeevecra pouraba se je udeležilo ra/en domačega pre-b-;valstva tudi okro^ 300 iole t.-njčarjev z Ljubljane, kjer je bjl g. P*mc<-zadnja teta zaposlen prj računovodstvu državnih železnic. Ob odprtem grobu sta se poslovila od rajnkega g. ing. Rogljič in z. Cirjl Zupan. V zadnje slovo pa so mu zapel pevo,- »SI. ge« iz Ljubljane: igrala pa. je tud: Žel ozn carska jrodba >Sloga«. Nov sport Am«terdayiiAk i List >Telegraaf« pr.obcu>e obširno poročilo o novem sportu na Holand fckem. smete pa mislit:, da gre za naporne tekme ali vraloom.ie tfcottft Na, g. • za sport, kj ga lahko človek najbolje boj udobno zJekn^en v naslanjaču. Zf zato primeren za vsnko st:-Lro*>t, najbolj j«a za prilertne. ljudi. Slednjtf pridejo torej tu nTvajm živčno in r pano pokole n j a Anisterdarnskj >Tel«x:raafc pi*c: \jov za najdaljšim pepelom cigare je prjceJ. Obc-1a $e boj titanov. (Ki me?»La do mesta, od vasi do vasj ieti kadiikki vrag in žanje na« kor d za rekordom. Ne ho treba več dolu<» čakati in tisoči ljudii bodo pazljivo [>osln Sali radij&ke vesti o tekmi kadilcev. Mnouo vzdihov razočaranj to razlegalo, ko 1*> naenkrat odpadel dolg sva!jek peprla, o katerem bo kadilec mislil, da je najdalj In da mu ho prinesel zmago. V Harte<4enbos<*hu je b 1,i izvojcv.uM arv i nagrada v tem novem sportu. OBividtl *o občudovali štiri cm dolg pepel rfc;in\ Kn j pa je to? — ««o d'-j.-ili v Croudi Mi psasnin kadilca, ki zna kad ti cigaro tako pcovidau. da jo pope] dolg že 8 cm, p^ ie OC 0<|f>adf Vas rekord ?mo torej posekali z.i šti-v cm. No, bomo vjdeli, so dejali sodniki te is\-n vrstne tekme in si sami prižgali cigan-. Dim se je valil in se vali jv> Ilol.in 1*k tm Ljudje navdušeno kade najraz.Učnriše cigare, drage, cenene, kratke, dolge, ta.nke in debeJc. Vsa Holandska nesrtrpno pričak-jjo vesli o novr-m rekordu. Kar je llpfj tele-foii, začul se ^o glas: Ani sterdam je dosegel rekord, v mostu kad: nekdo cigaro in pepel je osem c:n. Novinarji so brž pohiteli v ulico Spui k me-&čanu Ko^reru. Hoteli so mu Čestitati, že m pragu so izprožllj roke, toda Kosterov obraz je izražal bojazen. Da, prepozno prihajate, pepel je pravkar padel od oigarc Mrtril ie že osem centimetrov in malo j' manjkalo, pa bi bjJa zmaga moja Toda med je junaško prenašal svojo nesrečo. Pogleda', je ostanek cigare in dejal: Prekratek je bU in njsem ga mogel več mirno držati v rok . A že je prši« vest iz Devenrra, da ie bi dosežen lam nov rekord J, Neutebom je pokadil cigaro, na kalerj je os-tal 10 rm dolg pepel. Pev»*n*er torej rekord, ki ca n« bo tako lahko prekositi. V kaii eifgaf pa leknm?ejo Holandrj '-e na druge rrač.?ne. Tako t*o priredili tekmo v hitrog in izjmed ps| in trideset \Kiel-*-žencev je odnesel palmo /niagp neki Ke»*l", ker je pokadil precej dobelo m dolgo cigaro v dobrih 4 minutah. Za enako cigi<~» je pa rabil v drugi tekmi neki WezenNr; točno dve uri. da jo je pokadil (ilavni rr-kord pa ima kot rečeno mesto Deventer n zdaj Holandei čakajo, čc se bo na.M kdo, ki b\ ga prekosil. MALI OGLASI Beseda 60 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej Za' pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. B. R A N G U S zlatar, KRANJ Ure • zlatnina. Zahtevajte cenik. DOPISI Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din IZOBRAŽENEC srednjih Vt, v dobri pozicij išče ininuio poznanstvo čedne, intergeatne dam^, močne, velike postave. Dopise na upravo -»Slov Naroda« pod >D i sk reci ja ^ * 1 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanji! znesek 8 Din STROJEPISNI POUK Večerni tečai za začetnike in izvežbance. Vpisovanje dnevno od G do po, 8 ur*- zvečer — Urna ura 2 Do Chnvtofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 1325 RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din KLIŠEJE t NO ••i VEfft*.CVNE J t) 00 G t> AH K A Beseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek H Din PASKI SIR \U\ PARMEZAN KG 441 DIN Cerne Oskar, Sv. Petra e. 85. NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI premog ^Jl^^ brez prana, \ KOKS, SUHA DEVA. L POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 20^—5» gret* JAJCA zajamčeno debela, zabo: <-0 kom. 335 Din. 4<)0 kom I« Din razpotja franko po*ln ;i G. nrechsler, Tuzla. 1991 Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 LtublSana, Itmaflfeva ulica itev. 5 napodna Tiskarna I L3UBL3ANA IZVRŠUJE VSS VRSTE TUiSUVUi PRSP&OSTM Ui MAJFUUUMM Stran 4 »8LOVBN8KI NAROD«, torek. i«, maja UST. Štev. 111 Ker je ustrelil nezakonskega sina« |e bil Planiniek Franc pred novomeškim sodiščem obsojen na 9 mesecev strogega zapora Novo mesto, 15. maja 1937. V Vrlitrebnjem je 4. februarja v hiSi Uglednega posestnika fjO-letnega Planinska Iranca izgatnj življenje njegov nezakonski sin, 2h k-t stan Atoravec Alojzij, i'la-mnšek Prane je na svojem dom u prepirom z lovsko pu.>ko streljaj na svojega nezakonskega srna Alojzija, ki je dobil strel v ievo stran života tako. da so mu šibre pnia^ejale po'cg k:hkih požkodb tu-.li poškoobe želode a tenkega in debelega črevesa, jeter in zolčnega mehurja tako, da je čez dva oni v kandijski bolnici umrl. Zaradi tega sta se morala pred novomeškim sodiščem, senatom trojice, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Božidar Romih zagovarjati K rane Planinžek in njegova hčerka, 23-leti* a Alojzija. Oba je zagovarjal Odvetnik g. dr. Josip Globrvnik. Pred sodiščem je Plamnć-ck dejanje odkrito priznat, venoar je krivdo rsanikai inv &p zagovarjal da je usodnega rine pn kosilu omenil jvoji Ženi, da bi nr bilo treba kuhati fižols ker gx bodo rabili spomladi pn de*u v fmočl^adu. Na to besede pa se j* lidravec takoj razburil, eeš; > populil; vse bP:gajane v nedfljo je natrgal teh pUmen'tih cvetic ki so posebnost naše zemije, nek. mlad izJetnik velik šopek in ae z njami bahal med potjo. Prav tako neusmiljeno ter brez vsakega čuta za lepoto narave uničujejo mnogi nedeljski izletniki tudi drugo cvetje, ki sieer ni tako redko in ne zaščiteno na papirju. In ko človek ob takšnih izVetniških dneh opazuje se nekatere druge navade izletništva, mora priznati, da je v vsema tem tako opeva nem nedeljskem meščanskem romaaju iz mesta silno malo prave Ijub'zni do narave, temveč, da je prepogosto predvsem »aprosčenje« med tednom s polituro zaglađenih grobosti. Včeraj ni bilo več tako prijetno na hribih, ker je bil premočen veter, vendar je bilo povsod žrvahno kakor v nedeljo. Ce govorimo o prometu — tujskem, izletniškem, — moramo pač tudi omeniti, da je bk> včeraj v mnogih okoliških gostilnah živahno, še celo bolj kakor na velikonočni ponedeljek. Brez tega prometa bi sploh ne bilo binkostnega ponedeljka, ki izgufbi svoj pomen, ako bi mu to odrekli. Na vse te navadne in prastare praznične navade, na meščanske materialistične nazore o lepoti in dobrotah narave, seveda ne šmarno gledati črnogledo, ko itak vse to danes objokujejo mrščsni sami, kolikor je objokovanja vredno. Mali kriminal s št 79 Nenavadne fantovske šale — V dveh letih delal samo IS dni — V kupček ie streljal Ljubljana, 18. maja. Z mak m kriminalom imajo prav za prav največ opravka sodniki v špetircimni, ko gre za usodna vprašanja, ali je ena rekla ali ni rekla, da se soseda vlači z drugimi, in k je rekel, da j« ona rekla ter zak3j je rekla itd. Včasih se pa tudi pred sr>d-nikom-poed'ncem naberejo akti o malem krimmalu. Obtoženci in priče t^daj defi-lirajo pred zeleno mizo in smešni prizori se menjavajo z resnimi. MIC'A ZAHTEVA 10.000 DLN Pet fantov iz Raven se je moralo v soboto zagovarjati pred sodnikom okrožnega sodišča g. Franom Gorečanrrn zaradi nečistega dejanja, k: so ga storili s silo nad deklo Miro. Fantje so bili na neki veselici m domov grede so skozi okno vdrli v sobo. V temi so počenjali z njo prav grde stvari. Za raztrgano obleko in za bolečine ter tudi za cmadež^vano čast je M:ca zahtevala 10.000 Dio odškorinin-e. Fantje so priznali, da so bili pn Mici, krive se pa niso čutili, češ, da so bili dobre volje in so fantovske šale uganjali. Precej čudne so te fantovske šale res bile in precej preko meje navadnih fantovskih špasrv. Kden izmed obtožencev je trdil, da ni bil v sobi, ko so Mico 1 operi rali*. Mico so vrgli tudi na mizo. da bi jo operirali, kakor se je izrazil eden izmed nasilnežev, češ. da je operacija nujna, ker je bolezen nalezljiva B'anilec je pred^-gal milo kazen, ker rbtoženci še niso bili kaznovani in so pr znali, da so bili akterji oč.tane jim Komedij** ki jp presegla dopustno mejo. hodnik je prisodi vsakemu po mesec in 15 dni z?pora pog jno za 2 leti. Mic: morajo sol lamo plačn + i dinarjev. Tisti, ki ni b:l v s^bi med operacijo, ie bil p^> oproščen. V AVSTRIJI ZA GAMZA — 1 f.F.TO ZABOKA Neki Vidic iz Srednjega vrha je lak revež, da ga ni bilo k razpravi, kr nima denarja za vlak. V svojem pismenem za-g'voru je pr.znal. da je ustrelil gamza v kivišču Avgusta Prsprctnika. kot olajšil-no okomest je pa naveiel svojo veliko revščino. Pred dvrrm letoma, je Bbole] na želedcu in po operaciji jp postal za delo nesposoben. V zastojih 2 letih je delal samo 15 dni. skrbeti mom pn. Zl ženo. za dva otroka m seveda, tudi zase. Poma s« Sp takrat po dolg pa pripomnil. da ?e .1^ dobilo v Avstriji za ubi- tega gamza leto dni »trogega zapora. Vidic |e dobil 15 dni zapera pogojno za 2 len. zakupnik lovišča je bil pa zavrnjen na pot civilne pravoe glede odškodninske zahteve v znesku 1000 Din. ZAJČKA SI JE PRnosčn, Tesarski pomočnik Hribar Jože si je pa poželel divje zajčke, v febniarju. ko je lov na zajce .sploh prepovedan, je pod-ri z bratovo pužko zAJc.a v lovišču g. Urbanca pri Mengšu. Sam ga je skuhal in sam ga je pojedel ter je čez nekaj dni spet pretSal na zajčke, tedaj so ga pa zasačili. Za prvega je Jože prznal krivdo, glede drugega se je pa čutil nedolžnega, ker je sicer streljal, misleč, dn. mu je prišel zajec na muho, v resnici je pa streljal na kupček zemlje, ki ga je imel za zajca. Obsojen je bil na 420 Din denarne kaz-21 pogojno za leto dni. Zakupnik je zahteval za zajca 10O I>in. sodnik mu je prisodil samo 25 dinarjev. OB ROKO 7, ni N AMONOM Delovodja Janežič Miha je bil obtožen, da je malomarno ohranil dinamort, ko so gradili cesto Vrh Bahna gorica. W*St-ni Mlakar Fran je ukradel nekaj dmamo-na in vžigalno vrvico ter streljal coma za zabava, pri č«mer mu je raz.-1 deljivo odtrgalo roko. DelovcM"lji ni bilo mogoče v celoti dokazati, da je s svojo malmar-noatjo zakrivil nesrečo in je bil zakadi pomanjkanja dokazov oproščen. S SFJilRO N A O BIRlč-\ Delavec Demšar Jo*ef |« bil op! zen, da je s sekiro grozil iarvršdn*"mu oreranu na Vrhn'ki. ko je letos prišel, da bi delavcu zarubil kolo. Delavec je trdil, da. je hotel samo kolo razbiti s sekiro in da ni rekel: Rom pa ko mu je htrič vzel kolo. Tudi Demšar > bil zaradi pomanjkanja, dokazov oproščrn. V OMARI JE BIIX> 20 JI RJ>:V Mladoletni š. je sklenil roke in skesano zatrjeval, da ne bo nikoli več kradel. Nekoč je potreboval nekaj kovačev, pa se je splazil v srbo svojega gospodarja m segel z roko v omaro, kjer je gos»podar imet shranjen df^nA.r. FVij^lo sp jf> mladih ta-t nskih p:stov S jurjev, v omari jih je b^-lo pa 20. S. jf mislil, da so stotaki in je bil ves nesrečen, ko jc da so i^«rii. Trliko denarja ni potreboval m tobko škode m hot.el jE^o^podarjii storiti. Zapravil je samo 40 Din. nakar se je skesal in den^r vrnil. Obsojen je bd pogojno na mw«' dni zapora. Vojvodski naslov kot poročno darilo Švedski princ Karel se je svoji izvoljettki na ljubo odpovedal vsem pravicam vladarskega rodu Demokratičen duh vedno bolj prodira tudi v vladarske rodbine, kolikor jih je še ostalo po vojni. To se je najlepšp pokazalo pri švedski kraljevski rodbini. Najstarejši evropski vladar švedski kralj Gustav je dobil v petih letih že tretjo prošnjo kraljevskega princa, naj mu dovoli poročiti se z navadno grofico, torej z izvoljenko mnogo mžjega rodu. Prvi dve prošnji je kralj gladko odkionil. Kmalu se je pa sprijaznil s prinčevo trdovratnostjo. Princ se namreč ni dal odvrniti od svojega sklepa., čeprav se je moral odpovedati pravici do prestoia. Ko je zdaj zaprosil kraljev nečak Karel. 26-letni brat pokojne belgijske kraljice Astrid, za dovoljenje, da bi se smel poročiti z grofico Elso von Rosen, ločeno ženo mladega stockholmskega advokata, je kralj sklical kronski svet in mu sporočil, da svojemu nečaku ne bo odklonil prošnje. Princ Karel je že v prošnji kralju sporočil, da se dobro zaveda, da izgubi s to poroko vse rodbinske pravice, da Sf pa vendar noče odreči temu. kar smatra za svojo največjo srečo. In švedska socialistična vlada je na izredni seji pod kraljevim predsedstvom kraljev sklep odobrila. Princ Karel je najsiromašnej^i član švedske kraljevske rodbine, če lahko tu sploh govorimo o siromaštvu. To je mišljeno v primeri z drugimi člani vladarske hiše. Njegov oče, vojvoda Ostergotland, je izgubil velik del svojega premoženja ob polomu Kreuger-jevega koncerna, pozneje mu je pa upravitelj ostalega premoženja poneveril skoraj vse, kar mu je bilo še ostalo. Zato je princ Karel sklenil služiti si kruh sam. Dobil je službo pri neki veliki zavarovalnici najprej kot pisarniški uradnik, pozneje pa kot eden njenih glavnih zastopnikov. To je razumljivo, saj ima princ dobre zveze. Zavarovalni posli dobro neso in princ lahko podpira tudi svojo mater, ki ji je šlo zelo slabo, ker je imela le toliko dohodkov, da se je skromno preživljala. Grofica Elsa von Rosen je hči dvomeča ceremonierja grofa Rosena. 5*tara II let in po prvi ženi nemškega msnistnkef I predsednika Gdringa Karini Roeenovi Go-ringova nečakinja. Velja za eno najlepših žensk visoke stookhotmsko družbe, čeprav Ima iz prvega zakona tri otroka. Prinčevi prijatelji so hoteli otenitj princa > hoinnd sko prestolonaslednik-o in tO M M Jim bilo tudi posrečilo. se ni prine seznanil z leipo Elso. Na dvoru je ugladtl pnneevi ptoinji p^t milijonar Axel Johnson, star samoe, ki w* mu je princ zelo prikupil bas ssxad) fvo jega sklepa, da si bo služil kruh sam. pa naj govori visoka gosp^nla o njem kar hore. Johnson je zaslutil milijone 1 orožjem or kako tako kaknr nedavno umrl1. P.asil 7*a ■ harov. Raje je določil princa Kar! 1 7a s\o-jegra gla\mega dedi.\i Rasen nie^»a ima pi princ Karel še drugega Tptlvuegs prijatelja, namreč belgijskega Kralji Leopoldu s katerim sta postala najboljša priiatel|a po tragični smrti kraljice Astrid Po ;,rk grebu svoje sestro je r»s»nl princ Karel dolgo v Brusijo in tam se N» tu 1 i poročil Priča pri riego\-i poroki DO kralj I*eopo!'l Saln in bivši prtac dobi oi'»kn n^ ftved skem Zato bo princ Karel gospod Rrr-nadotte snnio nek.ij tednov. Rusija ima nmogo helija O katajstrofi nemškepa zrakoplova Hm-denburga so mnogo pisali tudi mnogi ruski strokovnjaki. Zastopnik ravnatelja trusta za pridobivanje in predelovanje naravnih plinov Mendelson je potrdil pomen helija za zrakoplovstvo W»t plina, ki varuje zrakoplov požara, ker se kemično ne s: z drugimi prvin and. V Rusiji posv.-čn jn adaj veliko po7orn<-t pridobivanju helija. Poskuid pridobi ti helij iz naravnih plino\- so se dobra obnesli Edaj so na delu mno^j grologi m te ie pripravlja vse potrebno Sgraditev velike toVAT tip 7r\ pridobi\-a o 10 helija Zaloge doslej o»i kritih plinov, vsebujočih beln. so tako bogate, ria je tovarni itagotovljeno obratovi nje naznani za |0 Ie1 Pa mnenja vtrOkov« makov so pa ZTlop;r heli-j-i na SOV Je tsks IH oTiemliu mnopo boj^afpiše Čudodelna rastlina Pn hrifbib severne ATrh'ke ra>ie rasti ki jo imenujejo domačini pevotl n V 1 jI prisojajo naniaaravno moč skoraj b ia bko rekli, da vidijo v nj1 neke vrste bo#in stvo. č'lovek. ki zavžijr plod le ra.stlne% ima baje občutek, da se je aaeonurat pn selil na driJgo krasen pisan in fttvaliea s\Tet. Naenkrojt mu pcatane nefW(piaao pr! jetno Zasanja ae v pravljično deftelo ,r» si ši sladko godbo N skal - IIeni C tal uži vajo plodove te raatltae Se zkoal atole*Ja po sn-ojih veTSkih obred"b. v ti namen se zbirajo na dotooanoni krajo, kjer naj prrj prepevajo m ploftfijo okrog velikega ognja. Te svečanosti prirejajo vedno oh aobotab ponoči. Ce pride na svečanost noviOOe, So oajfO-mon j p se alawiai>st uejie, Vukf mu novincu postreže je s pijačo, prirejeno ' 7. čudodeln.--rastline in ko jo popije, mn ovije jo obraz z orlovsko perotjo. ^urino v\ Ha se >, ■ ■<-, n-c^nth svečanostih vat udeleženci rviruž' jo in temeljito ZJO6e|0. Mehičan; namrrč verujejo, da si so'.zami očstijo oči obe. nem s-> pa njihove glave t^ko rešijo po. sledic uživanja pl* lov čudoai»y m Bril prej toga nista opazila, zdaj e*a s« pa smo^fednla in prečkala v svojih očeh, kaj sta mislila. — Ce bo le mogoče, se preselim na kme*e m ostanem tam vise življenje, — je zašepe*ala Daisv. Bril je prikimal To ro bile tudi niegove mi^li. P<-ai?y prijaz-je bfia, da s-va d poldne — Bil je krasen dan, no. Edina neprijetnost dela princa Le Jinga. — Vražja smola! - je zamrmral Bili. — Zdelo se mi je. da se je porogljivo smehljal, — je nadaljevala zamišljeno. — Tega človeka se strašno bojim. Že sama misel nanj vzbuja v meni grozo. — Ne bojte se ga, — vse bo dobro, vse se bo gladko izteklo, čeprav se zdi zaenkrat še nevarno. Sicer se mi pa zdi, da je vas prijazno pozdravil. — Skoraj še preveč prijazno. Včeraj je kar besnel, ko mu nisem hotela dati točnega odgovora. — Seveia bo z veseljem čakal? — Morda — je dejal: kakor se vzame. — Kakor se vzame. Kaj je mislisl s tem? — Tega ne vem dobro. Omenil je pa, dri je naju videl včeraj skupaj v *Riteu<. Bili .je takoj razumel, na kaj je mislila. — Hm — najVbrr. je bil 1 .^iiboBumen. — Morda — baš zato se bojim. Saj je naju videl danes dopoldne zopet skupaj. — Samo če* bi hoteli za nekaj dni o-fr>otovati iz Londona, — jo je prosil Bili. -- 2ivce bi si pomirili, tako si jih bo-te pa povsem unioili. — Ne morem, ne nn?m pi — — morda bi ga pa sploh ne bila smela odkloniti. — Saj ga naste odklonili — propili ste samo, naj počaka še nekaj dni. — Tn vendar — Poglejte, -»mle je Dick. maha nama — — jo je prekanil ^krat in ustavil avto. Piek Holl"rnrrn je prihitel k avtomobilu: —- Doibro, d^i som te Rreeal, Rili - - glas mu je zastal v grvu. Gospoiićni S^.llineveva *o .je presenečenje . .. Daisv ga je prijazno pozdravila. — Da, adj;- ikat Morran je menil, da mi je potreben svež zrak, pa sva se odpeljala na izprehnrl. — Da, tak iz prohod človeku zelo koristi. Diok je skočil v avtfo. — Če smo že tu. hi me morda lahko odpeljal v Sootland Yard. V pisarno m«4ram -— Dobro, saj baš peljem gospodično Sallinevevo domov in lahko boš spotoma iz^tc,pi.L — Da. zadnje dni imamo dko je zadrhtela, ko je Dick povedal, da je njegovemu šefu že znano imo dame, ki se je peljala usodne noči s Harrisom v avtomobilu. Diok res ni ničesar opazil. Nadaljeval je: — Da, mi drrugi ničesar ne vemo — — toda umor postaja od dne do dne zagonetnejfti. Paatfaja liaan p^ajjnaaal — Za »Narodno Oaaarno« Fran Jeraa — 2a upravo tn tnaeratni del Usta Oton Gbriatot. — Vat v Iponganl,