274 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 275Toksikologija • Strupi in toksikologija v svetu in na Slovenskem (drugi del) Semenske banke – oblika varovanja rastlinskih vrst • Varstvo narave Literatura: About us. HBM4EU, 2023. (Internet.) Dosegljivo na: https://www.hbm4eu.eu/. (Citirano 12. 2. 2023.) Ball, P., 2006: The Devil‘s Doctor – Paracelsus and the World of Renaissance Magic and Science. London: William Heinemann, 98. Ciraj, M., Vračko, P., ur., 2016: Chemical safety and protection of human health: the Slovenian experience. Kopenhagen: World Health Organization, 1–69. Ergotizem. Wikipedija (internet), 2022. Dosegljivo na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ergotizem. (Citirano 17. 5. 2022.) Gallo, M. A., 2008: History and Scope of Toxicology. V: Klaassen, C. D., ur.,: Casarett and Doull‘s Toxicology. The Basic Science of Poison. 7th ed. Kansas City: McGraw-Hill, 3-10. Gallo, M. A., 2010: Chapter 1. History and Scope of Toxicology. V: Klaassen, C. D., Watkins, J. B., ur.,: Casarett & Doull‘s Essentials of Toxicology. 2e. McGraw Hill. Dosegljivo na: https://accesspharmacy.mhmedical. com/content.aspx?bookid=449§ionid=39910766. Gelmetti, C., 2010: Il fuoco di Sant‘Antonio. Dai Misteri Eleusini all ‘LSD. Milano: Springer. Harlander, D., Miljavac, B., 2013: Ocena tveganja za zdravje ljudi v Beli krajini zaradi uživanja s polikroriranimi bifenili onesnaženih doma pridelanih živil (jajca, mleko, kokoši) ter rib iz rek Krupe in Lahinje. E-NBOZ, 3 (2): 7–15. Ivartnik, M., Pavlič, H., Hudopisk, N., 2016: Vsebnost svinca v krvi otrok na območju Zgornje Mežiške doline. Ljubljana: ARSO. Jan, J., Vrbič, V., 2000: Polyclorinated biphenyls cause developmental enamel defects in children. Caries Research, 34: 469–473. Johann Zacherl. Wikipedija (internet), 2022. Dosegljivo na: https://en.wikipedia.org/wiki/Johann Zacherl. (Citirano 17. 2. 2023.) Joint FAO/WHO Expert Meeting on Tropane Alkaloids, 2020. Rim: FAO/WHO. Kobal, A. B., 1975: Profesionalna ekspozicija anorganskemu živemu srebru in spremembe v serumskih proteinih. Magistrsko delo. Zagreb. Kobal, A. B., in sod., 2017: Exposure to mercury in susceptible population groups living in the former mercury mining town of Idrija, Slovenia. Environmental Research, 152: 434–45. Krejči, F., 1999: Toksikologija. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 13. Ljubljana: Mladinska knjiga, 269– 270. Krimsky, S., 2017: The unsteady state and inertia of chemical regulation under the US Toxic Substances Control Act. PLoS Biology, 15 (12): e2002404. Mathieu Joseph Bonaventure Orfila (1787–1853). Visible Proofs – Forensic Views of the body (internet), 2014. Dosegljivo na: https://www.nlm.nih.gov/visibleproofs/ galleries/biographies/orfila.html. (Citirano 12. 8. 2021.) Milčinski, L., 1978: Droge in čarovništvo. Proteus, 41 (2): 88–92. Perharič, L., 2012: Ocena tveganja dejavnikov iz okolja na Inštitutu za varovanje zdravja. Isis, 21 (1): 25–28. Perharič, L., 2013: Vsebnost dioksinov v materinem mleku. Ljubljana: ARSO. Perharič, L., 2018: Kemični motilci endokrinega sistema. Isis, 27 (5): 35–41. Perharič, L., in sod., 2018: Risk assessment for children health from environmental exposure to inorganic arsenic. European Journal of Public Health, 28 (Suppl. 4): 109. Perharič, L., 2022: Curriculum vitae. Osebni arhiv. Perharič, L., 2023: O toksikologiji [internet]. Slovensko toksikološko društvo. Dosegljivo na: https://www.tox.si/ sl/o-toksikologiji/. (1. 2. 2023.) Pintar, I., 1954: Johannes Antonius Scopoli in njegovo prizadevanje za obrtno higieno. Arhiv za higijenu rada i toksikologiju, 5 (3–4): 309–320. Glej tudi: Petkovšek, V., 1977: J. A. Scopoli, njegovo življenje in delo v slovenskem prostoru. Razprave, XX (2). Ljubljana: SAZU. Pollak, P., Perharič, L., ur., 2017: Navodila za izdelavo ocene tveganja za zdravje ljudi zaradi izpostavljenosti kemijskim in mikrobiološkim dejavnikom iz okolja z izbranimi poglavji in praktičnimi primeri. I. del. Ljubljana: NIJZ. Scientific Opinion on Tropane alkaloids in food and feed. EFSA Panel on Contaminants in the Food Chain (CONTAM). 2013. EFSA Journal, 11 (10): 3386. Timbrell, J., 2008: Paradoks strupa: kemikalije kot prijatelji in sovražniki. Ljubljana: IVZ RS. Timbrell, J., 2008: Strupi – stara veščina nova znanost. V: Timbrell, J., ur.,: Kemikalije kot prijatelji in sovražniki. Ljubljana: IVZ RS, 1–10. Timbrell, J., 2008: Zdravila in mamila – varnih zdravil ni, so samo varni načini uporabe. V: Timbrell, J., ur.,: Paradoks strupa: kemikalije kot prijatelji in sovražniki. Ljubljana: IVZ RS, 49–90. Zupanič Slavec, Z., 2005: Razvoj javnega zdravstva na Slovenskem med prvo in drugo svetovno vojno in njegov utemeljitelj dr. Ivo Pirc (1981–1967). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS. Zupanič Slavec, Z., 2013: Strupi in toksini skozi čas. Gea, 23: 24–35. Zupanič Slavec, Z., Slavec, K., 2008: J. A. Scopoli - zdravnik idrijskih rudarjev. Idrijski razgledi, 53 (1/2): 31–34. Semenske banke – oblika varovanja rastlinskih vrst Blanka Ravnjak, Jože Bavcon Človek je v vseh obdobjih svojega razvoja prenašal semena. Sprva seveda nevede, ko so se mu prijela na kožo ali oblačila. Z začetki poljedelstva pa sta vrednost semen in njihova iz- menjava postajali vse bolj pomembni. Pri shranjevanju in izmenjavi rastlinskih semen imajo v novem veku pomembno vlogo botanični vrtovi, ki so nastali zaradi potreb študija medi- cine in šele pozneje botanike. V šestnajstem stoletju so v okviru evropskih univerz nastali prvi botanični vrtovi, in si- cer kot njihovi sestavni deli. Prvi je nastal v Pisi leta 1543, nato v Padovi (leta 1545), Leipzigu (leta 1580), Leidnu (leta 1590), Montpellieru (leta 1593), Oxfordu (leta 1621) in tako naprej. Pri vzgoji rastlinskih vrst za njihovo zasajanje sta bili ključnega pomena vsakoletno zbiranje in shranjevanje semen, najprej le za lastno potrebo, a kma- lu tudi za izmenjavo med vrtovi. Sprva je šlo le za vljudnostno izmenjavo ob obiskih vodij vrtov, ki je z leti prerasla v uradno iz- menjavo. Za potrebe sistematičnega zbiranja rastlinskih semen, pravilnega skladiščenja in njihovega popisovanja so pričele nastajati tako imenovane semenske banke. Semenska banka rastlinskih vrst varuje rastlinske vrste in njihovo pestrost ex situ (na nadomestnem rastišču). Semenska banka dodatno varuje rastline in deluje kot varovalka varstva ra- stlin in situ (na naravnem rastišču). Pomen semenskih bank vključuje tudi Konvencija o biološki raznovrstnosti (sprejeta je bila v Nairobiju 22. maja leta 1992). Za podpise so jo predstavili na Konferenci Združenih narodov za okolje in razvoj (UNCED) v Rio de Janeiru 5. junija leta 1992. V velja- vo je stopila 29. decembra leta 1993. Slo- venija je konvencijo ratif icirala leta 1996. Globalna strategija ohranjanja rastlinskih vrst (GSPC) je eden izmed izvedbenih de- lov. Vključuje tudi pomen semenskih bank. Točka 8 Globalne strategije govori o ohra- njanju rastlinskih vrst na nadomestnih ra- stiščih: vsaj petinsedemdeset odstotkov ogroženih rastlinskih vrst naj bo v zbirkah ex situ, po možnosti v državi izvora, vsaj dvajset odstotkov pa naj jih bo na voljo za programe okrevanja in obnovitve. Botanični vrtovi so v današnjem času glavne ustanove, ki se ukvarjajo z varovanjem rastlin tako na nadomestnih kot naravnih rastiščih. Seme- na, shranjena v njihovih semenskih bankah, naj bi tako služila kot rezerva za potrebe re- introdukcije (ponovne naselitve) rastlinskih vrst ob morebitnem zmanjšanju ali celo iz- ginotju naravnih populacij. Iz Kranjske so rastlinska semena in rastli- ne potovale v različne evropske dežele že zgodaj. Slavni Linné je dobival semena od Giovannija Antonia Scopolija, ki je de- loval v Idriji v letih od 1754 do 1769 kot prvi nameščeni zdravnik idrijskih rudarjev in je med drugim raziskoval f loro Kranjske. Scopoli (1723-1788) si je v letih od 1760 do 1775 za tedanje čase dokaj intenzivno dopi- soval s slavnim švedskim botanikom Carlom Linnéjem (1707-1778). (Pisma je obdelala in prevedla dr. Darinka Soban - 1995, 2004 - ter izdalo Prirodoslovno društvo Slovenije.) Scopoli mu je poslal semena še neopisane vrste, kasneje imenovane Scopolia carniolica. Jezuit Franc Xaver Wulfen, ki je deloval v Gorici leta 1755 in leta 1761 in od leta 1762 do leta 1763 v Ljubljani, je sodeloval s Sco- polijem. Prav Wulfen je kot botanični men- tor Scopolijevo znanje prenašal tudi na Hla- 276 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 U • N 277Varstvo narave • Semenske banke – oblika varovanja rastlinskih vrst dnika, kasnejšega ustanovitelja botaničnega vrta – Vrta domovinske f lore v Ljubljani (vrt je bil ustanovljen leta 1810). Hladnik je na liceju poučeval botaniko in nato postal tudi prvi docent za botaniko na Visokih šo- lah. Prvi vrt je imel že na območju današnje tržnice. S prihodom francoske oblasti leta 1809 pa je dobil novo zemljišče ob Ižanski cesti. Hladnik je začel z intenzivnim zbira- njem rastlin za nov vrt. Hkrati pa je seme- na, nabrana v ljubljanskem Botaničnem vrtu in na svojih ekskurzijah po deželi Kranjski, pošiljal različnim vrtovom po Evropi, največ na Dunaj botaniku in cesarskem zdravniku Tomažu Nikolaju Hostu. Takrat niso vsi vr- tovi tako intenzivno izmenjavali semena. A Hladnik je bil zelo odvisen prav od tovrstne izmenjave. Če je v izmenjavo ponudil zani- mive rastlinske vrste, je tudi sam prav tako prejel zelo zanimive in njemu nedostopne vrste za zbirko. Zbirka in védenje o rastli- nah sta v Ljubljani zelo hitro napredovala. S Hladnikovo tradicijo je nadaljeval slovaški zdravnik Ivan Nepomuk Biatzóvszky (1801–1863). Škoda je le v tem, da je prehitro odšel iz Ljubljane, saj je že po le- tu 1850, ko se je preselil v Salzburg, izdal leta 1857 prvi natisnjeni seznam se- men Index seminum. Vendar je kljub temu tradicijo izme- njave semen v ljubljanskem botaničnem vrtu nadaljeval Andrej Fleischmann (1804- 1867). Še kot vrtnar v času Hladnikovega vodenja vrta je zbiral semena za botanič- ni vrt. O tem obstajajo tudi zapisi, ko je Welden pozval Hladnika, če bi mu lahko njegov vrtnar priskrbel se- mena nekaterih rastlinskih vrst. Vrt domovinske f lore je bil tako od samih začet- kov zelo sodoben, če lahko temu tako rečemo, saj je vedno zbiral tudi redke in ogrožene rastlinske vrste in jih potem pošiljal drugim vrtovom po Evropi. Ena izmed najstarejših omar, kjer so shranjena semena rastlin za vsakoletno izmenjavo. Foto: Jože Bavcon. Seznam semen, nabranih v letu 1889 z naročili iz Kraljevega vrta Edinburg. 276 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 U • N 277Varstvo narave • Semenske banke – oblika varovanja rastlinskih vrst dnika, kasnejšega ustanovitelja botaničnega vrta – Vrta domovinske f lore v Ljubljani (vrt je bil ustanovljen leta 1810). Hladnik je na liceju poučeval botaniko in nato postal tudi prvi docent za botaniko na Visokih šo- lah. Prvi vrt je imel že na območju današnje tržnice. S prihodom francoske oblasti leta 1809 pa je dobil novo zemljišče ob Ižanski cesti. Hladnik je začel z intenzivnim zbira- njem rastlin za nov vrt. Hkrati pa je seme- na, nabrana v ljubljanskem Botaničnem vrtu in na svojih ekskurzijah po deželi Kranjski, pošiljal različnim vrtovom po Evropi, največ na Dunaj botaniku in cesarskem zdravniku Tomažu Nikolaju Hostu. Takrat niso vsi vr- tovi tako intenzivno izmenjavali semena. A Hladnik je bil zelo odvisen prav od tovrstne izmenjave. Če je v izmenjavo ponudil zani- mive rastlinske vrste, je tudi sam prav tako prejel zelo zanimive in njemu nedostopne vrste za zbirko. Zbirka in védenje o rastli- nah sta v Ljubljani zelo hitro napredovala. S Hladnikovo tradicijo je nadaljeval slovaški zdravnik Ivan Nepomuk Biatzóvszky (1801–1863). Škoda je le v tem, da je prehitro odšel iz Ljubljane, saj je že po le- tu 1850, ko se je preselil v Salzburg, izdal leta 1857 prvi natisnjeni seznam se- men Index seminum. Vendar je kljub temu tradicijo izme- njave semen v ljubljanskem botaničnem vrtu nadaljeval Andrej Fleischmann (1804- 1867). Še kot vrtnar v času Hladnikovega vodenja vrta je zbiral semena za botanič- ni vrt. O tem obstajajo tudi zapisi, ko je Welden pozval Hladnika, če bi mu lahko njegov vrtnar priskrbel se- mena nekaterih rastlinskih vrst. Vrt domovinske f lore je bil tako od samih začet- kov zelo sodoben, če lahko temu tako rečemo, saj je vedno zbiral tudi redke in ogrožene rastlinske vrste in jih potem pošiljal drugim vrtovom po Evropi. Ena izmed najstarejših omar, kjer so shranjena semena rastlin za vsakoletno izmenjavo. Foto: Jože Bavcon. Seznam semen, nabranih v letu 1889 z naročili iz Kraljevega vrta Edinburg. 278 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 279Semenske banke – oblika varovanja rastlinskih vrst • Varstvo naraveVarstvo narave • Semenske banke – oblika varovanja rastlinskih vrst Prav zbiranje semen redkih in ogroženih ra- stlinskih vrst je sedaj ena izmed glavnih na- log botaničnih vrtov. So se pa torej že nekoč zavedali pomena ohranjanja naših naravnih vrst. Prav ohranjanje lastne f lore je danes naloga vseh nacionalnih botaničnih vrtov, tudi Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Nekoč je izmenjava rastlin in semen med vrtovi večinoma potekala s pisnimi stiki, ki so jih imeli Hladnik, Biatzóvszky in Flei- schmann z botaniki v srednji Evropi. Vod- ja vrta Alfonz Paulin je januarja leta 1889 pri nas izdal prvi natisnjeni seznam semen Index seminum, v njem so zbrana imena rastlin, katerih semena so bila nabrana v letu 1888: Index seminum in horto botani- co c. r. Labacensi anno 1888 collectorum. Gre za znanstveno publikacijo, ki je tedaj vse- bovala devetsto devet vrst, razporejenih po abecednem seznamu znanstvenih imen. Se- znam so tedaj poslali tridesetim, kasneje pa oseminsedemdesetim vrtovom po Evropi. V botaničnem vrtu še sedaj hranimo sezna- me semen vrtov, ki so tedaj naročili semena iz Ljubljane. Med njimi so danes zelo znameniti vrtovi iz evropskih prestolnic ali drugih pomemb- nih središč, kot na primer Kraljevi bo- tanični vrtovi Kew v Londonu, Kraljevi botanični vrt v Edin- burghu ter botanični vrtovi v Amsterda- mu, Berlinu, Parizu, Uppsali in drugod. Index seminum je z leti spreminjal zuna- njo podobo. Že leta 1892 je latinski na- slov zamenjal nemški. Kasneje je spreme- nil obliko in postal manjša siva knjižica z nemškim napisom Verzeichnis. Z razpadom Avstro-Ogrske je format ostal enak, vendar se je prvič pojavil slovenski napis Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Zopet pa se je uveljavilo latinsko ime za pu- blikacijo - Index seminum. Leta 1929 je naj- prej naveden napis v francoščini (Jardin Bo- tanique de l ‘Université de Ljubljana), sledi pa slovenski ob prav tako latinskem imenu publikacije. Ne glede na obliko in napis na naslovnici je z vsakim letom vsebina nara- ščala in dosegla že dvajset ali več strani, pa čeprav manjšega formata. Znanstvena publi- kacija Index seminum tako izhaja že 135 let, od leta 1998 tudi v elektronski obliki ter od leta 2009 v razširjeni knjižni obliki z raz- ličnimi prispevki, ki so vezani na avtohtono f loro. Od leta 2013 izhaja izključno le kot elektronska knjiga, ki je prosto dostopna. Vedno je dvojezična (slovensko-angleška) in tako dostopna najširši javnosti. Od leta 2009 je naš seznam semen tudi v skupnem inde- ksu Evropskega konzorcija botaničnih vrtov, kar pomeni, da sedaj vsebina ni dosegljiva le nekdanjim tristo vrtovom, s katerimi je vrt dolga leta izmenjeval semena, ampak kar vsem, več kot tri tisoč sedemsto vrtovom po vsem svetu. Izdajanje publikacije Index semi- num torej potrjuje, da je Botanični vrt Uni- verze v Ljubljani že od samih začetkov zbi- ral semena rastlinskih vrst, jih shranjeval v semenski banki in jih izmenjeval z drugimi botaničnimi vrtovi. Kot rezultat dolgoletne tradicije ima danes največjo semensko banko avtohtonih rastlinskih vrst v Sloveniji in eno izmed večjih v srednjeevropskem prostoru. Botanični vrt ima bogato arhivsko gradivo Nabiranje semen v naravi. Foto: Jože Bavcon. Seznam semen, nabranih v letih 1898 in 1899 z naročili iz Berlina. 278 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 279Semenske banke – oblika varovanja rastlinskih vrst • Varstvo naraveVarstvo narave • Semenske banke – oblika varovanja rastlinskih vrst Prav zbiranje semen redkih in ogroženih ra- stlinskih vrst je sedaj ena izmed glavnih na- log botaničnih vrtov. So se pa torej že nekoč zavedali pomena ohranjanja naših naravnih vrst. Prav ohranjanje lastne f lore je danes naloga vseh nacionalnih botaničnih vrtov, tudi Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Nekoč je izmenjava rastlin in semen med vrtovi večinoma potekala s pisnimi stiki, ki so jih imeli Hladnik, Biatzóvszky in Flei- schmann z botaniki v srednji Evropi. Vod- ja vrta Alfonz Paulin je januarja leta 1889 pri nas izdal prvi natisnjeni seznam semen Index seminum, v njem so zbrana imena rastlin, katerih semena so bila nabrana v letu 1888: Index seminum in horto botani- co c. r. Labacensi anno 1888 collectorum. Gre za znanstveno publikacijo, ki je tedaj vse- bovala devetsto devet vrst, razporejenih po abecednem seznamu znanstvenih imen. Se- znam so tedaj poslali tridesetim, kasneje pa oseminsedemdesetim vrtovom po Evropi. V botaničnem vrtu še sedaj hranimo sezna- me semen vrtov, ki so tedaj naročili semena iz Ljubljane. Med njimi so danes zelo znameniti vrtovi iz evropskih prestolnic ali drugih pomemb- nih središč, kot na primer Kraljevi bo- tanični vrtovi Kew v Londonu, Kraljevi botanični vrt v Edin- burghu ter botanični vrtovi v Amsterda- mu, Berlinu, Parizu, Uppsali in drugod. Index seminum je z leti spreminjal zuna- njo podobo. Že leta 1892 je latinski na- slov zamenjal nemški. Kasneje je spreme- nil obliko in postal manjša siva knjižica z nemškim napisom Verzeichnis. Z razpadom Avstro-Ogrske je format ostal enak, vendar se je prvič pojavil slovenski napis Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Zopet pa se je uveljavilo latinsko ime za pu- blikacijo - Index seminum. Leta 1929 je naj- prej naveden napis v francoščini (Jardin Bo- tanique de l ‘Université de Ljubljana), sledi pa slovenski ob prav tako latinskem imenu publikacije. Ne glede na obliko in napis na naslovnici je z vsakim letom vsebina nara- ščala in dosegla že dvajset ali več strani, pa čeprav manjšega formata. Znanstvena publi- kacija Index seminum tako izhaja že 135 let, od leta 1998 tudi v elektronski obliki ter od leta 2009 v razširjeni knjižni obliki z raz- ličnimi prispevki, ki so vezani na avtohtono f loro. Od leta 2013 izhaja izključno le kot elektronska knjiga, ki je prosto dostopna. Vedno je dvojezična (slovensko-angleška) in tako dostopna najširši javnosti. Od leta 2009 je naš seznam semen tudi v skupnem inde- ksu Evropskega konzorcija botaničnih vrtov, kar pomeni, da sedaj vsebina ni dosegljiva le nekdanjim tristo vrtovom, s katerimi je vrt dolga leta izmenjeval semena, ampak kar vsem, več kot tri tisoč sedemsto vrtovom po vsem svetu. Izdajanje publikacije Index semi- num torej potrjuje, da je Botanični vrt Uni- verze v Ljubljani že od samih začetkov zbi- ral semena rastlinskih vrst, jih shranjeval v semenski banki in jih izmenjeval z drugimi botaničnimi vrtovi. Kot rezultat dolgoletne tradicije ima danes največjo semensko banko avtohtonih rastlinskih vrst v Sloveniji in eno izmed večjih v srednjeevropskem prostoru. Botanični vrt ima bogato arhivsko gradivo Nabiranje semen v naravi. Foto: Jože Bavcon. Seznam semen, nabranih v letih 1898 in 1899 z naročili iz Berlina. 280 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 281Semenske banke – oblika varovanja rastlinskih vrst • Varstvo naraveVarstvo narave • Semenske banke – oblika varovanja rastlinskih vrst publikacij Index seminum, kar je redkost v Evropi. Od sedemindvajset držav Evropske unije, članic Konzorcija botaničnih vrtov, imajo tovrstne arhivske dokumente ohra- njene le še v Parizu in Meisu. Z današnjega gledišča so takšni arhivi zelo pomembni, saj omogočajo sledljivost rastlinskega materiala po botaničnih vrtovih. Sledimo lahko, ka- tere vrste so na primer leta 1889 naročili sloviti Kraljevi botanični vrtovi Kew v Lon- donu ali pa Kraljevi botanični vrt v Edin- burghu in botanični vrt v Uppsali ter kaj smo mi naročili pri njih. Vsa semena rastlinskih vrst, nabrana tako v botaničnem vrtu kot na naravnih rastiščih, Botanični vrt Univerze v Ljubljani skladišči v suhi in trajni semenski banki. Pri nabi- ranju semen je potrebno veliko strokovnega znanja, saj so rastline v semenečem stanju lahko videti precej drugačne in so zaradi tega posamezne vrste težje prepoznavne. Najbolje je torej, da posamezne življenjske prostore obiščemo večkrat letno in spro- ti pobiramo dozorela semena. Vsa nabrana semena se nato sušijo in posušena sčistijo do te mere, da se zmanjša njihova velikost (volumen). V suhem delu semenske banke so semena shranjena v papirnatih vrečkah in skladiščena v lesenih omarah v dovolj suhem prostoru. V suhi semenski banki so skladiščena predvsem semena rastlin, ki rastejo v botaničnem vrtu in so namenjena izmenjavi med botaničnimi vrtovi. Seme- na avtohtonih rastlinskih vrst, rastočih na naravnih rastiščih, pa so skladiščena v zamrzoval- nih skrinjah pri -20 stopinjah Celzija, v tako imenovani trajni semenski banki. Semena posamezne rastlinske vrste so shranjena v stekleničkah z dodatkom silikagela, ki pre- prečuje njihovo navlažitev. Vsa- ka steklenička je opremljena z etiketo, na kateri so poleg imena rastlinske vrste še podatki, kdaj in v katerem habitatnem tipu so bila semena nabrana, ter natanč- ne koordinate rastišča. Semena več kot devetsto vrst iz narave se nahajajo v trajni semenski banki, kar pomeni več kot šestindvajset odstotkov naše f lore. V suhi semenski banki pa so shranjena se- mena več kot 3.500 vrst tako iz narave kot iz vrta. Vseh enot v trajni semenki banki je 1.680, v suhi pa 16.837, skupaj torej 18.517, kar samo semensko banko uvršča v sam vrh semenskih bank botaničnih vrtov v Evropi. Zaradi svoje velikosti in kakovosti je bila semenska banka Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani leta 2016 na svetovnem kongre- su v Ženevi uvrščena v evropsko mrežo se- menskih bank (natančneje, Evropsko mrežo za ohranjanje avtohtonih semen, ENSCO- NET). V mrežo je vključenih le osemnajst držav in Slovenijo predstavlja Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Ostali člani omenjene mreže imajo skupaj le nekaj več kot 36.000 enot. S hrambo semen šestindvajset odstotkov naše f lore smo že dosegli točko 8 Global- ne strategije ohranjanja rastlinskih vrst, ki pravi, da mora vsaka država do leta 2020 v svojih semenskih bankah imeti shranjena semena vsaj dvajset odstotkov svojih rastlin- skih vrst. Pomembno je namreč, da semena rastlin- skih vrst, rastočih na določenem ozemlju oziroma državi, zbirajo tamkajšnje za to de- lo usposobljene ustanove – navadno prav bo- tanični vrtovi -, saj lokalni strokovnjaki naj- bolje poznajo tamkajšnjo f loro in življenjske prostore, v katerih rastejo specifične rastlin- ske vrste, hkrati pa seveda najbolje poznajo tudi stopnjo ogroženosti posameznih ra- stlinskih vrst. V evropski mreži semenskih bank skrbniki semenskih bank izmenjujemo semena rastlinskih vrst, ki imajo posebno botanično vrednost, in na ta način prispeva- mo k njihovemu varovanju in ponovni nase- litvi. Za ponovno naselitev vrste na določe- no območje vedno najprej uporabijo semena, ki so bila nabrana na tem območju. Osebki te vrste so bili na to okolje najbolj prilagoje- ni in je to zapisano v genetskem materialu, ki ga vsebuje seme. S tem je tudi verjetnost Ena izmed hladilnih omar (temperatura v njih je -20 stopinj Celzija), kjer so shranjena semena, nabrana v naravi. Foto: Blanka Ravnjak. V trajni semenski banki v zamrzovalnikih so shranjena semena že približno šestindvajset odstotkov naše flore iz narave z znanim izvorom. Foto: Blanka Ravnjak. 280 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 281Semenske banke – oblika varovanja rastlinskih vrst • Varstvo naraveVarstvo narave • Semenske banke – oblika varovanja rastlinskih vrst publikacij Index seminum, kar je redkost v Evropi. Od sedemindvajset držav Evropske unije, članic Konzorcija botaničnih vrtov, imajo tovrstne arhivske dokumente ohra- njene le še v Parizu in Meisu. Z današnjega gledišča so takšni arhivi zelo pomembni, saj omogočajo sledljivost rastlinskega materiala po botaničnih vrtovih. Sledimo lahko, ka- tere vrste so na primer leta 1889 naročili sloviti Kraljevi botanični vrtovi Kew v Lon- donu ali pa Kraljevi botanični vrt v Edin- burghu in botanični vrt v Uppsali ter kaj smo mi naročili pri njih. Vsa semena rastlinskih vrst, nabrana tako v botaničnem vrtu kot na naravnih rastiščih, Botanični vrt Univerze v Ljubljani skladišči v suhi in trajni semenski banki. Pri nabi- ranju semen je potrebno veliko strokovnega znanja, saj so rastline v semenečem stanju lahko videti precej drugačne in so zaradi tega posamezne vrste težje prepoznavne. Najbolje je torej, da posamezne življenjske prostore obiščemo večkrat letno in spro- ti pobiramo dozorela semena. Vsa nabrana semena se nato sušijo in posušena sčistijo do te mere, da se zmanjša njihova velikost (volumen). V suhem delu semenske banke so semena shranjena v papirnatih vrečkah in skladiščena v lesenih omarah v dovolj suhem prostoru. V suhi semenski banki so skladiščena predvsem semena rastlin, ki rastejo v botaničnem vrtu in so namenjena izmenjavi med botaničnimi vrtovi. Seme- na avtohtonih rastlinskih vrst, rastočih na naravnih rastiščih, pa so skladiščena v zamrzoval- nih skrinjah pri -20 stopinjah Celzija, v tako imenovani trajni semenski banki. Semena posamezne rastlinske vrste so shranjena v stekleničkah z dodatkom silikagela, ki pre- prečuje njihovo navlažitev. Vsa- ka steklenička je opremljena z etiketo, na kateri so poleg imena rastlinske vrste še podatki, kdaj in v katerem habitatnem tipu so bila semena nabrana, ter natanč- ne koordinate rastišča. Semena več kot devetsto vrst iz narave se nahajajo v trajni semenski banki, kar pomeni več kot šestindvajset odstotkov naše f lore. V suhi semenski banki pa so shranjena se- mena več kot 3.500 vrst tako iz narave kot iz vrta. Vseh enot v trajni semenki banki je 1.680, v suhi pa 16.837, skupaj torej 18.517, kar samo semensko banko uvršča v sam vrh semenskih bank botaničnih vrtov v Evropi. Zaradi svoje velikosti in kakovosti je bila semenska banka Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani leta 2016 na svetovnem kongre- su v Ženevi uvrščena v evropsko mrežo se- menskih bank (natančneje, Evropsko mrežo za ohranjanje avtohtonih semen, ENSCO- NET). V mrežo je vključenih le osemnajst držav in Slovenijo predstavlja Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Ostali člani omenjene mreže imajo skupaj le nekaj več kot 36.000 enot. S hrambo semen šestindvajset odstotkov naše f lore smo že dosegli točko 8 Global- ne strategije ohranjanja rastlinskih vrst, ki pravi, da mora vsaka država do leta 2020 v svojih semenskih bankah imeti shranjena semena vsaj dvajset odstotkov svojih rastlin- skih vrst. Pomembno je namreč, da semena rastlin- skih vrst, rastočih na določenem ozemlju oziroma državi, zbirajo tamkajšnje za to de- lo usposobljene ustanove – navadno prav bo- tanični vrtovi -, saj lokalni strokovnjaki naj- bolje poznajo tamkajšnjo f loro in življenjske prostore, v katerih rastejo specifične rastlin- ske vrste, hkrati pa seveda najbolje poznajo tudi stopnjo ogroženosti posameznih ra- stlinskih vrst. V evropski mreži semenskih bank skrbniki semenskih bank izmenjujemo semena rastlinskih vrst, ki imajo posebno botanično vrednost, in na ta način prispeva- mo k njihovemu varovanju in ponovni nase- litvi. Za ponovno naselitev vrste na določe- no območje vedno najprej uporabijo semena, ki so bila nabrana na tem območju. Osebki te vrste so bili na to okolje najbolj prilagoje- ni in je to zapisano v genetskem materialu, ki ga vsebuje seme. S tem je tudi verjetnost Ena izmed hladilnih omar (temperatura v njih je -20 stopinj Celzija), kjer so shranjena semena, nabrana v naravi. Foto: Blanka Ravnjak. V trajni semenski banki v zamrzovalnikih so shranjena semena že približno šestindvajset odstotkov naše flore iz narave z znanim izvorom. Foto: Blanka Ravnjak. 282 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 283Semenske banke – oblika varovanja rastlinskih vrst • Varstvo naraveVarstvo narave • Semenske banke – oblika varovanja rastlinskih vrst uspešne ponovne naselitve večja. Šele takrat, ko semen določene vrste iz tega okolja ni več, pa semena te vrste prispevajo semenske banke drugih botaničnih vrtov. S tem, ko je genetski material rastlinske vrste (v obliki semen), rastoče na določenem rastišču, raz- pršen po različnih semenskih bankah, ga je po potrebi mogoče ponovno vrniti v izvorno okolje. V naši trajni semenski banki so tako predno- stno shranjena semena naših ogroženih vrst, endemitov, vrst s klasičnim nahajališčem na območju Slovenije ali kako drugače po- membnih vrst. V naravi vsako leto naberemo semena sto petdeset do več kot dvesto ra- stlinskih vrst, v rastlinski zbirki botaničnega vrta pa semena od tristo petdeset do štiristo rastlinskih vrst. Od leta 1967 so v vsakole- tni seznam semen vključena tudi semena, ki jih vsako leto nabere v alpskem botaničnem vrtu Juliana tamkajšnje osebje. Botanični vrt Univerze v Ljubljani letno iz- menja semena z več kot sto dvajsetimi bo- taničnimi vrtovi v svetu, kamor pošlje od tisoč dvesto do dva tisoč zavojčkov različnih semen za raziskave, predstavitve f lore Slo- venije in v pedagoške namene. Posamezni botanični vrtovi povprečno naročijo seme- na od pet do največ petindvajset rastlinskih vrst, kar je zgornja dovoljena meja za naro- čilo. Botanični vrt Univerze v Ljubljani se vključuje tudi v mednarodna prizadevanja za ohranjanje rastlinskih vrst v obliki semen- skih bank. Sodeloval je v projektu Tisočle- tne semenske banke v Kraljevih botaničnih vrtovih Kew, ki ima pomembno vlogo pri strategiji Globalne strategije ohranjanja ra- stlinskih vrst (www.kew.org). Botanični vrt V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani vsako leto naberemo več kot tisoč dvesto vrst semen iz narave in vrta. Slika kaže sušenje semen preko poletja. Foto: Jože Bavcon. se je v ta projekt vključil leta 2013. Nabrali smo semena sto naših redkih in ogroženih rastlinskih vrst in od vsake vrste pet tisoč semen poslali v Tisočletno semensko banko. Iz iste serije nabranih semen pa smo vzorce shranili tudi v naši trajni semenski banki. Tako so ta semena kar dvakrat zavarovana. S Tisočletno semensko banko smo v trajnih stikih in lansko leto smo jo zopet obiska- li ter sprejeli njihovo pobudo, da bi postali povezava s semenskimi bankami na Balka- nu. Podobno smo leta 2018 sodelovali tudi s semensko banko Kraljevega botaničnega vrta v Edinburghu. S kolegi iz omenjenega botaničnega vrta smo skupaj nabrali semena več kot sto šestdeset avtohtonih slovenskih rastlinskih vrst. Na ta način bo slovenska f lora predstavljena tudi v Kraljevem bota- ničnem vrtu v Edinburghu. Poleg semen ra- stlinskih vrst pa si v Botaničnem vrtu Uni- verze v Ljubljani prizadevamo tudi za shra- njevanje senenega drobirja z različnih tipov travnikov, drugače povedano, prizadevamo si shranjevati naravne mešanice vrst določe- nega življenjskega prostora. Tako varujemo tudi naravno raznolikost življenjskih prosto- rov. V ta namen ima Botanični vrt Univerze v Ljubljani v Rojah za Savo že od leta 2000 najeti travnik s površino dveh hektarov. Gre za sušni travnik, na katerem je bilo do se- daj evidentiranih sto dvainšestdeset različ- nih rastlinskih vrst. Na travniku izvajamo varovanje rastlinskih vrst na naravnem ra- stišču ter nabiramo semena posameznih vrst in seneni drobir. Kosimo le enkrat letno, in to šele takrat, ko večina rastlin odcveti in semeni. Semena padejo na tla in v tleh se tvori naravna semenska banka. Nekaj kva- dratnih metrov pokošenega rastlinskega ma- teriala pa na soncu posušimo in ta seneni drobir nato v celoti shranimo. Seneni drobir vsebuje mešanico semen z omenjenega trav- nika in je primeren za ozelenitev večjih po- vršin oziroma za njihovo renaturacijo. Da je Botanični vrt Univerze v Ljubljani res že nekoč bil izvor redkih in ogroženih vrst, potrjuje izmenjava semen Fleischmannovega rebrinca (Pastinaca sativa var. fleischmanni), mutanta navadnega rebrinca, ki se v vrtu na nadomestnem rastišču ohranja že skoraj dvesto let. Gre za rastlino, ki so jo našli na griču Ljubljanskega gradu in je od tam iz- ginila okrog leta 1850. Ohranila se je le na nadomestnem rastišču v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Kako pomemben je bil že takrat naš vrt, kaže preprosto dejstvo, da so to rastlino po nekaj letih v svoj seznam semen za izmenjavo vključili kar mnogi po- znani vrtovi v Evropi, ki so semena dobili prav iz botaničnega vrta v Ljubljani. Izme- njava in gojenje vrste sta bila torej v vrtni kulturi zelo uspešna. Semena Fleischman- novega rebrinca še danes vsako leto skrbno naberemo in jih shranimo v trajni semenski banki. Kaljivost semen preverjamo tudi s testi kaljivosti. Ohranjanje tako majhne po- pulacije mutanta na nadomestnem rastišču zahteva veliko pozornosti in ustrezno vr- tnarsko nego, da rastlina obstane. Da bi po- večali njeno možnost za nadaljnje preživetje, smo rastlino iz botaničnega vrta v letu 2011 znova naselili na Grajski grič v Ljubljani. Podobno že od samih začetkov vrta v njem še danes rastejo potomci rumene različice kranjskega volčiča, imenovane Hladnikov volčič (Scopolia carniolica f. hladnikiana), ki sta ga Biatzóvszky in Flesichmann opisala Hladniku v čast. Hladnik ga je namreč na- šel v okolici Turjaka. Hladnikov volčič raste samo v Sloveniji in je naš endemit. Vsako leto na njenem naravnem rastišču naberemo tudi semena hladnikovke (Hladnikia pasti- nacifolia), ki prav tako nosi ime po ustanovi- telju vrta Francu Hladniku. Najdena je bila na Čavnu in gre za edini rodovni slovenski endemit. Ima zelo ozko razširjenost, in sicer le na obronkih Trnovskega gozda. V botaničnem vrtu posebno pozornost na- menjamo še enemu endemitu, kranjskemu jegliču (Primula carniolica), in njegovemu križancu z avrikljem (Primula auricula), idrijskemu jegliču (Primula x venusta). Ho- stu, ki ga je tudi opisal, ga je Dunajske- mu botaničnemu vrtu poslal prav Franc 282 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 283Semenske banke – oblika varovanja rastlinskih vrst • Varstvo naraveVarstvo narave • Semenske banke – oblika varovanja rastlinskih vrst uspešne ponovne naselitve večja. Šele takrat, ko semen določene vrste iz tega okolja ni več, pa semena te vrste prispevajo semenske banke drugih botaničnih vrtov. S tem, ko je genetski material rastlinske vrste (v obliki semen), rastoče na določenem rastišču, raz- pršen po različnih semenskih bankah, ga je po potrebi mogoče ponovno vrniti v izvorno okolje. V naši trajni semenski banki so tako predno- stno shranjena semena naših ogroženih vrst, endemitov, vrst s klasičnim nahajališčem na območju Slovenije ali kako drugače po- membnih vrst. V naravi vsako leto naberemo semena sto petdeset do več kot dvesto ra- stlinskih vrst, v rastlinski zbirki botaničnega vrta pa semena od tristo petdeset do štiristo rastlinskih vrst. Od leta 1967 so v vsakole- tni seznam semen vključena tudi semena, ki jih vsako leto nabere v alpskem botaničnem vrtu Juliana tamkajšnje osebje. Botanični vrt Univerze v Ljubljani letno iz- menja semena z več kot sto dvajsetimi bo- taničnimi vrtovi v svetu, kamor pošlje od tisoč dvesto do dva tisoč zavojčkov različnih semen za raziskave, predstavitve f lore Slo- venije in v pedagoške namene. Posamezni botanični vrtovi povprečno naročijo seme- na od pet do največ petindvajset rastlinskih vrst, kar je zgornja dovoljena meja za naro- čilo. Botanični vrt Univerze v Ljubljani se vključuje tudi v mednarodna prizadevanja za ohranjanje rastlinskih vrst v obliki semen- skih bank. Sodeloval je v projektu Tisočle- tne semenske banke v Kraljevih botaničnih vrtovih Kew, ki ima pomembno vlogo pri strategiji Globalne strategije ohranjanja ra- stlinskih vrst (www.kew.org). Botanični vrt V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani vsako leto naberemo več kot tisoč dvesto vrst semen iz narave in vrta. Slika kaže sušenje semen preko poletja. Foto: Jože Bavcon. se je v ta projekt vključil leta 2013. Nabrali smo semena sto naših redkih in ogroženih rastlinskih vrst in od vsake vrste pet tisoč semen poslali v Tisočletno semensko banko. Iz iste serije nabranih semen pa smo vzorce shranili tudi v naši trajni semenski banki. Tako so ta semena kar dvakrat zavarovana. S Tisočletno semensko banko smo v trajnih stikih in lansko leto smo jo zopet obiska- li ter sprejeli njihovo pobudo, da bi postali povezava s semenskimi bankami na Balka- nu. Podobno smo leta 2018 sodelovali tudi s semensko banko Kraljevega botaničnega vrta v Edinburghu. S kolegi iz omenjenega botaničnega vrta smo skupaj nabrali semena več kot sto šestdeset avtohtonih slovenskih rastlinskih vrst. Na ta način bo slovenska f lora predstavljena tudi v Kraljevem bota- ničnem vrtu v Edinburghu. Poleg semen ra- stlinskih vrst pa si v Botaničnem vrtu Uni- verze v Ljubljani prizadevamo tudi za shra- njevanje senenega drobirja z različnih tipov travnikov, drugače povedano, prizadevamo si shranjevati naravne mešanice vrst določe- nega življenjskega prostora. Tako varujemo tudi naravno raznolikost življenjskih prosto- rov. V ta namen ima Botanični vrt Univerze v Ljubljani v Rojah za Savo že od leta 2000 najeti travnik s površino dveh hektarov. Gre za sušni travnik, na katerem je bilo do se- daj evidentiranih sto dvainšestdeset različ- nih rastlinskih vrst. Na travniku izvajamo varovanje rastlinskih vrst na naravnem ra- stišču ter nabiramo semena posameznih vrst in seneni drobir. Kosimo le enkrat letno, in to šele takrat, ko večina rastlin odcveti in semeni. Semena padejo na tla in v tleh se tvori naravna semenska banka. Nekaj kva- dratnih metrov pokošenega rastlinskega ma- teriala pa na soncu posušimo in ta seneni drobir nato v celoti shranimo. Seneni drobir vsebuje mešanico semen z omenjenega trav- nika in je primeren za ozelenitev večjih po- vršin oziroma za njihovo renaturacijo. Da je Botanični vrt Univerze v Ljubljani res že nekoč bil izvor redkih in ogroženih vrst, potrjuje izmenjava semen Fleischmannovega rebrinca (Pastinaca sativa var. fleischmanni), mutanta navadnega rebrinca, ki se v vrtu na nadomestnem rastišču ohranja že skoraj dvesto let. Gre za rastlino, ki so jo našli na griču Ljubljanskega gradu in je od tam iz- ginila okrog leta 1850. Ohranila se je le na nadomestnem rastišču v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Kako pomemben je bil že takrat naš vrt, kaže preprosto dejstvo, da so to rastlino po nekaj letih v svoj seznam semen za izmenjavo vključili kar mnogi po- znani vrtovi v Evropi, ki so semena dobili prav iz botaničnega vrta v Ljubljani. Izme- njava in gojenje vrste sta bila torej v vrtni kulturi zelo uspešna. Semena Fleischman- novega rebrinca še danes vsako leto skrbno naberemo in jih shranimo v trajni semenski banki. Kaljivost semen preverjamo tudi s testi kaljivosti. Ohranjanje tako majhne po- pulacije mutanta na nadomestnem rastišču zahteva veliko pozornosti in ustrezno vr- tnarsko nego, da rastlina obstane. Da bi po- večali njeno možnost za nadaljnje preživetje, smo rastlino iz botaničnega vrta v letu 2011 znova naselili na Grajski grič v Ljubljani. Podobno že od samih začetkov vrta v njem še danes rastejo potomci rumene različice kranjskega volčiča, imenovane Hladnikov volčič (Scopolia carniolica f. hladnikiana), ki sta ga Biatzóvszky in Flesichmann opisala Hladniku v čast. Hladnik ga je namreč na- šel v okolici Turjaka. Hladnikov volčič raste samo v Sloveniji in je naš endemit. Vsako leto na njenem naravnem rastišču naberemo tudi semena hladnikovke (Hladnikia pasti- nacifolia), ki prav tako nosi ime po ustanovi- telju vrta Francu Hladniku. Najdena je bila na Čavnu in gre za edini rodovni slovenski endemit. Ima zelo ozko razširjenost, in sicer le na obronkih Trnovskega gozda. V botaničnem vrtu posebno pozornost na- menjamo še enemu endemitu, kranjskemu jegliču (Primula carniolica), in njegovemu križancu z avrikljem (Primula auricula), idrijskemu jegliču (Primula x venusta). Ho- stu, ki ga je tudi opisal, ga je Dunajske- mu botaničnemu vrtu poslal prav Franc 284 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 285Varstvo narave • Semenske banke – oblika varovanja rastlinskih vrst Odkrivanje herpesvirusov pri divjih pticah v Sloveniji • Ekologija Hladnik. Kranjski jeglič naravno raste le v delu Notranjske, na Primorskem in na enem samem rastišču na Gorenjskem. Ob- sega zahodni predalpski svet in severno obrobje Dinarskega gorstva. Zanimivo je, da je ta endemit našel že Scopoli, a ga je napačno opisal. Kot kranjski jeglič (Primu- la carniolica) ga je leta 1778 opisal dunajski botanik Nikolaus Joseph von Jacquin. Če- prav je Scopoli poročal, da ta jeglič raste v okolici Divjega jezera pri Idriji, kjer ga je moč videti še danes, je Jacquin zapisal, da raste v kranjskih Alpah. Botanični vrt re- dno spremlja stabilnost naravnih populacij kranjskega jegliča in njegova semena, prav tako njegova semena shranjuje v semenski banki. Enako bdi tudi nad njegovim kri- žancem idrijskim jegličem, ki raste v okolici Idrije, tam, kjer se stikata populaciji kranj- skega jegliča in avriklja. Njegova semena so navadno slabo razvita in sterilna. Skoraj sto let so raziskovali kaljivost njegovih semen in vedno se je potrdila sterilnost. Šele leta 2007 pa so v našem botaničnem vrtu prvič iz semena vzkalile tudi rastline idrijskega jegliča. Včasih tudi izjeme potrjujejo pravilo in prav zaradi tega v naši semenski banki kljub predpostavljeni sterilnosti shranjuje- mo tudi semena idrijskega jegliča. V naravi populacija idrijskega jegliča ostaja predvsem zaradi vsakokratnega križanja obeh vrst in vegetativnega razmnoževanja. V kolikor posamezna država nima svoje la- stne semenske banke avtohtonih rastlinskih vrst, se seveda pokaže nujnost meddržav- nega sodelovanja med skrbnicami semen- skih bank. Tovrsten projekt je že konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja izvedel Botanični vrt Univerze v Ljubljani. V svo- ji semenski banki je hranil semena velebit- ske degenije (Degenia velebitica). Iz semen je vzgojil njene sadike in takrat imel naj- večjo populacijo omenjene vrste, ki je bila namenjena za ponovno naselitev na narav- no nahajališče. Ponovna naselitev vrste je bila uspešna in sedaj je skrb zanjo prevzel Botanični vrt v Zagrebu. Iz naše semenske banke smo prispevali tudi semena rdeče naglavke (Cephalanthera rubra) za program njene ponovne naselitve v Angliji, ki jo iz- vajajo Kraljevi botanični vrtovi Kew v Lon- donu. Po njihovih podatkih so uspešno ka- lila le naša semena. V prispevku je orisanih le nekaj primerov pomena semenskih bank avtohtonih rastlinskih vrst pri ohranjanju narave. Seveda jih je še mnogo več, ki so se zvrstili v skorajšni dvestoštirinajstletni tra- diciji Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Prav zaradi znanja, izkušenj in uspehov pri varovanju vrst je botaničnemu vrtu Botanic Garden Conservation International izdal certifikat Strokovnjaka za ohranjanje nara- ve. Za svoje delovanje na področju varovanja rastlinskih vrst pa nam je ista organizacija podelila tudi nagrado Marsh. Odkrivanje herpesvirusov pri divjih pticah v Sloveniji Tomaž Granda Virusi so zelo majhni patogeni, ki zaradi odsotnosti organelov parazitirajo v živih celicah in se v njih tudi razmnožujejo. Okužijo lahko vse vrste živih celic gliv, živali, rastlin, arhej in drugih. Medtem ko v zadnjih letih namenjamo pozornost (skoraj) samo skupini koro- navirusov pri človeku, se v članku osredotočam na skupino herpesvirusov pri divjih ptičih v Sloveniji. Tako kot pri človeku so tudi okužbe ptic z virusi pomembna tematika, tako z varstvenega kot znanstvenega vidika. Načeloma se virusi razmnožujejo v zdravih pticah, ki ne kažejo znakov bolezni. V stresnih razmerah pa se lahko iz njih razvijejo težke bolezni, ki povzročijo tudi pogin ptic. Zgodovina Viruse so znanstveniki začeli preučevati še- le leta 1886, ko je Adolf Eduard Mayer niz podobnih nalezljivih bolezni tobaka poime- noval »Mosaikkrankheit des Tabakas«, kar v prevodu pomeni »mozaična bolezen toba- ka«. V naslednjih letih so tudi ostali razi- skovalci raziskovali to bolezen. Odkrili so, da je sok iz okuženih rastlin tobaka kužen tudi po finem filtriranju, ki zadrži bakte- rije. Kar pomeni, da bakterije ne prenašajo te bolezni. Zato so takšne snovi poimeno- vali »ultrafiltrabilne« oziroma nebakterijske snovi. Sčasoma se je izraz virus (v latinšči- ni pomeni strup), ki se je prej uporabljal za kakršnega koli povzročitelja okužbe, začel uporabljati samo za žive delce, ki so kljub filtriranju prenašali bolezen. Tako se je be- seda virus začela uporabljati tudi za živalske in človeške virusne bolezni. Prve objavljene fotograf ije virusnih delcev so nastale leta 1939 z elektronskim mikroskopom. Virusi na fotografijah pa so bili prav tisti, ki pov- zročajo tobačno mozaično bolezen. Kako so virusi zgrajeni? Raziskovanje strukture in zgradbe virusa je zelo zahteven in drag proces, predvsem za- radi njihove majhnosti. Virusi so vsaj stokrat manjši od bakterijskih celic, kar pomeni, da jih lahko opazimo zgolj z zelo specializira- nimi in visoko tehnološkimi napravami. Zgrajeni so iz proteinskega plašča, imenova- nega kapsida, in notranjosti, ki je iz nukle- inskih kislin. Nukleinske kisline predstavlja- jo dedni material virusa, pri čemer so lahko sestavljene v dvoverižne molekule DNA ali enoverižne molekule RNA. Zaradi odsotno- sti organelov (saj je delec, ne celica) potre- buje za razmnoževanje žive gostiteljske celi- ce. V dedni material gostiteljske celice vgra- di virus svojo DNA ali RNA, kar omogoča njihovo razmnoževanje. Od tod posledično izvira tudi ovojnica iz fosfolipidnega dvoslo- ja, ki jo imajo nekateri virusi kot posledico parazitiranja v celicah. Kako zaznati virus pri pticah? Začetna težava pri raziskovanju virusov je, da se nahajajo in razmnožujejo v notranjosti organizma. Raziskovalci morajo zato odvze- mati brisne vzorce iz notranjega okolja po- sameznih osebkov. Ornitologi najpogosteje jemljejo žrelne (faringealne) in zadnjične (kloakalne) brise. V do sedaj opravljenih raziskavah v Sloveniji so ptice lovili z lovil- nimi mrežami, ki jih nastavijo v koridorje, kjer ptice letijo. Da bi zmanjšali vpliv (pred- vsem stres) na zdrave ptice, so v Sloveniji raziskovalci uporabili živali, ki so bile bolne ali poškodovane. Ptice, ki so bile vzorčene v drugi slovenski raziskavi, so se zdravile v