TRST, petek 31. januarja 1958 Leto XIV. - Št. 27 (3872) PRIHORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini St. 37-338 — Podruž GORICA;0 Ul *s ^eU'c^t-11 —^OGLASI^od *8 I2 30*inlodlila558 Tew PB **' 2* Tel’ MAL' OGLASI: 30 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, pultetna 3500, celoten.. 4S »iSine v Širini l stolpca: trgovski -80,‘ finančno-upravnl 120 osmrtnice 90 lir Za FT rj ^ ? V CENE OGLASO\: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemske «=------------------------ t govsK, so. rmancno-upravr.1 120. osmrtnice 90 Ur - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stblpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21.928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1. Z. ,7» . izdaia 4900 lir. • FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ- Trst Drugi dan razprave o zunanji politiki v poslanski zbornici Nenni zahteva, naj se vlada pridruži najnovejšim predlogom Velike Britanije PSI zahteva, naj vlada odločitev glede izstrelkov prepusti volivcem - Protisovjetski govor Saragata, ki pa ponovno povezuje združitev Nemčije z nevtralnim pasom in z navzočnostjo vojske ZDA v Zahodni Evropi (Od našega dopisnika) H2M, 30. — Med današnjim nadaljevanjem razprave t Zunar-.U politiki sta govorila tudi Nenni in Saragat. enm je najprej kritiziral pariško atlantsko konfe-lat?’ ^ateri se Je mednarodna napetost povečava so njeni vojaški ukrepi še bolj povečali ne-li2arcTt vojne. Tako so izginile perspektive za nevtra-jzacijo Evrope, za katero je Nenni ponovno poudaril, sklenitev nenapadalnega sporazuma med Vzhodom in Zahodom. Medtem ko je mednarodni položaj tako razgiban, je samo Italija ostala na zunanjepolitičnih pozicijah, ki so že v* je »edina oblika rešitve starega kontinenta*. V tem za mednarodnem položaju bi Moral predstavljati spora-med Vzhodom in Za-°dom čvrsto točko, najviš-j,'smoter naše zunanje pouke tudi zaradi tega, ker Prihodnosti Amerika ne bo Mogla ponovno zavzeti 2 i e§k, .Prevladujočega polo-tdtf’ . Sa Je imela v pre-aa c j v Evropi, Aziji in . Mdnjem vzhodu. V tem ai'V*rk so zelo pozitivni zad-Sg , °ulganinovi predlogi za ®nek na najvišji ravni in "‘!£' umu n ne «težnje po neoatlantizmu«, ki so se pojavile na najvišjem mestu, so takoj izginile, potem ko so se komaj pojavile in prepustile mesto «stro-gemu atlantizmu«, ki nima nobenih perspektiv. Nato je Nenni kritiziral članek kardinala Ottavianija in namigovanja na ministra Del iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiim Celuiška skupina pred ljudskim sodiščem Boja, ker ta članek ponovno postavlja vprašanje odnosov med državo in Cerkvijo in s tem tudi diskusijo, ki se ji vlada ne more izogniti. Nato je Nenni obrazložil prednosti, ki bi jih imel za Vzhod in Zahod pristanek na predlog poljskega zunanjega ministra o brezatomskem področju in o nenapadalnem paktu. Nevtralni pas ne bi postal ((zemlja nikogar«, temveč področje za izmenjavo in sodelovanje. Glede postavljanja oporišč za izstrelke v Italiji je Nenni poudaril, da to ne bi preživele. Celo tako imenova-j Predstavljalo prispevka k mi-- ru m varnosti, temveč bi Italijo izpostavilo sovjetskim povračilnim akcijam. Končno je napovedal, da bo socialistična poslanska skupina predložila resolucijo o zunanjepolitičnih vprašanjih. Izrazil je željo, da se bo vlada pridružila najnovejšim angleškim predlogom za sklenitev nenapadalnega pakta med Zahodom in Vzhodom in za uresničenje področja nevtralnih dežel v Evropi. Qb koncu svojega govora je Nenni poudaril nujnost prepovedi atomskega orožja in revizije atlantskega pakta zlasti glede tako imenovane avtomatičnosti zavezništva. Krekič, Stranjakovic", Pavlovič in Žujovič so bili že med vojno znani po svojem protiljudskem delovanju (Od j,-, - našega dopisnika) krol GRAD-. 30. - Pred o-se j, ‘M. sodiščem v Beogradu letih o Juiri začela po dolgih razprava proti čet-tala , j.npin.i, ki se je pove-itio2e- ^'niškim vodstvom v na'°go VU ™ s' Postavila za Aje jj. nasilno rušenje seda-difVj tavne in družbene ure-Jugoslaviji. Na zatožen jj* kodo upokojenec Bog-teološlc£,e j 1- Prof- beograjske slav g? fakultete dr. Drago-8rajSki ranjakovič, bivši beo- f8vlovi(i *c’vokat Aleksander takultp. 111 Profesor pravne lan 2Ujovk. Beogradu dr. M-- ‘"""'ihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m danes 4 H k ^dskpnSli° sasedanje bag-iaio »A Pukta se je kon-T°iila ° ?auo uradnega po- lih sin*en tega, du ponav-l'i ioict?iS?ev Eisenhowerje-Pfetieč A tudi to je še -&ueT M kontni se zasedanje Ulles kt', kakor je upal PTere nasprotja, ki n° »e la' in rharmoni-se n 0 ran^a le s tem, Jila r> asPr°tja niso orne-,ekim ~lAdnern Poročilu. °nienkriio Pa jih je ^Vnik Z tt iraški pred- združitev med J* rnuiiu Sirii° daje nam-^iteijpJ, °,stalim arabskim nt, An so bili povab- ničetije S0(telujejo za ures-en°tnokim UDor„FJema°anim h!nitva 7?,rnikorn> še več ^ • Zelo verirtnn. Un Dni' 'e Verietno-bo nit1* vojna P°lA ,mUijarde kaj da so se v spametovali tega Macbu1a?očla ,pa Prihajajo nti ^Hlan nt ' da je k ni! rnoglteTriVljen nigdPride dnG- da vendar-h % PajviiuZ, kon1erence h \ihoda »L P^dstavni- nnZahoda- °Pa~ vPm iPribliievan1e tetnii.ivojeon Pacati pred-«». VlHkega za- VkuliProi ZLfc0 je tn ie *uee0> (Wum « So- Javni tožilec dolži Krekiča, Stranjakoviča in Pavloviča, da so kot sodelavci četniške organizacije Draže Mihajloviča med okupacijo nadaljevali svoje sovražno delovanje na ta način, da so v začetku leta 1957 organizirali skupino, ki se je povezala s sovražno čet-niško skupino v inozemstvu in sovražno delovala z namenom da nasilno in nezakonito spodkoplje ljudsko oblast i.n razbije narodno enotnost. Vsi trije obtoženi so se od začetka leta 1957 do aretacije sestajali vsak ponedeljek in se dogovarjali o sovražnem delovanju. Organizirali so skupino, ki se je imenovala ((ljudsko zastopstvo v državi v ilegalnosti« in so izdajali poseben »program«, v Katerem so po' stavili kot cilj ((rušenje ne-liudskega komunističnega režima v Jugoslaviji«. «Prograni» vsebuje tudi poziv na nasilno rušenje obstoječe državne in družbene ureditve, «rušenje neljudekega totalitarnega komunističnega režima in osvoboditev Jugoslavije od neljud-skega komunističnega režima«. »Program« je napisal obtoženi Krekič, medtem ko sta Stranjakovic in Pavlovič dala svoje pripombe, tako da je končna sestava «programa» skupno delo vseh treh obtožencev. Krekič je napisal tuli ((memorandum«, ki je po, vsemi podoben «programu». V njem se poziva na upor proti družbeni ureditvi Jugoslavije in se potvarjajo zgodovinska dejstva. Krekič je poleg tega napisat leta 1957 tudi knjigo »Lik Titove Jugoslavije«. Pri končni ureditvi sta mu pomagala tudi Strnnjakovič in Pavlovič. V knjigi se potvarjajo zgodovinska dejstva o borbi jugoslovanskih narodov za o-svoboditev, za socialistično izgradnjo ter podatki o gospodarskem. uružbenem in političnem življenju v Jugoslavij-. V knjigi se n. pr. trd., da «so komunisti pomagali nacist ič. nim silam, da laže okupirajo Jugoslavijo« in podobno. Avtorji knjige pozivajo r.a inozemsko vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije. Med drugim trdijo, da jugoslovansko vodstvo deia vse, da bi preprečilo sporazum med Vzhodom in Zahodom. Javni tožilec obtožuje prof. Zujoviča, da je julija 1957 prejel od Stranjakoviča «Dro-gram« in ga poslal četnlškc-mu voditelju v Pariz Mladenu Žujoviču. Cetniška emigrantska organizacija je program odobrila. Preiskava je ugotovila, da so obtoženi nameravali tudi »memorandum« in knjigo poslati v inozemstvo. Njihova aretacija je to preprečila. Obtoženi Pavlovič je prav tako skušal stopiti v stik z inozemskimi diplomatskimi zastopniki v Beogradu, da bi njihove vlade zainteresiral za delovanje svoje akupine. V preiskavi so Krekič, Stranjakovič in Pavlovič priznali, da so se redno sestajali, da so na sestankih sprejeli »program« in »memorandum«. Vsi trije obtoženci so že med okupacijo bili znani po svojem protiljudskem delovanju. Stranjakovč je bil strokovni svetnik četni-škega nacionalnega komiteta. Pavlovič je bil član četniške-ga nacionalnega komiteta in urednik četniskega lista »Glas Beograda«. Udeležil »e je tudi četniskega kongresa v vasi Ba v Srbiji, na katerem je četni-ska organizacija sprejela program dela. Za svoje delovanje je bil leta 1945 obsojen na de-jet let zapora. Tudi obtoženi Krekič se je skupno s StranJa-kovičem med okujiacijo udeleževal sestankov četniških organizacij. B. B. Napovedani predlog resolucije zahteva od vlade, naj ne ukrene nič, kar bi moglo prejudicirati svobodo odločitve parlamenta glede vprašanja ----------------------------..„aluiJ1 „Q postavljanja rzstrelisč balistič- so poslušali poročilo svojega nih izstrelkov za srednje raz- —«... dalje, zlasti pa ne pred prihodnjimi volitvami in naj prepusti zadnjo besedo in odločitev volivcem. Voditelj PSDI Giuseppe Sa-ragat, ki je govoril pred Nen-nijem, je začel s trditvijo, da je Sovjetska zveza v znanstvenem, tehničnem in vojaškem pogledu zelo napredovala, čeprav «na škodo življenjske ravni svojih prebivalcev« in dejal, da «Moskva pridiga o pomiritvi, se poslužuje tehničnih in znanstvenih odkritij Zahoda, hkrati pa nikakor ne objavlja svojih iznajdb« in «žrtvuje vse za težko industrijo in vojne priprave«. V tem protisovjetskem smislu je svoj govor tudi nadaljeval in dejal, da sestanek na najvišji ravni lahko uspe, vendar pa mora biti primerno zajamčen in pripravljen, ker Zahod si ne sme prevzeti odgovornosti za neuspeh sestanka. Saragat pa pri tem odločno odklanja Bulganinova pisma in zlasti trditev, da je atlantski pakt prispeval k poslabšanju mednarodne napetosti, češ da je res ravno narobe. Zato je poudaril nujnost še večje enotnosti politike atlantskih zaveznikov, ki je sedaj ni, kar dokazuje angloameriško tekmovanje kakor tudi nevtrali-stične pozicije številnih članic NATO. Za nemško združitev je dejal, da je najtesneje povezana s predlaganim nevtralnim področjem, pri tem pa bi se morale ne samo umakniti sovjetske čete iz «satelitskih» držav, temveč bi morale biti razmeščene ameriške čete s #te strani meje nevtralnega področja, ki bi na ta način o-krepile enotnost hotenja in skupno obrambo«. Sledil je govor fašista An-fusa, ki je obrazložil interpelacijo skupine poslancev MSI, kritiziral najnovejše sovjetske zahteve po reparacijah, za izstrelke pa je dejal, da je to vojaško vprašanje, ki mora biti rešeno v okviru evrop-skel obrambe. Ko je omenil «jaaransko nevtralnost«, ki je po njegovem mnenju »dopolnilna ofenzivna operacija proti NATO podobno kot načrt za nevtralnost Baltika«, je dejal, da vsi načrti, z nenapadalnim paktom vred, nimajo »nobene praktične koristi«. Po končanih izjavah je odgovoril državni podtajniki De Martino na vprašanja o preganjanju Italijanov v Venezueli, Pajetta (KPI), ki je bil eden izmed interpelantov, je dejal, da z odgovorom ni zadovoljen, ter je obtožil italijanskega veleposlanika v Caracasu sodelovanja z bivšim diktatorjem Jimenezom in za. hteval preiskavo ter da ga vlada takoj pokliče v domovino. O tem vprašanju se je oglasil tudi zunanji minister Pella, ki je dejal, da bo vlada zadevo preiskala in na podlagi podatkov ukrepala. Takoj pa je dodal, da že sedaj razpolaga s podatki, ki povečini govorijo v prid delovanju velepoilanika v Caracasu, Omenil je tudi, da je sedaj v Caracasu glavni ravnatelj za emigracijo v ministrstvu za zunanje zadeve. Iz Caracasa je medtem veleposlanik Giusti Del Giardi-no sporočil, da je izročil zu- ku objavili izjavo, v kateri izražajo odločno nasprotovanje proti predčasni razpustitvi senata, ker v sedanjem političnem položaju ni nobenega veljavnega opravičila za takšen ukrep, ki bi bil na mestu samo kot zadnje sredstvo za rešitev hude politične krize. Glede reforme senata pa se bodo komunistični senatorji še nadalje držali sporazuma, ki so ga sklenili z ostalimi političnimi skupinami v senatu in ne bodo pristali na spremembe, ki jih je odobrila poslanska zbornica. Hkrati se v izjavi poudarja, da bodo senatorji KPI glasovali proti ponovnemu uvajanju policijskega «pridržanja», obnovi policijskega dovoljenja za lepake, proti objektivni odgovornosti odgovornih urednikov časopisov, ker vse to nasprotuje duhu in črki ustave in ker krši svobodo državljanov. Na sestanku socialističnih senatorjev je tudi senator Lussu poudaril, da bi bila predčasna razpustitev senata protiustavna. Glede senatne reforme pa je . rekel, da se o zakonu, ki so ga sprejeli poslanci, ne more razpravljati v senatu v drugem čitanju razen o tistem delu, o katerem je senat že razpravljal. O vsem ostalem pa se mora razpravljati v prvem čitanju. Demokristjanski senatorji pa o ^ poslušali poročilo svojega načelnika Ceschija, vendar pa o njem niso razpravljali. Ce-schi je dejal, da bi morali demokristjani zagovarjati istočasne volitve v senat in zbornico, o čemer ni bil dosežen prejšnji sporazum z ostalimi skupinami, a vprašanje se ponovno postavlja sedaj po glasovanju v zbornici. Po njegovem mnenju mora poslanske spremembe senat upoštevati za kar pa liioVSfa glasovati 1 dve tretjini senatorjev. ,n se s tem izrekel za predčasni razpust senata. Socialdemokratsko vodstvo pa je danes na svoji seji potrdilo sklep tajništva, naj oba socialdemokratska odbornika v rimskem občinskem odboru od-stopita, kakor tudi zastopnik PSDI v pokrajinskem odboru. Saragat je po sestanku izjavil, da je vodstvo sklenilo «bratsko opozorit;« Matteot-tije in Žagarja, ker sta podpisala antifašistični manifest skupaj z republikanci, socialisti, radikali ter levimi demokristjani, v katerem se obsj-ja sodelovanje monarhofasi-stov z demokristjanskim županom Cioccettijem. Pač pa je filofašistično vodstvo rimske demokristjanske federacije kaznovalo podpisnike manifesta: odv. Gallonijn člana glavnega odbora KD to Pagliettija na šestmesečno prepoved vsakega delovanja v stranki, na štirimesečno prepoved La Ilocco, podpis nosilca partizanske zlate kolajne La Rocce pa je federacija le --«obžalovain». Toda odbornik PSDI L’E1-tore še veano noče podati o-stav.ke, čeprav ga je v imenu vodstva stranke Paolo Rossi izrecno ponovno pozval, naj izvrši sklep vodstva. A. P. Angleži vedo, kaj hočejo Ciprsko vprašanje še bolj zapleteno S svojo zahtevo po razdelitvi otoka Turki le pomagajo Angležem, da bodo laže obdržali svoj režim na Cipru NIKOZIJA, 30. — Ciprski guverner Hugh Joot je prispel v Nikozijo iz Ankare, kjer se je udeležil pogovorov med turško vlado in Selwy-nom Lloydom. Vprašanje Cipra se vedno bolj zapleta. Angleži razpravljajo o usodi otoka predvsem s Turki. Tako sta imela včeraj zvečer turški zunanji minister Zorlu in Selwyn Lloyd še en razgovor o Cipru; prisostvoval je tudi guverner Foot, ki je v ta namen celo nekoliko odložil svoj odhod. Obe stranki pa sta še daleč od soglasnosti. Turčija vztraja pri svoji zahtevi o razdelitvi otoka, vendar pa tudi predlaga tristransko konferenco z Grčijo. Ce je ta konferenca nemogoča, pa konferenco med Veliko Britanijo in Turčijo. Anglija pa seveda ni razpoložena, da bi sprejela turški predlog za razdelitev, pa tudi priključitve h Grčiji noče. Sicer pa Angleži vedo — tudi če ne bi tega že včeraj Kučuk izjavil — da se Turki zadovoljijo tudi z angleškim režimom na otoku, če ne dosežejo razdelitve. V Atenah je imel ministrski predsednik Karamanlis razgovor z nadškofom Maka-riosom in škofom iz Kitiuma. V atenskih diplomatskih krogih poudarjajo, da je razvoj položaja v zvezi s ciprskim vprašanjem kaj malo zadovoljiv. Na incidente, ki so jih izzvali Turki na Cipru, pa je treba gledati zelo pazljivo. Grški tisk podčrtava, da pada vsa odgovornost za sedanji zapleteni položaj na nepopustljivost ankarske vlade, ki vztraja pri svoji, »nespametni zahtevi« o razdelitvi otoka, medtem ko kaže etnar-hija ves čas dobro voljo. Nacionalistični list «Etnikov ky-rix» piše, da je grški narod soglasen v tem, da zavrne vsako možnost razdelitve Cipra. Neodvisni «Nea» pa piše, da se «Grčija ne bo pustila Ankarska konferenca se je zaključila s slavospevom Eisenhowerjcvi doktrini Nasprotja so tudi po zasedanju ostala - Ironične izjave predstavnikov Pakistana in Iraka ANKARA, 30. — Konferenca bagdadskega pakta je končala danes svoje delo z objavo uradnega poročila. Največ prostora v poročilu je posvečenega poveličevanju Eisenhowerjeye doktrine za Srednji vzhod, če izvzamemo sklep o preimenovanju skupnega vojaškega odbora za načrtovanje in ameriško obljubo o drugih desetih milijonih dolarjev, ni mogoče iz poročila razbrati, da bi rezultati zasedanja zadovoljevali udeležence. Mnogo več se da razbrati iz zaključnih govorov, zlasti pa iz izjav pakistanskega in iraškega predstavnika, ki zvenijo dokaj ironično in kažejo, da so nasprotja, ki so se pokazala med zasedanjem, ostala še vedno neporavnana. Poročilo pravi, da so udeleženci konference «soglasno odobrili načrte proti prevrat- presenetiti in bo znala reagi- delovanju^ na Srednjem rati na morebitne anglo-tur-'~ ške načrte« Predstavnik Foreign Officea je _ izključil, da bi obstajal načrt za še nadaljnja oporišča na Cipru poleg že obstoječih oporišč. Dejal pa je tudi, da «se londonska vlada ne more odreči svojim odgovornostim ali jih pa podrediti vetu svojih zaveznikov«. Sicer pa je jasno, je dostavil, da mora rešitev ciprskega vprašanja naleteti na podporo vseh prizadetih strank, če hoče biti uspešna. vzhodu in za okrepitev miru na tem področju«. Poročilo poudarja sledeče točke; «1. Svet bagdadskega pakta ie mnenja, da je treba nemudoma razkrinkati komunistično tehniko prevratnega prodiranja, ki zavzema Obliko prijateljskega sožitja in pomoči nezadostno razvitim deželam. 2. Svet ugotavlja, da mednarodni komunizem izkorišča v propagandistične namene nacionalizem, strah pred vojno, gospodarske težave, rev- ščino arabskih beguncev, ko- ............................................... umu,,, „„„„„.nuni Nad pol milijarde dodatnih posojil Franciji Medtem pa zahteva general Salan še ve č vojakov za Alžir, kjer se je osvobodilna vojska še bolj okrepila PARIZ, 50. — Francija je dobila danes za 655.250.000 dolarjev kreditov od Evropske plačilne zveze, od Mednarodnega denarnega sklada in od ameriške vlade. Ti krediti naj bi po zatrjevanju finančnih krogov zagotovili nepretrganost francoske industrijske pro. izvodnje za vsaj 18 mesecev. Uradno sporočilo evropske premogovne in jeklarske skup. nosti javlja namreč, da je Evropska plačilna zveza dovolila Franciji posojilo 250 milijonov dolarjev. Mednarodni denarni sklad je pooblastil Francijo, da dvigne 131,25 milijonov dolarjev in ameriška vlada je dovolila Franciji dodatne olajšave za 274 milijonov dolarjev. Poročilo evropske premogovne in jeklarske skupnosti pravi, da namerava francoska vlada ozdraviti notranji go- spodarski položaj zato da bo letos in v prihodnjem letu lahko izpolnila francoske ob- veznosti v inozemstvu, zlasti obveznosti, ki se tičejo sprostitve trgovine v okviru ev- ropske premogovne in jeklarske skupnosti, ne da bi pri tem tvegala nov primanjkljaj v plačilni bilanci s tujino. Primanjkljaj francoske plačilne bilance je leta 1956 dosegel skupno 1.300 milijonov dolarjev in nihče ne verjame, da ga bo mogoče izravnati finančnega položaja, ker alžirska vojna tega izboljšanja ne dovoljuje. Kakor poročajo, so v zadnjih 24 urah oddelki alžirske osvobodilne vojske napad, osem francoskih postojank blizu tunizijske meje. Zadnje dni se opaža povečana dejavno** alžirske osvobodilne vojske, ki je tudi bolje oborožena. Razpolaga s težkimi strojnicam; in tudi z večjim številom m nometov. Vrhovni poveljirk francoskih sil v Alžiru general Salan je nocoj prišel nenadoma z letalom v Pariz. Domnevajo, da namerava zahtevati od viaae, naj pošlje v Ai-žir nove vojake in novo orožje spričo napovedovanja »pomladne ofepzive« Alžircev. Rezident Lacoste, ki je tudi v Parizu, je včeraj na seji vlade v svojem poročilu trdi!: 1. da so države «onstran za vese« danes orožarna alžirski.i upornikov; 2. da bo alžirska narodnoosvobodilna fronta pomočjo ter dobav lahko kmalu začela bolj nevarno vojaško dejavnost od dosedanje. V zvezi s temi ugotovitvami so pariški politični krogi zelo vznemirjeni. General Salan opozarja, da pol milijona vojakov, ki jih ima na razpolago, ne zadostuje. Na drugi strani pa bi sklep vlade, da se vojaška služba skrajša na 24 mesecev, imel za posledico pred letom 1960 ali 1961, Za-[ takojšnji odhod približno 50 ti to so prav gotovo prezgodnja soč vojakov iz Alžira. Te bi vsa ugotavljanja o «presenet- lahko nadomestili z drugim1 Ijivem« izboljšanju francoskega I vojaki, ki so v Franciji ali v •milili m mi nul iiiitiiiliiiiiiiiiiii n iiiiiiiiiiii umiti im ii n,im umili iiiiiiiiitutninnif,,,,!!!,,,,!!!,(imuni,IHHHutnuiliiniiiiiiifUnuumfntiiit Mac Millan ho predlagal konferenco sredi poletja Posvetovanje z ostalimi zavezniki o odgovoru Bulganinu LONDON, 30. — V diplomatskih krogih so danes potrdili, da bo Velika Britanija predlagala, naj se skliče sredi no-letja konferenca najvišjih predstavnikov štirih velikih držav. Menijo, da bi bil mogoč sestanek julija, toda ^a-mo s pogojem, da se prej doseže sporazum med Vzhodom in Zahodom o dnevnem redu In o udeležencih konference. V istih krogih dodajajo, da se Velika Britanija posvetuje z ZDA in z evropskimi zavezniki v NATO o dokončni obbki note Sovjetski zvezi, ki bo izrecno obravnavala predlog za sklicanje omenjene konference. Mac Millan ima namen odgovoriti »v kratkem« na drugo Bulganinovo pismo, morda prihodnji teden. V Canberri je voditelj sv-straiske laburistične stranke Herbert Evatt izjavil, da mu je Mac Millan danes zjutraj izjavil, da bi se po njegovem mnenju morali razgovori med najviajimi predstavniki Vzhoda in Zahoda začeti, tudi če nanjemu ministru Vellutiniju ne jjjjo mogoče sporazume- italijansko noto s katero italijanska vlada priznava novo vlado v Venezueli ter da je bil razgovor, ki je izročitvi sledil, zelo prisrčen. Senatorji pu so medtem po daljši diskusiji odobrili novi zakon, ki ureja delovanje združenja delovnih invalidov in pohabljencev. Senatorji KPI so p« današnjem sestan- ti se o dnevnem redu. Mac Millan pa vsekakor zeli, naj bi se konferenca skrbno pr -pravila. Mac Millan se je po razgovoru z Evatlom sestal s skupino avstralskih in drugih čas. nikarjev, katerim je izjavil, da je pripravljen iti kamer koli in napraviti kar koli, -a-mo da pi-ide do zmanjšanja mednarodne napetosti. Vendar i da bo zunanje ministrstvo pa je še vedno mnenja, da se 1 prevzel Richard Butler ali pa je treba pred razgovori mej najvišjimi sporazumeti o dnevnem redu. Dalje je Mac Millan dejal, da je povsem zgrešeno trditi, da je menjal mnenje, kar se tiče priprave dnevnega reda pred konferenco. V Washmgtonu pa je predstavnik ameriškega državnega departmaja zanikal trditve, aa so ZDA podpisale z Veliko Britanijo in Francijo sporazum. ki predvideva morebitno konferenco najvišjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda aprila ali junija. Predstavnik je tudi dejal, da mu ni nič znanega glede zatrjevanih tristranskih posvetovanj, na katerih so se baje sporazumeli o konferenci. P°u“ar'l Pa je. da se po pariških posvetovanjih v okviru NATO sedaj nadaljujejo sliki med raznimi prestolnicami, da se sporazumejo o stališču glede konference. Zanikujejo odstop Selwyna Lloyda LONDON, 30- — V vladnih krogih so nocoj zanikali vest, da bo Selwyn Lloyd v kratkem zapustil Foreign Office. To vest je danes objavil neodvisni laburistični list »Dai-ly Mirrur«, ki je pripomnil, sedanji minister za kolonije Lennox-Bovd. Zaostritev odnosov med Anglijo in Jemenom LONDON, 30, — Foreign Office je sporočil, da je Jemen pozval Veliko Britanijo, naj odpokliče iz Jeniena svojega diplomatskega predstavnika. Dodal je, da jemenska vlada ni dala pojasnil o vzrokih, zaradi katerih postavlja to zahtevo. Britanska vlada pa je zahtevala od jemenskega predstavnika, naj sporoči vzroke svoje zahteve. Znano je, da je pretekli te den jemenski predstavnik v Kairu obtožil Anglijo, da je hujskala nekatere jemenske funkcionarje, naj sodelujejo pri notranjih neredih in pri zaroti za umor jemenskega imama. V ponedeljek je britanska vlada zavrnila te obtožbe in tudi jemensko poslaništvo v Londonu je zanikalo obsitoj zarote v Jemenu. STUTTGART, 30. — Eden najbolj znanih nemških načrtovalcev za letala Ernst Hein-kel je umrl danes zaradi možganske krvavitve. Imel je 70 let Nemčiji. Toda general Salan ugovarja, da ne gre za lahau in tako.} izvedljivo operacijo. Poleg tega pa finančni minister Pflimlin nasprotuje izdat, kom, ki bi presegali že določene izdatke. Za Gailiardovo vlado poio-žaj vsekaaor ni lahek. Poleg tega se slabšajo odnosi tud; s Tunizijo, ki jo Francija obtožuje, da podpira alžirsko osvobodilno vojsko, ki da ima svo. ja oporišča na tunizijskem o-zemlju. Tudi če bi temu biio tako, Francija ne bi mogla tega preprečiti, razen če se ne bi hotela spustiti v novo napadalno avanturo, ali pa če ne bi pristala na ((internacion i-lizacijo« alžirskega spopada, čemur pa se je vedno upirala. Prekinitev pogajanj s Tunizijo, med katerimi je nastal spor tudi glede ustanovitve emisijske banke v Tuniziji, pa povzroča Franciji več nepri-lik kakor koristi. Francija si prizadeva, da bi si znova pridobila prijateljstvo Burgibe. Zato predvidevajo, da se bo francoski poslanik Gorše, ki je še vedno v Parizu, v kratkem vrnil v Tunis. Razpust parlamenta v Venezueli CARACAS, 30. — Uradni list je objavil odlok, s katerim je vladni odbor Venezuele razpustil nacionalni kongres (parlament). Policijska ura je v CaVacasu skrčena od 22. do 4. zjutraj. Španska vlada je dala svojemu veleposlaniku v Caracasu navodilo, da nadaljuje diplomatske odnose z novo venezuelsko vlado. Peru je sklenil, da obdrži diplomatske odnose z Venezuelo ter tako priznal novo vlado. Predsednik vladnega odbora admiral Larrazabal je izjavil, da bo ostala sedanja petrolejska politika nespremenjena. Te politike, je dejal Larrazabal, ni iznašla kaka posebna vlada, temveč jo vodijo samo venezuelske koristi. Premoženje, ki ga ima Peron in njegovi prijatelji v Venezueli, bo zaplenjeno. Danes je z letalom odpotoval Peronov pristaš Patricio Kelly, ki se je bil zatekel v haitsko veleposlaništvo. Tudi štirje drugi peronisti, ki so bili na dominikanskem veleposlaništvu — med temi je bila Peronova prijateljica Maria Marti-nez — so odpotovali z letalom v Ciudad Trujillo. «» - Se nič z ameriškim satelitom VVASHINGTON, 30. — Po mnenju strokovnjakov, ki so v stiku z oporiščem Cape Ca-naveral na Floridi, se je pozno popoldne zdelo, da so vremenske prilike ugodne za izstrelitev ameriškega satelita v noči od četrtka na petek. Toda pozneje so izstrelitev rakete znova odložili gzaradi neugodnih vremenskih pogojev« RIM, 30. — Državni svet je potrdil včeraj odstavitev lev« čarskega župana Pistoie pro' Giuseppa Gentileja, ker je pred šestimi leti dovolil v on-činski palači zborovanje partizanov miru, katerega se je tudi sam udeležil, lonializem itd.. res, angleški zunanji minister Selwyn Lloyd, pakistanski ministrski predsednik in voditelj iraške delegacije Nuri Said. Predvsem Menderes in Dul- les sta ponavljala že znani refren o »komunistični nevarnosti, zaradi česar je potrebno okrepiti zavezništvo«. Dulles je ponovil, da so se 3. Svet ugotavlja, da je po z,DA obvezale v okviru Ei-sestanku v Karačiju junija 1. senhovverjeve doktrine «sode-1957 komunistični imperializem lovati za varnost in obrambo« pospešil svoje napore za ob- na vojaškem in gospodarskem vladanje Srednjega vzhoda; ti področju in po potrebi tudi napori so bili v obliki različ- z vojaško akcijo. nih groženj usmerjeni zlasti! Angleški zunanji minister proti Turčiji. I Selwyn Lloyd je izjavil, da za- 4. Svet se izreka za s-ode- j rlldi pomanjkanja sporazuma lovanje med bagdadskim pak-1 o razorožitvi morajo članice tora m drugimi regionalnimi I bagdadskega pakta ((sprejeti organizacijami za kolektivno ■ obrambne ukrepe proti napa-vsrnost ((svobodnega sveta«. | du«. Poudaril je zatem važ- 5. Svet priporoča, naj Var- nost ukrepov za gospodarsko nostni svet odpravi uporabo j in tehnično sodelovanje med veta- j državami članicami ter je po- 6. Svet je mnenja, da bi ] zval na večje napore, da se se morala uporaba mednarod-, javno mnenje bolje seznani «s nih sil OZN sprejeti na področjih, kjer so neredi«. »Svet, pravi dalje poročilo, je posvetil mnogo časa dis- pozitivnimi rezultati pakta«. Zatem je Selwyn Lloyd izjavil, da je angleška trgovina z državami tega področja lan- kusiji o položaju v Sredo-1 sko leto narastla na 200 mi- zemlju, na Srednjem vzhodu in v Južni Aziji. Poudaril je potrebo rešitve vprašanj, ki ogrožajo varnost področja, ki ga zajema pakt, in to v skladu z načeli OZN«. Poročilo našteva zatem sklepe, ki so bili sprejeti na gospodarskem, vojaškem in znanstvenem področju in pravi, da lijonov . šteriingov brez petrolejskih proizvodov. Zatem je Seiwyn Lloyd dejal, da so se med privatnimi razgovori povečini razgovarjali o svetovnih vprašanjih in da «so bili koristni, čeprav se udeleženci niso vedno o vsem strinjali«. Izjavil je tudi; »Mislim, da smo napredovali z ustanovitvi- je bil ameriški prispevek 101 j0 vojaške strukture ki je ta-milijonov dolarjev ((sprejet z ko vazna za obrambo področ- zadovoljstvom«. Zatem poudarja, da je potrebno praktično izvesti razne načrte za gospodarski razvoj tega področja. Na koncu sporoča izjava, da bo prihodnje zasedanje sveta bagdadskega pakta julija 1958 v Londonu. V delu poročila, ki je posvečeno vojaškim vprašanjem, se omenja, da se bo stara »skupna vojaška organizacija za načrtovanje« imenovala odslej «skupni glavni štab za vojaško načrtovanje«. (Com-bined Military Planning Staff). Med nalogami, ki jih ima glavni štab, so organizacija in koordinacija vojaških vaj; svet je sprejel priporočilo svojega vojaškega odbora, naj se te vojaške vaje organizirajo v bližnji prihodnosti. Za ravnatelja novega glavnega štaba je bil imenovan turški general Ekrem Akalin ja, ki ga zajema bagdadski pakt«. Dejal je tudi, da so države članice lahko zadovoljne z napredkom na gospodarskem področju po zadnjem zasedanju, čeprav se o večini zadevnega napredovanja «ne more reči, da je bilo zelo veliko«. Pakistanski ministrski predsednik Firoz Kan Noon je med drugim izjavil, da ((ameriške in britanske izjave med delom konference dajejo upati, da bodo na razpolago pyi-merni fondi za načrte za gospodarski razvoj«. Voditelj iraške delegacije Nuri Said ni izrecno omenil palestinskega vprašanja, vendar pa je dejal: «Mi, predstavniki držav tega področja, smo obrazložili naše stališče glede nujnih in nerešenih vprašanj na Srednjem vzhodu predstavnikom ZDA in Velike Britanije, ki so s svoje strani obraz- za podravnatelja pa ameriški ! Jožili svoje stališče glede sve- general Daniel Campbell. V zvezi z gospodarskimi zadevami pa je med drugim rečeno: «Pomoč se razteguje na področje kmetijstva, zdravstva, živinoreje in živinozdra-vilstva. Na teh področjih je teheranska vlada sklenila nakazati deset milijonov rialov, ankarska vlada pa 790 tisoč turških lir. Ti sneski se dodajajo kreditu Velike Britanije in Pakistana med konferenco v Karačiju«. Zatem poudarja izjava napredek, ki se je dosegel pri izvajanju skupnih že odobrenih načrtov, in poudarja, da je treba usmeriti vse napore za njih popolno izvedbo. Poročilo pravi dalje, da so ZDA poudarjale možnost, da bagdadski pakt dobi za izvedbo skupnih načrtov fonde od Eksportne importne banke in od novega ameriškega organizma, ki je znan pod imenom «Development Loan Fund«. tovnih dogodkov«. «»--- «Rusalka» v Benetkah BENETKE, 30. — V gledališču tLa Fen ice» so danes uprizorili — prvič v Italiji — Dvorakovo opero tRusalko«. Izvajul jo je ansambel prj-škega narodnega gledališča, ki ;o je pripravil prav za gostovanje v Benetkah. Celotna izvedba je bila odlična. Festival v Sanreniu SAN REMO, 30. — Po glasovanju prvega večera na festivalu v Sanremu so na prvih petih^ mestih sledeče pesmi; 1. tragole e cappellini, 43 točfc; 2. Giuro d’amarti, 34; 3. Timida serenata, 25; 4* Mille Na zaključni seji so poleg, volte, 21; 5 Fantastica 20 Dullesa govorih tudi turški Teh pet pesmi pride v finale' ministrski predsednik Mende-lki bo n soboto zvečer 'lllllllMIIIIIII!lllllltllllll|||tl4lll|||llt,ll|lll|||||||||||||||||||| Trčenje dveh vlakov v predmestju Londona Pet potnikov mrtvih - Veliko število potnikov so rešili iz razbitih vagonov šele po štirih urah i &£, “‘.si,. dv. vlak, , londonskem n. pomoč prt Uk5!jJ «5i mestju Degenham. Prvotno je policija javila, da je pri nesreči «ostalo med razbitinami železniških vozov šest o-seb, o katerih domnevajo, da so mrtve«. Ranjenih pa da je bilo trideset oseb. Pozneje so prihajale vesti, da je med razbitinami ostalo blokiranih od 40 do 90 potnikov. Na srečo pa je zgubilo življenje manj potnikov, kakor so se prvotno bali. Mrtvih je pet potnikov. Na kraj nesreče je prihitelo večje število zdravnikov in bolničarjev, ki so na kraju samem obvezovali in zdravili ranjence, ki so jih s pomočjo gasilcev reševali. Qba vlaka, ki sta trčila, sta bila polna potnikov, ki so se vračali domov iz Londona. Po štirih urah dela reševalnih skupin so uspeli potegniti iz razbitih vagonov vse potnike. Našli niso nobenega novega mrliča. «»------- Pri nesreči na morju deset mrtvih BREST, 30. — Turška ladja «Kayserit« je okrog 100 milj južnozahodno od Bresta trčila v špansko ribiško ladjo »Angelino« in jo preklala na dvoje. Turška ladja je rešila tri člane posadke od trinajstih, le posadke, trud vendar ni rodil uspeha. Nesreča se je dogodila, ko je večina posadke spala. 22 mrtvih ob zrušitvi hiše SAn SEBASTIANO, 30. — Danes popoldne se je porušila se nedograjena hiša. Pri tem je zgubilo življenje 22 oseb, 3 pa so bile ranjene. Do večera so izpod ruševin potegni-li samo itiri trupla. Trije delavci ubiti pri eksploziji min SONDRIO, 30, — v kraju Migiondo Di Sondalo se je zgodila huda nesreča, pri kateri so bili ubiti trije delavci, pet pa je bilo ranjenih. Kmalu po polnoči je skupina delavcev pripravljala vrsto min. Ker je ena od teh eksplodirala prezgodaj, je povzročila eksplozijo ostalih min. Pri tem je plaz skalovja in zemlje zasul osem delavcev, od katerih so rešili le pet, ki so jih pripeljali ranjen« v bolnišnico. Vreme včeraj: NajviSja temperatura 6,5, najnižja 0,3, zražni tilak 1025,9, stalen, veter 3 km, vlaga 60 odst., n etn j jasno, morje mirno, temperatura morja 8,1. Vreme danes: Pretežno jasno z delnimi pooblačitvami. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 31. januarja Marcela, Divna Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.08. Dolžina dneva 9.39. Luna vzide ob 13.21 in zatone ob 3.48. Jutri, SOBOTA, 1. februarja Ignacij, Igor Intervju sen. Spallina agenciji «ltalia» Jalov poskus pobijanja obtožb predsednika trgovinske zbornice Sen. Spallino skuša dokazati, da se je tržaško gospodarstvo v zadnjih treh letih vidno in korenito izboljšalo V petek 7. februarja se bodo v Rimu sestali nekateri ministri, da proučijo stanje raznih del v Trstu, ki jih je svoj čas odredila vlada, ter da določijo, kaj je še treba storiti za Trst. Spričo tega bližnjega sestanka je demo-krščanska agencija «Italia» in- sal sen. Spallinu dr. Bologna. Sen. Spallino je zaključil intervju z obljubo, da bo vlada storila vse, da bo pomagala Trstu, toda v mejah finančnih zmogljivosti. Namen tega intervjuja je čisto jasen in prozoren, zlasti če pomislimo na osaml.ie- tervjuvala senatorja Spallina,; n0st demokristjanov v Trstu podtajnika v predsedstvu vla-(jn na bližnje volitve. O stva-de, k: mu je se posebej po-1 rj bomo obširneje pisali v pri-verjena naloga proučevanja tr. > hodnjih številkah lista žaških vprašanj, o položaju tržaiškega gospodarstva in o vprašanjih, ki še čakajo rešitve. Senator Spallino je v svojih odgovorih seveda zagovarjal delo in stališče vlade ter takoj v začetku poudaril, da se je tržaško gospodarstvo »o povratku Italije v Trst vidno in korenito izboljšalo. Pri tem je omenil indekse, ki jih je že na tiskovni konferenci navedel dr. Palamara. Rekel je, da se je izboljšal položaj v industriji ter da je okrepitev pristaniških naprav omogočila napredek v pomorskem in že. lezniškem prometu. Začeli bodo elektrificirati progo Tr-st-Mestre, IRI prenavlja ladjedelnice, kmalu bodo začeli graditi tobačno manufakturo, revidirali »o železniške tarife za promet z Avstrijo itd. To pomeni, da Trst ni bil prepuščen sam sebi. Glede zadnje skupščine tržaške gospodarske konzulte je sen. Spallino dejal, da ve za obtožbe prof. Fegiza ter je pri tem omenil, da je prof. Fegiz poslal predsedniku Se-gniju spomenico tržaških gospodarskih krogov_ v zvezi z Vanonijevim načrtom Dogovorili so se tudi za sestanek med tedanjim podtajnikom Russom in prof Fegizem, toda prišla je vmes vladna kriza Sen Spallino je nato odrekal prof. Fegizu pravico, kritizirati vlada, ter dodal, da se ne strinja 2 namernim Fegizovim pesimizmom. Rekel je tudi, da Fegiza ne pozna ter da se noče ukvarjati z njegovimi neotesanostmi. Nato je sen. Spallino skušal prikazati razgovor, ki ga je imel z nekaterimi milanskimi in tržaškimi gospodarstveniki, v drugačni luči, kot ga je orisal prof. Fegiz. Na vprašanje, kaj m.sli storiti vlada v korist Trs g v prihodnosti, je sen. Spauino odgovoril, da je dr, Palamara že predložil svoj čas vladi načrt raznih ukrepov za izboljšanje gospodarskega položaja v Trstu. Ta načrt predvideva 57 milijard izdatkov. Drug načrt pa so predložili tržaški demokristjani, in sicer v zvezi z vključitvijo v skupno ev. ropsko tržišče. Ta načrt je ori- sporazum, ki so ga o tem .......... Policija identificirala fanta ki se je zastrupil s plinom Gre za 22-letnega zidarja Silvana Pernicha iz Istre Predstavniki tržaške KD na obisku v Rimu Predstavniki tržaške KD so se včeraj sestali z generalnim tajnikom njihove stranke A-mintorejem Fanfanijem v Rimu. Na sestanku so bili prisotni pokrajinski tajnik Belci, nacionalni svetovalec Bologna in dr. Franzil. Sestanku je predsedoval podpredsednik KD Rumor, prisotna pa sta bila podtajnika Spallino in Ferrari Agradi. Poročilo o tem sestanku pravi, da je bilo na njem govora o tržaških političnih in gospodarskih vprašanjih. Očitno gre pri tem za poskus vodstva KD, da si zagotovi nekatere običajne svečane izjave in obljube in morda tudi kakšno konkretno drobtinico, ker se je znašlo zaradi gospodarske politike vlade do Trsta povsem osamljeno prav pred bližnjimi političnimi in upravnimi volitvami. Spor v CRDA in arzenalu Pogajanja v Rimu le slabo kažejo Kljub zagotovilom ministrstva za delo ni bilo niti včeraj v Rimu skupnega sestanka med vodstvi obratov CR DA in Tržaškega arzenala ter sindikalnimi zastopniki, da bi se pogajali za rešitev spora. Ker je bil podtajnik. Deilg Fa-ve še bolan, minister pa odsoten, je tudi včerajšnjim razgovorom predsedp,val . dfPi-stillo. Da bi prispeval k zbli-žanju stališč obeh strank, je dr. Pistillo včeraj dopoldne predlagal, naj bi se dogovorili o vprašanju doklade za zdravju škodljiva dela, glede česar sta si stališči delodajalcev in sindikalistov še najbolj blizu. Sindikalni predstavniki so predlagali, naj bi tudi za CRDa veljal načelni vprašanju že dosegli z vodstvom arzenala, toda predstavniki obratov CRDA so se temu uprli in trdovratno vztrajali na svojem stališču. Popoldne so sindikalni zastopniki predložili pismene zahteve glede doklade za zdravju škodljiva dela, nato pa je dr. Pistillo poskušal načeti vprašanje akordnega dela in delavcev, ki delajo na odstotke, toda tudi pri tem je naletel na odklonilno stališče delodajalcev, ki vztrajajo pri treh lirah poviška za akordno delo in pri treh točkah poviška delavcem na odstotke. Kakor smo omenili, ni bilo skupnega sestanka in je dr. Pistillo le hodil od industrialcev do sindikalistov, a vedno zaman. Danes dopoldne se bodo pogajanja, če jih tako lahko še imenujemo, nadaljevala, toda vsi znaki slabo kažejo. V tem primeru pa nosi veliko odgovornost ministrstvo za delo, ki ni držalo svoje obljube in se ni dovolj potrudilo, da bi prispevalo svoj delež k čimprejšnji rešitvi spora. Važno obvestilo dvolastnikom Za gradnjo avtostrade | Trs« - Benetke jvj0v postopek za prenos kmetijskih pridelkov Vsi kmetovalci, ki imajo njive onkraj meje, morajo za prenos pridelkov napraviti prošnjo na tržaško carinarnico Predsednik komisije za javna dela poslanske zbornice poslanec Giuseppe Garlato, kateremu so poslali soglasno sprejeto resolucijo tržaškega pokrajinskega sveta z zahtevo, da se takoj zgradi avtomobilska cesta Trst - Benetke z odcepom proti Trbižu ter da se zgradi drugi tir na progi Trst - Benetke, je poslal pokrajinskemu predsedniku prof. Gregorettiju, naslednji odgovor; «Seznanil sem se z resolucijo, ki jo je soglasno sprejel tržaški pokrajinski svet in ki se tiče avtostrade Trst - Benetke. Zagotavljam vam, da se bom živo zanimal pri pristojnih vladnih organih, da se čimprej uresničijo načrti del, ki so življenjske važnosti za napredek vašega mesta«. Tržaški velesejem od 22. VI. do 6. VII. V uradnem listu je bil včeraj objavljen ministrski dekret, ki se nanaša na uradni koledar velesejmov in razstav v Italiji. Koledar določa, da bo letošnji 10. tržaški mednarodni velesejem od 22. junija do 6. julija. Druga razstava rož pa bo od 26. aprila do 4. maja. Cas tržaškega velesejma torej ostane bistveno nespremenjen (lani so velesejem otvorili v nedeljo 23. junija) in bo velesejem tudi letos odprt zadnji teden junija in prvi teden julija. iiiiiiiiiiimiiiHiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiinmiifiiMiiiiiiiiiitiiiiitmiiHmiimimimHMiiiii Tržaško pristanišče v letu 1957 Skupni promet je lani znašal 5.188.000 ton V primerjavi s predlanskim letom se je promet zvišal za 4,7 odstotka Objavljeni so bili uradni po- ] Fonda iz Skedenjske ulice 6 datki o celotnem prometu tr-1 se je pripetilo približno isto žaškega pristanišča v lanskem ' letu. Ti podatki se nanašajo tako na promet Javnih skladišč kot tudi na promet lesnega pristanišča, surovega mineralnega olja in izdelkov čistilnic ter na promet železarne ILVA. Po teh podatkih tržaške trgovinske zbornice je dosegel lanski promet skupno 5.188.000 ton in je bil v primerjavi i prometom 1956. leta.j,a 4,7 odst. in 1955. leta za 5^4 odst. višji. V pristanišče so pripeljali 3.9ST.00D tori .bla**Mi' IB odst. odnosno 5,2 odst. več kot 1956. odnosno 1955. leta. Odpeljali pa so 1.151.000 ton blaga in torej 13 odst. odnosno 6 odst. več kot 1956. odnosno 1955. leta. Ti podatki se le malo razlikujejo od prvih približnih podatkov, na osnovi katerih so bile narejene razne primerjave in v katerih smo predvideli, da se je promet povečal za 4,2 odst.. Uradni podatki potrjujejo takratne zaključke, saj se je promet tr; žaškega pristanišča res nekaj povečal, vendar v znatno nižji meri kot promet v ostalih italijanskih pristaniščih, ki je lani povprečno narastel za 12 odst. ali kot v reškem pristanišču, ki je lani povečalo svoj promet za 15 odst. Smrad po plinu, ki je uhajal iz stanovanja trgovca Ar-eangela Maggija z Jeričljeve-ga trga št. 21 je presenetil skoraj vse stanovalce, ki pon« či med sredo in četrtkom skoraj niso zatisnili očesa. Ne glede na lažje zastrupljenje s -plinom Sonje Fondovove, so preiskovalni organi odkril) v stanovanju odsotnega Maggija mrtvega mladeniča, katerega niso mogli tedaj identificirati. In to je bil vzrok nervoznosti stanovalcev. Jasno je bilo, da je mladenič podlegel zaradi zastrupitve s plinom; dokaz je bil v kuhinji, kjer je plin nemoteno uhajal iz plinskega ogrevalnika. Policijskim organom se je končno posrečilo identificirati mrtveca s pomočjo njegove o sebne izkaznice, ki so jo našli v stanovanju. Ugotovili so, da gre za 22 letnega zidarja Silvana Pernicha, rojenega v 1- Vprašanje je bilo le, če gre za samomor ali za nezgodo. Za sedaj še ni moeoče ugotoviti tega, še posebno, ker ni bilo mogoče zaslišati lastnika stanovanja Maggija, ki je trenutno odsoten. _ Znano je le. da j® L>il P®r* nich še pred nedavnim operiran in je imel na trebuhu še sveže sledove Policija je tudi ugotovila, da je bil mladenič zaročen z neko delavko bombažne tovarne v industrijskem pristanišču in bi se morala poročiti prihodnjo pomlad Njegovo zaročenko so tudi zaslišali, vendar ni m°fila P°' magati agentom, ker je med zasliševanjem padla v nezavest. Morda bo znal kaj več povedati preiskovalnim organom stric pokojnika, ki je lastnik gostilne v bližini glavne pošte. Kaže. da bi se moral Per-nich pred dvema letoma izseliti v Ameriko. Imel je v rokah že stričev poziv, vendar je bila emigracija ustavljena in tako je moral mladenič o-stati v Trstu in si poiskati delo v našem mest«. Preiskovalni organi so tudi skušali ugotoviti, kaj je delal Pernich, ki je stanoval pri Maggiju v podnajemu in bi se tja preselila tudi njegova bodoča žena, zadnji dan življenja Mnenja so, da si je hotel Pernich kaj pripraviti- v ta namen je vstal s postelje in atopil v kuhinjo. Na sebi je imel poleg hlač, nogavic in čevljev tudi večerni »uknjič. Možno je, da mu je v kuhi-nji postalo slabo in je padel na tla, kjer je obležal in kjer ga je plin zadušil. Pozno ponoči so truplo prerano umrlega mladeniča odpeljali v mrtvašnico. Nesreča na delu Med delom v tovarni mesnih izdelkov na Jeričljevem trgu je 27-letna Ana Brajkovič por. Giuliani iz Androna S. Cilino po nesreči udarila z nogo v železen drog, ki ji je povzročil rano. V bolnišnici so ji zdravniki izprali in razkužili poškodbo in jo odslovili. V filobusu si je zlomila zapestje Pred tednom dni je moral šofer filobusa št. 10 na progi Borzni trg — Valmaura ostro zavreti, da prepreči trčenje v neki avto. Pri tem je 72-letna Marija Bubnič vd. Bradač z Reške ceste, ki se je vozila z Acegatovim vozilom, udarila z roko po železnem drogu. Včeraj pa, ko je spoznala, da ima zlomljeno zapestje, se je odpravila v bolnišnico, kjer je po nalogu zdravnikov ostala na orto-ped. skem oddelku. 20-letni učiteljici Ortenzlji med vožnjo z avtobusom na progi Bazovica — Padriče. Mlada učiteljica je padla in se udarila v hrbet in v bolnišnici so ji ugotovili tudi verjetne kostne poškodbe na hrbtu. Citajte in širite PRIMORSKI DNEVNIK Po posvetovanju s kmetijskimi in carinskimi strokovnjaki je vladni generalni komisariat določil nov postopek za prenos kmetijskih pridelkov iz sosednjega jugoslovanskega področja na naše področje. Postopek velja seveda samo za one kmetovalce, ki so na osnovi videmskega sporazuma v posesti kmetijskih propustnic in imajo torej svoja zemljišča onkraj meje. Postopek je naslednji: 1. Kdor hoče prenesti kmetijske pridelke s svojih polj in njiv onkraj meje na naše področje, mora nasloviti prošnjo na navadnem papirju tr; žaški carinarnici (Dogana di Trieste). V prošnji morajo biti navedeni vsi podatki, ki se nanašajo na zemljišča on; stran meje in ki so razvidni iz dvolastniške propustnice, poleg tega pa še podatki, za kakšne pridelke gre in za kakšne količine. 2. Napisano prošnjo bo nato treba predložiti Pokrajinskemu kmetijskemu nadzorni-štvu, ki jo bo potrdil. Se prej pa bo kmetijsko nadzorništvo pregledalo navedene podatke in jih primerjalo z onimi, ki so navedeni v propustnici za kmetovalce kot tudi z dokumenti v posesti nadzornistva. Nadzorništvo bo moralo namreč ugotoviti točnost podatkov bodisi glede prijave zemljišč bodisi glede količine pridelkov, ki bi ga kmetovalci prenesli na naše področje. 3. Od Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva potrjeno prošnjo bodo morali kmetovalci odposlati carinarnici, Ce hočejo, lahko kmetovalci pustijo prošnjo kar na kmetijskem nadzorništvu, ki bo poskrbelo, da bo prišla v roke naslovljencu. Carinarnica pa bo potem na osnovi teh prošenj obvestila pristojne obmejne organe, da lahko prizadeti kmetovalci prenesejo na naše področje določene količine kmetijskih pridelkov. Kmetovalci, ki bi želeli natančnejša pojasnila v zvezi s tem vprašanjem ali pa oni, ki bi želeli, da se jim napiše prošnja, naj se zglasijo na sedežu koordinacijskega odbora Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9, in sicer med uradnimi urami. (»KITOM IM POHOtlu) Produkcija šole Glasbene Matice Sinoči je bila v prostorih Glasbene Matice v Ulici R. Manna prva letošnja glasbena produkcija. Nastopilo je skupno 25 učencev, od teh S iz pripravnic, 11 iz prvega razreda, 1 iz drugega, 3 iz tretjega, 2 iz četrtega in 1 iz petega razreda. 15 učencev je igralo na klavir, 6 na harmoniko in 4 na violino. Čeprav so bili razen nekaterih skoraj vsi tako rekoč na začetku glasbenega pouka, so pokazali kar dobro uvežba-nost in pripravljenost ter smisel • za pravilno podajanje skladb. Seveda gre za to zasluga tudi učiteljskemu zboru, ki zelo skrbno vodi Glasbeno šolo. Na sporedu, ki je obsegal 25 točk, smo slišali med drugim Schubertovo eKoračnico», Čajkovskega sSlavčka» in Grie-govo eNorveško», Bachov «Pre-ludij« in Brahmsov «Madžarski ples«. Brez dvoma pomeni sinočnja glasbena produkcija velik uspeh ne samo za gojence in učitelje, temveč za Glasbeno šolo sploh, ki vzgaja s takšno požrtvovalnostjo novi rod mladih glgsbenikov. Danes na uradu za delo pogajanja V železarni ILVA stavka proti odpustom delavcev Stavkali so po četrt ure delavci vseh izmen Prometni nesreči Zaradi trčenja med dvema avtoma je moral Giovanni Paulizza iz Ul. Soncini, ki je šofiral taksi, v bolnišnico, kjer so ga zaradi udarcev na glavi sprejeli iz previdnosti na opazovalnem oddelku. Romano Giuliani iz Milj pa se je v dopoldanskih urah za. letel z vespo v avto, s katerim je Vinjcio Nordio iz Ul. S'et-tefontane zavijal, da bi zavil na dvorišče pred upravno stavbo ladjedelnice Felzsegy. ——-«»,---- ČESTITKE Prosvetno društvo «S. Škamperle* pri Sv. Ivanu iskreno čestita svojemu članu dir. Igorju Grudnu ob promociji za prokuratorja. PRISPEVAJTE /A DIJAŠKO MATICOl Na zahtevo sindikalnih organizacij bo danes ob 17. u-ri na uradu za delo sestanek med sindikalnimi predstavniki in zastopniki vodstva livarne ILVA zaradi napovedanega odpusta 60 delavcev. Včeraj pa je bila v omenjenem podjetju stavka četrt ure v vseh izmenah v znak protesta proti odpustu in krivičnemu rav; nanju vodstva, ki pri tem ni upoštevalo predpisov glede odpustov zaradi znižanja o-sebja. Pred stavko je bilo e-notno zborovanje, ki ga je organizirala notranja komisija. Delavci so razpravljali o najvažnejših vprašanjih livarne ter energično protestirali proti omenjenim odpustom. Kakor smo že včeraj poudarili, bi moral urad za delo takoj sklicati na pogajanja obe stranki, t. j. že včeraj, ker hoče podjetje odpustiti delavce že z današnjim dnem. Ker tega ni storil, de- Iz sodnih dvoran Konec pravde gled za smrt F. Bolčine 80.000 lir globe ženski zaradi tihotapstva - Dolgove je treba poravnati SNG v TRSTU vljudno vabi na III. GLEDALIŠKI PLES ki bo v soboto 1. februarja 1958 v vseh prostorih Doma na stadionu (Prvi maj* pri Sv. Ivanu Začetek ob 21. uri IGRA ORKESTER (VESELI VETERn Prodaja vstopnic in rezerviranje miz od četrtka 30.1. dalje v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-3-38 in eno uro pred začetkom nri blagajni dvorane. V nedeljo 2. februarja ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah A. P. CEHOV UTVA Igra v štirih dejanjih Na splošno željo občinstva se bo produkcija baletne šole SNG ponovila v torek 4. februarja ob 20.30 v kino dvorani v Skednju. V sredo 5. februarja 1958 ob 18. uri v Avditoriju v Trstu premiera Rdeča kapica vesela pravljica v treh dejanjih Režiser JOŽKO LUKES Scenograf JOŽE CESAR Pravda glede odgovornosti za smrt aktivistov Komunistične partije Franca Bolčine in Avrelija Uršiča se je končala šele sedaj,, in sicer po 4 in pol letih od tragične nesreče. Partijska funkcionarja sta se septembra 1953. leta vračala z lambreto, ki jo je vozil Bolčina. z nekega sestanka. Na cesti Domjo - Zavije pa nista opazila, da so dela na cesti. Bolčina je sicer v zadnjem trenutku opazil stojalo, ki pa ni imelo predpisane rdeče luči z opozorilom o nevarnosti. Lambretistu se je posrečilo izogniti se stojalu, pa čeprav ga je rahlo oplazil, a pri tem treščil v tovornik, s katerim je Dario Bossi privozil z nasprotne strani in je tudi ostro zavil na levo, da bi tako preprečil trčenje. To se mu ni posrečilo in tudi on je u-trpel škodo na vozilu, ker se je pri manevru zaletel v zid. m* Spočetka je krivda padla na cestarja Gioacchina Mar-sicha, ki je bil najprej obsojen in po prizivu oproščen. Prvotno obsodbo so utemeljili s pripombo, da bi moral on skrbeti za prižiganje luči. Sodišče je tedaj ugotovilo, da pade krivda za nesrečo na pokrajino, ki upravlja cesto Domjo - Zavije in sedaj so poklicali na zagovor Giusep-pa Vasarija s Trga Perugino, ki je inženir pri pokrajini, in njegovega pomočnika Carla Graberga iz Ul. Ginnastica. Medtem pa je pokrajinska u-prava sklenila poravnati odškodnino sorodnikom pokojnikov in ker sta oba sedanja obtoženca izjavila, da sta odgovarjala le za izdelavo načrtov in ne za prižiganje luči in za delo, ju je sodišče po predlogu tožilca popolnoma o-prostilo. Preds.; Corsi, tož.; Pascoli, zapisn.: Urbani, obramba; L. Sardos in Antonini. * + # Nekdo, ki je bil morda nevoščljiv, je obvestil poveljstvo finančne straže, da se 60-letna Ljudmila Stecar iz Istrske u-lice ukvarja z nedovoljeno trgovino in tihotapstvom. Agenti so izvršili hišno preiskavo, med katero so odkrili poleg 600 g cigaret tujega izvora, nekaj vžigalnikov, 6.000 cigaretnih papirčkov tudi 4 litre whiskyja, 13 kg tablet «Vicks-medicated*. 420 britvic ravno tako tujega izvora in 6 kg surove kave. Zenska se je izgovorila, da lavci in sindikalne organizacije pričakujejo, da bo urad za delo na današnjih pogajanjih vložil vse svoje sile, da prisili vodstvo podjetja k spoštovanju jasnih predpisov in prepreči krivične odpuste starejših delavcev. Predvčerajšnjim je dr. Eu-lambio obširno poročal o stanju in perspektivi železarske industrije v Italiji, posebno pa livarne ILVA. Nakazal je nekaj smernic in s konkretnimi podatki potrdil svoja izvajanja. Opravičilo vodstva ILVA o nekakšni krizi železarske industrije ni utemeljeno; modernizirati in izpopolniti bi bilo treba naprave, da bo podjetje kos svojim nalogam in ne bo propadlo. Z u-kinitvijo peči in z odpusti delavcev nikakor ne bo moč rešiti podjetja, še manj pa napredovati. Ponovno pa naj poudarimo, da gre za podjetje, ki spada v okvir IRI; zaradi tega bi bilo pričakovati, da oblasti, zlasti pa ministrstvo za državne udeležbe, sledijo razvoju in poskrbijo za napredek podjetij, ki so last vseh državljanov in ki imajo izrecno socialno vlogo. —«» . Obvestilo državljanom FLRJ Državljani FLRJ, ki prebivajo stalno na konzularnem področju generalnega konzula, ta FLRJ v Trstu se lahko vpi- GLASBENA MATICA TRST V soboto, 8.II.1958 ob 21. uri v dvorani na sta dionu «Prvi maj» PLES V nedeljo, 9.II.1958 ob 20. uri v Avditoriju v Trstu in ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu nastop kvinteta Avsenik s sodelovanjem Ježka (Frane Milčinski), Koviča in pevskega dueta SNG v soboto vsakogar nekaj; 12.45 V sveto kulture; 12.55 Orkester Armaiw| Seiascia; 13.30 Glasba po željan« 17.30 Plesna glasba; 18.00 Hajraft Kcm-cert v D-du-ru za čelo in *• kaster; 18.30 Glasbena fantazij«' 18.55 .Vokalni kvintet; 19.15 Znanost in tehnika: «Izviren nati" pridobivanja vode*; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 UtMr nost in prireditve v Trstu; 21.1« Velika dela slavnih mojstitnf, 21.45 Italijanski akvarel; 221J Dante Aliighieri: «Božaoska Komedija*: (2.) «Ilustriramo predavanje o delu samem»; 22.15 Kubanski ritmi: 22.30 Richard StfJgg Smrt in poveličanje, op. 24; 22.5“ Orkester No-rrie Paramor. f TRST l. 11.30 Operna glasba; 12.10 Orkester Angelo Brigada; 13.20 Glasbeni album; 16.30 Nove italij*®; ske popevke; 17.45 Operna glasb«' 18.50 Skladbe furlanskih sklad* teljev; 19.45 Sindikalne veS“’ 21.00 'Simfonični koncert. KOPER 257 m, 1169 kHz „ Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13-3“« 15.00. Poročila v ital.; 6.30, 12J0' 17.15, 19.15, 22.30. ,, 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Premo« 8“ 7.15 Glasba za dobro jutro; MJ* 12.00 Prenos RL; 12.00 Glasba željah; 13.40 Kmetijski nasved; «Navc’dila kmetijskim zadrugah* 13.45 Popoldanske melodije; 14“; Gospodarska oddaja: «Razvoj mejte trgovine z Italijo*; lMr Solistična, zborovska in orkestr«1; na glasba; 15.10 Zabavna gia*jjl 15.25 Domači pevci in ansato"1 pred mikrofonom; 15.40-17.00 P«" nos RL; 17.25 Od melodije do melodije; 18.10 G. Verdi: «OtelM»' II. dtej.; 19.00 Prijetne melodij*’ 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 POJ' Binig Crosby; 22.40 Glasba za l««" ko noč. SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m, 212,4 m M Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.1» 10.00. 13.00, 15.00, 17.00, 1930’ 22.00. 5.00 Pisan glasbeni spored; »■” Popularne melodije iz orkestri* ne glasbe; 9.00 Radijski P°t0P,/i 9.20 Prisluhnite in izbirajte; 10J Dopoldanski spored soIistMJ* glasbe; 11.00 Pesmi raznih n«ryj dov; 11.30 Za dom in žene; Alpski zvoki; 12.00 Z orkestr#" Slovenske filharmonije po d001*” či deželi; 12.30 Kmetijski nas«; ti; 12.40 Poje Slovenski okt'1' 13.15 Od arije do arije; 14.05 0* daj-a za šolarje; 15.40 Iz svetovje književnosti — Orrin Henry: fjf slednji list; 16.00 Koncert ob S j rih; 17.10 Mali intermezzo; 1”:; Ob četrt na šest...; 18.30 P0! pevski zbor «Grafika»; 18.50 Drl* žinski pogovori; 20.00 Panoraf z Montmartra; 20.30 Max ReffV Serenada za orkester; 21.15 9? daja o morju in pomorščak1«' 22.15 Lola Novakovič in Ivo 8* bič s plesnim orkestrom R*“' Beograd; 22.35 Melodije za l«n’ ko noč. TELEVIZIJA 17.00 Sjx>red za otroke: 1®A Poročila; 18.45 Oddaja za žčn»5: 19.30 Nastopa Jerome Kern; 2Oj* Poročita; 20.50 «Carosello»; 21r Charles ’ Vildrac; «Obis-k», kofliv dija v 1 dej.; 22.00 Oddaja * , festivala italijanskih popevk Sanremu. je del blaga dobila v dar od ameriških vojakov, medtem ko _ , je preostalo kupila v Geno- sejo v volilne imenike za^vo- vi, a izgovor je ni rešil prijave sodišču, kjer se je morala včeraj zagovarjati. Obtožbi je sledila obsodba in Stecarjeva bo morala plačati 80 tisoč lir globe, če se bo hotela izogniti nadaljnjim nevšečnostim. Blago so ji seveda zaplenili. ; « o« n ji • • Preds, Fabrio, tož. De Fran- PrirCdllCV V POfllOllieriU co, zapisn, Rachelli, obram- • • litve v Ljudsko skupščino FLRJ na generalnem konzula, tu v Trstu do 8. februarja 1958 (dnevno od 8.30 do 14, ure . Po tem dnevu bo vpisovanje v imenike za volitve 23. marca 1958 zaključeno. «» ------------ ba: odv. Caravelli, K * * Šestinpetdeset let stara A- . „. „ medea Clemente por. Rigamo družabni večer z gostovanjem iz Ul. Duca D'Aosta je v pr- dramske skupine prosvetnega vih decembrskih dneh 1. 1954 društva «Lonjer - Katinara*. sklenila z zakonci Bacchelli iz . bo uprizorilo igro v treh Ul. Limitanea kupčijo. Naku- dejanjih «Ploha» pila si je namreč nekaj sta-1 .• rega blaga in obljubila pro- I dajalcem, da jim bo izplačala V takoj U tisoč lir. Toda o denarju ni bilo ne duha ne sluha in po dolgem čakanju sta se zakonca naveličala ter Rigamovo prijavila sodišču zaradi namerne ne-plačljivosti. Rigamova je tako spoznala, da bi se ji izplačalo držati se obljube, ker bi se s tem izognila kazni. Ker pa tega ni storila, bo morala plača- | ti, kar je bila zakoncem dolžna, medtem ko bo morala , plačati sodnim organom poleg i stroškov tudi 12 tisoč lir. To i je namreč globa, na katero jo je sodnik obsodil. Sodnik: Fienga, tož, Filo-grana, zapisn, Scelzo, obramba; odv. Verri. V nedeljo 2. februarja priredi prosvetno društvo «Zvez-dg» v Podlonjerju ob 19. uri IZLETI SMUČARSKI IZLET Prosvetno društvo «1. Cankar* priredi v nedeljo 2. februarja 1958 smučarski izlet v Sappado (Cima). Vpisovanje še danes v društvenih pro štorih v Ulici Montecchi 6 v tretjem nadstropju od 20. do 21. ure. «V tretje gre rado» je geslo letošnjega plesa Slovenskega narodnega gledališča, ki bo v soboto 1. februarja 19 58 v prostorih Doma na stadionu. I es ansambel je pod vodstvom sekcije Društva dramskih umetnikov natačno analiziral vse pomanjkljivosti na prvih dveh plesih, lani in predlanskim, ter se temeljito pripravil, da bo letos zadovoljeno vsem okusom in željam. Objavljamo nekaj podrobnosti iz dolge liste organizacijskih priprav: v vseh prostorih bo prijetna toplota, ker so grelne naprave obnovljene in razširjene, vso noč bo razsvetljen prostor za parkiranje avtomobilov, obiskovalcem bo na razpolago telefon s številkami najbližjih postaj a»to-taksijev, zagotovljena je dinamična postrežba za vse stopnje žeje ali lakote. Točno ob 11. uri bo orkester prepustil svoj oder za kratek, a učinkovit Aastop posebne skupine ansambla, ki bo občinstvo razveselila z izborom iz veselega sporeda. Nova skupina SNG se imenuje. aVeselt vrabci«. Pridružil se jim bo dober znanec našega občinstva, komik Zlatko Zej, junak slovenskih veselih večerov na radiu in teleriziji ... Ostala presenečenja so rezervirana za o-biskovalce. Rezervirajte si mize — še je čas! ( ' O L E D A LIŠ čjT) VERDI V soboto ob 20.30: Musorgs^ «Boris Godunov*. Auonm« za parter in lože ir. C galerije. Dirigent Rich*' Kraus. V glavnih vlogah 3 stopajo P.affaele Arie, O1«- Glauco Scarlini, Massaria in Leo Pudis. lia Dommiguez, Bruna chini, Antonio Annalf.1 daljuje se prodaja vstopi TEATRO NUOVO . Danes ob 21. uri: D. Fabhr' ((Inkvizicija*. Abonma h- K rs-r^) 7— [ K a d i o ; PETEK, 31. januarja 1958 TRST POSTAJA A 7.30 Lahka glasba in beležke; 1130 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in... Življenja in usode; «Harold Stassen*; 12.10 Za OD VČERAJ DO DANES Shka ki jo danes predstavljamo našim (itateljem, predvsem pa pokrajinski upravi, m bila napravljena pred enim tednom, kot bi morda kdo mulil, temveč včeraj popoldne ob 16 uri Kaže nam del pokrajinske ceste, ki veže Opčine z Bazovico. Poudariti moramo da'je ta kos ceste še kar dober, kajti cesta je na odprtem in v zadnjih dveh dneh' je sne a še precej skopnel. Mnogo slabša pa je cesta za Padnčami, kjer so bili zameti in pa pred samo Bazovico, tako da je bila še včeraj vožnja po njej vse prej kot prijetna m varna. V Trebčah smo sicer srečali tri delavce, ki so odstranjevali led na cesti toda če pomislimo, (ta je bila cesta vse do predvčerajšnjim zaradi ledu m sneuu tako rekoč neprehodna, moramo vsekakor ugotoviti, da pokrajinska uprava ni 12-polnila svoje naloge. Ce bo še nekaj dni tako toplo, kot je bilo včeraj, tedaj bo sonce nadomestilo delovno silo in sneg bo skopnel. Toda zima še ni pri kraju m utegne se zgoditi da bo že v kratkem sneg zopet zapadel. Ce se bo to zgodilo, tedaj upatno, da pokrajinska uprava ne bo spet čakala dva ah tri dni, da se sneg uleže, m potem šele začela z oranjem ceste. Upoštevati je namreč treba, da je ta cesta važna prometna žila ki slu* 1 vaščanom šestih rasi, da ne govorimo o vseh drugih, ki imajo opravke pri Banih p Trebčah, Gropadi, Padričah, Bazovici in na Opčinah ( L4PPMKA PKOBVBTA ) Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel sejo danes, 31. t. m. ob II. uri na sedežu [darovi iw phibpkvk«) S. A. daruje 500 lir za Dijaško Matico. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. januarja 1958 se je rodilo v Trstu 8 otrok, umrlo je 15 oseb, poroke ni bilo nobene. UMRLI so- 71-letni Arcahgelo di Oiuseppt, 53-letn» Mana Co-lussi, 60-leiini Romano Marus&ini, 61-leina Cartne-la Antonia tJaldi-ni, 60-!«.ni Itnazio Mlcheli, 52-1 et til Antonio Scri*n«f, 79-letnl Giuseppe Rassini, 48-leitnt Ugo Poberi, 78-letni Sebastlano Sac-chetti, 82-letua Mana Oastellaiu vd Carpanl, 43-ietna Paola Gia-cornilni por. Halbi, 81-lelna Mari; R ust i a, 55-let.ni Rom*« Collarmi, 49-letni Krmimo Morgan, 87-letna GiseiMa Bohotno, NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. uelpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Pizzul Cignola, Korzo Ita-lia 14; Croce Azzurra, Ul. Com-merciale 26. «» — S polovičnimi rednimi izdatki si lahko te dni nabavite obutev TRST, DHEV. XX. SEPTEMBRA 18 ob razprodaji sezonskih zalog. Ne pozabite obiskati trgovino čevljev VIALE, da boste imeli najboljše možnosti izbire med stotinami vzorcev, ki so v prodaji. Valute Milan Rim i Zlati funt . . 5.950,— 6.150,— Marengo 4 850,— 5.050,— | Dolar .... 623 - 625 — Frank franc. 125,— 130 Frank Švicar. 145,— 146— j Sterltng . 1.600,— 1.670,— Dinar .... 80 — 85 — Slhng . . . 23.70 24.20 Zlato .... 708,— 710,— , Zah. n. marka 148,— 149 — [ MAH OOI.ASI j PODI IZ FURNIRJA po 330 lir kv. m — se prodajajo v Ul. Gambint 3, Naznanjamo žalostno vest, da nas je v visoki sitarosti 88 let za Vedno zapustil naš dragi oče, tast in ded MARTIN OKRETIČ mlinar Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes 31. t. n. ob 16. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. 2alujoči družini: OKRETIČ - PERTOT Nabrežina, 31.1.1958, Excefcior. 16.00; »Nocoj kitar*, J. Simmons, P. I*>ue Cineinascope. Feaice. 16.00; ((Ljubezen in rice», V. De Sica, G. t-Caria Gravma, -»n Nazionale. 16.00: «PrPpovc%, udarec*, Sterliiig najden, Baxter. J. Hayd. . Superclnema. 16.00; »Vsi * jf ubijejo*, E. Rossi Drag° Francoise Perier. Filodrammatico. 15.00: ("f- |« nad Nagasakijem*, J. Mar« K. Ke:ko. . t« Giattacielo. 16.00: «Simone ^ Laura*. Zabavni v film color. , Arcobaleno. 16.00: i(Dvob°J g. Atlantiku*. Cinemascope’ Mitchum in C. Jurgens. v<>, Astra Rojan. 16.00: «CetW “LŠP E. Rossi Drago in G. “ Cinemascope, techmeolor. ft5>-Capilol. 16.00: (iSisi, mlad«. oV>t riea», R. Schneiiler, >techn Cristallo. 16.00: «Muka», .„*< Newman, Wen,dell Corey, p* Francis, VValter Pidgeon mond 0’Brien. jv«" Alabarda. 15.30: «Poziv n’hl)iC<1' boj pri O.K.Corralu*. Tel ...li*' lor Paramount. K,rk •/“ fl!' Uur.t Lancaster, Rh°'n“, p«1' milng in glas poje Frank1 ne. Dovoljen mladoletnim. j,\r Aldebaran. 16.00: «KronoS». tastičen film o vsemlrju- sir Aiistou, 16.00: «Mendozova Oj resa*, O. De Havilland Roland. -dal*!’ Armonia. 15.00: «Belii napa :(f|. G. Madison in J. wn Techrvlcolor, , ’ Aurora. 16.00: «Crne °„rep«< mlaitoletnike strogo P -&SF Kerr. Ideale. 16.00; »Vojna mcu.,« netil*, Peler Graves in Bestar . 119 Impero. 16.00: »Dekleta »r' na», M. Van Doren. 1* Halla. 15.30: ((Sanje v P1^ Lea Massarl, E. Pagan iiub'*«. Moderno. 16.00: «Vellka t .p Elizabete Barrett*, J. Travers Ci-neniascope. ^-ij«*-, S Mareo. 16.00: «M«j C V* ■ _______________ , „..ri» 111 Sinoči je po kratki, a mučni bolezni nenadoma preminila v starosti 1(5 let naša draga mama JOSIPINA GRGIČ Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 16, url iz hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoča sinova Pepi in Silvo ler ostali sorodniki Bazovica. 31. januarja 1958. Garibaldi. 16.00: »Cudovd« ^r«11 zen*, G»ry Grant in Ke!ly», Piper Laurie Johnson. ,-oJ % Savona. 16.00: «Holiyv^A^ smrt«, Dean Martin ln , Ekberg P„ Vlale. 16.00: «Dober »a1 ljubezen*, C. Viha, VIR. Venelo. 16 00: «Da' general*, S. Hay'vara;a*, & Belvedere. 15.30: kTeodor* na Maria Canale. K1;Jr Marconi. 16.00: A. Valil, R. Brazzl, „ chettl. jto^ Masslmo. 16.00: (Četrt* e^ ^ E G. Robinson, G. » fjb, Novo cine. 16.00: «£u jj, ^ narednika Asha», O. ■ (j. E, Scholz. tdPhetš Odeon. 16 00; «Ver» ” 9* Cooper, B. Lanca*1^' m fdm. *t>*> Radio. 16.00: «Tojer mj^f H Keel, A. Blyth. ^ pe, technlcolor. PRINC ORSINI NI LAHKO BITI Včeraj smo objavili sliko an-j vsem ostalim. Posebno naj bo gleške filmske igralke Belin-1 zgledno njihovo družinsko živ- de Lee, ki se je hotela umoriti, ker ji ni bilo dano poročiti se z rimskim princem Fi-lippom Orsinijem. Hkrati smo pripisali, da je tudi Orsini poizkusil mipraviti samomor. Danes lahko rečemo, da sta pba že malone na nogah. Be-linda se bo verjetno že v nekaj dneh vrnila v Južno A-friko, kjer igra pri nekem filmu, ki ga snemajo v Johannesburgu, on pa je prav tako izven nevarnosti. Kadar se kak navaden zemljan zagleda v arugo žensko, pride v družini do špetirja, morda tudi do ločitve, vendar ostane vse v ozkem družinskem okviru in se razširi le do klepetulj iz sosedstva. Ce se kaj takega zgodi ljudem iz »boljše družbe*, je to vse kaj drugega in dogodek postane predmet razgovorov vse javnosti. In princ Filippo Orsini je prav gotovo med najbolj kvalificiranimi predstavniki te *smetane». Pred kratkim je bil tudi on v avdijenci pri papežu, ko je ta sprejel predstavnike rimske aristokracije. Tedaj je papež tem predstavnik om spregovoril in jim med drugim zabičal, naj bodo zgled Ijenje. Toda princ Filippo Orsini se za te nasvete ni kdo ve kaj zmenil, kajti med njim in lepo filmsko igralko Belin-do Lee je prišlo do tesnejšega prijateljstva m slednja je že računala na njegovo razporo-ko s Franco Bonacossa in z naslovom princese, ki bi ga dobila, ko bi se poročila z "njim. Toda princ Filippo Orsini ni navaden smrtnik. Je med vrhovi rimske patricijske družbe. Med njegovimi predniki je bilo kar pet papežev in tudi sam je poleg številnih drugih častnih naslovov nosil še zelo visoko cerkveno ali bolje papeško častno funkcijo in zato je bil papež do njega strog. Ta strogost je bila povod poizkusu samomora Belin-de Lee. In tudi njegov poizkus samomora je posledica te-Oa. Papež pa ob tem ni mogel ostati brezbrižen. Ker je princ Filippo Orsini s svojim dejanjem ravnal proti krščanskim načelom in proti napotkom, ki jim jih je pred meseci v posebni avdienci dal, je princu Filippu že odvzel častno funkcijo, ki pa se ji je Filippo Orsini že odrekel. RAVNATELJ LICEJA V BROOKLYNU Dijaki na liceju «John Marshall* pretepali profesorje in napadali policaje Samomor ravnatelja srednje šole «John Marsh alb v Broofcljmu je postavil ponovno na dnevni! red zločinsko dejavnost med ameriško mladoletno mladino, pričati pred sodiščem v 55-letni George Goldfarb, i Broocklynu o kriminalnih Ubili so tudi sošolca, ki se je uprl njihovim u-kazom - Stakweather in njegovih sedmero žrtev OB ROBU Zopet škof mož, ki je že 30 let vrši svojo profesorsko službo, se je vrgel raa streho svoje hiše in je bil na mestu mrtev. Na strehi je pustil svoj dežnik, v njegovem žepu pa so našli odrezke številnih časopisov, ki so poročali o strahotnih primerih zločinske dejavnosti na šoli, ki jo je on vodil že tri leta: oboroženi napadi na profesorje, nasilstva nad policaji, roparska zdru-nja med dijaki, posilstva dijakinj in končno celo u-mor nekega sošolca, ki je bil član ene od dveh tolp. Ravnatelj George Goldfarb se je ubil nekaj ur pred tem, ko bi moral podvigih, ki so mu bili znani. Pred tragičnim korakom je še telefoniral na šolski svet, kateremu je podrejena tudi njegova šola, in dejal, da ga resno zaskrblja stanje mladih dijakov in u-gled šole. «Temu stanju se ne morem več upirati,» je zaključil. Sodišče, pred katerim bi moral Goldfarb pričati, je napovedalo preiskavo, da bi ugotovilo, ali niso morda njegovi predpostavljeni vršili kakšnega pritiska na ravnatelja zaradi dogodkov, ki so se pripetili na njegovem zavodu. Toda zdi se, da se je Goldfarb odločil imunimi, m, iiiiiiiiiii.ni iiiiinii lunin iiitimiiiiiiiimmiiiiiiiia umi IIIIIUIIlllltllltlltllllltllllllltllltlllllllllltllMIIIIIIII 0 0 oo« Vstopil je v gostilno in o-Paz'li so ga le oni, mimo ka-er'h je šel z onim ironičnim n9smehom, na katerega je svo-1® ustnice že zdavnaj privadil. 'uri je same znane osebe in ** _ ustavil pred vrati, kot bi Uftfakoval, da ga nekdo pova-n*j prisede. Tega pa si ni Iskal je kakega znanca, islel Staremu bi mogel ponovno Odpovedovati to, kar je v tej ‘°stilni že leta pripovedoval ® kar so mnogi že velikokrat '•išali. " Zabavate se — je rekel •Ut sebi, zamahnil z roko, kot 01 vabil vse, naj gredo z njim, »liži ** napotil k neki prazni v Pri oknu. J trenutku, ko je iz žepa nat*1 c'gareto in pričakoval “karja, da pride k njemu, Preziral vse, ki so bili v }°,ldtni, in misleč, da jih ob- ^e. je sovražil. > ob J« na mizo komolce, ^rjtil glavo in natakarju, ki z* sosedno mizo nekemu k **<» šepetal nekaj v uho, re- ’ naj mu prinese žganja. . " Šilce — je rekel, vtem k? '* natakar odhajal, ne da Se rmenil za to, kar mu je naropaj j,^*takarjevo obnašanje ga je b°lj užalilo. In da ne bi o j,0jm izmišljal, da se ne bi (a V poraženeBa zaradi te- mu je bil b, SeVl si torej ne želite, da V Mf81 Ve0.iak-ROVOrUa? - iP ^Vedn50''' *a te Pogledal ra-^»vič« '"i Z oasmeškom se je V tod V* pr,',inl' veiie- V. ‘c04da Vrliki ni rekel »M ft'Č za, Je’ da ®!' 1,0 mla' to> kar j«r»*|ll’i naj mu pove , 7J želel povedati. 'el? —Im s*' kako bi si ne ttenit; se ie smehljal mla- *i|ft. PrlVn ripovedujte, pro-Jf p°vedujte! iuiem?° fem nai Pripove-O tem^* vprašal Veliki. 'Vfe.v*r.da?. 0 V*,Mn m, 5*'e •*erttrfnil 1 *lav0- kot ^'adenij"! ,a) doiel. česa si nevL. ZHi i — i. . . atati, Kar on o H*1' kot bl botel ;:bi>hkodR j*to mu da ka'i P:>V;' tak° čudovi-k°li več f ne moreš ■'^»1 mu., - Nato je po- v*..***1 hišo številka 13. trajalo vse do osvoboditve in v dolgi koloni preživelih internirancev sta se v domovino vračala tudi Ana in Petrček. Prispela std v Kranj in Ana je začela življenje znova, kajti našla je stanovanje izropano in opustošeno. Čeprav ji življenje ni bilo lahko, je glavno pozornost posvečala Pe-trčku. Zaposlila.se je v tovarni, v prostih urah pa se je u-kvarjala z drugim delom, da bi mogla Petrčku dati, kar mu je bilo potrebno. Po prihodu v Kranj je Petrček začel hoditi v šolo. Nekoliko težko mu je bilo s slovenščino, ker je prej govoril nemško in le delno poljsko. Kmalu pa je obvladal tudi slovenščino in postal najboljši v razredu, Ana Grunina sedaj ni bila več Petrčkova «teta», pač pa že «mati» in njen odnos do Petrčka je bil zares materinski. Kljub temu pa Ana otroku ni prikrivala, da ni njegova mati, pač pa mu je govorila o njegovih nesrečnih starših in o grozotah vojne nasploh. Tudi ostala njena vzgoja je temeljila na naprednih načelih. Peter je bil v šoli priden in dokončal je tudi dvoletno strokovno šolo. Učil se je še klavirja, v šoli pa pel v šolskem zboru in «mati» Ana mu je preskrbela tudi profesorja za nemščino, kajti «Ne glede na nacizem in vojno je nemščina jezik tvojih staršev. Moraš se je učiti, morda se bodo oglasili tvoji sorodniki iz Nemčije,# mu je govorila. Nekega dne je po radiu slišala obvestilo Rdečega križa, da iščejo Hermanna Wolfa, ki je bil z neko žensko v Rawens-brueeku. To je takoj povedala Petru, ki ga novica ni navdušila. Kljub temu je Ana stopila v stik s Hermannovim stricem v Ameriki in teto v West-faliji. Pisal jima je tudi Peter, sedaj že spet kot Hermann, toda brez navdušenja. Nekega pomladnega dne leta 1955 sta v Kranj prispela Hermannova teta in njen mož ter neki odvetnik in dečka pregovorili, naj se vrne v Nemčijo. Jeseni istega leta je Ana s Petrom-Hermannom in njegovo teto odšla v Westfalijo, judovska organizacija v Botro-pu je organizirala lep sprejem in Ano proglasila za »svetel zgled plemenite žene-mate-re» Petrovi sorodniki so bili z Ano velikodušni. Ponudili so ji gostoljubje za šest mesecev, toda Ana se je vrnila domov, ker je vedela, da je tako bolje. Svojo vlogo je dokončala: otroka je rešila smrti, ga vzgojila in ga uspospbila za življenje. Nekaj časa je Hermann pogosto pisal, pozneje so pisma postajala bolj redka in v zadnjem pismu, ki ji ga je pisal leta 1956, jo a® vedno imenuje #mati», hkrati pa se opravičuje, da ima za pisanje malo časa. Pismo pa se končuje — z navadnimi pozdravi . . . eSaj nt on kriv, kriva je njegova okolica. To sem vide-I že takrat, ko sem odpotovala z njim. i ‘ mi žal truda, ki sem ga žrtvovala zanj, Bada pa bl vedela, ali je živ, zdrav in srečen. Vse, kar sem storila zanj, sem storila kot žena, kot — komunistka.* In vprav v tem je vzrok, zakaj se bivši Peter in sedanji Hermann ne javlja več. V Bo- tropu verjetno koga moti dejstvo, da je Ana Grunina vzgojila Petra-Hermannš v naprednem duhu in da mu je življenje v Sloveniji dalo socialistično vzgojo, zato je treba prekiniti vsako vezo s to deželo in tudi z bivšo «teto» in poznejšo «materjo» Ano Gru-nino, pa čeprav ga je s tveganjem lastnega življenja rešila smrti. za tragični korak samo zaradi tega, ker ga je to stanje skrajno potrlo. . Na sodisču, ki bi moralo zaslišati tudi ravnatelja srednje šole «John Marshall*, so prebrali tudi nekaj pisem profesorjev iste šole, v katerih odkrivajo do sedaj še neznane dogodke. Tako je kakih 20 dijakov in dijakinj prejšnji teden napadlo nekega profesorja in ga preteplo do krvi. Ko so jih zaprli za nekaj ur, so nekateri med njimi cinično izjavljali: «Namera- vali smo mu le zlomiti kakšno kost...» Tolpa «Ubijalskih tigrov* je pretepla nekega prometnega stražnika, ki je Služboval v okolici šole, ker je ozmerjal nekatere dijake, ki so nadlegovali mimoidoča dekleta. Neka druga skupina je pretepla nekega profesorja telovadbe samo zato, ker naj bi bil preveč zahteven. Končno je sodišče ukazalo aretirati dva dijaka te šole pod obtožbo, da sta kriva za umor Luisa Cuoma člana tolpe «Ubijalskih tigrov*, ker naj bi odkloni' izvršitev . njihovih ukazov. Ustrelili so ga kakih 200 metrov od šolskega poslopja prav pod lepakom, ki je najavljal gledališko predstavo po romanu Mikeya Spillanea »Ubil te bom*. Okolje, ki nam ga kažejo ti dogodki, skupno s samomorom ravnatelja Goldfar-ba, nas spominja na ameriški film »Seme nasilja*, ki se nam je ob gledanju morda zdel pretiran tudi za ameriške razmere. Toda zločinska dejavnost mladoletnikov ni le privilegij velemest. Na drugem koncu Amerike, v Nebraski, preiskujejo neki umor, in policija je odkrila še nadaljnjih pet umorov. Vse kaže enega in istega zločinca, namreč 19-letnega Charlesa Stakweatherja, ki mu je bržkone pomagala njegova prijateljica, 15-letna Carol Fugate. Tega mladeniča in njegove prijateljice pa do danes še niso našli, kljub temu da ju mrzlično iščejo že od preteklega ponedeljka, ko so našli Stakweat-herjevo mater, očima in polsestro mrtve v njihovem stanovanju v Lincolnu. Preteklo sredo so našli Stak-weatherjev avtomobil v bližini farme starega Augu-sta Mayerja, kakih 25 km južnovzhodno od Lincolna. Skupina policajev je s pomočjo tamkajšnjega prebivalstva obkolila hišo in zahtevala, da pridejo iz nje vsi, ki bi se v njej nahajali. Na ta poziv ni bilo nobenega odgovora. Preden so vdrli vanjo, so odvrgli še nekaj soizilnih bomb. Na podu v neki sobi je ležal stari Mayer, ki ga je podrl strel iz lovske puške. Zaman so iskali skoro e-no uro,- Starkweatherja pa niso našli. Kmalu nato je policija dobila obvestilo o nekem drugem zločinu. Poljedelec Everett Broening je sporočil, da je našel trupli dveh dečkov v neki jami kakšen kilometer od njegove farme. Ko je policija prišla na kraj zločina, so šerif Karnopp in njegovi ljudje ugotovili, da sta bila tudi 16-letni Carol King in 17-letni Robert Senšen ubita z istim orožjem, s katerim je bila pobita Stark-vveatherjeva družina in Me-yer, namreč z lovsko puško. Boje se, da utegnejo vsak čas odkriti še sedmo žrtev, namreč mladoletno Carol Fugate, ki je izginila istega dne, ko je Charles Stark-\veather postrelil mater, o-čima in polsestro. Kljub temu da proti njej formalno ni nobene obtožbe, velja ti- da je teh šest umorov delo ralica tudi zanjo. V zadnjih dneh Je življenj« italijanskih visokošoicev zelo razgibano, saj so le redke univerze, kjer ni kaj posebnega na dnevnem redu. Vzrokov za to nenavadno razgibanost je mnogo, kajti vsa italijanska vseučilišča so v zagati. V Milanu je ob otvoritvi letošnjega akademskega leta rektor govoril prazni dvorani, v Rimu so včeraj s hidranti razganjali viso-košolce, v Neaplju (kot kaze naša slika) pa je prišlo do pretepov. Problem pa ni tako eno-staven in terja temeljitejšo obdelavo Prvega lebruarja bo predsednik republike, Giovanni Gronchi, obiskal Sardinijo. V tej zvezi sta deželna uprava in prefektura objavili program sprejemov. Iz tega izhaja, da bo poglavar države na prefekturi v Cagliariju sprejel oblasti v naslednjem vrstnem redu: najprej nadškofa iz Cagliarija, nato sardinske parlamentarce, deželni odbor, deželne svetovalce itd. Spričo tega je senator E-milio Lussu naslovil odprto pismo na socialistično glasilo «Avanti!», v katerem odločno protestira proti takemu vrstnemu redu, češ da je že ministrski predsednik 26. decembra 1950 objavil službeno prednostno lestvico, v kateri ni mesta za predstavnike cerkvene oblasti, in da je zato povsem nesprejemljivo, da bi prvi pozdravil predsednika republike na njegovem obisku na Sardiniji predstavnik cerkve, ne pa od ljudstva izvo-ljcni predstavniki. Senator E-milio Lussu dodaja, da je to posledica zmešnjave med državo in cerkvijo, nedopustne zmešnjave, ki zadobiva vedno večji obseg. Spričo okoliščine, da je senator Lussu, najstarejši sardinski parlamentarec in senator, noče s svojo prisotnostjo na tem sprejemu potrditi takega, za demokratično in laično državo nepojmljivega stanja in se zaradi tega sprejema ne bo u-deležil. Ffiix Gaillard in zadeva s konjakom V Franciji se še ni pomiril hrup, ki ga je povzročila državna podpora baletu Francoi-se Saganove (podporo, ki so jo morali vrniti zaradi kampanje v tisku), ko je nenadno izbruhnila «zadeva s konjakoma. To pot gre za samega predsednika vlade. Felixa Gail-larda, ki je dovolil 600 milijonov frankov podpore gospodarsko šibkejšim proizvajalcem konjaka. Predsednik vlade more sicer navesti v opravičilo tega ukrepa, da se konjak v glavnem proizvaja za izvoz in da mora zaradi tega tudi ta gospodarska veja biti deležna državne podpore, nerodnost pa je v tem, da tudi predsednik vlade pripada družini, ki se peča s to gospodarsko dejavnostjo, in da je departma, ki ga on predstavlja v parlamentu, Charente. ena med najbolj pomembnimi deželami, ki proizvajajo ta sloviti francoski liker Zlati rogovi Atenore Patino — prarljično bogati kralj kositra — je dobil tožbo proti svoji bivši ženi princesi Mariji Kristini Burbonski in ji ne bo plačal 30 milijard frankov, ki jih je zahtevala. Patino je končno dosegel razporoko t’ tožbi, ki se je vlekla 15 let. Marija Kristina se je z njim poročila, ko je imela komaj 17 let. Po zakonski ločitvi ji je mož plačeval 200 milijonov frankov na leto, k temu pa je (vsaj v prvih letih) dodajal še po 200 milijonov frankov vsakokrat, ko ji je bil nezvest. 30 milijard frankov pa rrpu ne bo treba plačati, ker mu je na razpravi uspelo dokazati, da tudi njegova žena ni bila erotično brezposelna. FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI TURINSKI GASILEC - FILATELIST kandidat za «0dnehaš ali nadaljuješ» V ponedeljek so pričeli na vseh glavnih poštah v državi prodajati nove vrednote fran-kovne serije, ki so se izkazale za zelo potrebne zaradi nekaterih novih pristojbin. Ni pa izšla napovedana znamka o izsuševalnih delih na področju reke Flumendosa na Sardiniji. Sicer pa bi se njen izid ne smel preveč zakasniti. Istočasno napovedujejo, da bo — verjetno v bližnji prihodnosti izšla serija znamk, ki bodo posvečene deseti obletnici italijanske ustave. V vatikanskih poštnih krogih so izjavili, da bodo čim-prej dali v promet novi dve znamki za letalsko pošto in sicer za 500 in 1000 lir. Znamki, ki sta bili do sedaj v veljavi, sta pošli in verjetno bodo v kratkem izdali drugi dve znamki z enako vinjeto (kupolo cerkve sv. Petra v Rimu), a v spremenjenih barvah. Italijanska filatelistična revija «11 Collezionista-Italia Fi-latelica# je napovedala tretji referendum med svojimi bralci, da se izjavijo o najlepši i-talijanski znamki v preteklem letu. Ista revija je slične referendume priredila že v dveh preteklih letih in ti so imeli velik Uspeh. Seveda lahko izbirajo filatelisti samo med priložnostnimi znamkami. Med udeleženci bodo izžrebana bogata filatelistična darila. * * ip V Turinu živi neki gasilec, ki je vnet filatelist. Pripravljal se je, da bi o tej svoji strasti odgovarjal Ha znani televizijski oddaji «Odnepa.š ali. nadaljuješ# in nekateri turin-ski časopisi so objavili tudi njegovo ime. Ni bil še sprejet, a nanj so ppstali pozorni v inozemstvu. Iz Moskve so mu poslali s tamkajšnje radijske postaje vprašalno polo, ki se je nanašala na številne sovjetske znamke. Po nekaj dneh je naš gasilec — Mario Balocco — napisal vse odgovore in jih poslal v Moskvo, Odgovori so bili pravilni in moskovski radio ga je nagradil z dvema albumoma znamk, ki prikazujejo značilnosti prestolnice Sovjetske zveze. * * * V Združenih državah Ameri- ke je navada, da razna društva in organizacije, ki imajo tako državno kot lokalno važnost, predlagajo poštnemu ministrstvu, naj se jih spomni z izdajo ene znamke ob priliki raznih obletnic. V preteklosti se je to tudi večkrat zgodilo. Lani pa je bil sestavljen poseben filatelistični odbor, ki si je zadal nalogo izdelati nov pravilnik, po katerem bodo v prihodnosti izdajali spominske znamke. Nove točke pravilnika so naslednje: nobena živeča oseba ne bo upodobljena na znamkah ZDA; noben a-meriški državljan ne bo upodobljen na znamki, preden ne preteče 25 let od njegove smrti; sphminske znamke na čast raznim osebnostim naj se izdajo po možnosti ob obletnicah rojstva in ne smrti; priložnostne znamke bodo izdane samo ob priliki prireditev, ki bodo imele vsedržavni značaj; spominske znamke se bodo izdajale le ob prilikah petdesetletnic, stoletnic, stopetde-setletnic itd.; ne bo izdano dovoljenje za počastitev verskih in političnih organizacij, trgovskih podjetij in posameznih izdelkov. Poleg teh glavnih točk je v novem pravilniku tudi rečeno, da bodo morale prošnje dospeti najmanj 18 mesecev pred nameravanim izidom znamke. M.V. iiifimiiiiiiutiutiHimiiHiMiiimmiiiHiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiimmtiHiiiiiiiniimiiiiiHiiiiinu,,!,!, eVsak dober polarni raziskovalec ve, kuj potrebujejo psi v ledeni puščavi...» ... Gorlsko-beneski dnevnik Interpelacija pokrajinskih svetovalcev Tudi kolonske hiše so potrebne popravila Pokrajinska uprava naj zahteva spoštovanje zakona o higieni in zdravstvu Ob veliki udeležbi vaščanov Pokrajinski svetovalci tov. Miladm Černe, Silvino Polet-to, Fulvio Bergomas in Maria Selič so poslali pokrajinskemu odboru v Gorici sledečo interpelacijo: »Pod vodstvom pokrajinske in kupila z bankovci po 5.000 lir za 300 lir blaga. Ko sta dobila ostanek denarja, sta te naenkrat «spomnila», da lma-to po žepih preveč drobiža. Zahtevala sta nazaj bankovec od 5.000 lir ter ponudila po- uprave v Gorici so bili v zad- leg denarja, ki sta ga dobila njih letih razpisani številni nagradni natečaji za zboljšanja hlevov in kmečkih poslopij. Do teh natečajev je pri-*lo z namenom, da se zboljšajo zdravstvene razmere v kmečkih hišah in živinoreja. Vendar morajo podpisani vetovalci ugotoviti, da ob-: taja v številnih kolonskih družinah naše pokrajine nezadovoljstvo zaradi zanemarjenega stanja, v katerem so kmečka poslopja, ki so last zemljiških posestnikov. Take razmere so posebno hude v obmejnih občinah Steverjan, kjer imata zemljo Tacco in Teufenbach, v Dolenjah (Ca-temario di Quadri in Siecar-di), v Krminu (Del Mestri-Waiz) in na Attemsovem posestvu v Gorici. Tudi te razmere so eden izmed vzrokov revščine, v kateri živijo koloni in zaradi katere zapuščajo zemljo. Podpisani svetovalci so prepričani, da bi morala pokrajinska uprava v soglasju s prefekturo in zainteresiranimi župani napraviti vse, da bi se spoštovala tista določila enotnega besedila zakona o higieni in zdravstvu, ki se nanašajo na bivanje v kolonskih hišah. Obenem pripominjajo, da je bila že leta 1952 izražena želja po rešitvi tega vprašanja ter zato ponovno predlagajo naj pokrajinski svet razpravlja o tem vprašanju. .—«»—— Razdelili bdo 8.500 davčnih obrazcev Prve dni februarja bo urad za neposredne davke v Ul. Vittorio Veneto pričel razdeljevati obrazce za prijavo dohodkov. na podlagi katerega bo odmerjen davek. Prijava se mora oddati do 31. marca. Letošnji obrazci bodo različni od lanskih. Njihova posebnost bo v tem. da bodo tiskani za tri vrste davkoplačevalcev: za fizične osebe, za podjetja, ki niso obdavčena na podlagi ob računa in za podjetja, ki so obdavčena na podlagi obračuna. Urad v Ul. Vittorio Veneto bo razdelil okoli 8.500 obrazcev za davkoplačevalce iz Gorice, Sovodenj in Steverjan a Nenadna slabost jug. državljanke Ko se je včeraj popoldne ob 15.45 vračala domov v Jugoslavijo 51-letna Justina Bo-r iz Kromberga, ji je v Ul. E iserna postalo slabo in bliž. nji ljudje so takoj poklicali Zeleni križ, da je žensko odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji nudili potrebno pomoč. Štandrešci se niso pustili! Dva nepridiprava sta upala, da bosta v Standrežu na lah ko zaslužila. V sredo sta obiskala nekaj trgovin, kjer sta l porabila zvijačo, da bi ogoljufala trgovce tako rekoč z njihovim iastnim pristankom. Kakor bomo videli, pa sta zgrešila kraj, kajti tam, kjer »o ljudje navajeni delati, ni mesta za goljufe. Obiskala sta nekaj trgov.''. od trgovca, še 5.000 lir drobiža za bankovec od 10.000 lir. Ponekod se trgovcem ni dalo, da bi počeli take čarovnije, drugje pa so bili Vljudnejši, m... so padli v past. O tem je bi'a pravočasno obveščena krim' nalna policija, ki je nepridiprava dohitela v Ronkah. Pri njima je našla vsakovrstne jestvine, ki sta jih nakupili s slabim namenom. Zadnja pot Cijana na domače pokopališče 0 tragičnem dogodku, ki je javnost tako prizadel, vodijo preiskavo bellunski orožniki Včeraj popoldne je veliko število Sovodenjcev, Pečanov in Gabrcev pospremilo na zadnji poti 28-letnega Franca Cijana iz Sovodenj, ki je v nedeljo izdihnil v bližini Bellu-na, daleč proč od svojih domačih. Njegovo truplo so s furgonom pripeljali iz Belluna v sredo ob 23.30 na njegov dom. Žalostni dogodek je še vedno poln nepojasnjenih temnih kotičkov. Kakor so sporočali orožniki iz Belluna, je Cijano-vo truplo našel ribič pri potoku v kakšnih 40 metrov globoko pod prepadom. Nekaj ga je bilo v vodi, nekaj pa na suhem. Pri njem so našli, kakor smo že omenili, nekaj denarja in potrdilo o plačani glo. bi nekje pri Villi Vicentim, ker ni imel dovolj varnih za- IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllinilllltllllllllflltlllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIV Izpred goriške okrajne sodnije Amorese se je moral zagovarjati za dve tatvini Kradel je v baru «Sergio» in hotel okrasli celo prijatelja Včeraj je bil za številno občinstvo, ki je napolnilo dvoranico goriške okrajne sodnije, najbolj zanimiva pojava 27-letni Romano Amorese iz Ul. I. Brassi 32, proti kateremu sta bili vloženi kar dve obtožbi. Najprej ga je okrajni sodnik dr. Fabiani zaslišal skupno z 29-letnim Giovan-nijem Altinerjem iz Gorice. Mladeniča sta bila obtožena tatvine na škodo lastnika bara »Sergio« na Kornu, kateremu sta odnesla večjo steklenico vermuta in steklenico spume, ter ga tako oškodovala za 900 lir. Tatvino je 30. septembra zvečer opazil eden izmed bar. skih klientov L. Arnosti, ki se mu je zdelo Amoresejevo obnašanje v lokalu dokaj sumljivo. Opozoril je nanj lastnika Sergia Di Bona in skupno sta pohitela za mladeničema, ki sta jo popihala iz lokala, upajoč, da ju ni nihče opazil. Amorese je skrival steklenici pod suknjičem in ko ga je Di Bon ustavil, mu seveda ni preostalo drugega, ka_ kor, da tatvino prizna. Izgovoril se je, da je hotel s pijačo pogostiti svoje prijatelje, ki so ga pričakovali na domu. Altiner se je seveda delal nevednega in tudi včeraj na procesu je zanikal, da bi kar koli vedel o tatvini. Sodnik pa ni bil tega mnenja, oba obtoženca je priznal za kriva in obsodil Amoreseja na 46 dni zapora in globo 2.500 lir ter Altinerja na 40 dni in 1.400 lir globe. Druga obtožba proti Romanu Amorese je bila iste vsebine; šlo je zopet za tatvino in sicer tokrat za zapestno uro v vrednosti 50.000 lir. Tatvino je prijavil goriški po. liciji Giorgio Bertolissi iz Ul. Formica 2. Iz njegove izjave, ki jo je sodnik tudi prečital, je bil Bertolissi okraden 15. novembra lanskega leta v lokalu «Aurora» v Ul. Carduc-ci. Bertolissi je bil v družbi nekega prijatelja, pila sta pivo, ker pa se je Bertolissiju poln kozarec zvrnil in se je pivo razlilo tudi po njegovem rokavu, je mladenič snel zapestno vuro, da bi si obrisal roko. Takrat naj bi stopil do njega .Amorese, s katerim je bil v prijateljstvu in mu vzel uro rekoč: «Ne boj se, saj ti je ne bom u-kradel, ampak samo pokazal prijatelju«. To je tudi storil, toda kljub vsem zahtevam lastnika, ure ni več vrnil. Tudi ko ga je Bertolissi obiskal na domu, se mu je prijazno smehljal in dejal, da bo že vrnil izposojeni predmet. Bertolissi se je seveda naveličal vsega tega in Amoreseja prijavil policiji. Ta ga je zaslišala in tu smo izvedeli povsem nekaj nasprotnega Ber-tolissijevim trditvam. Amorese je na policiji in vseskozi trdil, da mu je uro lastnoročno izročil Bertolissi s prošnjo, naj jo zastavi v gori-ški zastavljalnici, ali pa proda za nekaj tisočakov, ker je povsem brez denarja. Kot dober prijatelj mu je Amorese tudi naredil to uslugo in uro izročil Luigiju Paloettiju, ki je vse to na policiji tudi potrdil. - Vsa zadeva je bila jasna še pred procesom; Amoreseju bi seveda vseeno sodili, toda Bertolissi ni pravočasno vložil tožbe in tako je sodnik Amoreseja oprostil. ■Is * * Včeraj je bil na sodniji dan tatov. Tudi tretji obtoženec 21-letni Giuseppe Grassi iz Ul. S. Michele 93 je bil obtožen, da je 21. januarja letos ukradel motocikel znamke «Quick-h», pa mu tatvina zaradi hitrega posega policije m povsem uspela. Grassi se je ob 2. uri po-polnoči vrtel okoli bara «A-quilea» v Ul. Aquilea 12. Čakal je ugodnega trenutka, da bo na ulici čim manj ljudi, ker bo edino takrat lahko dvignil motorno kolo Gian-franca Burtunija, lastnika o-menjenega bara. Grassi je bil verjetno poučen, da pušča Burtoni svoje vozilo pred lokalom nezaklenjeno in zato ga je v ugodnem trenutku odpeljal. Toda mladenič ni Imel sreče; ni prišel niti do sanatorija sv. Justa, ko je i-mel za petami dva agenta javne varnosti, ki sta bila v 6lužbi pri železniškem mostu in sta opazila sumljivo obnašanje moškega, ki se je približal baru in si dalj časa o-gledoval motocikel, ki je bil naslonjen na zid. Mladi tat je priznal krivično dejanje in izjavil, da je bil to prisiljen storiti zaradi slabega gmotnega položaja, v katerem se je znašel in je nujno potre, boval vozilo, da bi se odpeljal v Ferraro, kjer ima sorodnike, ki bi bili pripravljeni mu pomagati. Sodnik dr. Fabiani je upošteval izjave mladeniča, ki je tudi težji invalid in ga pogojno ter brez vpisa v kazenski list obsodil na 4. mesece zapora in globo 4.000 lir. VJR *7 Pred svetovnim prvenstvom v alpskih disciplinah vor. Poleg tega je imel tudi nekaj fotografij nekega dekleta iz Koroške, s katero se je spoznal pred dvema letoma na Višarjah, kjer je bil na izletu z motociklom. Govoreč o vzrokih njegovega odhoda z doma, so ljudje vedno bolj prepričani, da je bi' mladenič namenjen na Koroško k svoji zaročenki. Najbrž pa je zgrešil pot m se peljal proti zahodu namesto proti severu. Bellunski orožniki, ki skušajo dognati, kako je prišlo do tragične smrti sovodenjskega mladeniča, so si obdržali njegovo fotografijo in pa čevlje, da bi jim služili za pomoč pri ugotavljanju morebitnih odtisov na poti v globel, kajti mogoče je, da je vanjo padel mogoče pa da je prišel tja proti lastni volji. Včerajšnji pogreb je bil najboljši dokaz, kolikšno spoštovanje in priljubljenosti je pokojni Franc užival med svojimi vaščani. Njegovo krsto so obsuli z behmi venci, na njegovi poti so potočili marsikatero grenko solzo, kajti z njim je sla v grob tudi mladost, ki je toliko obetala. Vsi se ga spominjajo kot dobrega pevca, ki se je pridno udejstvoval v pevskem zboru. Domači pevci so mu zapeli žalostinke pri hiši žalosti in pri odprtem grobu. Naj mu bo lahka domača gruda. Vaščani in naše uredništvo izrekajo prizadeli družini iskreno sožalje. Snežne razmere na Goriškem Na Lokvah je 55 cm pršiča, Livku 60 in v Kobaridu 50. Povsod je odlična smuka. V nedeljo bo prišel na Lokve av tobus smučarjev iz Trsta. Tja se odpravljajo tudi Goričar.;. «>'_ S traktorja se je prevrnil V sredo, nekaj minut po polnoči, so klicali goriški Zeleni križ v Moraro, kjer se je ponesrečil 21-letni Silvano Maori iz Krmina, Ul. Monte 31. Mauri se je vračal s traktorjem domov, ko se je iz neznanih vzrokov v Moraru prevrnil z vozilom vred. Obležal je na cesti, kjer so mu bližnji nudili prvo pomoč. V bolnišnici Brigata Pavia, kamo. ga je odpeljal ZK so mu ugotovili več poškodb po telesu, zlom levega kolena in tudi verjeten zlom desnega. Nezgoda Vrhovca v Gorici Ob 9.40 so pripeljali z ZK v bolnišnico Brigata Pavia 22-letnega delavca Sergija To. rošiča iz Vrha 24. Mladenič je imel prerez na čelu. Izjavil je, da se je ponesrečil pri popravilu nekega okna v novi stavbi na Korzu Italia. rr TEMPERATURA VČERAJ Včeraj je bilo v Gorici najbolj mrzlo ob 7. uri zjutraj, ko so na letališču zabeležiti —7,6 stopinj C, najvišja temperatura pa je bila 11,2 ob 14. uri popoldne. DEZIJRNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku 14, tel. 29-72. «»------ - KINO - CORSO. 17.00: «Toipa ange- lov«, C. Gable, Y. De Carlo, v technicolorju. VERDI. 17.00: »Trikrat žen- ske«, S. Koščina. VITTORIA. 17.15: »Devica iz Cheronese«, B. Lee, M. Gi-rotti. Cinemascope. CENTRALE. 17.15: »Imenovala se je črnoglavka«, I. Gal-ter, G. Becchi, v cinemasco-pu. MODERNO. 17.00: »Atomsko vohunstvo«. 700 alpskih smučarjev pripravljenih za start v iz 23 držav Badgasteinu Ves potek prvenstva bodo prenašali po televiziji ■ Toni Soiler ni več absolutni favorit - Carla Marchelli spet v formi BADGA9TEIN. 30. — Organizacijske priprave za svetovno smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah, ki bo v Badgasteinu v Avstriji od 2. do 9. februarja, so praktično že zaključene. Pod vodstvom predsednika organizacijskega odbora Friedla Wo)ganga je pri urejanju smučišč, bivališč za okrog 700 tekmovalcev, prostorov za sprejem 15.000 predvidenih gledalcev in drugih naprav, sodelovalo 500 pripadnikov avstrijske vojske, šolska mladina in veliko število prostovoljcev ter tehničnih strokovnjakov. Urediti so morali šest tekmovalnih in rezervnih prog za prav toliko disciplin, ki so na programu in sicer za slalom, veleslalom in smuk za ženske in moške. To delo je bilo opravljeno pod strokovnim vodstvom, ker je uspeh tekmovanja v največji meri odvisen ravno od kvalitete prog. Vojaki in šolarji so vsak dan polivali trase z vodo, da so čez noč zamrznile, nato pa so preko dneva nanosili nanje svežega snega, ga steptali in zvečer ponovno zalili. Ta postopek so ponavljali tako dolgo, dokler niso bile vse proge, ki sta jih trasirala Italijan Otto Menardi in Avstrijec Pe-pi Salvenmoser, ki je sicer trener znane kanadske prvakinje Lucille Wheeler, v perfektnem stanju in dovolj hitre. Ce pa bi medtem zapadel nov sneg. so vedno pripravljene ekipe, da ga takoj odstranijo. K ostalim običajnim napravam za potek tekmovanja, se je tokrat morala seveda pridružiti ie ena, kot posledica tehničnega napredka. Specialisti avstrijske televizijske službe so morali namreč na vrhu nekega griča postaviti začasni televizijski stolp za televizijske prenose, ki bodo okrog 10 milijonom televizijskih naročnikov iz šestih evropskih držav vsak dan posredovali potek tekmovanja V vseh disciplinah. Kot smo poročali, so v Badgasteinu že zbrani tekmovalci iz 23 evropskih držav, ki so svoj predčasni prihod izkoristili za treniranje in proučevanje prog. Najštevilnejši so seveda Avstrijci, ki veljajo tudi za naj večje favorite v vseh disciplinah. Glavna pozornost avstrijske smučarske javnosti pa je posvečena Toniju Railerju. ki je prispel v Badgastein naravnost s premiere svojega prvega filma «KoS neba«, v katerem igra revnega mehanika, ki se poroči z bogato dedinjo. Nosilec treh zlatih kolajn iz 1. 1956 je že potrdil, da je v odlični formi, vendar pa avstrijske eksperte nemalo za-skrfclja dejstvo, da Sailer letos vse preveč pada med svojimi drznimi spusti, kar se mu pred dvema letoma skoraj n koli ni pripetilo. Mnogi zato nz verujejo, da bi mogel letos ponoviti svoj triumf iz Cortine, tembolj, ker bo imel opraviti z nasprotniki kot so Anderl Molterer, kateremu pravijo v Avstriji tudi «Beli blisk«, Amerikanec Bud Wer-ner, Japonec Igaya in drugi, ki so v zadnjih letih močno , napredovali in že nekajkrat j prekinili serije avstrijskih u-spehov. Doslej so tekmovalci trenirali predvsem za slalom, ki je prvi na programu in za ka- 4. Nemčija II. (Scnoelle) 2' 25”53; 5. Švica I. 2'25”72; 6. ZDA II. 2’27”43; 7. Švedska I. 2’28”68; 8. Italija II. jZardini) 2’29”01, itd. ATLETIKA Zopet odličen čas Elliota na 1 miljo i MELBOURNE, 30. — 19-letnj Avstralec Herb Elliot je danes ponoči v «01ympic Parku« v Melbournu pretekel 1 miljo v času 3’58”7, ki je za 7/10 sekunde boljši od priznanega svetovnega rekorda, ki ga ima terega je bil danes izžreban startni vrstni red. Seveda so bili posebno favoriti pri treniranju zelo previdni, kar pa ne velja za sovjetske tekmovalce, katerih moč ni toliko v tehniki kot v drznosti, katere predčasna žrtev je bil tudi njihov najboljši specialist za slalom Viktor Talia-nov, ki si je pred dvema dve-voma zlomil nogo v gležnju. Poleg njega sta se že »izločila« zaradi poškodb tudi Len-nart Foytmeier in znana A-meričanka Nonie Foley. ki je v postelji z influenco. Včeraj in danes je na progi za smuk trenirala tudi ita-lijanka Carla Marchelli, čeprav ima poškodovano nogo še vedno obvezano. Vozila je seveda z zmanjšano hitrostjo, kljub temu pa je bilo videti, da jo noga prav nič ne ovira in da se naglo vrača v svojo standardno formo. Trener italijanske ekipe Roberto Lace-delli je izrazil svoje zaupanje vanjo, pravtako pa je zelo optimističen tudi glede Vere Schenone, za katero trdi. da je med vsemi italijanskimi tekmovalkami najbolj v formi. Trening 4-sedežnih bobov Bob Italija I. (Monti) dosegel nov rekord GARMISC.H PARTENKIR-CHEN, 30. — Danes dopoldne in popoldne so se nadaljevale poskusne' vožnje štirisedežnin bobov za svetovno prvenstvo, ki bo v soboto in v nedeljo. Tekmovalci so zaradi ugodnih vremenskih razmer kar šestkrat vozili bolje od starega rekorda proge, najboljši čas pa je postavil bob Italija I. (Monti) z 1T1"62. Dejstvo, da je kar pet ekip prišlo na cilj v isti sekundi obeta zelo ostre borbe v štirih finalnih vožnjah za kvalifikacijo. Današnji vrstni red: 1. Italija I. (Monti) 2’25”9; 2. Švica II. (Angst) 2’25”4t; 3. Nemčija I. (Roesch) 2’25”49; HimillllllimllllllllimillllllllllllllllllHHIIIIHHMIimHUMHinMUlHnMIlllltlHMMniniHniHM* Na stadionu pri Sv. Soboti za-prvenstvo rezerv Triestina B slaba igra Merkuza, Rocco in Freschi najboljši med domačimi lija lani dosegel Anglež Derek Ibbotson v White City s 3’57”2, ki pa še ni bil priznan kot svetovni rekord. Za Elliotom se je uvrstil s časom 3’59" 24-1 etni Mer Lincoln, Oba atleta sta sicer nameravala izboljšati tudi Ibbot-sonov rezultat, a ju je pri tem oviral veter. Elliot je v zadnjih petih dneh že dvakrat pretekel 1 miljo v času izpod 4’. Kar je doslej uspelo le osemnajstim atletom na svetu. 4 goli Triestine proti Sant Anni Prvo moštvo Triestine je b melo včeraj popoldne oDičajno četrtkovo trening tekmo prou moštvu Sa-nfAnne, ki je nasto* pilo pojačeno z Bandinijem V vratih in Clautom v obranžbn Trening (prvi polčas je trajal 40’, drugi pa 45’) se je končal z rezultatom 4:0 za Trie* stino. Gole so dosegli Renosto in Ma-zzero v prvem polčasu ter Čepar m Milani v drugem polčasu. V moštvu Triestine je prisl* do izraza dobra vigranost napadalnega tria Mazzero-Milam* Petris in odlična forma Var-gliena, zanesljiv pa je bil tuui Bellom v obrambi. Po 20 minutah igre je zapustil igrišče Szoke, ki še vedno čuti bolečine zaradi trčenja z Ver-nazzo preteklo nedeljo, vendar pa je skoraj gotovo, da bo * nedeljo lahko igral proti Ca tanii. V drugem polčasu je zapu* stil igrišče tudi Renosto zaradi bolečin v stegnu. Zamenja' ga je Čepar, ki je kmalu P° vstopu v igro dosegel gol. Glede postave, s katero b« Triestina nastopila v nedeljo proti Catanii, se trener OH* ' odločil, verjetno MOSKVA, 30. — Radio Moskva je sporočil, da je sovjetska atletinja Gallna Bystrova postavila nov svetovni rekord njegov rojak John Landy s i na 80 m z ovirami za ženske. vieri se m časom 3’59”4. Najboljši čas na v zaprtih prostorih. Progo je pa je, da bo enaka kot prejs-svetu na tej progi pa je ju-1 pretekla v času 10”9. I njo nedeljo. m ................................................ Državno prvenstvo v nordijskih disciplinah Bellone prvakinja na 10 km pred Romaninovo in Platterjevo Med mladinkami je zmagala Luigma Stefani COLLE 1SARCO, 30. — Italijansko državno prvenstvo v nordijskih disciplinah se je danes nadaljevalo s tekom za ženske. Članice so tekmovale na 10 km dolgi progi, mladinke pa na b km. Kot je bilo pričakovati, se je med članicami uveljaviUt Elizabetta Bellone, ki je po plasmajih v Grindevvaldu in v S. Martino di Castrozza nedvomno najboljša italijanska tekmovalka v dolgih tekih. Najmočnejšo konkurentko je imela v Romaninovi, ki si je v prvih kilometrih priborila celo nekaj prednosti, katero pa je postopno izgubljala na V nedeljo 2. februarja gostuje v Prosvetni dvo. rani v Gorici moški pevski zbor »BOJAN« iz Dornberga. Pevovodja prof. Cene Matičič Na sporedu vokalnega koncerta so umetne .n domače pesmi. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Asco-li in v kavarni Bratuš. Vstopnina: sedeži po 250 in 150 lir, stojišča 100 lir. Nogometno srečanje med Triestino B in Parmo B za prvenstvo rezerv, ki je bilo včeraj na stadionu pri Sv. Soboti, se je zaključilo z rezultatom 0:0, ki daje pravo sliko tega, kar sta obe enajsterici nudili v 90 minutah igre. V tehničnem pogledu sta bili moštvi bolj ali mar.j enakovredni, toda gostje so bili bolj borbeni. Svojo igro so gradili na predložkih, s katerimi je čvrsta krilska vrsta pogosto zaposlovala napadalce, ki pa so bili pred vrati pravtako neučinkoviti kot domačini. Razen tega je domači napad igral tudi vse preveč na kratke predložke v razmeroma ozkem pasu po sredini igrišča in m upošteval sedaj že klasičnega jaravila. da so napadalne akcije učinkovite samo, če so speljane prek'' hitrih kril. Obramba gostov je zaradi tega seveda s precejšnjo lahkoto zadrževala napade domačih tudi v razdobju njihovega največjega pritiska. V ostalem pa sta pri Triestini najbolj ugajala zveza Freschi in stransk’ krilec Rocco. Dobra sta bila tudi Costelli ;n posebno Merkuza, ki je povsem onemogočil najboljšega napadaleg Parme Mazzonija izredno .slab pa je bil elemente. Pri gostih sta se poleg že omenjenega Mazzonija in cen-terhalfa Darnija odlikovala še Ghinelli in Marmiroli. toda le na trenutke. Nekaj kronike. V 10’ je vratar gostov Cernuschi lepo ubra- nil oster Brachov strel z roba kazenskega prostora, 5’ kasneje pa je v protinapadu desno krilo Parme Furio streljal samo malo čez prečko. Gostje so imeli v tem razdobju znatno terensko premoč do konca polčasa in le v 45’ je uspelo domačim izvesti hitri protinapad, ki se je zaključil z nenadnim prizemnim strelom Freschija, katerega pa je vratar Cernuschi prestregel z lepo parado. V drugem polčasu je pomožni trener Triestine Enani zamenjal levo krilo Pierija z Fa-briccijem, v moštvu Parme pa je Funo prepustil mesto staremu a se vedno dobremu Vicpaleku. Sedaj je prevzela pobudo Triestina in Parma, ki se je zaprla v obrambo, je samo od časa do časa poskušala napadati z Vicpalekom, Mazzonijem in Ghinellijem. Kljub temu pa je prav Parma imela okrog dvajsete minute naj lepšo priložnost za dosego gola, ko je Rumich le z največjo težavo zaustavil Vie-palekov strel s kakih 11 metrov. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: vzpetini, tako da je njen zaostanek 3 km pred ciljem znašal skoraj 3’. V izrednem fi-nišu je potem Romaninova nadoknadila velik del svojega zaostanka m Bellone je privozila na cilj sicer sveža, toda ie z nekaj sekundami naskoka. Od mlajših tekmovalk se je najlepše uveljavila Platter-jeva s tretjim mestom. Vrstni red; 1. ELIZABETTA BELLONE 43’35”2; 2. Romanin 43’59”2; 3. Platter 44’29’’2; 4. Bottero 44’48”; 5. Tosello 45’23”6; 6. Bottero 47’03”1; 7. Vuerieh 47’ 27”3; 8. Caola 48’01”2; 9. Spa--zadeschi 51’24”1; 10. Di Be lco 51’43”6. Med jumorkami je prevladovala Luigma Stefani iz A-siaga, ki je prehitela svoji konkurentki Gaio in Mennis z.: več kot eno minuto. Uspeh mlade Stefani je tembolj pomemben, ker je bila proga izredno težka Vrstn4 ved: 1. LUIGINA STEFANI 20’ in 49"9; 2. Gaio 21’50”3; 3. Mennis 21’55”8; 4. Reboulas 22’03’’5; 5. Barrel 22’39”8; 6 Samassa 22’44”J: 7. Tazzioli 23’12”8; 8. Lanti 23’22’4; 9. Poj-la 23’38’’8; 10. Pomarč 23’59”6. TENIS Avstralski tenisarji v Evropo in Ameriko MELBOURNE, 30. — Avstralska teniška zveza je določila 6 igralcev, ki bodo odšli na 5-mesečno turnejo po Evropi m Ameriki in ki se bodo med drugimi udeležili tudi prvenstva v Wimbledonu in v Forest Hillsu. Ti igralci so: Mal Anderson, Ashley Cooper, Roy Emerson. Rod Laver in Robert Mark. Iz Avstralije bodo odpotovali maja. Mer-vyn Rose bo medtem na privatni turneji, verjetno pa ie da bo v Wimbledonu nastopu v igrah dvojic skupaj z Andersonom. Cherif el Far, Abu Serie. Y drugem polčasu so Dali; Sciaghbi m Sciarli zamenjali Yekena, Aila in Cherifa e* Fara. Tekma se je sicer končal« z zmago vojaške reprezentance z rezultatom 5:2, vendar pa njena igra ni bila tolik® boljša kot bi se moglo sklepati iz rezultata. V začetku drugega polčasa je bil sparing-partner celo v veliki premoči. Napad vojaške reprezentance je zaigra' dobro le na trenutke, obramba pa je pokazal* mnogo vrzeli. Gole za reprezentanco so dosegli: Hamdy i® Abu Serie v prvem polčasu in Hamdy, Dizwy in Sciarli v drugem polčasu. BOKS Kdo bo novi prvak Akins, Logart, Martinez? NEW YORK, 30. — Svetovni boksarski odbor je izbral kot kandidate za naslov, svetovnega prvaka srednjelahke kategorije, ki je trenutm® prost, Virgila Akinsa (MissoU-ri), Isaaca Logarta (Kuba) ^ Vincea Martineza (New Jer” sey). Ker je Avstralec George Barnes odklonil sodelovanje ’ izločilnem turnirju, bo žrebanje za doiočitev nasprotnik®’ šele v ponedeljek. Preostal* kandidata Mehikanec Gaspa-Ortega in Gil iz Filadelfije «** bila že izločena. Naslov prvaka srednjelahke kategorije je prost od oktobr* lani, ko je Basilio osvojil Pr’ venstvo višje kategorije. —,»»----- Wat(‘rman - Barnes marca v Avstraliji NOGOMET Trening egiptovske vojaške reprezentance LONDON, 30. — Peter I KAIRO. 30. Egiptovska j vojaška nogometna reprezen-Triestina B: Rumich; Dud'-*tanca je imela danes, v okvi- ne, Costelli, Tulissi II., Mei-kuza, Rocco; Del Negro, Brach, Clemente, Freschi, Pieri (Fv bricci). Parma B: Cernuschi; Rai- mondi, Lui, Dondi, Darni, Gio-berto; Furio (Vicpalek) Fram-batti, Mazzoni, Marmiroli, Ghinelli. . ru priprav za povratno sreč;.-nje z italijansko vojaško reprezentanco ki bo 9. februarja v Neaplju, trening tekmo z reprezentanco kairskih e-najsloric. Vojaki so nastopili v naslednji postavi: Aly Bakr' Yeken, Zaki; Rifaat, Alaa, Raafat; Reza, Dizwy, Handi, terman, novopečeni evrop’ prvak srednjelahke Katego'"'| : se bo marca boril v Avstra'1', z Georgesom Barnesom. PV boj bo veljal za naslov PrV^ ka britanskega imperija-^^, eventualno zmago bi si g terman povečal možnosti * borbo za svetovno prvenstv ■ 30. Organi zatoF . . JjO boksarske prireditve, k' otr®', MILAN, ji v soboto v Milanu, so P° Ll li, da bo Vecchiato zamen' obolelega Garbellija v c'v°2l|-ju z Kubancem Orlandom b lueto. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO , Tiska Tiskarski zavod ZTT - “ t ----------------- I FITZROV MACLEAN h VOJNA g m BAL Neka) izbranih poglavij Tako se je končal odnos, ki je že od vsega početka emeljil na nesporazumu. Z lastno propagando in z lastno domišljijo smo Mihajloviča spremenili v nekaj, kar nikoli ni bil. Sedaj smo ga zavrgli, ker ni izpolnil pričakovanja. Slednjič smo sklenili, da zapustimo Mihajloviča. Tako je postal glavni smoter naše politike čimbolj okrepiti partizanske sile v Srbiji. Partizansko gibanje se je pričelo pravzaprav tu, toda po prvih krvavih porazih leta 1941 se je glavnina Titovih sil umaknila v Bosno in Črno goro, partizanske sile, ki so ostale v Srbiji, pa so prešle v ilegalnost. Vendar so se tudi dalje ogorčeno borile proti Nemcem in četnikom. Napadale so iznenada in naglo, postavljale zasede ter vznemirjale komunikacije na pravi gverilski načm. V glavnem pa niso delovale kot formirane enote, kot se je dogajalo v vseh ostalih predelih Jugoslavije. Srbski partizani so dobili prednost pri dodeljevanju pomoči in materiala, Tito pa ni imenoval za njihovega poveljnika nikogar drugega kot prav Kočo Popoviča, ki je bil tudi mbi Srb. Odpoklical sem Johna Hemniker-Majora iz osmega korpusa in ga poslal v Srbijo, da bi imeli tu zares sposobnega predstavnika. Semkaj se je spustil s padalom ob koncu maroa ali v pričetku aprila. Tedaj je že precej dobro govoril srbohrvatski. Razen tega je bil sam odličen borec ter izkušen politični opazovalec. Sam sem sklenil, da bom ob prvi priložnosti odpotoval v Srbijo. Položaj v Srbiji ni bil samo zanimiv zaradi strateške, temveč tudi zaradi politične pomembnosti. Menili smo, da so kmetje v glavnem zvesti monarhiji in da niso naklonjeni komunistom. Razmeroma precej šibak kolaboracionistični režim generala Nediča najbrž ni bil tako nepriljubljen, kot bi človek pričakoval. Razen tega je bil četniški vpliv še vedno močan. Partizanska moč je bila za nas precej časa prava neznanka. Za nas je bilo važno, da dosežemo tako povprečno podporo med ljudstvom, na katero se bodo partizani lahko naslonili v sicer prav nič ugodnih pogojih. Tako bomo lahko pripravili svoje vojaške načrte, prav tako pa tudi s precejšnjo natančnostjo predvideli povojni razvoj dogodkov v Jugoslaviji. To vprašanje je pričelo sedaj vse bolj privlačevati tiste, ki se jih je tikalo. Do tistega časa je bila britanska vlada naklonjena mnenju, da je treba smatrati skupino jugoslovanskih politikov, ki je leta 1941 prispela s kraljem Petrom v Anglijo, za prave predstavnike Jugoslovanskih narodov. Toda sedaj je postalo jasno, da je ta gospoda v letih, ki jih je preživela v pregnanstvu, izgubila stike z dogodki v domovini. Srbom se je posrečilo, da so uredili brezžično zvezo z generalom Mihajlovičem. Ta je, četudi odsoten, dobil celo položaj vojnega ministra v jugoslovanski kraljevski vladi. Na drugi strani so ti politiki gledali na partizansko gibanje kot na nekaj neprijetnega ta nepomembnega, kar je treba v skrajnem primeru obiti. Zato je odločitev (iz vojaških pobud), naj bi zavrnili Mihajloviča ter podprli Tita, povzročila političen problem. Predvsem je vzbudila najogorčenejše nasprotovanje jugoslovanske vlade in neposredne okolice kralja Petra, četudi se je sam kralj pozneje z njo strinjal. Prav tako je nastalo vprašanje, ali bo vojaško priznanje Tita spremljalo tudi politično vprašanje. Britanska vlada se je znašla pred zamotanim vprašanjem, Sedaj ni mogla več domnevati, da londonski Jugoslovani zares predstavljajo jugoslovanske narode in da se jim bo po vojni posrečilo vrniti se v Jugoslavijo ter nadaljevati tam, kjer so ob pričetku vojne končali. S tem, da smo prekinili odnose z Mihajlovičem, smo še bolj spodkopali veljavo takim domnevam. Na drugi strani je Tito vse bolj pričakoval od nas tudi določeno politično priznanje kot povračilo za usluge, ki jih je storil za zavezniško stvar. To smo mu tudi nekajkrat priznali. Svoje zahteve je tudi lahko podkrepil z ogromno upravno in politično organizacijo, ki jo je imel na razpolago po vsej deželi, ter s podporo ljudstva, o kateri mi nihče več dvomil. To so bila dejstva, ki jih nismo mogli zanikati. Na drugi strani smo jugoslovansko kraljevsko begunsko vlado priznali mi in drugi Združeni narodi kot zavezniško vlado ne glede na to, da je bila njena vloga pri jugoslovanskih dogodkih nepomembna. Nismo je mogli kar tako črtati z dnevnega reda. Prav tako nismo smeli pozabiti, da smo dejanski dolžniki kralju Petru zaradi sodelovanja pri dogodkih, ki so privedli Jugoslavijo v vojno na naši strani, in sicer v času, ko smo se čisto sami borili proti ogromni premoči. Oba bil* s« stranki sta enako vztrajno branili svoja stališča in sta kaj malo pripravljeni na sporazum. Glejte, tako brezno je bilo treba premostiti! Sicer sta nam konec vojne in osvoboditev Jugoslavije še vedno z£,e, nekam daleč, razen tega naj bi celotno vprašanje na Atlantske listine rešilo samo jugoslovansko ljudstvo. dogodki v deželi in tujini so se razvijali tako hitro, da ^ bistvu samo poslabšali položaj, če bi zares hoteli pogl®”® samemu problemu v oči. Zato smo najprej proučevali, diskretno tn brez uspetV mnenje obeh strank o tem, ali sploh kaj kaže na spor»'sUYj Nisem imel neposrednih poročil o pogajanjih v Londonu, , koder sta kralj Peter in njegova vlada odpotovala pred šest j