'N LETO XVII_Številka 11 1 novoles novoles v. 11. julija 1979 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA PLAN IN UKREPI ZA NJEGOVO IZVRŠITEV S TEM PLANOM IN UKREPI Sl V NAŠI TOZD POSTAVLJAMO NALOGE IN DOLŽNOSTI, S KATERIMI SE OBVEZUJEMO, DA BOMO V LETU 1979 USPEŠNO DOSEGLI TISTE CILJE, ZARADI KATERIH ZDRUŽUJEMO SVOJE DELO, TO JE, DA BOMO USPEŠNO ZADOVOLJENA-L / S l/OJE IN SKUPNE PO TREBE. I. CILJI PLANA IN UKREPOV Ko pristopamo k delu, si vedno postavljamo cilje, ki dajejo smisel našemu delu, obenem pa nam dajejo tudi pogum, da začeto delo vkljub težavam tudi končamo. Tudi v naši TOZD si za leto 1979 postavljamo cilje našega dela in sicer: povečanje dohodka ter iz njega izvirajoča povečanja sredstev za osebne dohodke, povečanje sredstev za skupno in splošno porabo ter povečanje sredstev za akumulacijo. 1. POVEČANJE DOHODKA: Povečanjedohodka je v samoupravni urejeni družbi temeljni cilj planov gospodarjenja. Iz dohodka se napajajo vsa tri področja družbene potrošnje: tako osebna, skupna in splošna kot tudi investicijsko razvojna potrošnja. Zato velja osnovno pravilo: povečanje dohodka omogoča boljše zadovoljevanje vseh potreb!. 2. POVEČANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE Osebni dohodki in skupna poraba so viri osebne potrošnje. Osebni dohodki nam omogočajo življenjski standard, to je, kolikor zaslužimo toliko imamo. Najmanj, kar moramo s svojim delom zagotoviti je, da zagotovimo rast sredstev za osebne dohodke v tej višini, kot rastejo življenjski stroški. S tem ustvarimo enak življenjski standard kot v preteklem letu. Vsi pa težimo za tem, da se naši življenjski pogoji zvišujejo, zato si postavljamo cilj povečanje sredstev za osebne dohodke. Več sredstev ustvarimo, višje osebne dohodke dosežemo vendar le z delom. 3. POVEČANJE SREDSTEV ZA SKUPNO IN SPLOŠNO POTROŠNJO Vzporedno z rastjo osebnih življenjskih pogojev skrbimo v naši družbi tudi za skupni in splošno družbeni razvoj, preko katerega zadovoljujemo skupne in splošne potrebe oz. naš skupni družbeni standard. S sredstvi za skupno porabo omogočamo preko samoupravnih interesnih skupnosti razvoj kulture, zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva, s sredstvi za splošno porabo pa omogočamo delovanje vsem ostarim ustanovam naše družbe. V letu 1979 bomo v ta namen omogočili povečanje sredstev za 10,3 %. Boljši družbeni standard je enako pomemben kot naš osebni, zato moramo vplivati tudi na njegovo rast in njegov program. 4. SREDSTVA ZA AKUMULACIJO Razvoj družbe in TOZD zahteva stalno širjenje materialnih osnov dela. Širimo jih tako, da neprestano vlagamo del sredstev za investicije. V naših samoupravnih sporazumih smo se obvezali, da bomo odrejali za akumulacijo več sredstev, če bo višji dohodek. V letu 1979 bomo povečali razporeditev sredstev za akumulacijo za 17,1 %. S tem ko izdvajamo sredstva za akumulacijo, si v bodoče zagotavljamo izboljšanje pogojev dela in večanje dohodka. Sredstva za akumulacijo omogočajo torej razvoj TOZD in družbe. Opomba: Na desni strani navedene številke in % pomenijo, za koliko povečujemo posamezna sredstva v letu 1979 v primerjavi z letom 1978. Na primer: če je pri dohodku + 25,2% pomeni, da načrtujemo za leto 1979 povečanje dohodka za toliko odstotkov. Ne pomeni pa to naprimer, da načrtujemo povečanje osebnih dohodkov za 17,4 % po delavcu, ampak načrtujemo tolikšno povečanje le skupne mase za osebne dohodke. r L II. POGOJI GOSPODARJENJA V LETU 1979 J Ko stopamo v novo poslovno leto, moramo upoštevati pogoje, v katerih bomo gospodarili. Ti pogoji so predvsem: kapacitete (prostorske in stroje), s katerimi razpolagamo, tržno povpraševanje in popraševanju ustrezna izbira proizvodnega programa ter gibanje cen na tržišču. 1. ZMOGLJIVOSTI Za leto 1979 ne načrtujemo povečanja niti prostorskih niti večjih strojnih zmogljivosti. Tako bomo načrtovani obseg proizvodnega programa uresničevali v enakih pogojih kot v preteklem letu. Ugotavljamo pa, da so ostoječe zmogljivosti bistveno premajhne glede na potrebe pri uresničevanju proizvodnega načrta, saj bi morale samo prostorske zmogljivosti povečati iz sedanjih 10.000 m2 na 25.000 m2. Povsem pa bomo preuredili turnirsko prešo z nanašalcem lepila. 2. TRŽNO POVPRAŠEVANJE Za leto 1979 predvidevamo, da bo povpraševanje po izdelkih naše TOZD relativno ugodno. To velja za vse naše proizvodne programe stilnih ambientov, kot tudi za program kosovnega pohištva. Tako načrtujemo v tem letu normalno prodajo in s tem tudi doseganje načrtovanega dohodka. 3. STRUKTURA PROIZVODNEGA PROGRAMA Proizvodni program naše TOZD sestavlja stilno pohištvo. Ta proizvodni program je že utečen in prilagojen proizvodnim zmogljivostim naše TOZD ter tržišču. Za to leto ne načrtujemo večjih sprememb v strukturi našega proizvodnega programa, pač pa le povečanje kvalitete izdelkov. 4. ŠKARJE CEN Škarje cen pomenijo razmerje med rastjo nabavnih in prodajnih cen. To razmerje bistveno vpliva na ekonomski položaj TOZD. V letu 1979 gre to razmerje za našo TOZD v negativno smer: cene surovin in repmmetariala rastejo za 6 % hitreje kot pa cene naših izdelkov. To pomeni, da se bomo v tem letu srečevali s problemi, ki jih prinašajo take škarje cen. Kljub temu pa predvidevamo, da bomo z večjo storilnostjo in boljšo kvaliteto vsaj deloma presegli to negativno razmerje. III. NAČIN DOSEGANJA DOHODKA Dohodek so ustvarjena sredstva, ki jih v samoupravno urejeni družbi po samoupravni poti delimo za različne namene. Pomembno je, da v TOZD ustvarimo čimvečji dohodek. Zato moramo na začetku leta izbrati čimboljše poti ali načine, da bomo ta cilj dosegli. Možnosti za doseganje boljšega dohodka so vedno naslednje: povečanje proizvodnje, optimalizacija proizvodnje ali čimbolj ekonomsko uspešna proizvodnja, povečanje učinkovitosti dela in težnja po zmanjševanju proizvodnih stroškov. 1. POVEČANJE PROIZVODNJE V letu 1979 bomo vrednost proizvodnje v primerjavi z letom 1978 povečali za 12 %. Povečanje nam omogoča bolj stabilen program (sedaj proizvajamo le en program), nabava vrtalnega stroja Alberti ter nekatere tehnološke izboljšave, ki so že bile izvršene ali pa še bodo (rezkanje naslona stola, preureditev stebričkov pri komodah in vitrinah itd). V načrtovani povečani proizvodnji lahko tudi mnogo vpliva boljša organizacija dela v cilju prihranka časa. Tudi struktura proizvodov je letos rahlo boljša, kot lani, saj se ponovno veča število naročenih omar in postelj, na račun komod nega programa, ki je zaradi veliko ročnega dela (brušenja), precej problematičen. Vsekakor je povečanje proizvodnje poleg nekaterih, kasneje navedenih ukrepov, najvažnejši člen v verigi faktorjev, ki bodo omogočili dosego cilja, to je dohodka. PLAN PROIZVODNJE ZA 1979 NAZIV PROIZVODA ENOTA MERE PROIZ 1978 PLAN PROIZ 79 INDEKS 79/ 78 STILNE SPALNICE 6RT. 3.000 3.000 100 STILNE JEDILNICE 6RT. 3.000 3.500 116,7 STILNE DNEVNE SOBE SRT. 2.000 2.600 130 KOSOVNO POHIŠTVO KOM- 7100 9.GO0 135,2 DRU60 (SED. SRT.) SRT. 500 800 ISO PLAN PROIZVODNJE v 000 d i n 143.680 *161.620 112,6 • Po CENAM v LETU 1979 2. OPTIMALIZACIJA PROIZVODNEGA PROGRAMA Težko je govoriti o optimalizaciji proizvodnega programa, če vemo, da imamo na vseh koncih in krajih premalo prostora, vseeno pa bomo z racionalizacijami skušali program čimbolj prilagoditi našim tehnološkim zmožnostim. Pri tem mislimo predvsem, da bi čimveč kooperirali z drugimi TOZDi in sploh dobivati čimveč elementov pohištva od zunaj; pripravljamo pa tudi program boksov Ra-ko, ki ga bomo montirali v montaži. Truditi se je treba, da bi bila struktura izdelkov taka, da bi bilo čimveč omar, vse pa seveda v okviru tržnih zahtev. Posebno poglavje za naš TOZD pa je izvoz. Sedaj imamo sicer kar precej naročit za izvoz v SZ, kar pa nam zaradi klirinškega načina plačevanja ne pomaga veliko. Treba bo vložiti še veliko truda, da se bomo tudi mi vključili v izvoz na zahod, vsaj toliko, da bomo pokrili svoj uvoz. VRED. PROIZVOD.NA ZAPOSL v 000 din 3. UČINKOVITOST DELA Kaj je to učinkovitost dela? Učinkovitost dela je predvsem: dobra izraba delovnega časa, dobro izkoriščanje proizvodnih kapacitet in dobra kvaliteta Učinkovitost dela je predvsem: dobra izraba delovnega časa, dobro izkoriščanje proizvodnih kapacitet in dobra kvaliteta Prisotnost — kakšen odnos imamo do dela? Prisotnost na delovnem mestu je izredno pomembna, saj bistveno vpliva na doseganje delovnih uspehov vse TOZD. Imamo več pojavov odsotnosti z dela (bolniške, neupravičeni izostanki, zamude ipd.); če je odsotnost z dela velika, težko dosežemo postavljene delovne naloge. S tem pa si zmanjšujemo dohodek. V letu 1978 smo v primerjavi z letom 1977 zabeležili močan porast izostankov z dela, veliko je bilo predvsem boleznin do 30 dni in neplačanih izostankov. Za leto 1979 si zato postavljamo obvezo, da bomo zmanjšali izostanke vsaj na raven iz leta 1977. izostanki z dela Delovno učinkovitost — kako jo bomo uresničevali? V preteklem letu, smo sprejeli novo nagrajevanje po delu, s čimer smo hoteli na eni strani doseči pravično nagrajevanje po delu in na drugi strani vzpodbujanje delovne storilnosti pri vseh delavcih. Ker v preteklem letu sprejete obveze nismo v celoti uresničili na vseh področjih dela, si za leto 1979 postavljamo novo obvezo, da na eni strani povečamo storilnost in na drugi strani, da bomo dejansko dosegli tudi pravično nagrajevanje, to je, da bo bolje nagrajen tisti, ki delo opravi kvalitetno in v predvidenem času, manj pa tisti, ki tega ne stori. Doseganje delovne učinkovitosti, tako prisotnost na delu kot tudi delovna storilnost, ki jo merimo z merili ugotavljanja delovne učinkovitosti, ni zadeva poslovni organov, če bi bila njihova, bi le-ti izpadli zgolj kot priganjači. To je predvsem naloga vseh delavcev zlasti pa samoupravnih organov in političnih organizacij, katerih skrb je, da zagotovijo ustrezne odnose do delovnih nalog. 4. ZMANJŠANJE PROIZVODNIH STROŠKOV Za povečanje dohodka, ki ga nameravamo ustvariti v letu 1979 je poleg cen na tržišču, izbira ustreznega proizvodnega programa, prisotnosti na delu in delovne učinkovitosti pomembna tudi pazljivost v proizvodnem procesu. V samem proizvodnem procesu, torej med delom, lahko vsak delavec, pa naj bo le-ta v pisarni (režijski delavci) ali pri stroju, privarčuje veliko denarja. S tem se zmanjšajo stroški proizvodnje, na drugi strani pa na ta_ način lahko povečamo dohodek, ki ga potem razporejamo. Če nap rime r dosežemo smo 1 % prihranka na proizvodnih stroških, dosežemo kar 1,5% večji dohodek, s tem pa povečamo maso za osebne dohodke za 1,4 %, kar pa ni malo. Tako končno vplivamo tudi na višino osebnih dohodkov. Za leto 1979 si zato postavljamo obvezo, da bomo v tem letu težili k zmanjševanju vseh vrst stroškov, ki nastajajo v proizvodnji. To bomo dosegli z doslednim spoštovanjem meril ugotavljanja delovne učinkovitosti. Cilj nam bo ta, da ne bomo prekoračili planiranih stroškov, obenem pa bomo, koder bo mogoče, iskali primerne izboljšave, s katerimi bi lahko še bolj zmanjšali proizvodne stroške. IV. PLAN CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA Celotni prihodek je v denarni obliki izražena vrednost proizvodov prodanih na trgu. Celotni prihodek je rezultat dela, vgrajenega v izdelke in uspešnosti gospodarjenja, je rezultat poslovne uspešnosti TOZD. Sestavina ustvarjenega prihodka so materialni stroški, amortizacija in dohodek. Prikazali bomo, kolikšen dohodek bomo ustvarili v tem letu, kako ga bomo razdeljevali in po kakšnem načrtu bomo razporejali čisti dohodek. A. IZRAČUN DOHODKA Za leto 1979 načrtujemo dohodek v višini 65.401.000 din. Izračunamo ga iz celotnega prihodka in sicer tako, da od celotne ustvarjene vrednosti prodanih proizvodov naše TOZD, odštejemo materialne stroške in amortizacijo. Materialni stroški so tisti stroški, ki nastajajo v proizvodnji: porabljene surovine, material in posredni stroški (elektrika, gorivo, vzdrževanje itd). Amortizacija so sredstva, ki jih izdvajamo za obnavljanje istrošenih strojev. V tem letu načrtujemo 166.506.000 din celotnega prihodka. Porabljena sredstva: materialni stroški in amortizacija, načrtujemo v višim 101.105.000 din. Ko ta sredstva odštejemo od celotnega prihodka pridemo do dohodka. To metodo izračunavanja nam prikazuje spodnja tabela. IZRAČUN DOHODKA v 000 din CELOTNI PRIHODEK 160.506 din - MATER. STROŠKI 98.338 din - AMORTIZACIJA 2.767 din = 101.105 din =DOHODEK 65.401 din B. RAZPOREJANJE DOHODKA Ko smo izračunali dohodek, smo prišli do tistih sredstev, ki jih potem razporejamo za razne namene, kar pa ostane je čisti dohodek. Dohodek razporejamo za skupne in splošne potrebe. Nekatere obveznosti iz dohodka so določene z zakonom in s sprejetimi samoupravnimi sporazumi, druge so dogovorjene na podlagi pogodbenih ali drugačnih obveznosti. Razporejanje dohodka vršimo tako, da najprej poravnamo obveznosti do temeljnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti izobraževanja, kulture, znanosti in druge dejavnosti skupnega pomena, obveznosti do delovne skupnosti strokovnih siužb, zakonske obveznosti, pogodbene in druge obveznosti. Ko odštejemo od dohodka vse obveznosti, ostane čisti dohodek. Za leto 1979 načrtujemo čisti dohodek v višini 12.578.000 din. Spodnji grafikon nam prikazuje razporejanje dohodka po glavnih obveznostih, kot ga načrtujemo za leto 1979. PRISPEVKI -DRUŽBI 10,1 -OBRESTI -ZAVAROVANJA 1,6-- DSSS (mat str.) 2 5-1 C. NAČRT RAZPOREDITVE ČISTEGA DOHODKA ZA LETO 1979 Razporejanje čistega dohodka načrtujemo po istih načelih, kot smo opravili njegovo razporeditev ob bilanci za leto 1978. Razporedili ga bomo na štiri dele in sicer na osebne dohodke za živo delo in osebne dohodke za minulo delo, na akumulacijo in na razerve. V rezerve moramo razporediti vsaj tolikšen del čistega dohodka, kakor ga določa zakon. Ta določa izdvajanje v rezerve v višini 2,5 % od dohodka in to tudi načrtujemo. Čisti dohodek zmanjšan za rezerve razporedimo nadalje na podlagi osnov in meril, ki smo jih zapisali v naše samoupravne sporazume in sicer: — za živo delo na podlagi vloženega dela in višine dohodka — za minulo delo za akumulacijo na podlagi uporabljenih sredstev in višine dohodka Kot izhodiščne osnove za razporejanje čistega dohodka uporabljamo torej naslednjo stvarno podlago; IZHODIŠČNE OSNOVE ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA 1- VLOŽENO DELO ( z DSSS in BLP) 2,159,590 ED 2- VSA UPORABLJENA SREDSTVA 69.188.000 din 3-POSLOVNI SKLAD KOT VLOZE = -NO MINULO DELO DELAV. TOZD 13.U6.000 din Osnove in merila, ki jih uporabljamo za razporejanje čistega dohodka, smo izpeljali iz naslednjih treh temeljnih načel: a) Osebni dohodki za živo delo morajo slediti gibanju dohodka in življenjskih stroškov. Živemu delu pripada v osnovi najmanj toliko osebnega dohodka, kolikor je bilo vloženega dela izraženega v enotah dela in ovrednotenega s takšno vrednostjo enote dela, da ustreza zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb (minimalni osebni dohodki). b) Pravice delavcev iz minulega dela in obveznosti za akumulacijo se ravnajo po velikosti uporabljenih sredstev in po višini dohodka tako da izdvajamo za akumulacijo in osebne dohodke sorazmerno več sredstev, kadar so uporabljena sredstva večja ali kadar je dohodek višji. c) Pravice delavcev iz živega dela in minulega dela ter obveznosti za akumulacijo so udeležene v čistem dohodku enako (proporcionalno) to je v takem razmerju kot je razmerje njihovih obračunskih osnov. V načrtu za leto 1979 smo ugotovili, da moramo uporabiti naslednje obračunske osnove in merila: a. Zvezni izvršni svet predvideva podražitev življenjskih stroškov za 11%. To smo upoštevali tudi v našem načrtu in smo za toliko povečali minimalno ovrednotenje „enote dela". Ker je bila ta lansko leto obračunana po 15,07 din za enoto, pomeni 11% podražitev življenjskih stroškov, da jo moramo povečati na 16,73 din. V kolikor bo dejanska podražitev tekom leta večja, bomo to upoštevali pri izračunih za vsako tromesečje. Ce pomnožimo število načrtovanih enot dela z revalorizirano vrednostjo za to leto, dobimo minimalne osebne dohodke, ki so obračunska osnova za izračun deleža živega dela v čistem odhodku. Minimalni osebni dohodek = 2.159.590 ED x 16,73 din = 36.130.000 din. b. Pri uresničevanju drugega načela uporabljamo dvoje meril: prvo za izmero kritja in drugo za določitev obračunskih osnov, za obvezo do akumulacije in za pravice iz minulega dela delavcev. 1. Merilo je ,,višina kritja" za delo, za akumulacijo in živo in minulo delo (prej smo to imenovali relativno stopnjo dohodka). Višino kritja ugotavljamo tako, da primerjamo doseženi, odnosno načrtovani čisti dohodek z minimalnim čistim dohodkom. Ta je seštevek minimalnega osebnega dohodka iz minimalne akumulacije. Višino minimalne akumulacije določa samoupravni sporazum na 5 % od vseh uporabljenih sredstev. Predvidevamo, da bo TOZD TSP ustvari! v letu 1979 naslednje kritje: 2. Merilo za določanje stopnje akumulacije in osebnih dohodkov iz minulega dela določamo na podlagi tabele iz samoupravnega sporazuma, ki je izračunana tako, da zagotavlja povečano izdvajanje akumulacije in osebnih dohodkov iz minulega dela, če so ČE JE A KRITJE Jf ir “100 110 ffm 140 tsr ii| 180 200 JE % II 5% 6, 5,4% 2% 6,6% % P 97% Dotddke iz % MINUL. DELA fes, »US 0,0 /o 4,8% 6% Obračunske osnove za akumulacijo in pravice iz minulega dela izračunamo tako, da z ustreznimi % iz tabele (izpostavljena pod lupo) pomnožimo: — pri obračunski osnovi za akumulacijo vsa uporabljena sredstva — pri obračunski osnovi za osebne dohodke iz minulega dela poslovni sklad, ki predstavlja vloženo delo delavcev v TOZD. c. Uporabo tretjega načela, na podlagi katerega razporedimo dejansko ustvarjeni dohodek za posamezne namene, prikazujemo v naslednji tabeli. V prvem stolpcu navajamo obračunske osnove, v drugem procentualno udeležbo posameznih osnov v njihovem seštevku m v tretjem procentualno razporeditev dejanskega dohodka po namenih. OBRAČUNSKE OSNOVE IN DEJAN. RAZD. ČISTEGA DOHOD. OBRAČUNSKE OSNOVE DEJANSKA RAZPOR. ČD 1. NAMEN vOOOdin vOOOdin 2. ZA NAMEN MINIM. OS.DOHODEK 36.130 88,9 45.357 SREDSTVA ZAOSEB-DO H. IN SKUP PORABO OSNOVE ZA AKUMU. 6,2 ■/• VSEH SREDSTEV 4.290 10,6 5.386 ZA AKUMULACIJO ZA OSEB. DOHODKE NA PODLAGI MIN. DEL 17 V. OD POSL.SKLADA 223 0,5 280 ZA OSEB. DOH. NA PODLAGI MIN.DELA SKUPAJ OSNOVE 40,643 100 % 51,023 SKUPAJ ČD Pri razlagi bilance smo uporabili nekoliko drugačno tabelo izračuna. Izračunali smo koeficient dohodka glede na osnove. Gornji prikaz pa nazornejše prikazuje proporcionalnost sistema. Ker je osnova za osebne dohodke udeležena v seštevku osnov za 88,9 %, pripada osebnim dohodkom tudi 88,9 %dejanskega čistega dohodka. Načrtovani čisti dohodek naše TOZD nam torej omogoča, da računamo v tem letu s 17,4 % povečanimi sredstvi za osebne dohodke, s 17,1 % večjimi sredstvi za akumulacijo in osebnimi dohodki iz minulega dela. Na same osebne dohodke odpade 88,9 % vseh sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, to znaša samo za TOZD (brez DSSS in BLP) 34.335,000 din. Na podlagi teh sredstev izračunavamo plansko možnost za določitev akontativne vrednosti enote dela po naslednjem načinu: , „ m - načrtovana sredstva vrednost ED seštevek načrtovanih ED 34.335.000 1.832.162 18,74 din Delavski svet predlaga, da se akontacijo VED določi na 19,00 din, akontativna vrednost ED bo torej v letu 1979 za 7 % večja kot izplačana vrednost enote dela v letu 1978, toda razliko med načrtovano vrednostjo ED in sprejeto na delavskem svetu bo treba med letom še ustvariti. UKREPI ZA DOSEGANJE CILJEV Z ukrepi si postavljamo temeljne naloge, katerim bomo v tem letu posvečali več pozornosti, da bi na ta način v naši TOZD odpravljali probleme, ki zmanjšujejo naše delovne uspehe. V letu 1979 bomo prednostno skrbeli za: — povečanje produktivnosti — zmanjšali bomo število zaposlenih iz 380 na 365 zaposlenih in izvedli stimulativnejše nagrajevanje; — izpopolnjevanje tehnološkega procesa; — preverjanje materiala in dela pri vseh izdelkih, s čimer bomo dosegli zmanjševanje proizvodnih stroškov (takozvana analiza vrednosti izdelkov); — nadaljnje izgrajevanje samoupravljanja na vseh področjih našega življenja in dela.