s Velja po pošti: sa Za celo leto napre) . K 28'— za pol leta » . » 13'— za četrt » » . » 6-50 za en meseo » . » 2*20 ga Nemčijo oeloletno > 29'— za ostalo Inozemstvo » 35-— s V upravništvn: = Za oelo leto naprej . K 22-40 ia pol leta » . » 11-20 ti četrt » » . » 5-00 ga en meseo » . » 1-90 Za polnjenje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. =e== inserati: . /ji Enostolpna petttvrsta (72 mm): za enkrat. ... po 10 T za dvakrat .',...» 13 » ia trikrat.....» 10 » za več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih notloah liane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popnst. vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob S. ari popoldne. UpravnlStvo Je v Kopitarjevih nlioah Stev. 6. 1 = Sprejema naročnino, inserate ln reklamacije. ■■ Opravnlškega telefona štev. 188. == mr Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne bbb sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. asi Političen list za slovenski narod. Današnja številka obsega 4 strani. Dr. Sasterštt o akciji Glabinskega. Poslanec dr. Šusteršič je v dunajski »Zeit« objavil z ozirom na konferenco voditeljev strank, ki jo sklicuje, kakor znano, načelnik »Poljskega kola< dr. Globinski, članek, ki slove: Toblacli, 11. avgusta 1909. Notranjepolitiški položaj ]e trenutno še premalo jasen, da bi mogli že danes postaviti kolikor toliko jasno prognozo o tem, kako da se razvijejo jeseni naše dr-žavnozborske razmere. Rešiti se bo mora-a cela vrsta perečih vprašanj, med katerimi se bodo mogoče posamezna povofino rešila brez večjih težkoč. A ne glede na postranska vprašanja, ki se bodo lažje rešila. so trije glavni predpogoji, ki se morajo rešiti, ako se hoče zagotoviti clelo-zmožnost zbornice. Le ako se doseže v teh najvažnejših vprašanjih sporazumljenje, je mogoče, da bomo imeli plodonosno, mirno jesensko državnozborsko zasedanje. Pred vsem zahtevamo, da se omogoči zborovanje češkega deželnega zbora in da se obnovi v praški deželnozborski dvorani delozmožnost. To je prva točka naših zahtev. Nadalje moramo 'brezpogojno vztrajno zahtevati, da se povoljno reši vpraša-inje o odvezi bosenskih in hercegovskih kmetov. Tretja točka se tiče končno ustanovitve italijanske pravne fakultete. Zahtevati moramo, da se tudi ta zadeva tako vredi, da se vpoštevajo zahteve vseli, ki so pri vprašanju udeleženi. Zasedanje češkega deželnega zbora, kmečka odveza in vprašanje o italijanski pravni fakulteti so kardinalne točke sedanjega politiškega položaja. Ce bo mogoče doseči sporazumljenje v teh vprašanjih, je tim težji odgovor, ker je rešitev odvisna od mnogih, zelo različnih činiteljev. Iz navedenih razlogov je težavno, zdaj že presojati, kako da se razvijejo zadeve jeseni. Na vsak način je akcija na-čelniak dr. Globinskega pravo sredstvo, da se prične jasniti in zasluži zato, da se vsestransko pospešuje in podpira. Gla-binskijeva akcija označuje tudi vso resno-bo sedanjega politiškega položaja. Povzdignite umno sadje- rejo! 'Umne sadjereje kot dobičkonosni faktor kmečkega gospodarstva nimamo na Kranjskem skoro nikjer drugje kakor v ,Vipavski dolini. Po drugod v deželi so nekaterniki. ki se intenzivno pečaio s sadjerejo; v obče ipa se sadjereja ne smatra kot bistveni gospodarski faktor kmetije, kakor jc poljedelstvo in živinoreja. Prepričanje pa prodira vedno 'bolj in prodreti mora povsod, da .'e umna sadjereja odlična gospodarska panoga, ne samo za posameznike ali posamezne kraje, temveč gospodarska panoga za vse kmetovalce brez izjeme v celi naši deželi. Napredovati moramo v 'sadjereji tako, da postane sadje splošno hranivo ljudstva, ne le posameznih denarnih slojev. Saj je isto od zdravnikov za zdravje gor-iko priporočano. Pa sadje se da tudi s pridom sušiti in tudi iž njega zdrava pijača napravljati. Na milijone ljudskega premoženja se .trosi pri nas za alkoholne pijače. Ko bi naša kmetija razpolagala v zadostni meri z nadomestilom v jabolčnjaku in tepkovcu, bi saj del 'tega denarja ne šlo za zdravju ,odločno kvarne alkoholne pijače. Pa še nekaj. Ko bi meli razvito sadjerejo, 'bi se z izvozom svežega in suhega sadja gospodarsko blagostanje povzdignilo. Sedaj seveda uvažamo sadje v deželo in denar gre ,iz dežele, kar je našemu gospodarstvu v očividno škodo. To so tako znane stvari, da bi jih ne ponavljali, ako bi ne bila tako krvava potreba. V oziru sadjereje v naši deželi mora nastopiti radikalen preobrat, da ne bomo doživljali sramote, da se v dobrih in slabih Jetiinah vse finejše namizno sadje uvaža k nam iz Štajarske ali celo iz Tirolske. Saj so v naši deželi za preobrat na iboije dani vsi pogoji: ugodno podnebje in za dobro sprejemljivo kmečko prebivalstvo. Ako sedaj ne opažamo pri obstoječih razmerah možnega napredka, je krivda več ali .manj pri onem oinitelju ki se imenuje c. kr. kmetijska družba. Nočemo valiti vse krivde na vodivne osebe v tej družbi, del krivde zadeva razumnike v deželi v obče. Zato pa naj naše sledeče kritične Opazke ne obrača ta ali oni specijelno nase. 'Nočemo kratiiti zaslug c. kr. kmetijske družbe za pospeševanje sadjereje. Saj bi ibilo tudi čudno, ako bi ne imela ta družba nobenih zaslug za sadjerejo, ker je za to (tukaj in prejema v pospeševanje sadjereje precejšnje subvencije. • Ali način kako kmetijska družba pospešuje sadjerejo se nam zdi močno napačen. Evo dokaza! Kranjska kmetijska družba ima za »vzgojo sadnih dreves v Ljubljani oziroma v Šiški velik vrt. Na tisoče teh dreves se ^'saiko leto razdeli po deželi družabnikom. ^ Cilede drevja kmetijske družbe se slišijo pritožbe, in sicer ne redko, da drevje pe vspeva, ker je mehkužno in raznim dre-esnim boleznim dostopno. Ne bomo raziskovali v koliko so te [pritožbe utemeljene, dejstvo pa je, tla nnogp družabnikov naroča mlado drevje fod drugod za drag denar in drugo neizpodbitno dejstvo je to, da drevje iz ljubljanske drevesnice ne more povsod v debeli vspevati, ker so zemeljske in klima-iične razmere v Ljubljani vse drugačne Scaikor na Krasu ali globoko doli na Dolenjskem. Druga in po našem mnenju jako velika napaka pri pospeševanju sadjereje od jstrani c. kr. kmetijske družbe je pa ita, da nima nobenega določenega sadnega sortimenta za ta ali oni sadni okoliš v d'eželi. Družba ima v svoji drevesnici odbran sortiment in tako požlahtnjeno drevje pošilja vsevprek v deželo, pa bodisi v tople ali mrzle kraje, v kraje s težko ali lahko zemljo. Da pri tem nesistematičnem sistemu ta ali ona vrsta drevja tu ali tam ne vspeva ni prav nič čuda temveč popolnoma umevno vsakomur, ki pozna-nekoliko bolj umno sadjarstvo. Cela armada kvalificiranih kmetijskih ,učiteljev je zbrana okolu g. direktorja Pir-ca, pa kar nič nismo še čuli, da bi napravila ta strokovna korporacija le najmanjši poskus, kako določiti in ugotoviti sadne sortimente, za po podnebju in zemlji med seboj različne okoliše v deželi. Nam se čudno zdi, da družba dosfh-;mal te zadeve niti resno proučavala ni, ko je vendar v sadjereji v naprednih deželah določanje priporočljivega sadnodrevesne-ga sortimenta za gotov okoliš vseskozi v navadi. , Kolike koristi bi bilo določevanje sor-timentov za gotove Okraje navajamo za primero sledeče. Pogorje Od vasi Orlje pa tja do Janč in naprej proti Prežganji in Stangi ima vse pogoje za gojenje češnjevega in kostanjevega drevja. Ze sedaj dohajajo v ugodnih .letinah velike množine češenj in pa kostanja od tam na trg. Nekaj češnjevega sa'dja je prilično lepega, večina češenj iu zlasti pa 'kostanj ne more uspešno tekmovati na trgu, ker se s češnjami in kostanjem (maronijem) z Goriškega ne .more iz daleka v kakovosti meriti. LISTEK. f Izpod Kisma. Dr. L. Lčnard. 5. Zmagovalen pohod. Nastal je dan, dan zmage in slave! Naša bojna pesem se je spremenila v zmagoslavno himno in ljudstvo stopa med slovesnim pritrkavanjem zvonov po strmih pobočjih v dolino in na drugi strani spet po skalnem robu ali med tihim drevjem kvišku k cerkvici, ki se dviga na strmi Skali — obhajat svoj dan, presnični dan zmage in slave. Le vstani, borni narod moj, do 'danes v prah teptan! Pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan! Z mirno samozavestjo je vstal gospodar, z ono tiho zadovoljnostjo, ki navdaja človeka, ko je dovršil svojo nalogo. Kmalu za njim vstane tudi družina. Danes ni na obrazu one resnobe, one tihe "danosti in mirne odločnosti, ki jih navdaja druge dni, ko gredo na boj — na delo. Danes obhajajo zmago in z radostnim izrazom na obličjih se odpravljajo na znia-Sovalni pohod. Gospodar se je že opravil, preštudiral vreme, pogledal k živini, potem se je pa vrnil nazaj v izbo, se vsedei na klop pod počrnelimi svetniki in čakal in gledal, kako se odpravljajo njegovi. Ves čas je spregovoril komaj par besed. Naše ljudstvo ne govori na prazno. V njegovem značaju je nekaj grškega stoizma. Življenje, ki kipi okrog njega, ga preveč izčrpuje, da bi prekipeval s svojimi čustvi o vsaki priliki in nepriliki. Toda ono misli dosledno in čuti globoko. Tako sedi gospodar skoro celo uro za mizo, miren in mračen, kot svetniki, ki vise v kotu nad mizo ,v začetku se igra s pratiko, katero drži v roki in pogleda od časa do časa vanjo, potem pa odloži šc njo in gleda, lahno sklonjen nad mizo. po sobi, kjer se razvija življenje in se njegova družina odpravlja k maši. Poln žareče-ga veselja Obuva Lojzek nove črevlje. Kaj on ve, kako je oče kupoval usnje, kako je hodil po semnju in premišljeval, ali naj kupi sebi za srajco, materi novo ruto ali Lojzeku usnja za črevlje iu koliko premagovanja ga je stalo, predno se jc odločil za zadnje. Tako mu skoraj vsak gibljaj njegovih dragih budi spomine, kakor da bi mu rezal osrčje. Toda preteklost še ni vse in ni poglavitno, kar mu sedaj uklepa misli. Kar je bilo. je minulo in misli, ki se plazijo nad prešlostjo, spremlja prijetna zavest, da se nc da ničesar več izpremeniti. Toda, kaj bode? . . . Otroci so odrastli in odraščajo, kakor divji ptiči v skalnem gnezdu. Krepki, živahni, pohlepni solnca. in krvi. Kaj bo s temi mladiči? Gnezdo je zanje pretesno, morajo se ražleteti po svetu. Komaj jih še držita z ženo v rodnem gnezdu, a dolgo jih ne bosta več mogla. Francelj govori že o rudnikih iin o Trbovljah. Ko pride 'k. cerkvi, sc pridruži takoj fantom, ki so že bili v Hrastniku, v Trbovljah, v Zagorju, celo že na Pruskem in v Ameriki. Marička si dopisuje s 'POlonico, ki služi v Trstu. V zadnjem pismu piše, da je že našla zanjo službo, šest goldinarjev na mesec za začetek. •Komai izraščajo mladim ptičem peruti, pa že hrepene v svet. Doma jim je pretesno, v rodnem gnezdu. Burne sile domačih potokov, šumeče drevje naših gozdov, rodovitna zemlja naših pobočij drže še neizčrpana v sebi svoja bogastva, Kum ■se solzi nad svojimi otroci, ki ga zapuščajo, še predno so sc popolnoma razvili, a oni hite svoje moči prodajat tujcem in si kupovat solze kesanja in bolest razočaranj. Pravijo, da gori pod Kolnikom spi kral Matjaž s svojo vojsko in čaka junaka, ki bi ga vzbudil. — Ta speča vojska si ti samo — ljudstvo naše! Toda, kedaj bo prišel junak, ki tc bo zbudil in ti pokazal ■Mislimo, da bi c. kr. kmetijsko družbo ne stalo bogvekoliko truda določiti, katere vrste dobrih, za trg sposobnih češenj bi v ■teh krajih vspevale in kako bi se dalo v teii krajih namestu drobnega nevidnega kostanja pridelovati boljši, goriškemu .»tnaroni« podoben sadež. Pa še nekaj. Del označenega ozemlja je proti mrzlim vetrovom dobro zavarovan in je za gojitev oreha jako prikladen. Kako hvaležno bi ibilo prebivalstvo teh 'krajev, ko bi mu šel kedo s svetom in dejanjem na roko, da bi .si moglo preskrbeti res žlahtnih orehov, kateri bi dajali sad v taki kvaliteti, kakor-šno zahteva trg. Mi prav nič ne vemo, da bi slavina c. kr. kmetijska družba za ta ali kateri drugi okraj v deželi kaj podobnega ukrenila. Zdi jse nam celo, da kmetijska družba, češenj, .orehov in maronijev v svoji drevesnici niti ne vzgaja. 'Glavni pogoj umne vspešne sadjereje .je pač ta, da 'se najprej vsak Okraj prouči, kake vrste sadja bi tam s pridom uspevale. Ko je to storjeno, določijo umni sad-jerejci v sporazumu s strokovnjaki sortiment sadnega drevja, ki se v dotilčnem okraju za gojenje priporoča. , Inicijativa za to delo pa pripada od-iločno strokovni' kmetijski družbi in ako se dosihmal še nič ukrenilo ni, pada v prvi vrsti odgovornost na njo. Z ozirom na gori rečeno priporočamo: Vsak po podnebju in zemeljskih razmerah za-se zaokroženi okoliš v dežp^ .imej svoj vzorni, sortiment sadnega drevja. Vsak tak Okoliš pa mora imeti tudi sadno drevesnico za se in če to ni mogoče povsod, pa saj dva po klimatu in zemeljski sestavini sorodna okoliša skupaj. Omenjeno sadno drevesnico si mislimo na sledeči način urejeno. 1. U zorni sadni vrt. Ta sadni vrt bodi olbsajen le z drevjem določenega1 uzornega sortimenta. En del vrta naj bi pa služil za preiskuševanje novih, v. vzornem sortimenta ne navedenih vrst. 2. Sadna drevesnica. Gojenje požlahtnjenih dreves v vrstah, ki so določene za dotični okraj. Iz drevesnice bi se vsako leto oddajala drevesa gospodarjem v dotičnem okraju. Kedo ima pravico do prejemanja drevesc, ali člani' kmetijske družbe, ali zadružniki označene drevesnice, to vprašanje se pusti odprto, ker se ne ve alibi tako uzorno drevesnico uredila in vzdržavala kmetijska družba ali posebna sadjerejska izadruga. S takim sadnim vrtom bi se pozneje združila sušilnica sadja, napravljavnica sadnega mošta, vzorna zavijalnica in od-ipravljavnica namiznega sadja itd. pot boja na rodni zemlji ? — In potem bo§ ti slavno in nepremagljivo. Med tem, ko sedi gospodar piolče za mizo in čaka, da se odpravi družina, je gospodinja neprenehoma na nogah, pomaga tu in urejuje tam, da bi bilo vise lepo v redu. Ko je napasla in okregala kure, pomore Lojzeku obuti hlače, potem se prične razgovor z Maričko radi kočemajke. Marička bi rada oblekla tisto pikasto, a mati je odločnega mnenja, da je za danes dobra dovolj ona rožasta. Slovesno in mogočno udari zvon in »vabi« v cerkev, resno in odločno se odpravijo njegovi otroci na zmagoslaven pohod k maši v cerkev. Za nobeno reč ne darujejo ljudje tako radi, kot za cerkvene zvonove, na nobeno reč niso župljani tako ponosni, kot na svoje zvonove. Tujec, ki ne pozna duše našega ljudstva, sc temu čudi in posmehuje« Toda, kdor jc enkrat videl zmagovalni pohod naših čet, ko korakajo v nedeljo zjutraj z nepristopnega Čemernega, izpod Črnega loga, iz Lomovja in Podloga, od Magolnika in Prelesja, po strmih stezah in med zaraslimi gozdi, tiho in samozavestno, med mpgočnimi zvoki zvonov, proti cerkvi v Svibnem. on bo to razumel. Ta zvon je glasnik naše zmage in naše sreče, 011 se oglaša k vsem radostnim in pomenljivim dogodkom, on spremlja našega človeka od zibeli do groba, on jc zvonil, Ta'ko drevesnico bi oskrboval preizkušen praktičen sadjerejec. Mislim da bi eie bilo treba diplomiranega učitelja za to. •Ko bi meli take vzorno urejene sadne drevesnice, bi se napravljali tam praktični sadjerejski kurzi. 'Kraj za tako drevesnico 'bi se poiskal po možnosti v središču sadjerejskega oko-Jiša. Najbolje bi bilo, da se dobi zemlja v majem v kakem župniščti. 2upniška posest ji i privatna last, vsled tega bi ne bilo treba računati z eventuelno premcmbo posesti; dalje je.pa naša duhovščina za gospodarski napredek vneta in požrtvovalna. Priporočljivo ibi bilo tudi, da bi se s ■tako drevesnico združilo tudi v drugih ozirih napredno umno gospodarstvo na polju, hlevu, gnojišču itd. Ustvarili bi se tako brez velikih troškov vzorni kmetski dvorci, ki bi bili za gospodarski napredek izrednega pomena. Vzdrževanje takih vzornih sadnih drevesnic bi stalo seveda tudi denarja. Kdo naj take drevesnice vodi, kdo vzdržuje in gmotno prispeva, vse to pustimo za sedaj nerešeno, ker v hipu ni aktualno. 'Eno le moramo že sedai naglašati, da mora naprava takih drevesnic za celo deželo zisternatično in premišljeno urv-diti. Saj ravno to nesistematično pospeševanje sadjereje od strani kmetijske družbe je vzrok, da glede sadjereje v deželi ni bogvekaj napredka. Za zisternatično ureditev pa sta poklicana v prvi vrsti dva faktorja v deželi: deželno zastopstvo in kmetijsko-gospo-darske organizacije. Ker govorimo o deželnem zastopstvu, naj glede sadjereje omenimo nekaj, kar se tiče neposredno deželnega zastopstva. Znamo ie, da so v nemški državi in ma Češkem večinoma vse ceste in občinska pota obsajena s sadnim drevjem. Taka obsajena pota ne napravljajo samo ugodnega vtisa, temveč dajejo dotičnim javnim zastopom ob ugodnih 'sadnih letinah jako znatnega dohodka. Na Saškem n. pr. se je z drevja ob državnih cestah prodalo leta 1901 za 216.000 K avstrijske veljave. Deželni zbor kranjski more tedaj v delokrogu svoje avtonomne pastavodaje sadjarstvo v deželi izredno pospešiti, ako napoti občine k obsajenju občinskih potov in deželnih cest. Nočemo se spuščati v nadaljne podrobnosti. Podati smo hoteli le nekaj migljajev, 'kako bi se dalo zisternatično pospešiti sadjerejo v deželi. Agrarec. AVSTRO - OGRSKA. O akciji Glambinskega. Neki politik češke katoliške narodne stranke objavlja o akciji načelnika »Poljskega kola« Glambinskega daljšo izjavo. Stranka sicer ni za obštrukcijo, a ne dopusti, da br imeli do nje predpravico Nemci v češkem deželnem zboru. Naglaša, da imajo Nemci usodo državnega zbora v rokah. na katere naj sc Poljaki predvsem obrnejo. Pot za redne razmere v državnem zboru se pripravi, ako se omogoči delozmožnost češkega deželnega zbora. Velika zmota pa je, ako se ozirajo samo na državni in ne tudi na češki deželni zbor. Z rekonstrukcijskimi načrti se ne bo nič doseglo, ker je boj opozicije stvaren. Predpogoj uspeha Glambinskijeve akcije je, da se omogoči delozmožnost češkega deželnega zbora in da se prične vladati po načelih, ki jih zastopa Slovanska Unija«. Katoliški narodni poslanci bodo delo v tem smislu pospeševali, ne da bi pozabili na potrebno previdnost, če tii Glabinskijeva akcija zgolj prikriti taktični manever. Razpoke v nemškem bloku. V Ausseeju je je izjavil neki ugledni parlamentarec, z ozirom na linški shod dne 5. septembra nemških svobodomiselnih poslancev, da se bodo predvsem pečali o tesnejšem skupnem nastopu s kršč. socialci. Sudetski nemški svob. posl. ne nasprotujejo skupnemu postopanju, medtem ko odklanjajo južno nemški svobodomiselni poslanci skupen nastop. Vsenem-ški poslanci se sestanka najbrže ne udeleže. Z ozirom na preosnovo sedanje vlade jc izjavil, da Neniccm ni za Hochenburgerja, pač pa bi zahtevali Nemci, ako Ho-chenburger odstopi, da postane minister dr. Sytvester. Cesarjev načrt. Cesar zasliši v avdijenci: dr. Weker-la. Bienertha, pariškega poslanika grofa KhevenMHerja. V Inomost odpotuje 28. t. .m., 30. se pocla v Bregenc, 31. se vozi po Bcdenskem jezeru, si ogleda Zeppelinov zrakoplov in obišče \vurtcmbefškega kralja. Iz Bregenca odpotuje cesar 31. avgusta. Češki izlet v Vahavo. Nemci delajo velikanske priprave, da pridejo v nedeljo v Vahavo, kamor potujejo češki turisti. ČASTNIKI PROTI SVOJEMU POLKOVNIKU. Proti polkovniku Gerhauserju, poveljniku 33. pešpolka v Rabit, so se pritožili častniki, češ, da je surov ž njimi. Uvedena je preiskava proti njemu in ga najbrže vpokoje. Vojno ministrstvo o zadevi še ni dobilo poročila. Gerhauser je član generalnega štaba. Bil je že sedem let na dopustu. Prosil je ponovno, naj ga reaktivlrajo. Gerhauser je znan kot vojaški pisatelj z imenom Gebauer. IZPREMEMBA V PRUSKEM VOJNEM MINISTRSTVU. Odstopil je pruski vojni minister Ei-nem. Vojni minister ie postal pehotni general pl. Heeringen. ŠPANCI V MAROKU. Maročani so 12. 't. m. nadalje obstre-1-java'li Allmcemas. Napadalci so imeli nekaj izgub. Z vstaši so se baje že pričela mirovna pogajanja. VOJAŠKO MINISTRSTVO NA ŠPANSKEM. — ŠPANSKA KRALJICA ODPOTUJE NA ANGLEŠKO. Španski ministrski svet je sklenil, da odstopi. Sledi mu vojaška vlada. — Španska kraljica odpotuje za nekaj časa na Angleško. POOSTREN POLOŽAJ MED GRŠKO IN TURČIJO. Turki z grškim odgovorom niso zadovoljni. Odpošljejo Grški v soboto oster odgovor. Veliki vezir se je izjavil grškemu poslaniku, da odgovor grške vlade ni po-' voljen. Turčija je takoj pozvala z dopusta vse častnike in ukazala turškemu brodov-; ju, naj bo pripravljeno, da odplove v Car-patos. PRINC JURIJ POSTANE ZOPET PRESTOLONASLEDNIK. Kljub vsem dementijem se trdi, da proglasi 30. t. m. srbski kralj princa Jurija zopet za prestolonaslednika. klancih ie zemlja znešena tako, da človeku ni varno po njih hoditi. Nocoj je zopet se vlilo, pa ni šlo dalj kakor za pol ure. Da bi ta dež nam bil namočil julija meseca, tedaj bi pa bili imeli letos dosti krme, katere bo zopet hudo primanjkovalo, ko je Turek ropal po naših krajih in ko je grajščak vladal na Starem gradu. Koliko se je spremenil svet in narod tekom stoletni Samo cerkev še stoji nad prepadi, kot je stala v davnih vekih, in zvon se razlega čez griče. Brez tega zvonu bi postal naš svet mutast, kakor, ako bi človek zgubil svoj glas. Naše ljudstvo živi v prirodi in s pri-rodo. Priroda in človek je tu ena celota in cerkveni zvon je glas, ki oživlja to sliko, ki bi bila brez njega mrtev kip. Cerkvice, ki stoje povsod na naših gričih, na Kumu, na Ključevici, na Borovaku, 2eb-njeku, Močilnem, v Svibnem itd. so pomniki naše zmage in oznanjevalci novih tri-umfov našega naroda in zvon je glasnik naše svobode, ob njegovih zvokih se odpravlja danes naše ljudstvo na svoj zmagovalni pohod. Danes je prekrasno letno jutro! Vstopiva se k zvoniku, odkoder se tako lepo vidi v prepade, v dolino, kjer po belih stezah hite verniki med grmovjem in vinogradi in njivami gori k cerkvi. Možje, resni in malobesedni, se pomičejo počasi v temnih gručah, pravilno in odmerjeno, kot ritem v dobri pesmi, se pomičejo za njimi žene in stikajo glave skupaj, ker si imajo mnogo povedati, a pot jc strma iti govori sc težko. Dečki skačejo lahno kot koze, se stisnejo k očetu ali materi in spet souste naprej. Med njimi se pa zibljejo pisane vrste deklet, krepke postave, veselih obrazov in lahnih korakov. Vse to se po-tniče od vseh strani proti cerkvi. Nad njimi pa 'strče bele skale v prepade, drugod pa šume mogočni kostanji ali zeleni travniki in vinske gorice. Danes je lep dan, prekrasen leten dan. Toda vselej ni tako. Včasih pokriva ves svet zmrznjen sneg in steze strče le-, du, nad klancem za Molarijo pa mete s snegom, da se šibi mogočno drevje. Drugič spet pribuče viharji in izpod neba se vliva dež. Toda naš zmagovalni pOhod se vrši vseeno vsako nedeljo redno in pravilno. Iti v nedeljo v cerkev je dušna potreba, 'je mogočen kategoričen imperativ, proti kateremu ni ugovora in izgovora. Množice so se približale cerkvi in polnijo 'svetišče. Titi a resnoba Se razlije po svetem kraju. Mežnar je prižgal sveče, iz cerkvice se je razlegel zvonček, na koru so zabučale orgije. Stopiva v cerkev, pijana silnih vtis-kov, vriniva se med to ljudstvo, ki jc v stoletnih bojih branilo naše višave in sc je-! sedaj tu zbralo, da obhaja svojo zmago in se krepi za nove boje. »Pred stolom tvoje milosti, tvoj verni ljud kleči!« za buč i na koru in cela množica se vrže tla tla in tisoč src puhti v globokih čustvih in tisoč glasov odmeva v mogočnih akordih. Tako obhaja naše ljudstvo svojo zmago. KRALJ EDVARD V MARIJINIH VAR1H. Kralj Edvard se je pričel zdraviti v Marijinih Varili. Ko je prišel na promenado, ga je opazovalo na tisoče oseb. Ljudje so ga tako nadlegovali, da jc zbežal pred njimi v park, ki ga je zaprla policija. STAVKE. Švedska stavka izjalovljena. Poroča sc, da so pričeli delavci izjavljati, naj preneha stavka. Tvomičarji izjavljajo, da so izgubili veliko naročil, tako da bodo mogli sprejeti v delo po končani stavki le dve tretjini delavstva. Črkostavska stavka v Inomostu. Črkostavci v Inomostu stavkajo naprej. Časopisi izhajajo v zmanjšani obliki. Stavijo jih faktorji in vajenci. Sodijo, da bo trajala stavka pet tednov. Štrajkuioči razpolagajo s 40.000 kronami. Dunajska centrala se je izjavila proti stavki. OBISKI TURŠKIH POSLANCEV. — ABDUL HAMID OPERIRAN. — PROTI ALBANCEM. Jeseni odpotuje odposlaništvo turškrh poslancev v Berolin, na Dunaj, v Budimpešto in v Peterburg, kjer obiščejo posta-vodajalne zbore. — Bivši sultan Abdul Hamid, je bil operiran zaradi angine. — Vojno sodišče zasleduje 19 članov valon-skega albanskega kluba. NOVI NEMIRI V PERZIJI. — PERZIJSKI ŠAH HOČE K OČETU. N Perziji se boje, da izbruhnejo novi nemiri. Nomadski rodovi na jugu so se uprli in nočejo priznati novega šaha. Pro-.dirati nameravajo proti Teheranu. Brat odstavljenega šaha se je povrnil v Perzijo in zbira svoje privržence. — Novi šan .'hoče k svojemu očetu. Hotel je že pobeg-.iiiti iti se odpovedati prestolu. Išče se nov vladar, a je križ, ker ni denarja. Položaj je jako napet. Boje se, da prično preganjati kristjane. ČEHI V KRAKOVU. Krakov. 1,3. avgusta. Na čast Čehom je priredil mestni svet rut, ob katerem so se govorile tudi politične napit-nice. Banket se je otvoril s češkimi in s poljskimi narodnimi himnami, ki jih je svi-rala godba 13. pešpolka. Na slogo Čehov jn Poljakov na politiškem polju je napil praški župan dr. Groš. Odgovarjal je tudi v politiškem smislu krakovski župan dr. Leo. Znani poljski slikar Tetmayer je na-giašal, da se mora vzbuditi poljska ljudska du|a, nakar pride čas slovanske vzajemnosti. Pravi pomen dobe šele potem besedd: »Hej Slovani!« Slovo na kolodvoru' jč bilo uprav velikansko. VISOK PRUSKI DOSTOJANSTVENIK ZAPRT. j Berolin, 13. avgusta. V Barten-steinu na Vzhodnem Pruskem so zaprli načelnikovega namestnika občinskega sveta, rezervnega stotnika, justičnega svetnika pl. Schimmelpfeniga. Osumljen je, da je poneveril več stotisoč mark. MLADOTURKI PROTI GRŠKI. 'Berolin, 13. avgusta. Iz Soluna poročajo listi: Vodilni mladoturški krogi so sklenili, da nadaljujejo vojne priprave, da zasedejo Tesalijo. Na grško mejo pošiljajo strelivo in topničarje. Pripravljen je že III. armadni zbor, da vdere še maiokedaj, je toča vse zbila doli. Ubogi kmet! Rešitev dr. Stojca. Dovje. 12. t. m., zvečer ob desetih. Pri reševanju ponesrečnega dr. Stojca so se najbolj pogumne izkazali Trentarji Tožbar (vodnik Slčv. planinskega dru štva), Jožef Komac, Andrej Komac, Janez Berginc in kranjskogorska vodnika Jane; Kosmač ter Janez Pečar (Bobek). Tren tarje ie obvestil o nesreči v sredo zvečar češki turist Dvorsky, ki je že sam turo na Suhi plaz pred par leti napravil, in dr. Hlava. Trentarji so odšli takoj ponoči in šli Veršec do ponesrečenca po Piše«-ski doiini ob 8. uri zjutraj. Dr. Stoje je bil navezan na skalo (navezal ga je njegov tovariš nadučitelj Petrovčič), za hrbet m« je tekla voda; potrpežljivo in mirno je le žal tam že četrti dan. Živež mu je popol noina pošel. Radostno je pozdravil Treiv tarje: »Hvaležen sem Vam na rešitvi! Trentarji so res junaki!« Okrepčali so ga. Dr. Stoje jim je sam dajal navodila, kako naj ga povežejo. Niso čakali druge ekspe-dicije, ki je dohajala iz Kranjskegore i« imela zaboj, v katerem bi ga spuščali čez navpično steno (300 do 400 metrov). Vodniki se niso navezali. Pač pa so navezali ponesrečenca, ga prijeli za obleko in počasi pa previdno ga prestavljali po steni sami iskali zase stopnje, ga zopet napre porinili in ga |X) triurnem mučnem trudu spravili pod steno na sneg. Navzoči dr Demšar je rekel: »Čez Trentarje jih pa ni!« Na snegu (v višavi 2000 metrov) ic čakala druga ekspedicija, ki ga je polo' žila na nošala in spravila v Pišensko dJ lino in dospela ob pol osmih zvečer (v četrtek) v Kranjskogoro. Tam so ga čakali dr. Šlajmer, dr. Robida, dr. Rus, dr. Plečnik v dr. Tičarjcvem stanovanju, kjer je clobil ponesrečnec zdravniško pomoč: žc na snego pa ga je obvezal njegov prijatelj in tovariš dr. Demšar in dr. Tičar, k sta se s Petrovčičem vred požrtvovaln? udeleževala pomožne ekspedicije vse dni. Zanimivo je bilo, kako smo z daljnogk dom pod Veršccem opazovali reŠiln0 akcijo. Trije (Aljaž, prof. Frischauf, kaplan Frohlich) smo šli v Pišensko dolino, potem pri Prisojniku pod Veršec, kjer nastavimo daljnoglede (54-kratno povečanje na daljave 4 kilometrov zračne črte). Zagledali smo 12 mož in ponesrečenca na nošalah ob pol treh pod steno Suhega plaza (Škrlatica), ko so prišli na sneg in pesek (okoli 2000 metrov). Koj smo spoznali, da je dr. Stoje še živ, ker je glavo pokonci držal in se je dr. Tičar večkrat k njemu sklonil itd. — Velika množica turistov in letovičarjev ter Kranjskogorcev, ki so vsi imeli sočutje s ponesrečenim, je šla mu naproti v Pišenco in ga spremila v Kranjskogoro. — Razmeroma se dr. Stoje dobro počuti, videti je bil na vozu veselega obraza. Zlomljeno ima desno roko in levo nogo. — Današnje rešilne akcije udeležili so se tudi kranjskogorski vodniki in vodnik Orehovnik iz Mojstrane. Vsem priznanje, na Trentarje pa smo ponosni! — Jakob Aljaž, župnik. # * # Dr. Stojca je pač v prvi vrsti rešila njegova krepka fizična konstifucija. Srečna je bila misel g. Dvorskega, da je šel takoj po Trentarje, ki.so brez zabojev ponesrečenca rešili. Dr. Stoje, upamo, popOl-,noma okreva. Včeraj bi imeii dr. Stojca prepeljati v Ljubljano, vsled česar je bilo včeraj zvečer vse polno občinstva na kolodvoru. Prišel pa ni, ker so ga po lastni želji pustili v Kranjski gori. da se nekoliko odpočije. Pač pa pripeljejo dr. Stojca v Ljubljano danes ob 4. uri popoldne. Ni majhna stvar, če mora človek na pečini čakati na rešitev skoro štiri dni in tri noči! Dnevne novice. + Za obmejne Slovence je naročil Ferdinand Šusteršič iz Meksike za 20 K kolkov. Bog živi darovalca, ki, dasi tako daleč od domovine, ne pozabi na svoje brate, ki se bore s tujcem za svoj obstoj! Mallk, znani nemški bojni petelin, je aranžiral nemška pobijanja in izgrede Nemcev na Dunaju proti Čeliont. »Reichs-post« dobro uvidi, da se nemštvo Dunaja z razbojništvom ne bo rešilo in zato Mali-ku daje pošteno pod nos. Imenuje celo štajerskega nemškega napolboga »national-no-političnega pfušerja« in mu predočuje, kakšno škodo bo imel Dunaj od protiče-š'kih kravalov. Malik se zaradi tega hudo jezi in v »Alldeutsches Tagfolatt« psuje na ,zelo zarobljen način. Svojo udeležbo pri demonstracijah, pri katerih je bilo več policajev od Nemcev težko ranjenih, imenuje Malik »ehrliche Mitarbeit«, zaključuje pa. svoj članek s krepkim: »Pfui Teufel, chri-stliche Reichspost!« Beležimo le za dokaz, na kakšni stopinji kulture stoje hujskači nemškega »narOdnoobrambiiega« dela. + Učiteljišče v Ljubljani je 'še danes nemški zavod. Velika večina predmetov se poučuje v nemščini, 'kar ima za posledico silno nemškutarijo. Dovolj, da vzgaja nemškutarske učiteljice neki drugi zavod, zato ni treba, da se vali odpadniška kultura na c. kr. pripravljalnici. Če so se gimnazije poslovenile, zakaj bi se ne učiteljišče? Nemščina je tu tudi vzrok, da se najvažnejši predmeti, kakor n. pr. pedagogika, tako slabo kandidatom v glavo vcepijo, da razun Rousseaujevega imena o tej lepi vedj veliko ne vedo. Notorično je, da se na ljubljanski pripravnici poučuje priibližno 'tako kakor na mOhamedanski univerzi v Fezu. Posledice čuti naše ljudstvo. Zato naj se poklicani faktorji zganejo in v prvi vrsti vržejo iz učiteljišča nemški duh, ki veje od zgoraj. + Za ljudski skad so darovali gg.: Iv. Stanonik 20 K, Nik. Stazinski 10 K, Ant. Belec 5 K, Mih. Arko 34 K, Jos. Gol-majer 10 K, dr. Jos. Tominšek .3 K, Ivan Vintar 10 K, Iv. Tušar 2 K, Lav. Lah 15 K, Fr. Demšar 10 K, Ev. Jarc 20 K. dr. Ev. Lampe 20 K, Iv. Traven 20 K. Fr. Majdič 10 K, Jos. Mandelj 5 K, dr. Iv. Zaje 5 K, dr. VI. Pegan 30 K, Luka Smolnikar 5 K, Jos. Šiška 5 K, Fr. Modic 5 K, Bog. Perhavc 10 K, dr. Kržišnik 10 K. 4- »Marburger Zeitung« -je pač najimenitnejše glasilo, kar jih imajo alpski Nfemci, saj v tem oziru, da je najvernejša podoba njihove svetovnoznane kulture. V uvodniku 10. avgusta zmerja ta nem-ško-svobodomiselni list nemško - svobodomiselni graški občinski svet. ker je slednji menda sam zato, da se graška policija podržavi. Članek se odlikuje po izbranih izrazih, kakor »malukorblose Pintscher«, »verkommene Kerle«. »verkniffenes Gnusen«, »Wasenmeister« itd., tako da bi človek res sodil, da ga je konjederec spisal. Seveda mariborski renegati se najbolj tega boje, da ne bi se v štajerskih mestih policija podržavila. ker bi se potem slovenski napisi ne dali tako nemoteno mazati in Slovenci po ulicah napadati, kakor se to zdaj godi. — Zagrebško vseučilišče in Slovenci. Z ozirom na naša članka piše v »Hrvatski« z dne 11. t. m. Slovenec dr. J. sledeče: Nobena avstrijska univerza nima komisije za slovensko stenografijo, in je ' povsem izključeno, da bi jo kdaj imela. Zagrebška izpraševalna komisija za hrvaško stenografijo bi se morala konstituirati obenem za slovensko stenografijo. Slučajno so današnji člani te komisije Slovenci iu slovenščine popolnoma zmožni. Sicer pa je razlika naših jezikov tako majhna, da ne bo nikdar delala težkoč komisiji. Kolikor vem, se je o tej stvari že govorilo in razpravljalo, a menda se je vse ustavilo v oddelku za bogočastie iu nauk. Ako je to resnica, potem bi trebalo opozarjati na dejstvo, da si vseučilišča po vsem svetu štejejo v čast, ako obsegajo čim večja področja. Mi Slovenci želimo, da hrvaška univerza prosperira, a nam Slovencem nudi priliko, da se damo formalno usposobiti za stenografijo. — Prijet cerkven tat. Na Trebelno jc došel 10. avgusta Karol Lavrič, star 33 let, rojen v Ljubljani, pristojen v Trzin. Njegovo obnašanje in izpraševanje, koliko prometa ima pošta, koliko hranilnica itd.i,: je dalo povod, da ga je dal župan prijeti. In ko se je še dognalo, da je bil dalj časa v cerkvi in da so v cerkveni skrinjici sledovi lima zapaziti, so ga odvedli v Mokronog in izročili žandarmeriji. Našel se je zavoj, v katerem je bil shranjen lini. Ta zavoj je zvijačno od sebe spustil, da niso pri preiskovanju njegovih žepov našli nič sumljivega. Ker se je pa sedaj našel lini, ne bode mogel več tajiti. Tat ima vse polno žepov. Posebno sumljivo je bilo, ker je povsod povpraševal po novejših časnikih. Gotovo je uže drugje izvrševal tak posel, zato se je pa bal, če so mu uže na sledu. — Izkoriščanje. Ta cerkveni tat v Trebelnem je primeroma le malo vinarjev zamogel iz skrinjice dobiti in bode za to precej časa sedel. — V nedeljo, 8. avgusta, so prišli ljudje v večjo škodo, pa vendar nihče ne bode kaznovan. Tri dni poprej sta kupila dva tuja človeka kmečko' posestvo za približno 6200 kron. V nedeljo sta pa uže dala oklieati dražbo, ki se je pričela že ob času, da niso mogli ljudje k popoldanski službi božji. Pilo se je zastonj. kolikor se je komu poljubilo. Nekateri, ki ne poznajo nobene mere, so komaj na nogah stali. In taki so ljudje dražili. Prodalo se ie del posestva za 8300 kron, pa je še ostal najboljši del gozda in največja njiva, kar bode tudi še vrgto všaj 3000 kron, pa tudi več. Pač so se ljudje drugi dan kesali, ker so preplačali, toda kaj to pomaga, ker je urepozno. Ali res, ni zakona, ki bi prepovedoval dajanje ipijače" pri draženju? Na milijone so ljudje ravno vsled take brezplačne pijače dali pri raznih dražbah preveč za kupljeno zemljišče. Ali niso taki zemljiški mesarji ljudske piM javke ? — K bančnemu vlomu in umoru na Reki se poroča še, da so ruski vlomilci odnesli 50.000 K. Reška policija je vse storila, da ubegle vlomilce dobi, brzojavila je tudi v Ljubljano. Vlomilci — bili so trije — so z neverjetno drznostjo prišli v banko, blagajnika ustrelili, naglo pokradli, kar so dobili, nato pa ušli. Policaj je le enega ujel, Salomona Kišinovskega. Drugih ni bilo mogoče prijeti, ker so vražje streljali na ljudi, ki so jim sledili. — Dekleta izobraževalnega društva v Robu pri Velikih Laščah bodo igrale v nedeljo, dne 15. t. m. igro »Dve materi«. Začetek ob 3. popoludne. K obilni udeležbi vabi ženski odbor. — Vollvno gibanje na Goriškem. Tudi socialni demokratje se že gibljejo, da posežejo v volivni boj. 29. avgusta se vrši v Gorici izredna deželna konferenca, na kateri se bodo določili kandidati. — »Rdeči PrapOr« piše o agrarni stranki, ki se zopet veliko štuli: »Kmečka stranka je pod Gabi ščkovo komando. To se je pokazalo v soboto. Kmečka stranka je namreč sklicala prvi volivni shod v nedeljo, 8. t. m. in na oklicu, ki je bil objavljen tudi v »Kmečkem Glasu«, se je reklo, da se na shodu postavijo tudi kandidatje za Kras. Toda glej čuda! V soboto pride »Soča < iu pravi: Shod »Kmečke stranke« bo v Štanjelu res v nedeljo, ali kandidatje se ne bodo postavljali, ker je še »prezgodaj«. Prosijo se pa zaupniki, da naj pripravijo vse potrebno za volivni boj in da naj opuste »tiste osebne malenkosti« ... Ko smo preči-tali to epistulo, smo takoj razumeli, zakaj je imela volivna izjava kmečke stranke tisti rep, o katerem smo poročali. Čuditi se je Ie, da se da gospod Mrmolja, ki se res trudi za kmečko organizacijo, tako za nos vleči od faiiranih liberalcev. Če res nimajo toliko samostojnosti, da bi postavili kandidate po svoji volji, tedaj je to žalostna stranka. Ali pa imajo res zvezo z liberalci, tedaj pa naj to povedo gospodje agrarci kmetom po deželi.« — Hranilnica in posojilnica v Kranju ima vsak dan uradne ure. Toliko na znanje. občinstvu. — G. finančni ravnatelj, dvorni svetnik Klimcnt, se je povrnil iz dopusta iii zopet prevzel vodstvo c. kr. finančne direkcije. — Imenovan je g. Josip Lenič, ietni-Ški paznik v Ljubljani za sodnega sluga (izvršilnega organa) za c. kr. sodišče v Radoljici. i — Smrtna kosa. V torek je umrla v Pliskovici na Krasu obče priljubljena g. Vincencija Bandelj v starosti 65 let. N. p. v m.! >— Izlet skozi Vintgar v Bled je napravilo včeraj 15 hrvaških in dalmatinskih udeležencev katehetskega tečaja v spremstvu domačih katehetov Čadeža, Mlakarja in Gnidovca. Izletniki so bili polni hvale o gorenjskih prirodnih krasotah. Sveže, solnčno vreme je poživljalo veselo razpoloženje naših južnih bratov .Na večer se je .večje število Hrvatov odpeljalo v Bohinj, da so si ogledali še ondotno okolico in jezero; nato so se vrnili preko Gorice m Trsta v svojo domovino. — Velika poletna jamska veselica v Postojni. V nedeljo, dne 15. avgusta se bode v postonjski jami vršila velika veselica. Več godb. med temi tudi mestna god-)ba 's Pulja, bodo igrale v mestu in jami pri veselici. Za različna ljudska razveseljevala v jami je vsestransko skrbljeno. Začetek veselice ob treh popoidne. Pri tej priiiki se bode tudi slikalo v jami za kinematograf. — Mnogo zajcev je letos po nvžavah in planjavah, zlasti na Dolenjskem, kjer se je ta vrsta divjačine vzlic skrajno neugodni in dolgi zimi zelo zaplodila. Te ponino-žitve pa je največ krivo dejstvo, da je bila skoro po celi deželi blizu leto dni razglašena pasja kontumacija in se je na ta način preprečilo sicer običajno pustošenje lova, katero so povzročali psi, ki so kaj radi na svojo pest in brez gospodarja lo- 1 vili divjačino v najboljših revirjih. Tudi d i'v jih rac. golobov, prepelic in jerebic je letos dovolj na posebno veselje naših lovcev. — Zastrupila se je v Zagrebu služkinja Ter. Vlah z raztopljenimi glavicami žveplenk. Tekočino je neki izpila z namenom, da se reši ljubavnih posledic, kakor so ji to svetovale neke perice. Ona je pri tem izgubila življenje; dotične svetovalke pa bodo za svojo modrost odgovarjale pred kazenskim sodnikom. — Iz tretjega nadstropja ie skočila v Zagrebu žena nadgozdarja Milena Matič In ostala mrtva. Na potu v Opatijo se je cela družina (2 otroka) ustavila v Zagrebu v »Palače Hotel Croatia«, kjer je gospa naenkrat zbolela, in ker je zdravnik mislil, '^da se gre za tifus, je naročil, da se jo premelje v bolnišnico. Zadnje jo je morda gnalo v smrt. * i — Občni zbor »Saveza hrv. učiteljskih društava« se je vršil minole dni v Za-, grebu. Glavna točka dnevnega reda je , bila sprememba pravil v svrho decentralizacije, v prvi vrsti uvedba častnega soda, ki naj bi namestil občnega zbora reševal intimne osebne zadeve članov. Debata o tej točki je bila jako živahna, končno se je sprejel dotični člen pravil nespremenjen, kakor ga je predlagalo vodstvo »Saveza«. Drugi dan, 12. t. m., so bili na dnevnem redu predlogi posameznih učiteljskih društev, med njimi zagrebškega in varaždinskega glede cirilice v ljudskih šolah. Prcdno se je prešlo na dnevni red je vstal učitelj D. Trstenjak ter ostro protestiral proti napadom Frankovega »Hrv. prava« na učiteljstvo po deželi. Maloštevilni navzoči Frankovci začno nato rabuko, med katero pripelje učitelj iz Bakrača Frankovcu Badavincu zvenečo zaušnico. Nastane splošna zmeda; Frankovci skušajo učiteljem-vojakom vzeti bajonete. Končno so hladnokrvnejšj skup-Ščinarji napravili mir, da se je mogel razpravljati dnevni red. — Strela udarila. Dne 11. avgusta popoludne Ob pol 5. je udarila strela v hišo Antonije Kramar na Mirni. Vse poslopje /e bilo naenkrat v ognju. Gospodinje in njene male hčerke ni bilo doma. le neka hroma sirota, Marjeta Kotar, je bila v hiši. Sosedje so jo rešili z goreče hiše. Tukajšnje gasilno društvo je prejelo ob tej priliki ognjeni krst. Pri tem prvem ognju so sicer gasilci prav požrtvovalno delali, a poznalo se je. da zelo manjka vaje. Po-veljništvo je bilo pa že tako brez glave, da so se vsi jezili. Voda Mirna teče mimo, pa so šli nastavit sesaiko v studenec, v katerem je navadno le par škafov vode. Seveda se je studenec takoj usušil. Med tem, ko so brizgalno prepeljali k strugi Mirne, je pa ogenj brez skrbi gospodaril. Bati se je bilo že za sosednje hiše. Zato so dekleta v škafih prinašale vode v malo brizgalno, da se je ogenj vsaj nekoliko omejil, dokler ni delovala večja. Posest-nica je pomilovanja vredna. Tekom 11 let ji je že tretjič pogorelo. Zavarovana ie pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za 700 kron. Škode je pa veliko več. — Semeni za ječmen v Požunu. V mesecu avgustu sc bo vršil v Požunu velik semenj za ječmen, ki ga prirede kmetijska društva zahodne Ogrske. Podrobnosti so razvidne iz naznanila, ki jc v pisarni trgovske in obrtniške zbornice na vpogled interesentom. — Semenj za ječmen. Dne 24. avgusta 1909. se vrši v MiškovCu semenj za ■ ječmen. Vspored in izpisek iz poslovnega reda za ta semenj sta na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Novi kurz v upravi zagrebškega gledališča in časnikarstvo. Minulo sredo zvečer sc je v Zagrebu vršil sestanek zastopnikov tamkajšnjega dnevnega časopisja, da zavzamejo stališče nasproti nekaterim odredbam nove gledališke uprave, ki imajo očividen namen, zaprečiti svobodno recenzijo predstav in časnikarska poročila o gledališču sploh. Na sestanku so bili zastopani vsi enajsteri neodvisni zagrebški dnevniki, manjkali so pa zastopniki treh vladnih listov. Po živahni debati so soglasno sklenili, da v bodoče njihovi listi ne bodo več priobčevali nobenih uradnih obvestil in reklam gledališke uprave, marveč edino le vesti na podlagi lastnih informacij, za katerih istinitost morejo nasproti občinstvu prevzeti vso odgovornost. — Vihar. 3. t. m. ponoči je razsajal v Stangi silovit vihar, 'združen z močno ploho. Vmes je padala tudi toča. Proti jutru so se vetrovi nekoliko pomirili, podnevu •pa so začeti znova s svojim uničevalnim delom in so razsajali z malimi presledki do petka 6. t. m. Vmes je šel dež. katerega smo bili že zelo potrebni. ViUiar je napravil obilo škode. Najbolj je trpela koruza, ki leži ali popolnoma omajana ali izruvana vse skrižem. Nakolski' fižol je potrgan s kolov, ali pa ga je vihar podrl s kolom vred. Polomil je mnogo drevja in pometal sadje 'še popolnoma zeleno z drevja. Vihar je napravil tudi mnogo škode na strehah, katere je pri nekaterih kozotcili celo odtrgal in jih zanesel daleč proč. Toča se tudi zelo pozna, čeprav je bila le mala. — 1. t. m. je obhajal naš č. g. župnik 40letni-co mašiništva. Pri nas deluje kot župnik in učitelj zasilne šole že 33. leto. Bog ga nam ohrani še mnogo let! Darovi. ZA OBMEJNE SLOVENCE: 205. Jos. Kosec, župnik, Kamenje, 20 K. 206. N. N. 20 K. 207. Ivan Stanonik, župan itd., Horjul. 20 K. 208., 209. dr. Iv. Šusteršič, drž. in dež. poslanec, 50 K. 210., 211., 212., 213., 214. dr. A. K r i s p e r, Ljubljana 100 K. 215. J. FI i s, generalni vikar, Ljubljana, (drugič), 20 K. 216. Ivan Gorišek, vikar, Celje, 20 K. 217., 318. Katoliško slovensko dijaštvo 113. Vrhniki 40 K- Ljubljanske novice. Ij Davčna administracija v Ljubljani razpošilja popolnoma slovenskim strankam, glede katerih ne more biti nikakega dvoma o njih narodnosti — nemške plačilne naloge za osebno dohodnino! Seveda, če je davkoplačevalec v državni službi, mora molčati in biti zadovoljen tudi z nemščino, če ne, sledi kaj hujšega. Tako se postopa pri nas v osrčju Slovenije, kaj naj se potem zahteva od obmejnih oblasti? Take razmere ustvarila je pri nas liberalna slovensko-nemška zveza ob glasnem bojnem kriku naših »Narodov-cev«, kojim je narodnost le pesek v oči, prva in glavna stvar jim je pa vedno le liberalizem. Gorje narodnosti, če jo bodo branili taki voditelji! Ij Značilno. Hiša meščanske imovine , dobi svojega upravitelja. To službo je \ župan Hribar baje že namenil podkov-skemu mojstru g. Ed. Schleglu, torej človeku, ki ima sam dosti denarja; pa ]e s Hribarjem v sorodu. Ij Razstava katehetskih učil je otvor-jena samo še do srede. 18. t. m., vsako popoldne od dveh do treh. Pojasnila daje uslužbenec »Katoliške Bukvarne«, ki je v tem času v dvorani navzoč. Ij Ruski učitelji v Ljubljani. Sinoči ob 11 .uri 40 min. pripeljalo se je iz Trsta pod vodstvom g. Stanislava Maksimiljanoviča Studenski, tehnologa iz Petrograda, od šeste ekskurzije, 38 nar. učiteljic in 12 učiteljev v Ljubljano. V imenu občine pozdravi g. Aškerc, v imenu »Ruskega kruž-ka« g. Lavrenčič, in slov. učiteljstva g. Likozar. Ruski učitelj se je zahvalil in radodušnemu sprejemu. Danes dopoldne so si ogledovali po spremstvu mest. zastopstva g. Aškerca, od »Ruskega kruž-ka« g. Sevarja, izmed učiteljstva pa g. Sadra, gdč. Mehletove, Gantarjeve, 'Pezdir-jeve itd. našo mestno občinsko dvorano, šentjakobsko dekliško šolo in raz ljubljanskega gradu našo okolico. Nazaj grede ustavili so se tudi v »Učiteljski tiskarni«. Obedujejo danes v»Narodnem domu«. Zvečer pa se ob 8. uri snidejo vsi ljubitelji bratskih nam gostov, sester in bratov ter kolegov, v tivolski restavraciji. V nedeljo jutro nam jih gorenjski vlak ob 7. uri zjutraj zopet odpelje na Dunaj. Ta ekskurzija prepotovala je Nemčijo. Švico in severno Italijo. Dobrodošli mili goste na slovenski zemlji! Do svidanja! Ij V konkurz sta prišla brata Rus, trgovca z moko in deželnimi pridelki na Emonski ccsti. je celo najdražji črevelj nepopoln. Pazi naj sc posebno na besedni znak naMIa aumifeva peta na svetu Dobi se v vseh prodajalnah usnja, črev-Ijev, gumija in drogerijah monarhije. Berson" gumijeva okrogla peta ,Berson" M gumijeva ifeffl polna peta. ki so poleteli na rusko Poljsko, prirejati politične manifestacije. MIR NA ŠPANSKEM. Barcelona, 13. avgusta. V Barceloni vlada 'mir. STAVKA NA ŠVEDSKEM. Stockholm, 13. avgusta. Stavka se je v resnici ponesrečila, in sicer zaradi radikalnih elementov. Na progi cestne železnice so našli dinamit. PARLAMENTARNI POLOŽAJ. Dunai, 13. avgusta. Podpredsednik zbornice Starzinski -je dejal, da je akcija Glabinskega prišla ob pravem času. Kriza se mora parlamentarno rešiti. Dunaj, 13. avgusta. Predsedstvo kr-ščansko-socialne stranke ima danes v zbornici posvetovanje o položaju. lj Zadruga za zgradbo stanovanj jc pričela na svojem stavbišču v Hilšarjevih ulicah z zidanjem svoje trinadstropne hiše. Obsegala bo 21 srednjih in 3 velika stanovanja z balkoni. Prihodnje poletje bo dodelana. lj Selitev in odpovedi stanovanj. Ker se na nekdanjem Cenkarjcvem svetu, ko-jega lastnica je zuaj Kranjska hranilnica, zgradi nemško gledališče, je hranilnica zdaj vsem strankam stanovanje odpovedala. Teh je okrog 30. Pri »Bavarskem dvoru« je novi lastnik istotako odpovedal strankam stanovanja. Teh je okrog 40. Vsi potrebujejo malih in srednjih stanovanj. Kam bodo ti ljudje šli, ko vlada zanje v Ljubljani taka mizerija? lj Za »Rokodelski dom« v Ljubljani je darovala g. Ana O e r b e r, trgovka in poscstnica v Ljubljani, 5 K. — Za imenovani dar se iskreno zahvaljujemo in prosimo v prepotrebni namen nadaljnih darov. lj Razstava učil za katehetski pouk v dvorani novega poslopja »Katoliške Tiskarne«. Kdor si hoče ogledati razstavo, naj si jo ogleda pred sredo t. j. do 18. t. m. Dvorana je odprta vsako popoldne od dveh do treh. Ij Posvečevanje zvonov. V Samasso- vi livarni je posvetil tekoči teden mil. g. generalni vikar J. Flis 10 zvonov in sicer 6 za Kranjsko, enega za Koroško in 3 za Hrvaško. Sobno slikarska in pleskarsKa turd^a - Spzletič 8f J^em^gar, Zjubljana, JjimsKa eesta16 Se priporoča slavnemu občinstvu 30 vse v to strogo spadajoča dela v JLjubljani kaKor iudi na debeli. 2>elo solidno. ■■ Cene primerne. Sprejmem takoj veščega (lUUtlJUlt ItMGlUVUlSIJ UUUljbV, IIH11 naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom ln dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. AntJ. Rov&eka, Kolodvorske ulice £1. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodera vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjkem g. Kovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj. 3438 52—7< za svojo mlekarno v Škradu na Hrvaškem. Oženjeni, ki se razumijo tudi na gospodarstvo, imajo prednost. Reflektantje naj se zglase v pisarni Jos. Lončariča, Ljubljana, Streliške ulice štev. 27. 2219 n-\ Izvid g. dr. J. A 11 m a n n a ženskega in otroškega zdravnika na D u 11 a j u. Serravallovo kina - vino z železom sem že opetovano priporočil v svoji praksi in vedno dosegel dobre uspehe, celo v slučajih, ko so 'bila druga sredstva za že-Jezo brez uspeha. Na Dunaju, 7. oktobra 1909. M 292 (26) D r. J. A 11 m a 11 n. Odda se takoj na Tržaški ccsti štev.4 Gospodinjef Učite se predvsem PEKA. TETE dobro pripravljati! š Z ozirom na napade na g. nadrevi-zorja Pušenjaka izjavljam sledeče: 1. Oklic na spodnještajerske posojilnice sem izdal brez vednosti g. Pušenjaka in na željo nekaterih mojih somišljenikov, ki so uvideli potrebo, da ostane g. Pušenjak na Štajerskem. 2. Zadružna zveza je že od začetka tega leta imela namen, poklicati g. Pušenjaka v Ljubljano in mu odkazati tam odlično mesto, katerega pa g. Pušenjak vsled prošenj štajerskih zadrug do sedaj ni sprejel. 3. Vse spodnještajerske zadruge, izvzemši tri, bodo ob vsaki priliki zahtevale, da ostane g. Pušenjak v Mariboru. — Fcrdo Leskovar. tajnik »Spodnještajerske ljudske posojilnice« v Mariboru. š Deževje. Iz Slivnice pri Mariboru se nam poroča: Dne 10. t. m. ob sedmih zvečer se je ulilo kakor iz škaia in je bilo naenkrat vse preplavljeno od vode. Posebno v vinogradih je napravil naliv ogromno škodo, ker je izruval celo staro trsovje, kako je pa v novih nasadih si ni mogoče predstavljati. Trsovje leži vse križem. Po se sprejmejo v delo pri Antonu Petek, slikarju, Ljubljana, Sv. Petra nasip 37. TRZNE CENE, Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 13. avgusta Pšenica za .oktober , , , Pšenica za maj 1910 Rž za oktober I. 1909. ..... Oves za oktober..... Koruza za avgust 1909 .... Koruza za maj i. 1910 ... Efekti v:--- R ml ln miti šsecMara znamk ter posameznih tteiou. Izposojevanje ko!es poniKlaoJs ter POTiiIla in ©SB1©. VISIdb n. morjem 305-2 m, sred. »račnl tlak 735'0 mm. Veliko zalogo postelj, stolov ln medrocov na peresih priporoča Filip Fajdisa, zalaga mm 2ioi Sv. Petra cestah, Ljubljana. 5-1 Proda se po ceni več različnega 2229 Temperatura po Cdilja Stanje barometra » mm Cas opa coTauja Vetrovi W«ba v Ljubljani, Mestni trg štev. 24, III. nadstr. ^ia Rimski ccsti se sprejmete n 18V ■ brezvetr. 7. zjutr. 38-0 14-8 „ megla 2. pop. 36 9 27'2 si. jug. jasno Sredn|a včerajšnja teaip. 20'0', norm. 19' 1». S000S00S3S999SBB Ali ste že odposlali na položnici dar za sklad obmejnih Slovencev? Nabirajte, odpošiljajte! Nobena položnica naj ne :: ostane neizpolnjena! :: O O (3 Q 3 3 £2 & Služba na stanovanje iS« gjjiilgllUlU III U UII1UII1II1II ki obiskujete šolo. Naslov pove je razpisana na Černučah pri Ljubljani, upravništvo »Slovenca«. 2227 3-1 Zglasiti se je osebno. Nastop lahko takoj, Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. 77ajdo/J. kosm. Zobo^^ "^,^**Ljubljana, Spital.-Stritar. ul 7 j ČEHI PROTI NEMCEM. Praga, 13. avgusta. Češki listi energično zahtevajo, da se da Nemcem za njihove sirovosti na Dunaju krepek odgovor v češkem deželnem zboru. Listi napadajo osobito Žačka, ki ni za Čehe interveniral in se nič zanje brigal. Češki narodni svet je ministrskemu predsedniku brzojavil, naj ukrene vse potrebno, da bodo Čehi varni nemškem nasilji. TURČIJA BOJEVITA. Solun, 13. avgusta. Položaj sc jc zopet poostril. Turški ministrski svet je zavzel proti Grčiji odločnejše stališče. Vojno razpoloženje raste. RUSKI VLADNI STRAHOVI. Varšava, 13. avgusta. Ruski generalni gubernator Skalon je prepovedal Čeliom, Več spretnih fosile im In postaialllče Zfigorske železnice »StublčKe Toplice". Seasona ©d 9. maja do oktobra« Termalni vrelci 53° C toplote in močvirne kopeljl so prav posebno primerni proti trganju revmatizmu, isehiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti. kožnim boleznim, ter tudi za rekovaleicente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno Irancovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče. Zdravljenje s svitlobo. Sobe od K 1'— nadalje. Pojasnila In prospekte daje kopališka uprava v Stublčkih Toplicah, Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. lnterurbanska telefonska postaja. 1049 1 0 sprejme takoj v trajno Q delo Simon Praprotnik mizarski mojster, Ljub-5 ljana, Jenkove ulice 7. Podružnice Spijet, Celovec ln Trst - Delniška glavnica -K S,000.000. Stritarjeve ulice 2 Promese zemaljsldh srečk I. izdaje. Žrebanje Že 16. aVOUSfa. = Glavni dobitek K 90.000. ===c = Cena K 5. — Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurzu. ilBTOinigHSBfiRSSSSgasia Podružnice Spljet, Celovec In Trst_- Rezervni fond K 300.000.