Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 1040 K, za pol leta 5'20 K, za četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poStnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (Širina 72 mm) Izhaja vsako sredo in soboto.	20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin.	Posamezna številka 10 v
Naše časopisje.
Dolgo se že v naši stranki ponavlja želja, da bi se delavsko časopisje povzdignilo na tisto višino, ki jo moramo doseči, če hočemo, da bo stranka mogla izvrševati svoje obilne in neprenehoma se množeče naloge. Vsak, kdor je z dušo in s telesom v stranki, čuti bridko, kako nam manjka na vseh koncih in krajih glasnika, meča in ščita. Koli-korkoli se nam je časopisje razvilo od tistega časa, ko smo imeli za vse potrebe skupaj komaj eno trikrat na mesec izhajajoče glasilo, je vendar vse to premalo, veliko premalo, zlasti v političnem oziru. Dolgo nam je bilo težko v tem položaju, a sedaj nam postaja neznosno.
Strankarske razmere so se na Slovenskem tako razvile, da ne more nobena stranka več izhajati brez dnevnega tiska. To velja tudi za socialno demokracijo. Tudi delavec mora biti v trajnem stiku z dogodki, mora videti, kako se razvijajo, mora spoznavati boje v vseh posameznih fazah. Tudi njegovo obzorje se mora neprenehoma širiti. Pravico ima, zvedeti o domačih in svetovnih dogodkih; politika, ki vpliva na njegovo usodo, se mu ne sme kazati samo v osamljenih pojavih, ampak odkrivati se mu morajo vse vezi. Kar se godi na socialnem polju, mu ne sme ostajati nedosežna tajnost. A tudi drugi dogodki, ki spreminjajo obličje družbe ali sploh globlje posegajo v življenje ljudi, bodisi doma, bodisi v tujini, so pogostoma važni za delavčevo znanje in spoznavanje.
Ali delavec ni le znatiželjno bitje. On je tudi bojevnik. In njegovi boji so od dne do dne silnejši. Kamor se ozre, mu stopa sovražnik naproti. V politiki, v delavnici, v strokovnem, v družabnem življenju, povsod srečava nasprotnike. Na vsakem polju se razvija boj. In nasprotnik je oborožen. Zoper njegove naklepe potrebuje tudi delavstvo orožja, dobrega, ostrega, pa — vedno pripravljenega orožja. Če prihaja obramba, ko je udarec že padel, je prepozno.
To nalogo more izvrševati samo dnevno časopisje. Tako stara je ta resnica, da je ne bi bilo treba nič več ponavljati. Povsod je v stranki že spoznana in priznana. Ali kljub temu je bila doslej le pobožna želja. Zakaj za dnevno časopisje je treba sredstev, ne malih sredstev, delavstvo pa je siromašno in
LISTEK.
Mačeha.
Spisala Zofka Kveder-Jelovškova.
Nekoč po zimi sem se vozila iz Prage na Dunaj. Vozila sem se z osebnim vlakom in seveda v tretjem razredu. Vedno je poln ta vlak, in drugi ljudje psujejo na težavno vožnjo v prepolnih vozovih. Ljudje jih motijo, otroci, dolgočasni pogovori . . . Ali jaz imam posebno srečo na svojih potih. Kamorkoli se vozim in kadarkoli, vselej se mi pri-peti kaj prijetnega, lepe stvari slišim od svojih sopotnikov, in v svoje veselje se uverim vedno znova, da so ljudje dobri in plemeniti. Dostikrat se človek razočara, res, ali naša lastna narava je tako pomanjkljiva, da opažamo in si zapomnimo slabe stvari prej, kakor dobre. Koliko lepega pozabimo stokrat in stokrat, ene krivice pa, ki nam jo je kdo zakrivil, ne bomo pozabili do smrti nikdar.
Koliko prijetnih trenotkov doživi človek v železničnem vozu samo, če hoče. Niti ust mu ni treba odpreti, samo okrog sebe naj gleda. Koliko smešnih in lepih prizorov že sem opazovala na ta način! Nekoč v jeseni sem se vozila tako proti mestu. Mlada gospa s tremi otroci je sedela meni nasproti. Ko smo se bližali postaji, začela je treti z roko lica otrok, ščipati jih za ušesa, kuštrati jim lase. Ko je videla moj začuden pogled, rekla je z povzdihom: »Moji otroci so tako bledi in slabotni! Z velikim naporom je prištedil
socialna demokracija nima pričakovati ničesar, kar ne pride iz njene lastne moči. V pomanjkanju materialnih sredstev je bila doslej edina ovira, da se ni mogla izpolniti želja številnih in najboljših sodrugov. Seveda je bila to zelo krepka ovira.
Toda premagati se mora tudi ta težava. Če bi se delavstvo plašilo zaprek, se sploh ne bi smelo polotiti boja. Ovire so zato, da se spravijo s poti. In česar ne more posameznik, to lahko izvrši krepka volja združenega delavstva. Če smo spoznali, da je cilj važen in da ga je potrebno doseči, tedaj se ne smemo plašiti nobene težave, ampak napeti moramo vse moči, da ga res dosežemo.
Ničesar pa ne potrebuje delavstvo v sedanjem času tako nujno kakor
dnevnik.
Če hočemo politično, strokovno in gospodarsko napredovati, moramo imeti list, ki vsak dan zastopa interese delavstva, ki je vsak dan na braniku, ki vsak dan odbija napade in ki z vsakdanjimi poročili omogoči, da se delavstvo osvobodi nasprotniškega časopisja.
Imeti ga moramo!
Toda težava, ki smo jo že omenili, ne izgine, če smo spoznali potrebo. Treba je, da jo premagamo. In to delo moramo opraviti sami, kakor more delavstvo samo izvršiti vso svojo osvoboditev. Če bi hoteli čakati, da nam prinesejo nasprotniki potrebna sredstva, bi lahko čakali do sodnjega dne.
Dnevnik moramo imeti, torej si ga moramo ustanoviti. In sami si ga moramo ustanoviti, z lastnimi močmi. To je danes najvažnejša naloga slovenskega delavstva in zato se mora izvršiti.
Če store vsi, ki so poklicani v to, svojo dolžnost, tedaj se namen lahko doseže. Dobro vemo, da ne more delavstvo spraviti pri nas milionov skupaj, ali kar je potrebno za ustanovitev
delavskega dnevnika,
se tudi pri nas lahko doseže.
Sodelovati pa morajo v ta namen vse delavske organizacije, gospodarske, strokovne in politične, ter vsi posamezniki. Če se žrtve razdele med vse, zadene vsakega razmeroma malo, korist pa bodo vendar imeli vsi. Vse organizacije brez razlike potrebujejo dobro časopisje, če hočejo napredovati. Zato pa
moj mož letos po zimi toliko, da sem mogla oditi z otroci po leti na deželo. Sam si siromak niti dopusta ni vzel, samo da bi mogli otroci biti dlje zunaj. Ali nič jim ni koristila dežela. Slabotni so in bledi, kakor prej. Zato bi rada, da bi bili vsaj zdaj na kolodvoru malo rdeči, da jih bo vesel prvi hip, ko jih bo videl.« Stožilo se mi je mlade gospe, in posmeh nad njenim početjem mi je zamrl na ustnicah.
Drugič enkrat sem se vozila v zadnjem vozu vlaka, ter sem stala skoro cel čas zunaj na ploščniku. Prelepa mesečna noč je bila. Kako je letel skozi krajino, ki se je po bliskovo umikala mojim očem. Vse je bilo tako tiho in čarobno. »Zdaj pridejo ovinki,« pravi neki glas za menoj. »Morate se držati, da se vam ne pripeti kaka nesreča.« Ozrem se in vidim starega kondukterja. »Lepa noč je,« pravi. »Kadar so take noči, tudi jaz nairajše stojim zunaj. Gozdovi so črni, pogreznjeni v neki čudni mir, a nebo je tako visoko in svetlo. Toliko zvezd je!« Zagledal se je kvišku. »Vi lubite prirodo?« vprašam. »O zelo,« odgovori on. »Vdovec sem, brez otrok. Se ko sem bil mlad, nisem bil za gostilne, zdaj pa sploh ne pijem. Na lov hodim. To je moje edino veselje. Kadar imam čas, pa se peljam ven v gczdove. Če bi prišel še enkrat na svet, postal bi lovec, vedno bi hodil po smerečju, pod bori in pod hrasti. Lepo je to. Ali tudi moj poklic ni napačen. Vlak ;e moj dom, in kadar mi je dosti ljudij, dosti mladih in starih, veselih in žalostnih
morajo tudi vse storiti, kar je potrebno. Prav tako pa ima tudi
vsak delavec svojo korist od dobrega delavskega dnevnika in zato mora tudi vsak posamezni delavec doprinesti svojo malo žrtev.
V najkrajšem času dobe vse organizacije načrt, po katerem se ima izvršiti delo. Pričakovati pa smemo, da bo vsaka izpolnila svojo dolžnost in da bo to storil tudi vsak posamezni sodrug — v prid celoti in sebi. Treba je le vsestranske dobre volje, da dobimo
v najkrajšem času davno zaželjeni delavski dnevnik in z njim sredstvo, ki pospeši naš napredek v vsakem oziru. Vsi smo ga doslej pogrešali in zato gotovo ne bo nikogar, ki bi ne storil, kar je v njegovi moči, da se uresniči namen. Če smo z nezadostnim orožjem napredovali in pridobivali uspehe, jih bomo veliko bolj z močnejšim in ostrejšim orožjem. Brez zamude torej na delo, da pridemo čimprej do cilja, katerega bo veselo vse zavedno delavstvo!
Politični odsevi.
Mornariške zahteve.
Vojni odsek avstrijske delegacije razpravlja in razpravlja, a če ne bi šlo za ogromne vsote, ki se imajo iztlačiti iz ljudstva za barke in kanone, se o vseh teh govorih ne bi moglo reči nič druzega, kakor da so dolgočasni na smrt. Le ena iastnost se večinoma še opaža v njih: Hinavščina. Vsa ta plemenitaška in meščanska gospoda bo glasovala za mornariške zahteve »samo vsled nujne potrebe« in »s krvavečim srcem«. Le da ne bo njih srčna krv nič pomagala ljudstvu, ki bo moralo plačevati. Pri tem bo ljudstvo v resnici krvavelo, dočim imajo „pa-triotični« gospodje kri le na jeziku. Kar se tiče potrebe, je stvar ta: Gradnja novih ladij, velikih, močno oboroženih ladij, je resnično potrebna. To se nikakor ne da tajiti. Vprašanje je le to, komu je potrebna. Nekoliko kapitanov, ki postanejo admirali, bo gotovo zadovoljnih. Tisti lajtnanti, praporščaki in kadeti, ki bodo avanzirali na njih mesta, se tudi ne bodo branili. Potem imamo malo armado liferantov, ki bodo delali tem boljše kupčije, čim številnejša bo mornarica. Zato so skrajno patriotični. Ali vse to še
obrazov, pa se postavim semkaj in gledam na doline in bregove, ki lete mimo. Zadovoljeni sem s svojim življenjem.« Pogladil si
je belo brado in odšel nazaj v voz.
*
* *
Zavila sem v stran. Pripovedovati sem hotela o priprosti češki ženi, ki je bila že nekoliko v letih in ki se je imenovala Ana.
Voz, ki je bil v Pragi natlačeno poln, se je čez par ur jako izpraznil. Samo neka žena je ostala v drugem kotu z dvema majhnima deklicama. Že prej sem jo opazila in se čudila njeni veliki potrpežljivosti, s katero je kratkočasila mala, sitna otroka. Ena deklic je bila stara po priliki poldrugo leto, druga je bila leto starejša. Nagajali sta obe in osobito prej, ko je bilo več ljudi, jima vožnja ni posebno ugajala. Pretesno jima je bilo med tolikimi ljudmi. Ali naposled sta se utrudili. Mati je vzela najprej manjšo k sebi na roke; ali tudi starejša je hotela biti v naročju pri materi. Žena je malo ugovarjala, da to ne pojde, ali naposled je vendar vzela obe nepotrpežljivki k sebi v naročje. Zaspali sta kmalu, ena na levi, druga na desni roki. Več, kakor uro sta spali. &Žena je sedela ves čas nepremično, niti genila se ni, da ne bi prebudila malih zlatolask. Ali ko sta se obe hrati prebudili, vzdihnila je žena zadovoljno. »Oh, kako me roki bolijo, dragici moji,« je rekla punčkam. »Veliki ste že in težki.«
»Fanuška je lačna,« je rekla starejša. »Mama daj kolače.«
ni glavno. Najpotrebnejše so nove ladje za tiste kapitaliste, ki bodo napravili svoj dobiček direktno pri gradnji. Tu je v prvi vrsti železtrski kartel, združitev največjih in najbrezobzirnejših kapitalistov, ki se že z velikansko nasladov pripravlja, da oskube državo. Potem je Škodova tovarna za kanone, ki je tako neznansko patriotična, da sfabri-cira tudi dvakrat ali trikrat toliko topov kakor se jih zahteva, seveda za dober denar in z lepim dobičkom. Ta patriotizem je naravno nič ne ženira, da proda ravno toliko kanonov tudi državam, katere se smatrajo baje za sovražnice Avstrije — če le plačajo Saj bi tudi tržaški »Stabilimento tecnico« in reški »Danubius« gradil ravno tako Angležem dridnavte, če jih ne bi znali sami bolje in ceneje graditi, ali pa tudi Italijanom, Turkom, Japoncem in sploh vsakemu, kdor bi plačal.
Za vso to gospodo je torej povečanje mornarice res nujno potrebno. Tak-le dridr navt velja okroglo 60 milionov kron. Lahko si je misliti, koliko čistega dobička nakaplje ob takih vsotah v žepe kapitalistov. Koliko novih palač in vil se bo lahko zidalo, koliko šampanjca popilo, koliko briljantov podarilo raznim ljubicam! Zakaj bi gospoda ne bila patriotična?
Pravijo, da bodo nove ladje v kratkih letih brez cene. Pomorske države neprenehoma tekmujejo. Druga goni drugo. Druga hoče prekositi drugo. K'..dar zgrade na Angleškem ali v Ameriki veliko ladij, ki bodo še večje od dridnavtov, izgube te svojo veljavo in novi tip postane »potreben«.
To je že res. Vse izkušnje uče, da je tako. Vse puške, vsi topovi, ki so bili nekdaj najnovejši, najboljši, so prišli med staro železo po tej poti. Kakor stare korvete in fregate, tako zastare tudi dridnavti, in čim večja je tekma, tem hitreje se to zgodi. Res je; tajiti se ne da. A to je popolnoma prav in v redu. Tako dobe gospodje vsaj kmalu priliko, da pokažejo zopet svoj patriotizem in se navdušijo za nove ladje. y delegacijah bodo zopet »srca krvavela« in »duše se bodo stiskale«, a moloh bo zopet dobil, kar bo zahteval, ker bo zopet potrebno, nujno, neizogibno.
Avstrija vendar ne more in ne sme za-ostati za drugimi državami! To je na ves glas povedal dr. Šusteršič. In v Avstriji žive
»Anda tudi lačna,« je ponavljala manjša, »tudi kolače.«
Žena je odvezala culo, natočila vsaki deklici kozarec mleka in dala vsaki mal makov kolaček v roke. Deklici sta se stiskali k njej in kar je hotela ena, hotela je tudi druga. Ko sta se najedli, šli sta pogledovat kupej. Tudi k meni sta prišli. Na klopi je ležal nek ilustriran časopis, katerega sem ravnokar odložila. »Daj rneni slikice, gospa,« je rekla večja deklica.
Pretrgala sem časopis na dvoje in jima
dala.
Žena je prišla po punčki. »Oprostite, gospa,« je rekla, »saj veste, otroci še nimajo razuma.«
Nasmehnila sem se. »Naj le imata časopis, ne potrebujem ga več. Kako sta si podobni, kakor dva krajcarja,« sem rekla in pogledala obe kodravi glavici.
»Da, čez nekaj let bodo mislili ljudje, da sta dvojki,« je menila žena.
»Kako je to, da ni ne ena po mamici? Obe imata zlate lase, a vi ste črnolaska,« pravim.
»Saj nista moji,« se zasmeje žena.
»Nista vaši?I« se čudim. »In tako vas imata radi, in vi ste tako dobra z obema 1 Kar ne verujem!«
»Sirotici sta že brez matere,« pripoveduje žena. »Mlajša je imela komaj pql leta, ko ji je umrla mati. Jaz sem bila ž njo v rodu. Ona je bila nekaka daljnji moja se-strična. Umrla je za jetiko, sirota. Tako
tudi Slovenci. Torej so — po logiki mari-nističnih občudovalcev — nove ladje potrebne za Slovence . . .
Ne vemo, koliko Slovencev se bo naštelo, ki jim bo teknilo to »prepričavanje«. Mislimo pa, da jih ne bo veliko in zlasti ne tedaj, ko bo treba plačevati. In tisti, ki ne verjamejo, bodo imeli prav. Zakaj ne glede, da je strah italijanske vojne znotraj prazen, zunaj ga pa nič ni, prihaja za vojno mornarico v prvi vrsti v poštev vprašanje, če je Avstrija sploh pomorska država. Kolonij nimamo nikjer, da bi jih morali varovati z mogočnimi ladjami. Naše morsko obrežje je kratko. Napad z morske strani je strategično za Avstrijo sploh najmanjšega pomena. Če hi res prišlo do vojne, bi se odločila na suhem, ne pa na morju. Čemu torej ogromni izdatki ? Čemu to strahovito izsesavanje ljudstva ? Čemu silni stroški, ki imajo požreti vse po sili iztlačene dohodke, tako da ne ostane nič za kulturni razvoj, nič za socialno politiko, nič za resnično nujne ljudske potrebe?
Odprite oči in spoznali boste, da so to same kapitalistične špekulacije in tedaj boste tudi razumeli, kakšnih poslancev bi ljudstvo ne smelo voliti.
*	Častnikom se je stanarina zvišala,
seveda različno po šarži in po garniziji. Najmanjše zvišanje znaša 44. največje 300 kron. Povprečno pride na vsakega častnika približno 150 kron. Zanimivo je, da ni bilo treba za to nobenega zakona in nobenega sklepa v parlamentu, dasi se lahka računa, da bodo stroški vsled te reforme znašali štiri in pol do pet milionov na leto. Nobena druga zahteva se ne da v Avstriji tako hitro in tako gladko izvršiti. Pa vendar ni draginja samo za oficirje in dejali bi, da jo drugi, zlasti delavski krogi veliko bolj občutijo kakor pa častniki, katerim so se gaže pred kratkim časom regulirale.
*	Durandov proces se obnovi. Komisija, ki je imela sklepati o tem, je pregledala akte in dokazila ter je prišla do prepričanja, da je potrebna revizija procesa. Obenem je ukrenila, da se Durand takoj izpusti iz ječe. Ko so to naznanili jetniku, se je izprva branil, misleč da je to pretveza in da ga hočejo spraviti v norišnico. Ko pa je prišla njegova nevesta z njegovim očetom, se je dal prepričati, pa je zapustil ječo in se odpeljal v Havre.
*	V pariškem parlamentu ji pred kratkim, kakor smo poročali, neki Gizolma streljal z galerije in zadel poleg ministrskega predsednika sedečega pisarniškega ravnatelja v nogo. Zdravniki so dognali, da je Gizolme umobolen. Sodnijsko postopanje proti njemu je vsled tega ustavljeno, pa so ga oddali v blaznico.
*	Ruski general Aladin, načelnik tajne policije v Vilni, je bil zaradi neke nervozne bolezni v sanatoriju profesorja Markovskega. V sredo ponoči je naenkrat izginil iz zavoda. Zjutraj so našli njegovo posteljo prazno, na mizi pa listek z napisom: »Vzeli smo Ala-dina s seboj, da ga sndimo in da se maščujemo. Litvinski anarhisti.«
*	V Arabiji so Turki dobili groznega zaveznika. Med Arabci je namreč izbruhnila kolera. Boji med Turki in Arabci se neprenehoma nadaljujejo. Okrog Hodejde se brez prestanka zbirajo arabske čete. V okolici Taara je bila te dni bitka med turškim vo-
težko je umirala. Zaradi otrok bi bila rada še živela. Zadnje dni pred smrtjo je neprestano tožila: Ljubi Bog, kaj bo z otroci?! Lahko bi umrla ali kaj bo z otroci?!«
»Ko bi vedela, kako radi bodete imeli vi njeni deklici, gotovo bi bila umrla mirno, brez skrbi,« sem rekla jaz.
Objela je otroka in ginieno zatrjevala: »Ko bi bile od moje krvi, ne bi ju imela rajša.«
»Mama, tata mi bo punčko kupil,« je rekla deklica.
»Bo, bo,« je mirila žena.
»Njihovemu očetu tudi ni najlepše,« pripomnim jaz.
»Ni, ni,« je pritrdila moja znanka.
»Ima rad otroka?«
»O, zelo,« je rekla. »Zelo rad. Sploh je zelo pošten človek. Pri železnici je na Dunaju. «
Obmolknila je malo. Potem se je za-smejala presrčno, da so se ji zasveti.e žive črne oči hudomušno, kakor mlademu dekletu. »Prav za prav je on moj mož.«
»Prav za prav . . .?! Kako mislite to?«
»Po postavi sem mačeha teh dveh,« je pripovedovala in objela obe deklici. »To je zelo smešna povest. Če hočete vam jo povem,« je rekla.
»Pa sem res radovedna,« sem rekla jaz.
(Dalje prih.)
Kdor čita strokovno glasilo, naj čita tudi" Rdeči Prapor"! Oboje!
jaštvom in Arabci. Nedaleč od Hodejde pa je imel vstaški vodja Imam Jahja kratko a kruto bitko s Turki. V obeh bojih so baje izgubili Arabci 300, Turki pa 100 mož.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko. Občina in stanovanjsko vprašanje.
Ljubljana je po zadnjem ljudskem štetju še vedno malo mesto, veliko manjše, nego bi se bilo pričakovalo po naravnem razvoju. Rezultat ljudskega štetja je naravnost razočaral in tiste bahave bajke o velikanskem napredku, ki smo jih poslušali deset let, bodo vsaj za nekaj časa utihnile. Ali kljub razmeroma malemu številu prebivalstva je Ljubljana v marsikaterem oziru enaka velikim mestom. Življenje je tukaj ne le tako drago kakor v večini večjih mest, temveč še dražje kakor v mnogih prav velikih mestih. Draginja je na trgu, v trgovinah, in posebno velika je v stanovanjih. To je tudi velik vzrok, da se mesto ne razvija, zakaj kdor le more, beži pred to silno draginjo kam v okolico.
To je hudo za prizadete stranke, katerim nalaga stanovanje izven mesta občutne žrtve. Hudo je za mesto samo, ki zlasti v gospodarskem oziru pogreša, navzočnost tistih, ki bi po naravnih razmerah imeli prebivati v Ljubljani in žalostno je to zlasti z ozirom na dejstvo, da bi Ljubljana imela biti središče Slovencev in da je razvoj glavnega mesta v mnogih ozirih merodajen za razvoj vsega naroda.
Nujno potrebno je torej, da se izpremene v Ljubljani socialne razmere vsaj toliko, da ne bodo kar podile prebivalstva iz mesta. Doslej se je občinska uprava prav malo brigala za svoje socialne naloge. To je umevno, ker ni bil socialni element zastopan v ljubljanskem občinskem svetu. Varovali so se interesi tistih, ki so imeli svoje zagovornike na rotovžu. Njih koristi pa ne prenašajo resne socialne politike. Dvema gospodarjema ne more nihče služiti in ker je staro občinsko zastopstvo služilo posedujočim slojem, ni moglo obenem služiti neposedujočim.
To pa se bo moralo izpremeniti ne le v interesu doslej zanemarjenih delov prebivalstva, ampak tudi v interesu mesta samega, ki ne pride nikamor, če ostane vas z mestno krinko.
Zlasti pereče je vprašanje stanovanj, ki so postala v Ljubljani tako draga, da požirajo večji del dohodkov delavskega in srednjega sloja. V Ljubljani primanjkuje stanovanj ; stavbni špekulanti pa delajo tako, kakor da bi izkazovali prebivalstvu posebno milost, če kaj zidajo. Povsod se sliši v krogih hišnih posestnikov tarnanje, da se hiše premalo obrestujejo. Gospoda smatra hiše za podjetja, ki naj bi nosila tak dobiček, da bi lahko imenitno živeli, ne da bi jim bilo treba zaslužiti kaj druzega. To pa je zelo napačna in neopravičena špekulacija. Hišna posest se pač ne more smatrati za posebno obrt; dela je z njo tako malo združenega, da je vsak najmanjši dobiček od hiše čeden postranski dohodek.
Ali ta nauk ne bo pri hišnih posestnikih prav nič zalegel. Tudi hiše so kapitalistična podjetja, njih namen je dobiček in kolikor ga bo posestnik mogel iztlačiti iz stanarjev, ga bo iztlačil. Pomagati ne more tu nič druzega kakor primerna konkurenca od take strani, ki ji ni treba z oddajanjem stanovanj zasledovati posebnega dobička.
V prvi vrsti bi imela to nalogo mestna občina. Drugod se komune res zavedajo te naloge. Ravnokar je občinski svet v Bernu v Švici sklenil vzeti stanovanjsko reformo v svoje roke, porabiti občinska zemljišča za stavbo hiš, obenem pa si zagotoviti še nova zemljišča za ta namen. Kar je mogoče drugod, ne sme biti nemogoče v Ljubljani, tembolj, ker je pri nas še bolj potrebno kakor v marsikaterem drugem mestu.
Od nov ga občinskega sveta se mora torej zahtevati, da natančno preštudira to vprašanje, ampak da ne ostane pri študijah, temveč da se čimprej praktično poloti tega dela. Razmere za to so v Ljubljani še dosti ugodne, že zato, ker je še ogromno zemljišče nezazidano.
Na ugodno rešitev tega perečega vprašanja bodo v kratkem vplivali občinski vo-lilci, ki bodo imeli odločiti, ali naj glasujejo za stranke, ki so zavezane špekulantom, ali pa za kandidate, ki bodo zastopali samo koristi ljudstva. Kdor hočo na tem polju resnega socialnega dela, bo glasoval za socialne demokrate.
— Kranjski deželni zbor ima danes sejo, glavno zato, da sklene zakon, po katerem se ima najeti 10 milionov kron posojila za melioracije. Ta zakon je bil že enkrat sklenjen, toda vlada ga je odklonila. Stavila
je razne pogoje, ki se imajo izpolniti, da predloži zakon na potrditev. To ima torej danes poskrbeti deželni zbor. Na vsak način je ta sklicavanje na «enodnevno sejo nekaj zabavnega, skoraj komičnega. Kranjski deželni zbor bi imel pač rešiti še razne druge zadeve, a za to nima nikdar pravega časa. A če bi bilo res desetmilionsko posojilo edino, kar je važnega in nujnega, bi ostala ta enodnevna sesija še vedno čudna. Kdo pa ve tako natančno, da bo predmet res v enem dnevu rešen? Za malo deželo je tako posojilo pač precej veliko vprašanje in če se hoče temeljito obravnavati, bi se prav lahko zgodilo, da bi bil dan prekratek, tudi če bi se porabilo vseh njegovih 24 ur. V kranjskem deželnem zboru so sicer temeljite razprave nekaj zelo nenavadnega, ampak nazadnje bi se taka nenavadnost lahko primerila ravno enkrat, ko visoka vlada ne pričakuje tega.
—	Deset milionov si hoče izposoditi kranjska dežela. Naravno je, da bo ta reč obremenila vse prebivalstvo, ne izvzemši delavstvo. Plačevati bo treba obresti in treba bo poiskati dohodkov. Kadar je šlo za take dolžnosti, ni bilo delavstvo še nikdar »prikrajšano«. Plačevati smejo tudi delavci. Ali kadar se sklepa o tako važnih vprašanjih, ga ni v deželnem zboru nikogar, ki resnično zastopa delavstvo. Taka je pravičnost v kranjski deželi, hvala krasnemu volilnemu redu, ki so ga vpeljali klerikalci z liberalno asistenco.
Volilni shod za šentjakobski okraj se
vrši v ponedeljek dne 20. februarja ob 8. zvečer v salonu (na dvorišču) gostilne g. Pocka v Florijanski ulici št. 6. Sodruge iz tega okraja se pozivlje, da pridejo zanesljivo na shod in da pripeljejo seboj tudi znance in prijatelje.
Danes zvečer sta dva volilna shoda, in sicer na Poljanski cesti št. 63, ter v Schmit-tovi restavraciji na Dunajski cesti. Začetek povsod ob 8. zvečer. Sodrugi, udeležite se shodov polnoštevilno 1
—	Volilna brošura za deželo, ki izide v kratkem, bo stala samo 20 vin. Zaupniki in organizacije, ki vzamejo brošuro v razprodajo, dobe znaten popust. Naročila sprejema sže sedaj sodr. Ivan K o c m u r, Ljubljana, Go-poska ul. št. 12. Denar, ki se ga vpošlje lahko naknadno, pa izključno le sodr. Štefan L e h-p a m e r, črkostavec, Ljubljana, Frančiškanska ul. 8. Da se prihrani troške, je najbolje, če se obenem z naročnino pošlje tudi denar, in sicer oboje naravnost na sodr. Lehpamerja. Organizacije so naprošene, da čimpreje naznanijo, koliko izvodov bi približno rabile, da se ve določiti naklado. Vsa zadevna pojasnila daje ustmeno in pismeno sodr. Ko-cmur.
—	Pri razlagi volilnega reda za deželo se odda tri strani (drugo, tretjo in zadnjo stran na platnicah) za inserate, na kar se opozarja zlasti strankine gospodarske organizacije na Kranjskem. Cena je zmerna in se določi po dogovoru. Obrniti se je na zvezo »Vzajemnost« v Ljubljani, Šelenbur-gova ul. 6. II.
—	Plenarna konferenca odborov in in zaupnikov vseh strokovnih, gospodarskih in političnih organizacij v Ljubljani in okolici se vrši prihodnji četrtek, dne 23. februarja točno ob 8. zvečer v salonu restavracije »Internotional«, Resljeva cesta št. 22. Konferenca se vrši v zmislu nasvetov, stavljenih na zadnji konferenci, ki se je vršila dne 10. t. m. Predsedniki in voditelji so na-prošeni, da ukrenejo pravočasno vse potrebno, da bo konferenca polnoštevilno obiskana.
—	O deželnem glavarju Šukljetu so zadnji čas ljubljanski časopisi nenavadno veliko pisali. Gospod pl. Suklje je namreč zelo energično oštel nekatere mestne policijske stražnike, ki mu niso salutirali. Pravijo, da je napravil še nekoliko takih reči, n. pr. da je v privatnem lokalu zahteval od uradnika, naj mu drži suknjo itd. Stvar je bila na vsak način precej mučna. To je čutil tudi klerikalni »Slovenec«, ki je razumel, da ne more kar molčati o teh neprijetnih dogodkih, dasi mu je v zadregi molk še vedno najljubši. Ali »Slovenec« je sebi in Šukljetu jako nerodno hotel pomagati iz zagate. Pripovedoval je namreč, da nekateri mlajši stražniki še ne poznajo deželnega glavarja in da mu le vsled tega niso salutirali. Sicer pa je hotel stvar prikazati tako, kakor da imel gosp. Šuklje pravico zahtevati salutiranje. »Slovenec« čisto dobro ve, da nima te pravice in je torej pisal proti svojemu prepričanju. Ali ta reč ima drugo, prav resno stran in če se o njej piše, bi bilo treba pisati resno, ne pa s tisto ceneno zafrkljivostjo, ki dela vtisk na malo misleče in smeha željne ljudi, a je v tem slučaju prav neokusna. Če se pomisli, da mora deželni glavar vedeti, da nimajo mestni policisti nobene take dolžnosti, kakor jo je on zahteval; če se pomisli, da je Šuklje ponovil svojo zahtevo; da je nastopal kakor
da bi se mu to salutiranje zdelo izredno važno-, da je storil še druge podobne reči, v katerih ni nič logike, tedaj se vsiljuje človeku misel, da mora biti gospod Šuklje bolan. To pa nikakor ni smešno, ampak žalostno. Kajti če zadene duševna bolezen cestnega pometača ali pa deželnega glavarja, je to na vsak način tragično. Lajik se seveda lahko zmoti, saj se še zdravnik. Ali znamenja so pač taka, da si skoraj ni misliti kaj druzega. In zato je tudi popolnoma jasno, kaj je potrebno. Zdravniki morajo preiskati stanje gospoda Sukljeta. Po tem pa je le dvoje mogoče. Ako se dožene, da je deželni glavar zdrav, tedaj imajo stražniki in tisti ljudje sploh, ki jih je nahrulil, pravico zahtevati primernega zadoščenja. In druzega nič. Zapovedovati stražnikom, da naj v bodoče salu-tirajo gospodu Šukljetu, je popolnoma neumestno. Ali pa se dožene, da je Šuklje bolan, kar nam s človeškega stališča ne bi bilo ljubše; tedaj je posledica jasna. Tudi na mestu kranjskega deželnega glavarja ne more sedeti človek, ki sodi v sanatorij. To bi bilo za gospoda Šukljeta neprijetno, toda popolnoma pravilno. Bolan človek se more zdraviti, ne pa komandirati in sedeti na najod-ličnejšem mestu v deželnem zboru.
—	Srbski kralj Peter se je te dni peljal skozi Ljubljano v Italijo, da obišče italijanski dvor. Ta malo pomembni dogodek je nekatere ljudi v Ljubljani silno navdušil, pa so šli na železnico zijala prodajat, čeprav bi si bili lahko sešteli na prste, da ne bodo videli nič druzega kakor nekoliko vagonov. Liber alni listi pa so objavili nekoliko člankov, kakor da se je zgodilo bogvekaj važnega v slovanskem svetu. Nikakor ne mislimo, da bi bilo v tem iskati kaj »veleizdajniškega«, kakor se je zopet namigavalo s klerikalne strani, ali pa da bi pametni ljudje le mogli priti na misel kakšnega »veleizdajstva«. Ampak nekaj druzega je pač bilo v stvari, namreč velika neumnost. Nimamo nič zoper simpatije do srbskega naroda. Tudi mi jih gojimo in ne vemo, zakaj nai bi jih ne. Ampak od simpatij do srbskega naroda pa do navdu-ševanja za kralja Petra je vendar še precej velik korak, ne prav tako velik, a tudi ne veliko manjši kakor od ljubezni do ruskega carja. Naši narodnjakarji hočejo vedno veljati za demokrate. A kaj ima demokratična ideja opraviti z bizantinizmom ? Kdo in kaj pa je za nas kralj Peter Karagjorgjevič ? Mož, ki živi s svojo družino vred od žuljev srbskega naroda, ki je prej užival življenje, kolikor se je dalo, v Švici in na Fiancoskem, ki je prišel na srbski prestol po volji peščice oficirjev in ki rad pije konjak. Če imajo naši nad-slovenci tako velike simpatije do srbskega naroda, tedaj bi že lahko vedeli, da Srbi svojega kralja nikakor ne identificirajo s seboj in da ne iščejo v njem nobenega posebnega veličanstva. V Be)gradu ne gre nikdar toliko ljudi zijat Petra, kolikor iih je v Ljubljani hitelo na železnico. In najbrže ne bo v Belgradu nihče mislil, da so Slovenci častili srbski narod, ko so šli gledat dvorni vlak kakor kako menažerijo. Kvečjemu bodo mislili, da so Slovenci hlapčevske duše, ki se klanjajo še tistim potentatom, katerim se ne bi morali.
Trst.
—	Politični odbor jugoslovanske soci-alnodemokratične stranke ima v pondeljek 20. t. m. ob 8. zvečer važno sejo skupno z italijanskim socialističnim političnim odborom. Odborniki so naprošeni, da se udeleže te važne skupne seje polnoštevilno.
—	Pridobitve tržaških plinarniških delavcev. V prvih dneh meseca decembra pretečenega leta je organizacija plinarniških delavcev v Trstu vložila upravnemu odboru spomenico, v kateri je zahtevala popolno reformo službenih razmer. Poleg tega se je tudi zahtevalo zvišanje mezd, doklade v slučaju bolezni, nezgode in nesposobnosti za delo, letni dopusti in druge postranske reči. Upravni plinarniški odbor je imenoval pododbor za proučevanje spomenice. V tem pododboru se je naš mestni svetovalec sodrug Cerniutz zavzel za to, da bi se sprejel memorandum popolnoma. Ni mogel doseči vsega. Toda dosegel je veliko. Tako je dne 25. januarja t. 1. upravni odbor naznanil organizaciji plinarniških uslužbencev, da je sklenil dati delavcem te poboljške:
Število stalno nameščenih uslužbencev se v letu 1911 zviša na 460.
Prehod iz nestalnosti v stalno službo se izvrši, kadar se izprazni stalno mesto. Pri imenovanju se bo oziralo na starost in sposobnost. Da se delavec lahko^stalno nastav«, ne sme imeti manj kot 20 in ne več kot 40 let, biti mora vsaj eno leto uslužben kot dninar ter bo moral biti sposoben za izpraznjeno mesto.
Vsakemu stalno nastavljenemu se bo dalo po dveh letih dva dni dopusta ter še po en dan za vsako nadaljno leto; sicer ne več kot deset dni. Ukori vsled javnih pritožb se bodo
Svoje fcdr&vjc zadobitel Vaša slabotnost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, kite postanejo močne. Vaše spanje zdravo, zopet se boste dobro počutili, če boste rabili pravi Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid«. Tucat za poskušnjo 5 kron franko. Izdeluje ga le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsin trg st. 252 (Hrvaško).
H SI ITT IV F R u ra r. prva največja domača Tov«m¡nca-var- tizri"
exportna tvrdka ur,zlatnine "„IIVU . ana Mestnitrg. jn srebmine. bastna tovarna ur v Švici.
dajali samo po zaslišanju delavca od strani direktorja ali pa njegovega namestnika. Tako kaznovani delavec se bo lahko pritožil na upravni plinarniški odbor.
Delavni čas je določen po kategorijah na osem in devet urna dan. Izredno delo se bo plačevalo s četrtino dnevne plače za vsaki dve uri dela. Ob koncu leta dobe vsi nastavljenci v gratifikacijo po en dan plačo za vsako leto službe in največ toliko kolikor znaša plača desetih dni. Dninarji dobe en dan več plačan. Stalno nastavljenim se bo v slučaju bolezni doplačala diferenca med bolniško podporo in njihovo mezdo. To za ves čas bolezni. Odpuščenim delavcem brez krivde se mora dati primerna odškodnina in sicer v razmerju plače in dobe službe. Tako odpuščen delavec dobi: v prvih 3 letih službe • ■ 4 tedne plače od 3 do 6 let » . . 6 » « » 6 » 9 > » ..8» » » 9 » 10 » » . . 10 » » 10 » 12 » » . . 12 » » Tako se mora doplačati delavcu tudi, če je odpuščen vsled nesposobnosti.
V času orožnih vaj dobe stalni delavci, ki morajo skrbeti za družino ali druge sorodnike, za največ 28 dni polovico dnevne plače. Tistim stalno nastavljenim, ki nimajo družinskih dolžnosti, se bo plačalo za ves čas orožnih vaj in največ 28 dni po eno krono na dan.
Plačo manevraterjev se zvišajo za 50 v. na dan. Plače kurjačev pri parnih kotlih bodo za prvo leto 4 K 60 vin., za drugo
4	K 80 vin., za tretje 5 kron na dan.
Prižigalcem svetilk se zviša plača za 20 vin. na dan. Plača dvoriščnih delavcev najmanj 3 K 70 vin. in največ 4 K 20 vin. na dan. Kurjači električne centrale dobe 4 K 60 vin. za prvo, 4 K 80 vin. za drugo in
5	kron na dan v tretjem letu službe. Čistile in premogarji dobe 4 K, 4 K 10 vin. in 4 K 20 vin. na dan. Težaki v tej tovarni se zena-čijo z dvoriščnim, delavci.
Vse pridobitve skupaj znašajo stošest-deset tisoč kron na leto. Vse pridobitve stopijo v veljavo s prvim januarjem t. 1.
To so tedaj poleg drugih manjših pridobitve tržaških plinarniških delavcev. Vse to je mogoče doseči seveda potom organizacije, poleg tega pa tudi vsled dejstva, da imamo v mestnem svetu delavske zastopnike, ki so znali v upravnem plinarniškem odboru zastopati energično upravičene zahteve delavcev. Treba je, da se delavci v tem tre-notku zavedajo tega in svoje moči, ki je nepremagljiva, ako so organizirani. In ako bodo ostajali delavci v svoji organizaciji, potem bodo morda kmalu želi zopetne potrebne priboljške. To pa naj služi v poduk onim delavcem, ki še nočejo po hudih zgledih priznati, da je njihova moč samo v trdni in močni bojni organizaciji.
Umetnost in književnost.
Opera. Da je P u c c i n i pretežno liričen komponist, je pokazal celo v takih delih, v katerih je snov sama po sebi dramatična in hiperdramatična ali pa vsaj brutalno tea-tralična. Ljubi pač nekoliko eksotičnih in grotesknih efektov, porablja nenavadne instrumente, japonsko godbo ali pa otroške trobente, ali vse to mu služi bolj za slikanje kakor za mogočne dramatične vtiske. Zato je opera »Bohême«, ki se je v torek na novo inscenirala, tako značilna za Puccinijevo glasbo. Tudi v svojih poznejših delih, naj kolikorkoli išče novih izrazov in akcentov, ostaja vendar še vedno komponist Boheme; muzikalni slikar, v svojih izrazih bogati lirik. Tako je tudi razumljivo, da ga je mikala snov Bohême, ki ni prav nič dramatična, toda polna pestrih slik, humorja in občutkov, ter daje libretistu nenavadne, zanimive figure, ki se ponujajo spretnemu glasbeniku za uspešno karakterizacijo. Glasba ima sploh posebne pravice, mnogo širše nego se priznavajo pisatelju. Nedramatična Bohême, ki sestoja samo iz prizorov, nesposobnih, da bi izčrpali vso bujno vsebino Murgerjeve povesti, je upravičena na odru vsled prelestne glasbe, v katero jo je odel Puccini in doživlja uspehe povsod, kjer se igra. Doživela ga je tudi pri nas, letos ravno tako kakor pred mnogimi leti, ko se je prvič uprizorila.
V letošnji operni sezoni je nadkrilila večino drugih uprizoritev. Največji del uspeha gre g. Camarotti, ki je kot gost pel partijo Rudolfa. Zagrebško gledališče ne more pogrešati njegove moči in to je bilo njegovim ljubljanskim poslušalcem docela razumljivo. Njegov krepki glas je še vedno svež in sposoben bogate modulacije ter zveni v vseh legah simpatično. Poleg tega ima veliko pevsko sigurnost ter dela na poslušalce vtisk, da poje s popolno lahkoto, kakor da
govori. Te sposobnosti so za partijo Rudolfa posebno dragocene in zdi se nam, da je v tej vlogi v Ljubljani dosegel večji uspeh kakor pred par leti kot don José v Carmen. Bil bi pa še večji, če bi vložil v Rudolfa nekoliko več igralske gibčnosti. — Mimi je pela gospodična Nadasova in tudi ona je imela v Bohêmi več sreče nego v vseh drugih operah, ki jih je doslej pela v Ljubljani. Nežni toni tega dekleta so se ji prav dobro prilegali. Zlasti pa je zadela mehki značaj v smrtni sceni zadnjega akta.
Prav dober dan je imela g. Smidova, ki je pela Musette ne le korektno, ampak tudi toplo in je svoje sveže petje podprla z ugodno igro. Gg. Peršlu, Bukšeku in Križa ju ni prigovarjati. Zlasti zadnjima dvema bi bilo iskreno želeti, da bi dobila priliko za daljšo izobrazbo. Daje moral g. Bo hus la v prevzeti komično vlogo hišnega posestnika, je pripisati pomanjkanju opernih moči. Igral jo je seveda izvrstno; ali opera je vendar v prvi vrsti glasbena umetnost. Zbori so bili la-la. Orkester pod vodstvom g. Reinerja je bil dober.
Delavsko gibanje.
Dimnikarski pomočniki v Zagrebu,
ki so spoznali vrednost organizacije, so zadnji čas z moralno pomočjo ostalega organiziranega delavstva dosegli lep uspeh. Sklenili so kolektivno pogodbo, ki veže delodajalce in delavce na tri leta in obsega sledeče določbe: 1. Minimalna začetna plača znaša 80 kron na mesec in stanarino. Pomočniki, ki imajo stanovanje in vso oskrbo pri mojstrih, imajo dobivati najmanje po 40 K v gotovini. Prispevke za bolniško blagajno ima plačevati delodajalec. 2. Za zažiganje in strganje gre pomočniku, ne glede na to če je pri mojstru na hrani ali ne, polovica pristojbine, druga pa ostane mojstru. Če pa delata dva pomočnika, pripada pristojbina njima. 3. Za hiše, v katerih je pristojbina pavšalirana, ne dobe pomočniki nobene posebne nagrade.
4.	Orodje za pomočnike in vajence ima nakupiti mojster, pa je to njegova lastnina.
5.	Če ni posebne pogodbe, ima dobiti pomočnik za delo ob nedeljah in praznikih po 2 kroni za vsako uro. 6. Mojster ne sme imeti več vajencev kakor pomočnikov. 7. Za pomožne delavce znaša plača poleg stanovanja po 4 krone na dan. 8. Po potrebi mora pomočnik vsak čas izvrševati dimnikarsko delo. 9. Novoletna darila, ki jih dobivajo dimnikarji od posameznikov, pripadajo izključno pomočnikom, ki pa pripuste dogovorno z mojstrom gotov delež za vajence. 10. Zaradi gibanja, ki se je končalo s to pogodbo, ne sme biti noben pomočnik odpuščen. — Morda se domislijo tudi slovenski dimnikarji, da bi se dalo z organizacijo kaj doseči ?
Blagajniško poročilo zidarske zveze v Avstriji za leto 1910.
Dohodki: Članarina in vpisnine • • 272.037 K 71 v.
Posebni doneski..... 84 » 20 »
Naročnina »Maurer* • . . 274 » 34 » Nemška zveza za »Staveb-
nika«........ 3.498 » 52 »
Povratna plačila .... 2.262 » 53 »
Za zapisnika...... — » 90 »
» futerale..............8 » 60 »
» varnostne naprave • • 28 » 20 » » koledarje (nemške) • . 77 » 20 » » » (češke) ... 107 » 50 » Sorodne zveze:
Za (.oljski strok, list- • • 2.414 » 95 » » italijanski strok, list	137 » 68 »
Solidarnostni sklad • • • 3.572 » 10 »
Obresti........ 6.222 » 03 »
Razno......... 920 » 75 »
Skupaj . . 291.647 K 21 v. Izdatki:
Agitacija
Okrajnim načelstvom . .	40.201 K 70 v. Konference, delegacije, letaki .........10.210 » 70 »
Strokovna komisija • . .	5.260 » 36 »
55.681 K 76 v.
Uprava (osebna):
Plače v centrali .... 8.040 K	— v.
Zavarovalnine...... 1.459 »	72 »
9.490
Uprava (stvarna):
Stanarina........ 900 K — v.
Tiskovine....... 4.343 » 54 ,
Knjigovezi....... 3.664 » 90 »
Oprava za skupine ... 93 > 02 » Pisarniške potrebščine • • 1.098 » 30 » Poštnina in brzojavi . . . 1.928 » 56 » Kurjava, razsvetljava, sna-
ženje......... 327 » 13 »
12.355 K 45 v.
Časo
pisje :
L' Operaio Edila Robotnik.... Rdeči Prapor ■ . Radnička Borba-Zemlja i Vola .
Knjižnica.......
Naročnina na časopise ■ Podpora :
Potovalna......
Jetniška.......
Stavke:
Druge
Solidarnostni sklad . . Povratna plačila . . . Zvezi stavb, pomožnih de
lavcev.......
Razno........
Svota izdatkov . Blagajniško stanje: dne 1. januarja 1910- . dne 31 decembra 1910 Teodor Meissner načelnik.
18.295	k	38	v.
17.252	t	87	»
" 2.680	9	79	*
4.646	»	99	»
545	>	14	9
300	»	90	9
54	t	49	9
43.956		~	V.
29	»	38	»
126	>	84	»
1.068	>	40	»
635	»	05	»
4.824	>	50	>
4.540	»	—	
11.067	"k	95	V.
9.122	>	15	9
50.534 k		25	V.
2.071	»	14	>
52.605	~K	39	v.
4.047	9	95	9
1.370	»	88	9
4.000	»	_	9
255	»	94	9
204.119 K 97 v.
207.012 K 61 v. 294.659 » 82 » Jan Neužil
blagajnik.
Josip Landgraf
načelnik kontrole.
zvezda s
križcem.
Gotovo govejo juho
najfinejšega okusa dajo iliipPVE
IAUUI kocke á 5 h
Pazite natanko na ime MAGGI in na varstveno znamko zvezda s križcem. Druge kocke niso MAGGl-jeve.
%
—	Seja strokovne komisije ljubljanske bo v sredo, dne 22. svečana 1911 ob 8. zvečer v društvenih prostorih. Člane komisije prosimo vljudno, da se seje točno in zanesljivo udeleže.	Tajništvo.
—	Mladinski odsek „Vzajemnosti" priredi jutri v nedeljo, dne 19. t. m., na Glincah v salonu restavracije Balija družinsko zabavo s petjem, kjer nastopi »mladinski pevski zbor« in poje sledeče pesmi: »Naprej«, Lovska«, »Pastirska«, »Venec narodnih pesmi«, „V mraku« in »Socialistična koračnica«. Šaljivi prizori: »M a t ij a ko rajža« in »Čevljarski vajenec v gledališču« ter poleg tega razne druge zabave. Veselega razpoloženja bode veliko; za to bodo skrbeli razni klovni in maske v raznih nošah. So-druginje in sodrugi, posetite to zabavo.
Vabilo
k
plesni veselici
katera se priredi
v soboto dne 18. svečana 1911
v prostorih gostilne
pri „Deteljici"
Florijanska ulica št. 24.
Za obilni obisk se vljudno priporočata
Fran in Ivana Brenčič.
Sodrugi, spominjate se „Tiskovnega sklada"!
Kjer sta v redu tek, prebava. Sta telo in duša zdrava! Torej: Da ne boš bolan, Vživaj pravi „FLORIAN".
Želodčni likér
je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 . . 4 80
Naslov za naročila: .FLORIAN*, Ljubljana.
---ji
Postavno varovano.
10 zapovedi
za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. blagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne in bolniške blagajne južne železnice.

Kàthreiner Kneippova sladna kava

služi zaradi svojih nedosežnih vrlin vsak «lan na milijone IjsaeSera«.j
Edina prati® drsa» finska kava! Pa { ceni i¡? sprava.
Hwwiiwm
VESELO POROČILO!
posebno onim, ki se čutijo onemogle in slabotne.
J in okusni zajtrk imajo _I tisti, ki ne pijejo dru-
MOČ! neš° d,r-pl
_ lrnkoczya sladni
Zdravje! čaj- ki. sa
_ J imenujemo
„S i a d i n". Nasladno in re-dilno živilo prve vrste. —
50% prihranka!
Obtnem senzacionalno boj-kotno sredstvo proti živilskemu oderuštvu. Dobiva se povsod, tudi pri trgovcu. Zavoj kg velja 50 h. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczjr: Dunaj, Josefstadterstrafie 30. Radetzkvplatz 4, Schonbrunnerstrafie 109. — Gradec, SackstraBe 3, v Ljubljani, Kranjsko. — Vlekami Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. blag. v Ljubljani, bol. zav. c. kr. tob. tov. in bol. blag. juž. železnice.
Produkt, zadruga ljublj. mizarjev
===== registrovana zadruga z omejeno zavezo
s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej)
Zaloga pohištva
lastnega izdelka in IjvržujB vsa mizarska stavbna
—_del^_—
tapetniškega blaga. Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani.
KNJIGOVEZ, LJUBLJANA
SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 31.
priporoča se za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela. — Izdeluje tudi jako - okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam.	=
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterie
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
Air. Air» Air» a.a avc- Ajr. Air. Ayr, aia Air.
Ceno posteljno perje!
KTalbolJfci češlri nalsnap»! vir.
Kg. sivega dobrega, puljenega 2 K ; boljšega 2.40 K; prima polbelega 2 80 K belega 4 K ; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6-40 K, 8 K; puha sivega 6—7 K, belega, finega 10 K ; naj-S Rpni^rh h^SnSi*^ JT) fine)ši prsni puh 12 K. ■ŽJž^iliNaročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje f^TT^lt:
lega ali rumeneganankinga,pernica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema zgiavnicama, 80cmdlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3,3-50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14-70,17-80,21 K, zglavnica,90 cm dolga, 70 cm šir. 4"50, 5 20 in 5'70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14-80 K, Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
Občno konsumno društvo v Zagorju,
vpisana zadruga z omejenim poroštvom
vabi svoje člane na
redni občni ¿bor
ki bo
dne 26. februarja 1911 ob 2. popoldne v dvorani g. R. Mihelčiča v Zagorju.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
2.	Računsko poročilo za leto 1910;
3.	Poročilo nadzorništva;
4.	Sklepanje o čistem dobitku;
5.	Velitev 3 nadzvrnikov, 1 namestnika in 3 članov v predstojništvo;
6.	Vprašanja in interpelacije.
Vstop je dovoljen samo članom.
Za nadzorništvo:
Josip Medvešček,
zapisnikar,
lllllll
Ivan Wallend,
predsednik.
Konsumno društvo rudarjev v Hrastniku,
vpisana zadruga z omejeno zavezo,
vabi na
redni občni zbor,
ki bo v društvenih prostorih v Hrastniku dne 26. sveč. ob 3. pop.
Dnevni red:
1.	Zapisnik zadnjega občnega zbora;
2.	Poročilo računov za 1. 1910;
3.	Poročilo nadzorstva in podelitev odveze načelstvu;
4.	Razdelitev čistega dobička;
5.	Volitev načelstva;
6.	Volitev nadzorstva;
7.	Prememba pravil (poroča sodr. Ant. Kristan);
8.	Predlogi in nasveti. Pristop imajo vsi člani.
Nadzorstvo.	Načelstvo.
mimm^mmmmmmmmmmmmmmmmM


Ju/g/Jfeinl
l/sfanoufieno 1862.
Uvoz kape
Pe/ežaafnica kave
Potniki v severno in južno Rmeriko
vozijo sedaj k po domači avstrijski progi
Rvstro-Rmerikana
Trst - Newyork, Buenos flires - Rio de Janeiro
C
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
Vsev. Ameriko vsako soboto, v juž. Ameriko vsakih 14 dni.
Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. i
L ____J